leto xxiv. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za inozemstvo 75 lir), za 'It leta 35 lir, za ■/* leta 17.50 Hr, mesečno 6,— lir. Tedenska izdaja letno 25 lir. Plača in toži se v Ljubljani, TRGOVSKI UST Časopis za trgovino* Industrijo, obrt In denarništvo Številka 89. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. TeL 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo.— Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953. Izhaia vsak torek Ljubljana, torek 26. avgusta 1941 -XIX Cena 0'60 Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine Z naredbo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino' je postal dosedanji OUZ1) v Ljubljani samostojen nosilec zavarovanja. Nared-ba odreja: tl en l. Okrožni urad m zavarovanje delavcev v Ljubljani je odslej samostojen nasproti Osrednjemu uradni za zavarovanje delavcev v Zagrebu in se preimenuje v Zavod za isocialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine. Priznava se mu pravna osebnost :in se podreja nadzorstvu Visokega komisariata (VI. oddelek). Člen 2. V pristojnost Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine spadajo poleg poslov, za katere je bil pristojen Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, tudi posli iz pristojnosti Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, in to tudi ko-.liker se nanašajo na Bolniško bi a gajno Trgovskega bolniškega in Podpornega društva v Ljubljani in 113 Bolniško blagajno »Merkur« v Ljubljani. Člen 3. Z učinkom od 10. aprila ^l-KlK dalje se prenaša na Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine v ločeno poslovanje upravljanje vseh poslov, ki so spadali v pristojnost Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Preureditev motornih vozil na lesni plin Ker so pogonska sredstva le v omejenem obsegu na razpolago, se priporoča lastnikom osebnih in tovornih avtomobilov, da čimprej preuredijo svoja vozila na lesni plin. Strokovna pojasnila daje interesentom Urad za civilno motoriza-®l4o Visokega komisariata v Ljubljani, Gledališka utica 11. Iz italijanskega gospodarstva . V<’lika milanska tovarna motor-•*(>v Alfa Romeo je že leta 1989. Zvišala svojo delniško glavnico na ^40 milijonov lir zaradi zgraditve nove velike tovarne v Pomogliano dArco. Nova tovarna se zdaj lahko j*e meri z milanskimi obrati. Veli- 0 podjetje izkazuje zvišanje čistega dobička od 8,62 na 14,9 milijo-na lir, dividenda pa znaša kakor Prejšnje leto 6°/o. l*rva italijanska tovarna za sintetični gumi j bo začela obratovati letos, v gradnji pa je tudi dmgo ako podjetje. Močno je pospešeno .Pridelovanje kavčukove rastline na Cirenaiki ler v južni Italiji in Sardiniji. Nova tovarna za sladkor je ne-avno začela obratovati v Kalabri-j1- Tako je dobila tudi južna Itali-Ja’ 'ki prideluje mnogo sladkorne Pe> svojo sladkorno tovarno. dr;^.na l(‘tii>a 1941-42 bo po vsej 1 ayi precej večja kakor prejšnje 0,.vk° je bila za kakih 30% lik*1'' 0C* ie uspeli ve- ie l predlagal novo ureditev Evrope ter ji dal tudi ime «Atlantropa». Kaj je Atlantropa? Kakor že beseda sama pove, je to področje ob Atlantiku, torej Evropa in Afrika kot kontinentalna celota. Z velikimi tehniškimi podvigi je treba združiti Evropo in Afriko. Kako je to mogoče? Ali so dani pogoji v tehničnem, gospodarskem in političnem pogledu? Vse to so vprašanja, ki še hiso v dovoljni meri razčiščena in obravnavana. Ta vprašanja se niso po mnenju člankarja obravnavala zaradi tega, ker je Anglija vodila doslej gospodarsko politiko Evrope, ter ni dopustila drugim razvoja in odločitve. Zdaj pa je postalo jasno, da se da pojem «At-lantropa» označiti s tremi besedami: Moč, prostor, kruh. Po vsem tem je v Evropi pomanjkanje in naravno je, da mora Evropa iskali nadomestilo. To iskanje nadomestila pa kaže tudi sama priroda. Sredozemsko morje je morje, ki izhlapeva. Med poletno vročino izhlapi več morskega vodovja, kakor pa doteče voda od rek, ki se v morje izlivajo. Sredozemsko morje bi se zato vsako leto znižalo za 1.65 metra. Skozi Gibraltar-ski predor se prelije v vsaki sekundi 88.000 m3 vode. Če se vozimo s parnikom po Sredozemskem morju, ne mislimo na to, da je bilo to morje nekdaj trda, suha zemlja. Pred kakimi 50.000 leti ni bilo voda, ki bi ločile Evropo, Afriko Italijanska papirna industrija Proizvodnja italijanske papirne industrije znaša letno blizu pol milijona ton, kar krije notranjo porabo pisemskega in risalnega papirja, papirja za časopise in knjige ter za industrijsko in trgovsko' uporabo. Izdeluje se tudi dovolj kartona iza škatle in tube, uvaža pa se le nekaj posebnih vrst papirja iz Nemčije. Stroške tega uvoza krijejo dohodki izvoza italijanskega papirja v južno-vzhodne evropske in v južnoameriške države. V Italiji so izdelovali papir že v 10. stoletju in italijanska papirnat industrija je bila na prvfrm mestu, dokler niso začeli papirja izdelovati iz celuloze. Zdaj obsega italijanska papirna industrija okrog 1000 podjetij, ki imajo mnogo podružnic. Največ papirnih podjetij je v Lombardiji, Beneški pokrajini, Laciju in v provinci Marche. Nad 50 podjetij ima lastne tovarne za celulozo in lesni klej, kakih 500 tovarn pa je specializiraTiih za različne predelave papirja. V tej industriji je udeleženih v vsej državi nad 150 delniških družb, ki imajo skupaj nad 600 milijonov lir osnovnega kapitala. Pred devetnajstimi leti je bilo le 33 takih družb, v zadnjih petih letih pa jih je bilo ustanovljenih 40. Stran 2. >TRGOVSKI LIST«, 26. avgusta 1941-XIX. Štev. 89. Vpisovanje v strokovno nadaljevalno šolo Združenja trgovcev v Ljubljani Vpisovanje v strokovno' nadaljevalno šolo bo za vse tri razrede od 2. do 5. septembra 1941., vsakokrat od 9. d» 11. ure in od 15. do 17. ure v pisarni Združenja trgovcev, Trgovski dom. Novinci morajo biti stari 14 let in morajo predložiti pri vpisovanju zadnje šolsko spričevalo, učno pogodbo' in zdravniški izvid. Za sprejem v šolo mora imeti vsak najmanj tri dovršene razrede srednje ali meščanske šole. Učenci z dovršeno nižjo meščansko ali srednjo' šolo imajo prednost. Z manjšo šolsko izobrazbo bodo učenci sprejeti le v primeru razpoložljivega prostora. Novinci, ki so uspešno dovršili srednjo ali meščansko šolo, bodo pogojno sprejeti v drugi razred. Novinci se sprejemajo le do 30. septembra. Vsak učenec vplača pri vpisu 160 lir šolnine, novinci pa poleg tega še 40 lir vpisnine. Učenci III. razredov pa plačajo poleg šol nine še 40 lir oprostnine. Učenci se vpisujejo na podlagi lanskega šolskega spričevala. Popravni 111 razredni izpiti bodo v sredo dne 27. avgusta ob 14. uri. Pismeni zaključni izpiti bodo v četrtek 28. avgusta ob 8. uri. Istega dne popoldne pa se prično ob 14. uri ustni zaključni izpiti. Po drobnosti SO' razvidne na šolski deski. liedni pouk se prične v ponede Ijek 22. septembra ob 14. uri. Hrvaške težave s klirinškimi plačili Zagrebška »Neue Ordnung« razpravlja v članku »Nesrečna klirinška dediščina« o težavah, ki jih ima llrvatska zaradi plačila klirinškega dolga bivše Jugoslavije Nemčiji. Ta dolg je znašal nekaj nad 100 milijonov RM ter bi od tega dolga odpadlo na Hrvaško 25—30 milijonov RM. Poleg tega pa bi morala dobiti Nemčija od bivše Jugoslavije še okoli 10 milijonov RM za razne vojaške dobave. Zagrebški list dostavlja, da se ta dolg Hrvatske ne tiče. Da bi se mogel ta visoki dolg (500—600 milijonov kun) plačati s hrvatskim izvozom, je po mnenju zagrebškega liista nemogoče. V -trgovinski pogodbi Hrvatske ž Nemčijo je bilo tudi dogovorjeno, da se ta dolg ne plača z blagovnimi dobavami, temveč na naslednji način. V Nemčiji je okoli 40.000 hrvatskih delavcev, ki dobivajo povprečno po 130 RM na mesec. Od tega denarja bi mogli mesečno nakazati v domovino 60—70 RM, kar bi dalo' na mesec okoli 2,5 milijona RM. Na ta način bi se mogel v približno enem letu plačati ves ta dolg. Nerešeno je tudi še vprašanje plačila hrvatskih izvoznikov, ki naravno ne morejo dobavljati novo blago, dokler niso dobili plačilo za stare dobave. Tik pred izbruhom vojne je nemška obračunska blagajna nakazala bivši Narodni banki v Beogradu 7 milijonov RM, od katerih bi 2 milijona odpadla na hrvatske izvoznike. Sedaj je treba ugotoviti, kateri nemški uvozniki so plačali iz Hr-vatske prejeto . blago, nakar bo morala plačati hrvatske izvoznike Hrvatska državna banka. w barva, pleaira In 7P V 9 A llfsh kemično snail L G ¥ fc*! Ul Ull obleke, klobuke itd. Škrob! in gretlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Šeienbnrgova ni. 8 Telefon št. 22-72. Promet s p hrvatskih Dne 16. t. m. je bil odprt redni promet robe od naših postaj s postajami hrvatskih železnic in obratno čez prehod Bubnjarci odnosno Plase-Crikvenica. Za prevoz se sinejo prevzemati z mednarodnimi tovornimi listi vagonske brzovozne in sporovozne pošiljke in komadne sporovozne pošiljke za postaje hrvatskih državnih železnic čez B ubnjarce odnosno Plase-Crikve-nica in obratno iz postaj hrvatskih državnih železnic do postaj Ljubljanske in Reške pokrajine in do postaj v starih mejah Italije. Pošiljke se smejo predajati hrvatskim železnicam odnosno od njih prevzemati samo brez vsake obremenitve. Zato mora biti voznina z vsemi pristojbinami in stroški pri pošiljkah v smeri za Hrvatsko frankirana do Metlike odnosno Plase-Crikvenice, v obratni smeri pa od Metlike odnosno Plase-Crikvenice nakazana. Predujmi m povzetja so zabranjeni. Dostavni roki ne veljajo. Zavarovanje dostavnih rokov ni dovoljeno. Prevozno pot via Bubnjarci odnosno Plase-Crikvenica mora pošiljatelj predpisati v tovornem listu. Naknadne odredbe za spremembo pre- vozne pogodbe niso dovoljene. Za kritje medpotnih stroškov: carin sko-železniških, stojni ne itd. mora pošiljatelj položiti frankatumi de pozit 100 lir za komadno pošiljko in 500 lir za vagonsko pošiljko. Pošiljke se kartirajo od odnosno do Metlike tranzit odnosno Plase Crikvenica tranzit, voznina pa se računa za kilometrsko razdaljo od odnosno iz Ljubljanske pokrajine preko Metlike do Metlike odnosno Plase-Crikvenica. Potniki in prtljaga se odpravljajo in zaračunavajo od odnosno do Metlike. Proge hrvatskih državnih železnic segajo do naslednjih mejnih prehodnih postaj: Savski Marof, Djurmanee, Varaždin, Koprivnica, Barcs, Osi jek, Erdu-t, Petrovaradin-Dunav, Zemun, Mokra Gora, Čilipi, Plase-Crikvenica. Do nadaljnjega je promet na progi Ogulin—Split—Šibenik odprl samo do postaje Gračac. Glede odprave, zaračunavanja in kartiranja pošiljk petrolejskih produktov, žita, suhe zelenjave, oljnatih semen itd., ki izvirajo iz tretjih držav, v tranzitu preko hrvatskih prog za Italijo veljajo posebne odredbe. Preureditev ameriške avtomobilske Položaj ameriške avtomobilske industrije, ki se bo v dobi 8 do 10 mesecev preuredila v važno oboroževalno središče', opisuje »Das Reich« takole: Modelsko' leto 1941. — modelska leta se računajo od julija do julija — je izkazalo proizvodnjo 5,3 milijona vozov, prejšnje leto pa 4,2 milijona vozov. Na produkcijo Kanade odpade od tega okrog 260.000 vozov. Pri modelih za leto 194-2. je le malo sprememb, ker se kaže pomanjkanje novih strojev, avtomatov in drugih naprav v avtomobilski industriji, ki se naglo preurejuje v vojne svrhe in pri tem ne more več v zadostni meri služiti svojemu prvotnemu namenu. Večina ameriških avtomobilskih tovarn je koncentrirana v Detroitu in Michiganu in tam je tudi naseljenih nad 400.000 delavcev od 520.000 delovnih moči, ki so bile v zadnjih 'mesecih zaposlene v avtomobilskih tovarnah. Preselitev velikih delavskih množic v Kalifornijo in druge kraje, kjer so tovarne letal, bo zelo težavna. Po izjavi predsednika družbe General Motors se bo dala samo ena desetina naročil za oborožitev izvršiti v normalni produkcijski organizaciji avtomobilske industrije, dočim bo za izvršitev 9 desetin naročil potrebna temeljita preureditev obratov. V prvi polovici letošnjega leta je v avtomobilski industriji izvrševalo 90.000 delavcev vojna na- ročila, meseca avgusta 100.000 mož, za september računajo, da bo zaposlenih 110.000 delavcev, potem pa do pomladi 1942. vsak mesec 'kakih 15.000 delavcev več. Če bo izdelava avtomobilov zmanjšana za polovico, bo začasno osta lo brez dela do 280.000 delavcev, od teli samo v Michiganu nad 170.000. Vrednost vojnih naročil, ki jih dobi avtomobilska industrija, znaša okrog 2,8 milijarde dolarjev. Od tega dobe General Motors 1,2 milijarde, Chrysler 400 milijonov, Ford 750 milijonov, Packard pa 200 milijonov. »Das Reich« meni, da bo za glavni del vojnih naročil, za letalske motorje, dosežena polna kapaciteta v avtomobilski industriji šele v osmih do desetih ‘mesecih, podobno pa bo tudi pri izdelavi oklepnih vozil. Tako izdela Chryslerjeva tovarna oklepnih vozov zdaj na dan samo eno vozilo in bo izdelava 20 vozil dnevno komaj dosežena pred začetkom prihodnjega leta. Preureditev avtomobilske industrije bo hudo zadela trgovino z avtomobili, ki obsega 44.000 obratov s 380.000 prodajalcev in uslužbencev. Lahko se računa, da bo ob zaslužek do 100.000 nameščencev v trgovini z avtomobili. Prihodnje modelsko leto ameriške avtomobilske industrije bo komaj doseglo proizvodnjo 2,5 milijona vozil in vsi dobički vojnih naročil ne bodo mogli odtehtati te velike zgube. . Zavoii in zaboii Navajeni srno, da dobimo v trgovini tudi vsako malenkost, ki jo kupimo, lepo zavito v papir. Ker smo na to navajeni, ne pomislimo, kaj pomenijo zavitki, zavoji in zaboji v narodnem gospodarstvu. Izdelovanje materiala za ovijanje trgovinskega blaga je po splošni presoji le nekakšno postransko delo v narodnem gospodarstvu, v trgovini pa nameček brez prave vrednosti. »Das Reich« pa navaja, da je že v mirni dobi dosegel pomen izdelovalcev ovojnega materiala visoko vrednost 1,3 milijarde RM. Da se spozna in oceni pomen te visoke številke, pa je treba ugotoviti še tole: promet »oblačila blaga«, to je industrije zavojev in zabojev, je skoraj enak prometu oblačil za ljudi, to je prometu oblačilne industrije. Izdelovanje materiala za zaoba-to sega globoko v vse stroke in panoge gospodarstva in morajo zaradi tega veljati vsa načela nadzorstva porabe in štednje tudi za vso surovine, ki so bile uporabljene pri izdelavi tega materiala. Potrošniki in kupci imajo pri tem važno nalogo in dolžnost. Najprej morajo opustiti domnevo, da so papirnati omoti, leseni zabojčki, tube iz kositra, aluminija, srebrnega papirja, stekla itd- nekaj ničem-nega, potem naj skrbijo, da bo material za zaobaljanje ne samo enkrat, temveč večkrat služil svojemu namenu, naposled pa naj pomagajo, da bo z drugimi ostanki in odpadki vred predelan ter tako vrnjen v tok gospodarstva. Gospodarske vesti Italijanski veleposlanik v Buenos Airesu in argentinski zunanji minister sta podpisala pogodbo o prodaji 8 italijanskih, v Argentini zasidranih parnikov. Na Hrvatskem so do nadaljnjega v veljavi še 10, 20, 50 in lOOdinar-ski bankovci, slednji pa le, če so od serij, ki niso bile vzete iz prometa. V potniškem prometu sme vsak potnik vzeti s seboj le 500 kun v kunskih ali nižjih dinarskih bankovcih. Novi hrvateki bankovci po 100 in 1000 kun so prišli te dni v promet. Švicarska gospodarska delegacija je prišla 26. t. m. v Zagreb, da sklene trgovinsko in plačilno bilanco s Hrvatsko. 2,000.000 kg tobaka je nakupila nemška trgovinska delegacija v Dubrovniku. Direkcija za prehrano (»Diris«) se je ustanovila v Beogradu, da se zagotovi prehrana prebivalstva. Nova direkcija je samoupravno občhiearSk° poc^et-ie beograjske Bolgarska letna proizvodnja soli znaša 76.464 ton, lastna letna potrošnja pa samo okoli 60.000 ton Presežek soli izvaža Bolgarska v Romunijo. Romunsko časopisje poroča, da je bila letos v Dobrudži izredno dobra žetev. Na izrednem občnem zboru delničarjev Škodovih zavodov ' je bilo sklenjeno, da se nominalna vrednost delnic zviša od 320 na 1000 Kč. S tem se je delniška glavnica podjetja zvišala od 120 na 687,5 milijona Kč. Brnska tovarna za orožje je zvišala delniško glavnico od 120 na 300 milijonov Kč. Vlada v Iranu (Perziji) namerava ustanoviti več tovarn za milo, ker je v Iranu in v Arabiji nastalo veliko pomanjkanje mila. Obe deželi sta dobivali prej milo iz Nemčije in Italije. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« z dne 16. avgusta, kos 66. je objavil: Naredbi Vis. Komisarja o določbah za prometne znake motornih vozil iu o določbah za sta-j listi ko o gibanju prebivalstva v! Ljubljanski pokrajini. z dne 20. avgusta, kos 67. je objavil: Naredbi Vis. Komisarja: Določbe o preureditvi socialnega zavarovanja in predpise glede slovenskih učencev, prihajajočih iz šol bivše jugoslovanske države na ozemlju zunaj Ljubljanske pokrajine — Odločbi Vis. Komisarja: Predpise glede honoriranih služb učiteljev in spremembo uredbe o gospodinjskih šolah — Pojasnilo o odlogu plačil za banke in zavarovalnice — Maksimalni cenik št. 3. z dne 23. avgusta, kos 68.: Naredim Vis. Komisarja o obveznem cepljenju proti davici na ozemlju ljubljanske občine do predpise za izvedbo cepljenja. Romunska gospodarska liga Kakor poroča »Siidost-Echo«, se je v Bukarešti po dolgih pripravah ustanovila »Liga za razvoj romunskega gospodarstva«, ki združuje vse romunske producente ter zahteva intenzivno sodelovanje z državami Srednje Evrope, predvsem pa z Nemčijo in Italijo. Poleg poljedelskih sindikatov so v ligi tudi Zveza industrijeev, zveza obrtnikov in razne stanovske organizacije. Liga hoče dvigniti romunsko gospodarstvo predvsem e pomočjo sodelovanja z Nemčijo ter bo to sodelovanje propagirala po vsej državi, da bodo' tudi v zadnji vasi razumeli, zakaj je to sodelovanje potrebno. Ravno tako bo liga propagirala tudi trgovinske zveze z Nemčijo in Italijo. V zvezi s Srednjeevropsko gospodarsko zvezo na Dunaju bo liga organizirala študijske odseke za izobrazbo dobrega naraščaja v vseh gospodarskih strokah. Nemško mnenje o naseljevanju Bačke »Sudost-Echo« piše: Ko so po svetovni vojni jugoslovanske čete prispele v južno Madžarsko, so novi gospodarji izvedli tudi temeljito razdelitev madžarskih veleposestev. Kakih 100.000 oralov so razdelili naseljencem, ki so prišli po večini iz Srbije in Črne gore. Zdaj v novih razmerah je seveda naravno, da za te tuje naseljence ni več prostora, gotovo pa je, da bo poleg zemljišč, ki jih zapuste Srbi in Črnogorci1, še kakih 100.000 oralov dobilo nove gospodarje. Madžarski vladi se nudi priložnost, da bo dedu domačega kmečkega proletariata pomagala do posesti, ima pa, kakor kaže, tudi namene, da bi v Bački naselila one Madžare, ki že dolgo žive v Bukovini. Z madžarskega vidika je sicer razumljivo, da se rojaki iz tujine vabijo nazaj, treba pa. je zelo paziti, da pri tem ne bi bila prikrajšana poljedelska produktivnost Bačke, pri kateri ni interesirana samo Madžarska. Finska industrija bakra Podjetje Outokumpu 0. Y., ki je last finske države in spada med največje producente bakra v Evropi, je lani dvignilo svojo produkcijo rude za 50% na približno 600.000 ton. Prej so finski baker rafinirali v Nemčiji, kamor so morali voziti baker v obliki koncentratov; od začetka letošnjega leta pa obratuje v Bjorneborgu nova elektroliza za baker, v obratu pa je tam od lani tudi velika valjarna za bakreno pločevino in cevi in je tako zdaj vsa predelava rude omogočena doma v državi. Rudarstvo v Španiji Številni rudniki v Španiji, ki so v posesti inozemskih podjetnikov, so zelo skrčili ali pa celo ustavili svoje obrate, ker je zaprt izvoz in ker so naročila v državi premajhna. Španska država hoče zdaj te rudnike prevzeti v svojo last in bodo najprej nacionalizirana ležišča kositra, da bi postala Španija neodvisna od uvoza. Proizvodnja kositra je dosegala prej že nad 330 ton na leto, v prvih dveh mesecih leta 1941. pa se je znižala na 11,5 ton. Rudnike kositra in wolframove rude, ki so bili v francoski in angleški posesti, je Španija že nacionalizirala. Po novem zakonu bo vse špansko gospodarstvo razdeljeno na 24 velikih sindikatov pod državnim vodstvom. Slama kot surovina Slama je med najmlajšimi surovinami v industriji. Prej so slamo uporabljali samo v papirni industriji, zdaj pa ji poskusi odpirajo P°ti tudi v druge industrijske panoge. Posebno važna je postala slama za industrijo stanične volne v onih državah, kjer je dovolj žita in premalo lesa. Nizozemska industrija umetne svile se je samo zaradi tega lotila izdelave stanične volne, 'ker ji slama nadomešča les. Z nemško in italijansko pomočjo uvajajo v Španiji industrijo umetnih vlaken in. bodo prvi obrati že prihodnje leto dali okrog 3,7 milijona kg umetnih vlaken, pri čemer bodo porabili kakih 35 milijonov kg slame. V petih letih se bo proizvodnja dvignila na 27 milijonov kg umetnih vlaken. S predelavo slame je tudi Madžarska dosegla pomembne uspehe. Lanena slama in odpadki, ki so jih prej metali na smeti in zažigali, dajejo zdaj dobro prejo za izdelovanje tkanin, ki nadomeščajo bombaževimo. Novi preji so dali iznajditelji ime »kotonin«. Iz letošnje lanene slame in odpadkov, ki jih cenijo na 16.000 ton, bodo pridobili 1600 ton »kotonina«, kar bo v madžarskem tekstilnem gospodarstvu dobrodošlo dopolnilo rezerve surovin. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani