NOV ČINITELJ
Pogledi, ideje, dojrai in želje emigracije kot celote se danes razlikujejo .od pogledov, idej, dojmov in želja narodov v Jugoslaviji. In čim bolj čas teče tem bolj se veča tudi ta razlika. Toda kljub temu, da je bilo to že večkrat u= gotovljeno v emigrantskem tisku in da je vsakomur jasno, da ta razlika obstoja, -takor tudi, da je vzrok v časovnem razdobju, ki toči emigracijo - ne le fizično-
od ljudi v Jugoslaviji, je bilo dejansko malo govora o tem, v čem pravzaprav ob stoja ta razlika.	r
Sodec po nekaterih emigrantih bi človek dobil vtis, da gre za razliko v nepomembnih vprašanjih. Toda dejstvo je, da je večina emigracije - kar se tiče svojih pogledov, idej, dojmov in želja v zvezi z Jugoslavijo - ostala na istem mestu, na katerem je bila ob prihodu iz domovine. Po drugi strani pa je življe nje v domovini teklo naprej in vsi dojmi, ideje, pogledi in želje so bili pod= vržena naravnim izpremembam, t.j. evoluirali so bodisi v boljšo bodisi v slab= so smer.
Veliko stvari, ki vežejo poedine emigrante v gotove skupine - in za katere predstavljajo gotovo svetinjo, neizpodbitno resnico - , predstavljajo za njiho ve nekdanje somišljenike v domovini zelo malo, ali pa morda prav nič, V tem po gledu je ostala emigracija statična, čeprav je napredovala pod vplivom okolice, v kateri živi, v drugo smer. Danes je n.pr. precej razlike med Slovencem-emi = grantom v Angliji in Slovencem-emigrantom v Argentini ali Združenih državah,Nem oiji, Franciji. In ta razlika je v gotovih vprašanjih prav tako velika kot raz iika med vsemi temi Slovenci in ljudmi v Jugoslaviji v pogledu drugih vnrašanj. io isto velja.tudi za Srbe in Hrvate. Srb, ki se nahaja že deset let v Angliji e P° sv°jih idejah in pojmih razlikuje od Srba-emigranta, ki se že deset let' n. aha j a v Združenih državah. Te razlike so morda drugorazredne v primeru z raz= ico med.emigracij o in narodom doma, toda to je vzrok,da ljudje, ki prihajajo z domovine, smatrajo, da je emigracija preveč razcepljena. Poleg razcepljeno i emigracije, ki je odgovarjala razcepljenosti doma v Jugoslaviji pred dese= ^imi ali petnajstimi leti, obstoja tudi ta druga vrsta razcepljenosti - razli= ka ki se je pojavila pod vplivom okolice, v kateri živimo. Toda to drugo raz= i o lahko spregledamo, kadar razpravljamo o razliki med emigracijo na eni in narodom v Jugoslaviji na drugi strani.
, .	Vzemimo^katerokoli skupino v emigraciji in primerjajmo jo s skupino ljudi,
ki so svoje čase pripadali isti organizaciji, a so ostali doma. Razlika v pogto «ih, idejah, dojmih in željah bo očividna. V emigraciji recimo obstoja vidna azlika med takozvanimi ravnogorci in takozvanimi Ijotičevci, v domovini pa je Razlika med ljudmi, ki so svoje čase pripadali i enim i drugim, neznatna.Vzrok emu ni samo dejstvo, da se nahajati obe skupini trenutno pod komunistično dik n uro —in da sta morali najti nek modus vivendi - , marveč predvsem dejstvo,
«a je pri eni kot pri drugi skupini splahnel gotov dogmatizem', ki obstoja v ve iki meri pri teh skupinah v emigraciji. Ako vzamemo za primer ustaše in njiho ve simpatizerje v emigraciji, bi lahko enako z gotovostjo trdili, da obstoja ve lika razlika med njimi in ustaši ter somišljeniki, ki so ostali doma. Prav ta= i® j® gotovo, da se število monarhistov — ki jih je se precej v emigraciji — v omovini zmanjšuje (onim, ki umirajo, ne sledijo novi, kot je to slučaj v emi-me^era L:o je gotovo tudi to, da je v pogledu vprašanja monarhije pre ejsnja razlika med monarhisti doma in monarhisti v emigraciji. Enako ni ver = Jetno, da bi recimo pristaši HSS v domovini imeli iste poglede, ideje, dojme in
illllUUAS!
želje kot pristaši HSS v emigraciji.
Vse to je seveda nemogoče dokazati z dejstvi, enako, kot je nemogoče doka= sati z dejstvi, da časovno razdobje in razdalja nista opravili svoje in da ni razlike mod narodom doma in emigracijo. Mnogo verjetnejšo je, da razlika obsto= ja, ker to odgovarja naravnim zakonom. Bilo bi nenaravno, ako bi razlike ne bi= lo. Ako vzamemo za primor dva človeka, sorodnika, od katerih eden živi v New Yor ku, drugi pa v Kairu, bomo lahko ugotovili, da se bodo njuni pojmi, ideje itd. zelo razlikovali po kakih desetih ali petnajstih letih, čeprav bosta še vedno imela mnogo skupnega.
Novo jugoslovanstvo
Najpomembnejša razlika med emigracijo in narodom v domovini je nedvomno v pogledu potrebe obstanka odnosno razbitja Jugoslavije. V emigraciji postajajo separatisti, t.j. oni, ki želijo razbitje Jugoslavije, še večji separatisti kot so bili svoje čase. Srbi, Hrvati in Slovenci v emigraciji predstavljajo izolira ne skupine. Njihovo obzorje je zelo ozko in med njimi ni dejansko nobenega dru= žabnega stika. Stik, ki eventuelno obstoja, je omejen na izključno političen na stop, ki pa je zelo redek. Vsak zase ima svoj,e domove, organizacije in ev.šole. Verska razlika, katero se-mnogokrat navaja kot vzrok' za tako stanje, ni tolike= ga pomena, saj pripadajo Slovenci in Hrvati v glavnem isti Cerkvi, pa je razli= ka med njimi pogostokrat večja kot pa med Slovenci in Srbi, Cerkev seveda lahko poveča to izolacijo, toda dejstvo je, da ta izolacija obstoja tudi brez vpliva Cerkve. Razdelitev Slovencev, Srbov in .Hrvatov na skupine s slabim ali nikakr= šnim stikom je v veliki meri tudi posledica življenja med tujci in želje, da se ohrani narodna individualnost. Srbi, Hrvati in Slovenci v emigraciji (in izse = Ijenstvu) so "večji patrioti", večji Srbi, Hrvati in Slovenci kot na Srbi» Hrva ti in Slovenci v domovini.
Medtem ko se izolacija med Srbi, Hrvati in Slovenci v emigraciji veča in jač-a, se taista zmanjšuje in slabi v Jugoslaviji skoro neopazno. Ta proces se je začel že izza same ustvaritve Jugoslavije in se nadaljuje, brez prestanka. V emi graciji je morda sedaj precej redek slučaj, da bi se Srb oženil s Hrvatico, Hr= vat s Slovenko itd. Toda takšnih slučajev je bilo v .predvojni Jugoslaviji mnogo, a da o povojnem razvoju sploh ne govorimo. Srb, Hrvat ali Slovenec v emigraciji, ki se že ni oženil z dekletom svoje narodnosti, ima več priliko in pogojev, da se oženi z domačinko (Angležinjo, Kanadčanko itd.( kot pa z dekletom kako druge jugoslovansko narodnosti. To je samo en primer slabega stika med Srbi, Hrvati in Slovenci v emigraciji odnosno povečane izolacije, ki nujno vodi k razliki v po= gledih, idejah itd. med emigracijo in narodom v domovini.
Medtem ko predpostavlja emigracija še vedno v vseh svojih političnih kalku lacijah, da se Jugoslavija sestoja iz treh narodov, v Jugoslaviji sami obstoja tudi četrti narod, makedonski, ki uradno gradi svojo bodočo tradicijo - jezik, književnost in zavest posebnosti. Ako se torej to dejstvo v emigraciji izpregle duje, potem je.čisto gotovo, da so premnogi emigrantski računi zgrešeni.
Pa to še ni vse. Obstoj posebnih republik Črne gore in Hercegovine, v kate rih žive - kot trdijo srbski in hrvatski separatisti ter polseparatisti v emi = graciji - Srbi odnosno Hrvati (zavisi od koga taka trditev prihaja), kvari še v večji meri proračune•izolacionistov in separatistov v emigraciji. Sedanje sta = nje, ki so ga s silo vzpostavili komunisti, bo zapustilo gotove globoke sledove. Hi verjetno, da bi prišlo do posebnega črnogorskega ali bosanskega naroda, toda zelo verjetno je, da bo i enim i drugim kasneje zelo malo na tem, da bi bili na vezani na Beograd. Namesto, da bi se smatrali izključno za Srbe, bodo verjetno želeli ostati Srbi-Crnogorci, Srbi-Bosanci,' Srbi-Hercegovci, odnoaio Hrvati-Bo= sanci itd., ako se bodo smatrali bližje Hrvatom. Nekaj podobnega je bilo že v predvojni Jugoslaviji v odnosih med Srbi iz Vojvodine in Srbi iz Srbije, Medtem ko so . Vojvodinci sami same imenovali Srbe, so Srbe iz Srbije imenovali "Srbi jance". Ta težnja za svoje individualnostjo, ki sicer ni negirala srbstva,se jo sedaj povečala, ne pa zmanjšala. Isto velja za Hrvate-Bosance, Hr v at e-Dalmatin= ce itd.
Upadanje separatizma je bila in je posledica skupnega življenja v isti dr= žavi - postopnega brisanja umetnih in fizičnih meja med Srbi, Hrvati in Sloven= ci (ki pa se v emigraciji krepijo). Te izpremembe seveda niso vedno brez bole = Čin. Naj bo način, na katerega so komunisti pričeli industrializirati Jugoslavijo, še tako negativen in škodljiv za jugoslovansko gospodarstvo, v enem pogledu je pozitiven: sorazmerje med kmeti in đe'lavci ni več isto kot je bilo pred voj = no, t.j. danes je število delavcev večje, a število kmetov manjše. Delavec, ki
,ni navezan na nek določen kos zemljo, izgubi sicer mnoge dobre, toda tudi mnoge .slabe lastnosti kmeta, med katerimi je zlasti škodljiva kmečka konservativnost. Na ta način prihaja do gotovega ravnotežja v državi in do realnejših in širših pogledov glede nekaterih problemov.
Skrajna posledica takšnih prilik in pogojev, zlasti pa skupnega življenja v Jugoslaviji, je pojava novega činitelja, katerega koncepcijo mnogi emigranti, zlasti pa separatisti, sploh ne morejo razumeti, niti ga ne jemljejo v poštev pri svojih političnih kalkulacijah .Ta činitelj je pojava JUGOSLOVANSTVA v državi Jugoslaviji! To jugoslovanstvo ni v ničemer podobno nekdanjemu '‘ustavnemu jugo= slovanstvu" kralja Aleksandra, ker je PROSTOVOLJNO, nevsiljeno, pa zato tudi sta bilnojše in trajnejše. Medsebojni.stiki, mešani zakoni in v veliki meri tudi e= nako sovraštvo napram sedanjemu režimu zbližuje Srbe, Hrvate, Slovence in Make= donce v mnogih stvareh in briše umetne razliko, ki so privedle razbesnele stra= sti vsakovrstnih separatistov v pretekli vojni do vrhunca,čeprav bi radi separa tisti v' emigraciji razložili dejstvo, da se nekaj stotisoč: bosanskih muslimanov naziva same sebe Jugoslovane, s strahom pred komunističnim režimom, je res, da ne gre za strah pred, režimom ampak za izpremembo pogledov, idej, dojmov in že = Ija. Število ljudi, ki bodo sami sebe smatrali za Jugoslovane, bo nedvomno nara šcalo. Pri tem ne bodo zanikali niti svoje srbsko, hrvatsko, slovensko ali make donsko poreklo, marveč bodo težili - enako kot izseljenci v posameznih državah, ki se imenujejo "Amerikanci srbskega porekla" ali "ameriški Slovenci" ali "ka = nadski Hrvati" - k uporabi nazivov "jugoslovanski Slovenec", "Jugoslovan srbsko ga porekla" itd. Medtem ko vsako prisilno brisanje srbske, hrvatsko, slovenske in makedonske individualnosti ter utapljanja v jugoslovanstvu izziva nezaželje= no reakcijo potenciranja teh individualnosti, do integracijo na prostovoljni na cin ne more in ne bo nikdar prišlo. Prišlo pa bo do tega, kar je neobhodno po = trebno za obstoj Jugoslavije: etnična različnost., a politična enakost; človek, do sicer čutil, da pripada etnično enemu izmed štirih jugoslovanskih narodov,to da politično bo Jugoslovan. To ravnotežje jo za obstoj Jugoslavije potrebno; so paratisti pa so preveč zaverovani vase, da bi videli, da t.o toga ravnotežja pri daj a.
Takozvano "etnografsko načelo", po katerem bi morali biti vsi ljudje isto "rase" ali jezika združeni v skupni državi, katere politično meje se.skladajo z etnografskimi mejami, v Jugoslaviji škoro nima pristašev, kadar pride do vpraša bja odnosov med Srbi, Hrvati, Slovenci in Makedoncih Kadar pa so postavlja vpra sanje sosednih držav, posebno Italije in Avstrije, potem pa so zahteve po uvo = 1javljenju tega načela prav gotovo nedeljene. Etnografsko načelo pa ima po dru= Si strani precej trmoglavih pristašev med izseljenci in emigranti. In ker ti dog matično verujejo v resničnost in neizpodbitnost tega načela, jim je nemogoče ro a-lno, in pravilno ocenjevati izpremembo v Jugoslaviji.'
'."č...	-	.	'	-	Uredništvo
1	OZNANILO
,	7.7	---‘-----
v Zaradi'predvide.ne daljše odsotnosti iz Velike Britanije, odlagam z današnjo številko čast in dolžnost urednika KLICA TRIGLAVA ter se vsem sodelavcem.ih do= Pisriikbm naj lepše zahvaljujem za njihovo pomoč pri vršenju posla, ki sem ga. o = Pbavljal zadnjih štirinajst mesecev. Zahvaljujem se tudi vsem naročnikom ih pri i-teljem, ki so s sVo jimi kritičnimi nasvpti, pripombami in pismimi uredniku'pri pornogli k boljšemu urejevanju in razumevanju, časopisa in ••njegove vsebine. Iskre bo upam, da bodo. KLICU TRIGLAVA tudi v bodoče ostali zvesti in ga po svojih mo= °©h- podpirali in širili. .	,	vi:
S sklopom izvršn'ega odbora "Slovenske. Pravde bo KLIC TRIGLAVA pričel s septembrom izhajati enkrat na mesec.in siqer okoli 20, v mesecu. Podrobnosti bodo ‘Sporočeno naročnikom v prihodnji številki'. .
Ivan Stanič
Knjigo Večeslava Vilderja: BIKA ZA Kanadi pri Dušanu Horvatu, 198 Balsam ■^PCE lahko naročite pri založbi Demos, Ave., S., Hamilton, Ontario. pUnster House, Mark Lane, London E.C.2. Knjiga obsega 200 strani in je pisa= “ Združenih državah jo lahko dobite pri na v latinici. Predstavlja nov doorinos C*Charles Sporer, 32-36~47th Street,	k razumevanju jugoslovanskih probiomov
A°T0RIA 3, L.I., NEW YORK, N.Y., a v	in jo kot tako priporočamo.
/rA
"BORBA PROTI KOMUNIZMU»
Razpravljanje o ustavnih vprašanjih ge ni izdelava ustave
V razmišljanju o "ustavnem vprašanju", objavljenem v majski Naši reSi in kratkonpovzetem v Klicu Triglava št.217.» je g.Lesimir T0ši6 nakazal nekaj zanimivih toek,na katere bi rad odgovoril in pripeljal razpravo korak dalje.
Predvsem imam občutek, da g.Tošid napačno predpostavija,da gre za izdelovanje ustave. Tega ni mislil niti g.L0vrenc niti ne podpisa= ni,kar je bilo vendar razvidno iz najinih člankov. Sam sem uvodoma za pisal, da razprava o tem nujna, če hočemo ugotoviti, kaj nas v emigra ciji sploh druži, kje se razlikujemo in kako bi bilo moč najti kompro mis. Tega ne more biti, če o ätvareh sploh ne razpravljamo. In kako si je moč zamišljati "skupno borbo proti komunizmu vobče in režimu v Ju= goslaviji"? Tega kardinalnega problema g.Tošič ni razčlenil. Proti komunizmu se morete boriti na dva načina: destruktivno in konstruktiv no. Le prvo delajo samo-antikomunisti; drugo naj bi delali demokrati, ki naj bi proti komunistični filozofiji in sistemu postavili vsaj v grobih obrisih boljšo miselnost, boljši sistem, boljši program. Tito vemu režimu pred svetom ne boste dosti škodili, če ga boste zmerjali z "debelim maršalom" ali pa na vsa usta dopovedovali, da Jugoslavija ni svobodna, da so sodišča pristranska, da imajo tam tajno policijo ii podobno. Da vse to odkrijete, vendar ni treba hodit samo v Jugoslavi= jo: Ko sem pred tedni razgovarj^l z nekim angleškim juristom, mi je jedrnato odgovoril: zaradi tega se pač ne bo nihče na zapadu postavil na glavo, ker bi se sicer morali postavljati tudi zaradi španskega Franca ter številnih drugih srednje in južnoameriških, azijskih in afriških režimov ali sistemov, s katerimi Zapad sodeluje, v nekaterih primerih celo prav tesno.
Kako naj postavimo proti Titu boljšo politiko, če si nismo na jasnem, kakšna naj bi bila ta politika? Pustimo svečane in zvodenele fraze o demokraciji, o svobodi in podobnem, če pa ne znamo rešiti osnovnega vprašanja medsebojnega sožitja prizadetih narodov. Vpraša= nja,ki jih je nakazal g.L0vrenc, so v mnogočem prav tisti elementi,o katerih se je treba ne le pomeniti ampak tudi zediniti pri naši kon = struktivni politiki. G.Tošid sicer ni proti razgovoru o "značaju bo= doče skupnosti",kot je to zapisal ob koncu, toda ne pove pa ne, kaj pod "značajem bodoče skupnosti" misli. Po mojem to spet v bistvu ne morejo biti drugo kot vprašanja, ki jih je nakazal g.L0vrenc.
G.Tošid pravi, da bi bilo treba najprej začeti razpravo o jugoslo vanski skupnosti, (potem ko bi končali razgovor o postanku, razvoju in posledicah komunističnega režima.) Dodaja,da taka razprava še ni ustav no vprašanje, saj je treba pred tem najprej ugotoviti, kaj sploh razu= memo, pojmujemo pod "jugoslovansko skupnostjo". Po mojem mnenju ne bo nikdar prišlo do skupnega jugoslovanskega nastopa, čc bomo šele raz = pravljali o tem, ali potrebujemo Jugoslavijo ali ne. Prej bo Sava te= kla v Zagreb iz Beograda,kot pa se bo g.dr.Krnjevid odločil za sodolo vanje s Srbi, torej za Jugoslavijo. Iz tega vidika tudi ne vidim dost. smisla v "srpskem okupljanju", če kdo misli,da bo potem sporazum s hrvatskimi emigranti lažji. Prepričan sem, da je sporazum med starimi srbsko-hrvatsko-slovenskimi politiki v emigraciji nemogoč; to je po= litična oporoka, ki so nam jo zapustili naši politični'očetje iz let 1941.do 1957. Razgovor o "značaju bodoče skupnosti" je možen samo med tistimi silami v emigraciji,ki same po sebi izhajajo iz predpostavke, da je Jugoslavija stvarnost, da je v interesu vseh južnoslovanskih na= rodov in da odgovarja evropskemu ravnotežju. To pa je obenem tudi temeljni kamen naše bodoče politike, ki bi tekom let mogla postati i= dejna alternativa Titovemu režimu, če se v duhu časa in potreb naših narodov sporazumemo o elementih,ki jih je nakazal g.L0vrenc. Pravim: idejna alternativa, ker čiste politične, v polnem pomenu besede,
etnipraoija nikdar ne bo mogla dati. Ne pišemo danes loto 1917» ali le to 1918... Odločevalo se bo v domovini, "na bojišču"; naša naloga je, da ljudi v d*omovini pametno in stvarno lobveščamo, jim posredujemo vse stransko politično orientacijo ter se duhovno povežemo z matičnim na= rodom, ki ima danes občutek, da se zanj nihče ne briga. V obliki u = stavnih	misli ali	idejno-političnih predlogov,	kakor že hočete	to	ime
novati),	bi mogli	delati v tem pravcu. Ljudje	v domovini vedo,	da	ho=
čejo svobodo in kruha; niso si pa	na	jasnem, kakšna naj bi bila	zno	=
traj ta svoboda in kako bi prišli	do	boljšega kosa kruha.
Nobene 'preuranjenosti in nevarnosti’ ne vidim v tem, da že zdaj razpravljamo o teh temeljnih vprašanjih, čeprav sta režim in družbeni red še močna in četudi je emigracija	’trudna in se razkraja’. Svoja
stališča vendar lahko spreminjamo	in	jih moramo izpopolnjevati,	kakor
se bodo razvijali dogodki doma in spreminjal sistem. V politiki ni Pač nič	stalnega;	samo interesi so stalni. Mar	naj pričnemo razprav =
Ijati o	teh vprašanjih tedaj,ko bo režimu bila	zadnja ura?
Na žalost se ne morem strinjati z g.Tošidem, da "pri mnogih slo= venskih emigrantih obstoja neka Čudna psihologi j ^konformizma. Oni(da) bi hoteli nekako vzpostaviti kontinuiteto z današnjih ustavnim sta = njem". Teh "mnogo" Slovencev je namreč silno malo, kajti ogromna veči na še vedno sanja o belih konjih na poti v belo Ljubljano; ta večina si že v duhu predstavlja, koko bo delila oblast in položaje in kako bo pri Narodni banki povlekla mastne plače za 20 ali 30 let nazaj - raču= najoč pri tem dvojno plačo za vojna leta seveda...
Brez dvoma ima g.T0šič prav, ko pri tem dodaja,da tega načina -"konformizma" - ne gre načelno odbijati, ampak da lahko prihaja v po= štev le, ko in če dozorijo gotovi pogoji. Toda ugotavljanje takih po= gojev je možno samo z analiziranjem političnega stanja in razvoja. V tem oziru so emigrantski politiki doslej vedno odpovedali in grem gla vo stavit,da bodo tudi v bodoče. Za to pač ni treba hodit v leta 1941-1945. Kdo od njih je n.pr. leta 1948. ali celo 1950. pravilno ocenil Titov odpad od Moskve in posledice tega preloma? Koliko jih je bilo,ki so stvarno ocenili Djilasovo herezijo? Kdo si je vsaj v sanjah pred = stavljal demonstracije v Berlinu, upor v Poznanju, revolucijo v Bu= dimpešti? Za vse te naše politike je bila samo ena razlaga:"Nič se ni spremenilo!" Koliko jih je bilo, ki niso šteli samo divizij in atom = skih bomb, ampak so mislili tudi na to, da ideje obračajo svet in ljudi, ki so pripravljeni tudi mre ti zanje!?'
Vsi stojimo pred strahotno neznanko in si morda niti predstavlja ti ne znamo, na kak način se bo reševala usoda sveta. Možnosti je več, in treba je biti na vse pripravljen. Kdo vidi v duäö mladih ljudi ši rom vzhodne Evrope, ki bodo jutri zasedli vodilne tehnične položaje in bodo odločali o gospodarski zmogljivosti dežela?' Kdo ve, koliko mladih komunistov prevevajo Djilasove ideje? Ali je res tako Čisto nemogoče, da bodo sami komunisti nekega dne pometli z ogabnim "novim razredom" Pravtako, kot so ga njihovi očetje pripeljali na oblast? Pogosto si zastavljam vprašanje, če je v Jugoslaviji in drugod prevrat v svobodo sploh možen brez sodelovanja ali celo vodstva opozicionalnih komuni = stovf Iskrena študija madžarske revolucije bi nam utegnila dati mar sikateri namig v tem smislu.
In končno: mar ne rastejo ljudje v domivini - brez nas? Ali res kdo misli, da na vsa vprašanja gledajo kot na emigrantske gordijske Vozle? Ali si res kdo predstavlja, da hočejo d orna še več klanja, še Več prelivanja krvi, še eno revolucijo z vsemi neizbežnimi posledica= tni? Nekega dne se bo celotni sistem na vzhodu zares začel rušiti in tedaj je možno, da bo prehod v bolj Človeški družbeni red manj krvav kot pa si to predstavljamo.
Še ena misel: Nekega dne utegnejo množice sredi Beograda demonstri rati in vpiti "Hočemo Djilasa!" - in ne "Hočemo kralja", kot si mnogi äe danos predstavljajo...	stele Jerol,
iTEMCEh SO "ZAGODLI”
-- 1
O posledicah partizanskega ''osvobodilnega boja" je bilo že ve'čkrat govora, pa imamo kljub temu še vedno priliko srečati ljudi, ki smatrajo vse tako pripon vedovanje in pričevanje za propagando. V.fCT št.21?. je g.F.L. napisal pismo u = redniku v zvezi s člankom o smrti prof.Borisa Furlana, v katerem je zapisal tu= di tole trditev: "Vrnil Se je (prof.F-uirlanJ v' domovino, ker ni videl drugega iz hoda. V Sloveniji so se’ vsi razen partizanov borili na strani Nemcev, v Londonu so se pa brez konca in kraja prepirali o srbsko-hrvaškem vprašanju, medtem ko je čas šel mimo njih." Čeprav je drugi del te trditve precej poznana stvar, katero ni mogoče kanikati, je prvi del dokaj drzen, ki bi zaslužil enako drzen odgovor. Toda mislim, da je bolje, ako se zaustavim pri partizanih samih in pri njihove mu načinu "borbe proti-okupator ju" ter to borbo ilustriram s'poročilom, ki ga je objavil v LJUDSKI PRAVICI - letošnji LJUDSKI PRAVICI - neki M.Lipovšek pod na slovom "Tragedija na Orehovici". Dopis se glasi:	.
"V maju 1944.leta se je nedaleč od vasice Orehovica pri Zagorju zadrževala^ Slandrova brigada. Njeno poveljstvo je razmišljalo, . kako bi .jo enkrat nemškim pritepencem najbolje zagodli. Skovali s.o načrt in, sedemnajstega maja zgodaj s ju traj so borci te brigade pri hiši Janka.Drnovška'likvidirali črni nemški Opel,v katerem so bili štirje nemški oficirji, v.
Nemci v bližnji postojanki na Izlakah so kaj hitro izvedeli, kaj se je zgo dilo z njihovimi oficirji. Najsurdvejši Nemec se je prvi znašel in s privolje = njem drugih prevzel vodstvo.
Tisti večer - zdelo se je t je mrak na Zemljo legel prej kot običajno. Nad vaščani je ležala mora.' \ ••
Osemnajstega maja proti večehu se je iz"Zagorja vračal posestnik Janko Dr= novšek. Malo pred poslopjem, kjer so bili na Izlakah nastanjeni esesovci, ga je srečala patrulja. Komandant je ukazal vojakom, naj ga primejo. Preteče mu je za cel očitati,-vda ima zveze z banditi, sictei? včeraj ne bi šel od dom d", ko so .par ti zani iz njegove hiše napadli njihove oficiije. Vojaki so iznenadpnega Janka od-., peljali v zapor. V slovo pa. mu - je. komandant še zapretil: "Odkaj : svin j;a partizan ska, tudi ti se boš |e greli1'1. Janka,- je spreletelo po vsem telesu..4' V '.
Čeprav je -bila tema, sc je v celici kmalu razgledal, v-51iš'al je,' da je vo = jak, ki ga je zaprl, odšel na dvorišče, ki jo' bilo za 'hi&ov 'Ker ,jc imel pri 'sebi "francoza", ga je porinil med č.kvir in vrata, kisd.še Vdala. ■-Janko, je hitro\ smuknil iz temnega prostora in previdno zaprl vrata za seboj. V naslohnjem hipu je bil že pri kolesu in ga pognal. .	. t
Brž, ko je prišel domov, je sedemdesetletni materi' povedal,, ...kaj s.o je z'go= dilo. Da bo šel k partizanom, je sklenil že v zaporu. Pred, odhodom- ji'-'je .še na= _ . ročil, naj se tudi ona umakne, da je- namesto njega pe ugrabijo Nemei.
Zvečer so esesovci začeli z vseh strani ■ obk-bl jevati Orehovico. Prebivalci jih sploh niso opazili, Le- niedel sij svetilk je razsvetljeval- ČLolico hiš. Nem= ški obroč pa je bil čedalje tesnejši.
Mrke goste je dobila najpre j hiša Janka Drnovška. . Ko pa so videli,da ni ni kogar doma, so po. hiši pograbili vse količkaj vredne predmete. Nato pa so v iz= bo nanosili velik kup slame in zažgali. Ognjeni zublji, so knialu nato oblizali streho. Potem pa se je ognjeka povodenj obrnila š.c drugam.j
Nemci so se napotili k Sopotnikovim in Klančišarjevim, zaprli- vse- izhode in zdaj povsod zažgali. Sopotnikova dva sta se hotela rešiti skozi lino v kuhinji, ki je vodila do mlinskega kolesa. Brž, ko je nemški mitraljezec opazil, kaj poč neta, je pritisnil na petelina. Odbita z rafali sta Sopotnik in njegova žena v zadnjem hipu skočila nazaj. A to je pomenilo priti z dežja' pod kap, kajti bila sta ujeta v goreči hiši. Begala sta po hiši, se hotela povzpeti na podstreiš je, a sta se spet vrnila. Nad njima in ok;oli njiju pa je zmerom bol j . žarelo in kdo ve, kaj sta vse pretrpela, preden sta zoglenela.'	,
Pri Klančišarjovih so mislili, da se bodo nekako že rešili. Tam so imeli tu di otroke, ki so hoteli pobegniti skozi okno. Toda"ko so so v odprtinah pokaza= le njihove glave, sp jih zavrnila nemška kopita. V tem hipu sta so iz vročega ob jema hotela iztrgati tudi gospodar Klančišar in njegova žena. Zagnala sta so sko zi odprtino, ki je peljala do jarka z vodo. A komaj sta se pripravila in odsko= šila, je proti njima zloveščo zadrdrala nemška strojnica. Zgrudila sta sc, a te Nemcem še ni bilo dovolj. Priskočili so in krvava,- na pol mrtva, zmetali v gore čo hišo. Kdo bi zdaj mogel opisati trpljenje otrok v zakajeni vroči in dogoreva joči izbi z mrtvimi starši na podu? --retresljivo in divjo so začeli vpiti in tol či po oknih in vratih, toda vse je bilo zaman. V strašnem prasketanju in pokanju
ki ga je povaročil ogenj, so se njihovi glasovi izgubili, _________
Po več kot dveinpolurnera boju z življenjem in smrtjo, je štirinajst prebi= valcev te vasice končalo v ognju. Proti vsakomur, ki se. je skušal rešiti, je gro zeče zaropotalo. Iz vseh strani je prežala smrt. Nesrečni Orehovčani so lahko sa mo izbirali: ali bodo pokončani od krogle ali od ognja svojih lastnih hiš.
Ko so Nemci videli, da tu ni več življenja, da je vse zoglenelo in se spre menilo v pepel, so se dvignjenih glav vračali proti Izlakam.
Zgodaj zjutraj so se spet vrnili. Najprej so si ogledali ostanke Drnovško= ve hiše. Tam so naleteli na starko, ki je vzlic sinovi prepovedi prišla nazaj k hiši. Brez obotavljanja so jo surovo prijeli in jo odpeljali na pogorišče drugih, kjer je na nekaterih mestih še precej žarelo. Tam pa so ji z verigami zvezali no ge in jo živo vrgli v hišo, ki je še najbolj gorela..."
Gospod F.L. se bo morda ob tem vprašal, kje se je medtem, ko se je to dogajalo, klatila odnosno "borila" partizanska vojska, da ni mogla rešiti prebival= cev Orehovice pred peščico esesovcev - potem ko joto tragedijo že izzvala in Nem= cem "zagodla"? Ali pa morda g.F.L. smatra, da so bile te žrtve "potrebne"? Iz Londona je tudi g.prof.Furlanu položaj izgledal precej drugače kot pa najbolj za °itemu slovenskemu kmetu v Rovtah! Toda zato ni treba, da bi se nam prof.Furlan smilil, preprosti slovenski kmet pa grajal, ker se je takemu načinu borbe proti okupatorju uprl.
-Bivši domobranec-
ZMEDA SE NADALJUJE
Hruscevemu srečanju z jugoslovanskim veleposlanikom v Moskvi neposredno po izključitvi Molotova, Malenkova, Kaganoviča in Sepilova iz prezidija sovjetske kompartije in kasnejšim razgovorom s Kardeljem v Moskvi, je 1. in 2. avgusta .sle dil tajen sestanek Hruščev-Tito v Romuniji, kateremu so prisostvovali tudi Miko jan, Rankovič in Veljko Vlahovič. Poročilo o tem sestanku, ki je bilo objavlje= no istočasno v Moskvi in Beogradu, govori o soglasju v temeljnih problemih so = dobnega mednarodnega položaja in o potrebi "vsestranske krepitve enotnosti in ratskega sodelovanja komunističnih in delavskih partij". Obe delegaciji sta se nadalje soglasili o potrebi "odstranitve ovir, ki otežujejo vsestransko razvija nje medsebojnih stikov" med sovjetsko kompartijo in jugoslovansko zvezo komuni= stov ter o nadaljnih stikih med FLRJ in ZSSR na podlagi "enakopravnosti, medse= hojne pomoči in sodelovanja, spoštovanja suverenosti in nevmešavanja v notranje Zadeve".
Kot je poznano, so bili Molotov in ostali "izobčenci" obtoženi med drugim, ca so ovirala prijateljske odnose z Jugoslavijo in nasprotovali pravici vsake ožele, da gre po svoji poti k socializmu. To bi nekako pomenilo, da se Hruščev ni otrinjal z napadi na Jugoslavijo in Titove komuniste, ki so jih izvajali pred nedavnim, zlasti pa po revoluciji na Madžarskem, razni voditelji komunističnih Partij v sat elitskih državah. Vprašanje seveda je, vkoliko je možno položaj iz= Plemeniti, ako bodo na čelu raznih vzhodnoevropskih komunističnih partij ostali se vedno isti ljudje, ki so prav toliko trn v peti Titu kot je Tito njim.Po dru gi strani pa se je pokazalo, da odstranitev tkzv. stalinistov in njihove politi ce železne pesti vodi k vedno manjšemu vplivu komunistov na notranji položaj v °atelitskih deželah. Primer Madžarske in Poljske nudi dovolj dober vzgled v tem Pogledu. Protislovja v "modernih" teorijah nadaljnega razvoja v komunističnem tiak?5U so za^° dovolj očitna, da bi se jih dalo rešiti z meglenim sporazumom med ^usčevim in Titom o potrebi "krepitve enotnosti in bratskega sodelovanja komu= Cističnih in delavskih partij". Izgloda, da sta se Tito in Hruščev odločila re= ‘■’^Li, kar se se rositi da, toda način, kako to doseči, je vse prej kot jasen.
(ds)
ANTIKOMUNIST DJILAS
Djilasova knjiga "The New Ciass"(Novi Razred" (glej KT 2l8) je sprožila besen bapad BORBE, ki trdi, da.Djilasovo mi = šljenje ne pomeni za Jugoslovane prav hičesar, ker je bilo "že dlje časa po= znano, da je Djilas padel na stopnjo
antikomunista, ki se je postavil v slu= žbo sovražnikov Jugoslavije in postal orodje tujega vmešavanja v naše notra = nje zadeve". Med te sovražnike šteje BORBA, nele zapadno reakcijo ampak tudi "na žalost gotove kroge v nekaterih so= cialističnih pokretih", ki so sedaj po= služujejo te Djilasove knjige. (ds)
PISMP UREDNIKU
"Gospodarska alternativa.11- G.uredniki Lepo se Van zahvaljujem, da ste mojemu članku o gospodarstvu v i!v/old Libera = lismu posvetili v svojem časopisu prvo stran. Kljub temu si pa ne morem kaj,da ne bi napisal kratko pripombo k zadnje= mu odstavku Vašega prikaza.
Pravite, da je osnovni problem "strah pred izkoriščanjem delovne sile". Mene sedaj zanima samo, kaj je pravzaprav iz korišČanje delovne sile in kdaj so deHav ci izkoriščani. Ali so bili na pr. angle ški avtobusni šoferji in sprevodniki iz koriščani, preden so dobili povišico 11 šilingov, in sedaj niso več, ali kako?
"Izkoriščanje delovne sile" je marksi stična fraza, ki lahko pomeni vse ali nič. Po marksistični teoriji vrednosti, je vrednost vsakega proizvoda enaka ko= ličini vloženega dela (in sicer družbe= no potrebnega). Ker pa delavec ne dobi celotne vrednosti, ampak samo plačilo za uporabo njegove delovne sile, nastane vi šek vrednosti. Dokler je višek vredno = sti, je delavec izkoriščan.
Težava je v tem, da viška vrednosti sploh ni mogoče odpraviti, ker bo drža= va vedno morala imeti neka sredstva za kritje skupnih potreb, na pr. za ceste, in ker bo trebe, vedno nekje dobiti de = nar za investicijo, ker se bo sicer go= spodarski razvoj ustavil. Ker so v Mar= xovi teoriji vrednosti še druge nelogič nosti (nikjer na pr. ne pojasni, kako se izračuna količina vloženega dela), je praktično povsem neuporabna in je zato najbolje tudi pustiti pri miru fraze kot "izkoriščanje" itd., ker po skrbi anali zi ne povedo nič.
Ostanemo lahko samo pri tem, da se de lavcem in seveda tudi vsem ostalim lju= dem godi boljše ali slabše, da se lahko njihov živijenski standard dviga ali ni ža, da se lahko dviga hitreje ali poča= sneje. Mislim, da skoro ne more biti no benega dvoma, da se vsem skupaj v deže= lah svobodnega gospodarstva godi precej bolje kot v komunističnih deželah, in da si zato delavci, ki beže iz Vzhodne Nemčije v Zahodno, ker se jim tam godi slabše, žagajo pod seboj vejo, na kate= ri sede, če hočejo, da naj na Zahodu u= vedejo sistem, pred katerim so pobegni= li.
Omenim naj samo še to, da se na Zaho= du udeležb^dclavcev in nameščencev v na rodnem dohodku hitro dviga, tako da je dosegla v ZDA in Švici že 60'/o (tu niso vračunani samostojni kmetje, obrtniki, trgovci itd.), medtem ko gre v vzhodnih
državah za celotno potrošnjo ponavadi okoli 5O/S, medtem ko ostalo porabi drža va za svojo namene, ki so pogosto zelo megalomanski in no dajo sploh nobenega haska.
Žal v kratkem pismu ni mogoče napisa= ti vsega in niti ene same stveni podrob no razložiti. Priporočal bi samo vsem, da nehajo uporabljati fhaze in rajši zač no resno študirati ekonomijo, ker se nam bo sicer dokončno posrečilo z vzajemni= mi napori zadaviti kokoš, ki nese zlata jajca in ki je pomagala, da je danes po nekod narodni dohodek na osebo in z njim povprečni življenski standard tako vi = sok, kot je.
Lepo Vas pozdravlja - F.Lovrenc.
Odgovor: G.Lovrenc je poudaril v bistvu samo to, kar sem že povedal - namreč' da gre za "izkoriščanje delovne sile" odno sno "viška dela", katerega pametna drža va (tj.vlada) recimo uporabi za gradnjo cest, bolnic in na splošno za dvig živ= 1jenskega standarda, neumna država(vla= da) pa za "megalomaske" načrte (v dikta turah seveda:). To, kajpak, s predpostav ko, da je država lastnica proizvodnih sredstev. Ako pa so lastniki teh sred = štev posajnezniki, privatniki, potem se je treba enako vprašati - kam gre ta"vi šek dela"? In ako ni socialne zakonoda= je ali pa zakonodaje, ki se sprovaja tu di v praksi, kdo more preprečiti privat niku, da ta "višek dela" poveča na ško= do delavca in ga zapravlja na stvareh, od katerih skupnost nima prav nič in se torej tudi njen življenski standard ne more dvigniti?
0 "izkoriščanju delovne sile" in uporabljanju "viška dela" v Angliji pa bi bilo potrebno reči še marsikaj drugega poleg omembe šoferjev in sprevodnikov, kot recimo, da so njihove osnovne plače sorazmerno majhne in da bi se še sedaj ne dvignile, ako bi zaviselo samo od de lodajalcev, ki so bilo v tem slučaju pri vatne družbe, itd. Žal me pomanjkanje prostora enako omejuje pri tem odgovo= ru kot g.I.ovrenca. Pripomnil bi le,kar se tiče njegovega priporočila o študira nju ekonomije, da sr si ekonomisti samo v eni stvari zares podobni: vsi imajo naslov ekonomista, na probleme in njiho vo reševanje pa gledajo skozi očala po= litične stranko, pokreta ali svetovnona zorskega tabora, kateremu pripadajo.
Urednik
BM/T" IGLAV, London, V7.C.1. Gt.Britain.
KLIC TRIGLAVA izdaja SLOVENSKA PRAVDA. Njeno mišljenje predstavljajo samo oni prispevki, ki so podpisani od izvršnega odbora.