1. REPUBLIŠKO TEKMOVANJE »KAJ VEŠ O KMETIJSTVU« V soboto 17. februarja je bilo v prostorih Kombinata Hmezad prvo republiško tekmovanje »Kaj veš o kmetijstvu«. Udeležilo se ga je osem ekip iz Murske Sobote, Idrije, Slovenske Bistrice, Slovenj Gradca, Črnomlja, Škofje Loke, Podravelj in naša ekipa iz Žalca. Iz objektivnih razlogov ni tekmovala ekipa iz Ptuja, čeprav sta bila dva člana ekipe na tekmovanju tudi prisotna. Ekipa naših koroških Slovencev iz podraveljske kmetijske šole je pripotovala v Žalec že v dopoldanskih urah. Maša pospeševalna služba in aktiv mladih kmetijskih proizvajalcev smo jim pripravili krajši razgovor, ki je potekal v prijetnem vzdušju. Da bi spoznali naš kraj bolj podrobno, smo jim pokazali še nekaj naših urejenih kmetij. Samo tekmovanje je potekalo po že ustaljenih principih iz naših prejšnjih tekmovanj. Uvodne misli je podal predsednik ZZ Sloveni j je tovariš Petelin. V imenu našega aktiva je navzoče pozdravil predsednik aktiva tov. Brež-nik. Predsednik ZZ Slovenije je poudaril vrzel, ki je nastala v obdobju, ko je bilo delo mladih na vasi uspavano in se zavzel za načrtno in vztrajno aktiviranje mladih na vasi v aktive mladih kmetijskih proizvajalcev. Za lep primer takega delovanja je vzel aktiv MKP v Žalcu. Na žalost so take in podobne vzpodbudne misli poslušali gledalci v ne preveč polni dvorani, čeprav je prejelo pri nas osebna vabila preko tristo vabljenih poslušalcev. Kljub temu je tekmovanje lepo in normalno potekalo. Ekipe so pokazale primeren nivo znanja, ki je z ozirom na vrsto vprašanj bilo lahko, bolj oziroma manj izrazito. Ekipe so se po dodatnih vprašanjih uvrstile takole: Prvo mesto je zasedla ekipa iz Idrije, ki je prejela za nagrado molzni stroj. Druga je bila ekipa iz Slovenj Gradca. Za nagrado je prejela obračalnik SIP šemepeter. Tretja ekipa je bila iz Škofje Loke. Za nagrado je prejela rotacijski trosilec, ki je bil darilo naše organizacije. Nato so si sledile ekipe iz Črnomlja, Slovenske Bistrice, Žalca, Murske Sobote in Podravelj. Za uvrstitev naše ekipe lahko rečemo, da si je skoraj preveč prizadevala uresničiti besede napovedovalca, ki je že v uvodnih mislih poudaril, da vse ekipe ne bodo mogle biti prve. Po končanem tekmovanju je bila prosta zabava. Razpoloženje je bilo ugodno. Člani ekip so prenočili pri naših mladih kmetijskih proizvajalcih po vsej Savinjski dolini. Glavni razlogi, ki so narekovali takšno odločitev kolektiva DE Ključavničarstvo in Kombinata »Hmezad« — TOZD Strojna postaja, so predvsem naslednji: — Kovinarska dejavnost v »Uslugah« ni bila tesneje povezana z osnovno gradbeno dejavnostjo podjetja, saj je odpadel zelo majhen odstotek del, ki so Izmenjava mnenj med mladimi bo prav gotovo pripomogla k pospešitvi in oživljanju sodelovanja še na ostalih področjih dela mladih, izkušnje tega tekmovanja pa bodo prav gotovo koristile tudi organizatorju drugega tekmovanja, ki bo naslednje leto v Škofji Loki. S. Vošnjak jih ključavničarji opravljali za gradbeno enoto. — Kovinarska dejavnost se odvija v dveh delavnicah, ki so že polno izkoriščene — enota pa nima na tem mestu prostorske možnosti razširitve. Če bi hoteli naprej širiti to dejavnost, bi morali iskati novo primerno lokacijo, kar bi zahtevalo sorazmerno veliko angažiranje investicijskih sredstev. — Po drugi strani pa tudi Kombinat »Hmezad« pospešeno razvija kovinarsko dejavnost. To dejavnost razvija v okviru kombinata TOZD Strojna postaja, ki prav sedaj gradi večjo proizvodno halo, ki bo osnova za hitrejšo razširitev kovinarske dejavnosti. — Eden od važnejših faktorjev pri širitvi te dejavnosti je prav gotovo delovna sila. Zato je bil v kombinatu ugodno sprejet predlog delovnega kolektiva DE Ključavničarstvo, da se vključi v naše podjetje. Do razširitve proizvodnih kapacitet v Žalcu bodo ključavničarji iz »Uslug« še naprej delali v lastnih proizvodnih prostorih na Polzeli. Ko se bo v Žalcu pričela proizvodnja v novi hali, se bo del tega kolektiva preselil v novo enoto, na Polzeli pa bo ostala kleparska dejavnost, ki se bo lahko razširila na obe delavnici, za kar se vedno bolj čuti potreba. Z vključitvijo v kombinat pridobijo delavci DE Ključavničarstvo vse samoupravne pravice in pravice iz delovnega razmerja, ki izhajajo iz zakonskih določil in samoupravnih aktov kombinata, doba trajanja zaposlitve pri »Uslugah« pa se šteje, kot da so bili ta čas zaposleni v kombinatu. Delavcem DE Ključavničarstvo želimo, da bi se v novem okolju čim bolje počutili. Š. P. Strokovno žirijo na tekmovanju mladih zadružnikov v Žalcu so sestavljali predsednik mg. inž. Zvone Miklič (v sredini) in člana inž. Janez Verbič in inž. Bogdan Pugelj KOVINARSKA DEJAVNOST PODJETJA »USLUGE POLZELA« ODSLEJ V SKLOPU KOMBINATA »HMEZAD« Delovni kolektiv DE Ključavničarstvo gradbenega podjetja »Usluge« Polzela je soglasno sklenil, da se odcepi od matičnega podjetja in se priključi Kmetijskemu kombinatu »Hmezad« — TOZD Strojna postaja. Priključitev je bila izvedena 1. februarja 1973. ODLOČNA ZAHTEVA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV V INDUSTRIJI IN RUDARSTVU SLOVENIJE Tako] preprečiti stihijo na področju cen PREDSEDSTVO REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV V INDUSTRIJI IN RUDARSTVU SLOVENIJE JE 6. FEBRUARJA LETOS NA POBUDO VEC ORGANIZACIJ IN ORGANOV SINDIKATA RAZPRAVLJALO O RAZMERAH, KI SO NASTALE ZARADI ŽE ZAČETIH ALI NAJAVLJENIH UKREPOV NA PODROČJU CEN, KER POSREDNO ALI NEPOSREDNO ZADEVAJO ŽIVLJENJSKI STANDARD DELAVCEV. Predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev v industriji in rudarstvu Slovenije je ugotovilo: Družba kot celota, delovni kolektivi in vsi delovni ljudje so z veliko vnemo in zaupanjem sprejeli ukrepe, ki naj zagotovijo bolj stabilna družbenoekonomska gibanja. Zlasti ukrepe, ki so bili sprejeti za odpravo nelikvidnosti, saj so v delovnih kolektivih povečali zaupanje delavcev, da bomo odločneje odpravljali dosedanje napake. Po sprejetju samoupravnih sporazumov je gibanje osebnih dohodkov v skladu s predpostavkami ekonomske politike. Zaskrbljujoča pa je ugotovitev, da so v zadnjem času vse pogostejši ukrepi nekaterih delovnih kolektivov in družbeno-političnih skupnosti, ki vidijo edini izhod iz svojih posamičnih težav v dviganju cen, v dodatnem obdavčevanju posameznih proizvodov itd. Smatramo, da morajo biti ukrepi za doseganje stabilizacije usklajeni in javno dogovorjeni. Pri vseh ukrepih je nujno treba računati z vsemi mož nimi posledicami. Predsedstvo republiškega odbora se pridružuje opozorilom, ki so bila izrečena na seji biroja ZKJ in predsedstva SFRJ in ki ugotavljajo stvarno nevarnost takega enostranskega ukrepanja. Zato poziva organizacije in organe sindikata, da se na področjih svojega delovanja zavzamejo za preprečevanje stihije v ukrepih delovnih organizacij in družbeno-političnih skupnosti, storilo pa bo to tudi samo na nivoju SR Slovenije in zveze. Predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev v industriji in rudarstvu Slovenije poziva skupščinske organe, gospodarsko zbornico SRS in izvršni svet skupščine SRS, naj v okvirih svojih pristojnosti začno z odločnim sistemskimi in drugimi ukrepi, da se prepreči stihija, ki lahko resno ogrozi osnovni smoter stabilizacijskih ukrepov. Ženam enakopravnost tudi na delu in doma ZAPOSLENA ŽENA JE DANES ENA OD RESNIC NAŠE SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI. /mimimi.... E Temeljne organizacije združenega dela Kmetijskega kombi- | nata »Hmezad« objavljajo prosta delovna mesta: I TOZD VITAL — Kocbekova 5, Celje 1. načrtovalec analitik 1 2. dva skladiščnika E Pod 1. se zahteva višja šola ekonomsko-finančne smeri in tri I E leta delovnih izkušenj. I Pod 2. se zahteva poklicna šola za prodajalce in dve leti de- = I lovnih izkušenj. E 1 TOZD VRTNARSTVO — Medlog, Celje E E 1. Materialni knjigovodja = E Za DM se zahteva srednja šola ekonomsko-finančne smeri in E E dve leti delovnih izkušenj. E 1 TOZD MLEKO — Medlog, Celje | 1. kurjač = 2. komercialist za prodajo lastnih proizvodov I Pod 1. se zahteva poklicna šola kovinske stroke in izpit za | g kurjenje visokotlačnih kotlov ter dve leti delovnih izkušenj. = = Pod 2. se zahteva višja komercialna šola in tri leta delovnih = I izkušenj. = ■ I TOZD SKUPNE SLUŽBE — Ulica Žalskega tabora 1, Žalec 1. Organizator v oddelku za elektronsko obdelavo podat- = = kov I 2. Računovodja skupnih služb | § Pod 1. se zahteva visoka šola ekonomsko-finančne smeri in = = štiri leta delovnih izkušenj. = i Pod 2. se zahteva visoka šola ekonomsko-finančne smeri in = i štiri leta delovnih izkušenj. I TOZD KMETIJSTVO ŠMARJE — pošta Šmarje 1. Organizator kooperacijske proizvodnje = 2. Organizator prašičereje E 3. Knjigovodja I. I 4. Komercialist = Pod 1. in 2. se zahteva visoka ali višja šolska izobrazba agro- = I nomske smeri in tri leta delovnih izkušenj. E Pod 3. se zahteva srednja ekonomska šola in dve leti delovnih i E izkušenj. E Pod 4. se zahteva višja šola ekonomske smeri in štiri leta de- S I lovnih izkušenj. = Že lansko leto smo ugotavljali, da je enakopravnost naše delovne žene več ali manj še na papirju. Večjo mero enakopravnosti ji nudi delovno mesto, če pa pomislimo na drugo delovno mesto doma, potem taka ugotovitev ni objektivna. Velikokrat mora zaposlena žena delati podaljšani delovni čas, medtem ko možem to ni potrebno ali zaradi 'delovnega mesta ali pa to narekujejo potrebe. O tem, kaj storiti, kako naj bi bilo, pišemo ponavadi le takrat, ko se bliža 8. marec, potem pa smo kar celo leto tiho. Res je, da si danes ne moremo zamisliti, kako bi šla naša proizvodnja naprej, če ne bi bila žena zaposlena. Pomanjkanje delovne sile vseh vrst poklicev ima za posledico celo to, da delovna žena dela več kot mora in kot ji dopušča čas izven rednega delovnega časa. Da ne bom ponavljal nekaterih problemov, ki so znani že več let, naj posvetim nekaj besed zaščiti naše žene, otroškemu varstvu in uveljavljanju v družbi. Zaščita naj bi bila odraz raz-bremenjenosti na delovnem mestu, ker bi lažje opravljala dolžnosti matere in gospodinje. Razbremenjevati bi jo morali doma, da bi laže opravljala svoj poklic in tako postala enakovreden delavec. Razbremenitev doma bi ženi omogočila napredovanje na delovnem mestu in vključevanje v družbeno-politično delo ter delo samoupravnih organov. Kjer te možnosti ni, žena z višjo ali visoko šolsko izobrazbo, namesto da bi napredovala, nazaduje in ne pomeni to, kar bi sicer v drugačnih pogojih. Tudi nočno delo žena je velika obremenitev in ima določene posledice. Borba za odpravo nočnega dela žena je marsikje že dosegla zaželene rezultate. Pri nas v podjetju ta problem ni akuten. Posebno vprašanje je le delo v podaljšanem delovnem času, ki včasih traja tudi po več dni skupaj. Taka dela so predvsem v kmetijstvu, računovodstvih v času sestavljanja zaključnih računov in v špici proizvodnje za neposredne proizvajalke. Vzroki so pomanjkanje delavcev ali pa tudi večji obseg dela in nepredvidene naloge, ki jih je treba izvršiti. VEC DRUŽBENE SKRBI ORGANIZIRANEMU OTROŠKEMU VARSTVU! Problem otroškega varstva v našem podjetju ni pereč samo zaradi visokega odstotka zaposle-(Nadaljevanje na 3. strani) I TOZD MESNINA — Cesta v Trnovlje, Celje 1. 15 nekvalificiranih delavcev 2. 3 knjigovodje I. = 3. 1 strojepiska E I Pod 1. se zahteva nepopolna osnovna šola. Splošni pogoji po | I zakonu, da je star 16 let in zdrav. | i Pod 2. se zahteva srednja šola ekonomske smeri in dve leti E = prakse. = Š Pod 3. se zahteva poklicna šola in eno leto delovnih izkušenj. | I Prijave sprejemajo kadrovske službe TOZD direktno ali ka- = I drovska služba podjetja 15 dni po objavi prostih delovnih E = mest. iiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinnif, Po sklepu sveta delovne enote Kooperacija razpisujemo JAVNO LICITACIJO za rabljene traktorske priključke, prikolice in razno drugo kmetijsko opremo. Licitacija bo dne 24. marca 1973 ob 8. uri v Trnavi. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti 10% varščino od izklicne cene predmeta, ki ga nameravajo licitirati. Kombinat Hmezad Žalec DE Kooperacija (Nadaljevanje z 2. strani) nih žena, temveč nosijo rešitve tega problema v sebi tudi mnoge daljnosežnejše posledice. Otrokov duševni razvoj je v prvih letih bistvenega pomena za nadaljnji razvoj. Prepozen začetek sistematičnega šolanja zmanjšuje otrokov uspeh. Mnoge evropske dežele že začno s sistematičnim učenjem pred sedmim letom starosti. V naših razmerah bi bilo dovolj, da bi se lahko vsi otroci od drugega leta dalje vključili v otroške vrtce, kjer se da mnogo naučiti. Vsaka naša žena te možnosti nima, ali zaradi tega, ker je otroško varstvo predrago, ali pa otroka ni mogoče vključiti. Družbena skrb za otroško varstvo je pri nas prisotna, vendar ta prepočasi napreduje. Sredstva, ki jih daje družba za to, so premajhna. K hitrejšemu razvoju varstva otrok pa tudi prispeva naša organizacija, saj plačujemo 0,45 % od neto osebnih dohodkov na zaposlenega delavca. Iz navedenega jasno izhaja, da tudi dejstvo, da je današnja družina ne glede na požrtvovalnost staršev postala nezadostna za celovitost rasti otrokovih sposobnosti in ga je zato treba vključevati v otroško varstvo. Ker pa je od materialne ravni družine odvisno, ali bo otrok rastel v bolj ali manj kulturnem okolju, se mi zdi, da obstaja nevarnost, da se otrokov razvoj omejuje ne glede na umske sposobnosti. BRALKAM ISKRENE ČESTITKE 7 A \ «► \ P i» \ P } i» i» i* p P J p i» (' $ \ P ) P P ) J KAKO SE UVELJAVLJA ŽENA? Zaposlenost žena v naši družbi in podjetju narašča včasih hitreje kot pa pri moških. Vzroki za to so pomanjkanje moške delovne sile in pa princip dvojnega zaslužka, ker bi bil sicer standard družine na nižji stopnji kot pa je v resnici. V podjetju je zastopanost žensk v samoupravnih organih in drugih družbeno-političnih organizacijah v obratnem sorazmerju z letnim porastom zaposlenosti žensk. Zastopanost žena v vseh organih nasploh pada. Brez dvoma gre pri tem za globlje vzroke, zakaj je na tem področju tako stanje. Že zgoraj sem poudaril, da ji delo na »dveh delovnih mestih« onemogoča udejstvovanje v SO in drugih DPO, pa kljub temu nismo zadeli bistvo problema. Tu so otroci, gospodinjstvo in drugi problemi, ki naši ženi ne dajejo možnosti udejstvovanja. Mnogo pa smo tudi sami krivi, ker mislimo, da moremo povsod vključevati le moške in se premalo potrudimo •pridobiti tiste žene, ki so voljne sodelovati tako v SO kot v sindikatu. Pozabljamo tudi na mlada neporočena dekleta, ki so še brez obveznosti doma in imajo mnogo več časa kot matere z otroki. Na koncu naj zaključim z naslednjimi besedami: Lepo je za 8. marec izročiti šopek in prepustiti govorico cvetju. Toda kako spregovoriti o slovenski ženi v okviru enega samega članka, ki naj ima tudi slavnostni prizvok? Kje zastaviti pero o brezštevilnih resnicah, ki govore o njej kot soustvarjalki narodnega dohodka in družbenega proizvoda, o njeni ustvarjalni vlogi v družbeno-političnem življenju, o njenih uspehih ...? Verjetno ni lahko, še težje pa je zastaviti pero in začeti pisati o bremenih, ki jih ima naša žena v družini, kjer mož in otroci pozabijo, da je za enakopraven položaj žene z možem treba zavihati rokave in prispevati k boljšim družinskim razmeram, kakor tudi omogočiti ženi, da bo naslednji dan spočita z veseljem opravljala delo na svojem delovnem mestu. Jože Franko H"11"""..... Obvestilo vlagateljem I = Vse vlagatelje naše Hranilnice in posojilnice obveščamo, = I da je njen upravni odbor na seji dne 27. 1. 1973 sklenil, da | = bo nagradno žrebanje vlog dne 24. 3. tega leta. 1 I Pogoji za vključitev v nagradno žrebanje so bili objavljeni | = v lanski novembrski številki Hmeljarja. I Nagrad je po številu 50, med njimi so glavne naslednje: | I 1. motorna žaga Stihi f = 2. konzervator Gorenije I 3. pralni stroj ? = 4. hladilnik = 5. peč — trajno žareča § 6. garnitura Iskra kombi | = 7. foto aparat i 8. sesalec za prah | 1 9. kolo pony ; § 19. gramofon Iskraphon I Tudi ostalih 40 nagrad je praktičnih za vsako družino. ~ 1 Pridno varčujte pri Hranilnici in posojilnici KK Hmezad | = Žalec, ker ste poleg posojil, ki vam jih le-ta daje, lahko tudi § = nagrajeni. i HIP f ijiMHHtMiimniiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiimiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiii? Gradnja nove hale nasproti železniške postaje v Žalcu je v polnem teku. V njej bo kolektiv SP razvil proizvodnjo obiralnih strojev za hmelj in drugih kmetijskih strojev. Ugodno vreme bo omogočilo, da bo proizvodnja stekla v predvidenem roku © stran---------Sk hmeljar MAREC 1973. STROKOVNI POGOVORI^nasveti MEHANIZACIJA NA NAŠIH KMETIJAH V zadnjih dveh ali treh letih je bilo na področju naše DE Kooperacija nabavljenih veliko traktorjev in traktorskih priključkov. Kljub temu že nekaj časa nismo naredili popisa, da bi ugotovili, kako so naše kmetije mehanizirane. V letošnjem januarju pa smo tak popis izvedli, toda le za traktorje, kosilnice in še nekatere priključke. Za nabavo te mehanizacije smo vložili milijardna sredstva. V tem sestavku bomo skušali na kratko prikazati izkoriščenost te mehanizacije in nakazali pot za opremljanje kmetij v bodoče. Najprej si poglejmo traktorje in motorne kosilnice, ki še vedno predstavljajo na naših kmetijah osnovo začetka me-haniziranosti. Na področju obeh občin imamo po zadnjem popisu 797 traktorjev in 784 motornih kosilnic. Samo ti stroji predstavljajo vrednost preko 3 milijarde starih dinarjev. (Pri tem je vračunana že delna amortizacija.) Primerjamo gornji dve številki s številkami kmetij in obdelovalnimi površinami. Po popisu iz leta 1969 imamo na področju žalske in celjske občine 8805 kmetij. To pomeni, da imamo trenutno 1 traktor na 11 kmetij (v žalski občini na 7,77 kmetij, v celjski pa na 24,3 kmetije). Ta podatek pa ni popoln, kajti vedeti moramo, da je od navedenega števila preko 50 % mešanih kmetij, ki imajo običaj no malo obdelovalnih površin. Drugačno sliko dobimo, če obravnavamo samo čiste kmetije. Trenutno število traktorjev namreč pomeni, da bi že vsaka kmetija imela traktor. Še zanimivejši pa so podatki o kmetijah, ki so predvidene za preusmerjanje. Če bi obravnavali samo te kme- tije in trenutno stanje traktorjev, bi ugotovili, da pride v žalski občini 1,07 traktorja na perspektivno kmetijo, v celjski občini pa 0,87 traktorja. Poglejmo še obdelovalne površine in število traktorjev, ki je edino realno merilo o tem, kako so naše kmetije danes mehanizirane. Vse kmetije v obeh občinah imajo skupno okrog 21.000 ha obdelovalnih površin (popis 1969. leta). Račun nam torej pokaže, da pride en traktor na okrog 26 ha obdelovalnih površin, oziroma 0,93 KM na en hektar obdelovalnih površin. To pa nam že pove, da imamo sicer veliko število traktorjev, a sorazmerno malo KM na enoto (lahki traktorji). Vzporedno s traktorji moramo obravnavati tudi motorne kosilnice, ki na velikem številu kmetij predstavljajo enako kot traktor, osnovni stroj na kmetiji. Vseh motornih kosilnic imamo 784 (manj kot traktorjev). Če seštejemo traktorje in kosilnice, vidimo, da imamo pogonskih strojev skupaj 1581. če bi bili ti stroji razporejeni samo na čistih kmetijah, bi to pomenilo, da ima vsaka kmetija traktor ali kosilnico, oziroma skoraj vsaka kmetija oboje. Na vse popisane kmetije pa to pomeni, da ima vsaka šesta kmetija traktor ali kosilnico. Kot zanimivost napravimo še naslednjo primerjavo. Vse kmetije za preusmerjanje imajo 4930 ha obdelovalnih površin, kar pomeni, da bi v primeru, če bi bili traktorji v lasti samo teh kmetij, prišel traktor na 6,2 ha obdelovalne površine. Poglejmo še opremljenost z drugimi stroji, oziroma traktor- Ob velikih hmeljnikih rastejo dolgi kupi gnoja in so znanilci skorajšnjega začetka spomladanskih del skimi priključki. Iz števila priključkov in ob upoštevanju obdelovalnih površin namreč lahko dobimo precej popolno sliko, kako so kmečki traktorji zaposleni. Popolnih podatkov o številu priključkov nimamo. Oglejmo si samo podatke ene PE za kooperacijo na področju občine Žalec. Na tej enoti pride v povprečju 4,3 priključkov na en standardni traktor. Zanimivo je, da na tej enoti petnajst lastnikov traktorjev nima niti pluga, traktorsko kosilnico in obračalnik le polovico, nakladalne prikolice pa le tretjino lastnikov traktorjev. Vendar moramo poudariti, da so kmetje na tej enoti sarazmerno dobro opremljeni s stroji, oziroma da bi bilo povprečje za DE Kooperacija dosti slabše. Povedati je treba, da na mnogih kmetijah traktor še vedno predstavlja samo prevozni stroj, ne pa delovnega. Povrnimo se na v začetku sestavka omenjena sredstva. Iz navedenega primera o površinah in priključkih na posamezni traktor lahko sklepamo, da so marsikje bila sredstva neracionalno naložena. Brez strahu lahko trdimo, da si je marsikatera kmetija nabavila drag traktor, za priključke pa je zmanjkalo denarja. Zaradi majhnosti kmetije pa tudi ne moremo pričakovati, da bo dohodek kmalu tolikšen, da bo dopuščal nabavo dragih traktorskih priključkov. To je samo ena plat problema, druga pa je v ekonomičnosti. Vprašanje je namreč, ali se splača kmetiji z 2,5 ha obdelovalnih površin, kot jih imajo sedaj v povprečju naše kmetije, oziroma 7,16 ha, ki jih imajo kmetije predvidene za preusmerjanje, nabavljati vse priključke, ki se na taki kmetiji lahko uporabljajo. Pot, ki je pred nami, gotovo ni v tem, da ne bomo nabavljali priključkov, ker bi s tem traktorji ostali še naprej premalo izkoriščeni. Poiskati moramo tak način, ki bo cenejši, obenem pa nam bo zagotavljal prav tako kvalitetno in pravočasno obdelavo površin. Ne samo drugje, ampak tudi pri nas je tak način preizkušen v obliki skupinske nabave strojev. V naši DE imamo trenutno 27 primerov skupinske nabave manjših traktorskih priključkov (v glavnem trosilec hlevskega in umetnega gnoja ter silokombaj-nov). Ce hočemo nabavo strojev poceniti, se bomo morali tega načina pogosteje posluževati, pri tem pa pozabiti na drugo komodnost in neodvisnost od soseda ali sovaščana. Pri sedanjih cenah to ne bo veljalo samo za priključke, ampak marsikje tudi za traktorje. V sestavku bi lahko navedli še precej številk o ostalih priključkih, vendar pa je bil namen sestavka opozoriti samo na nesorazmerje med številom traktorjev in priključkov na naših kmetijah in nakazati pot, ki nam o-beta, da se bo trenutno stanje bistveno izboljšalo. Po vseh podatkih danes ni več velik problem vlečna sila, ampak se postavlja vprašanje zadostnega števila priključkov in delovnih strojev. Inž. Luka Semprimožnik Tuberkulinizacifa goveje živine V eni zadnjih številk Uradnega lista SRS je izšel odlok o obvezni tuberkulinjzaciji vse goveje živine na območju občine Žalec. Delo mora opraviti Veterinarska postaja Žalec s svojimi delavci do konca leta 1974. Kaj je tuberkulinizacija, čemu služi in kakšen učinek se z njo doseže? Nekaj besed o tem ne bo odveč. Tuberkulinizacija je razpoznavno^ cepljenje, s katerim strokovnjak ugotovi, če žival boluje, oziroma če se sumi, da boluje za tuberkulozo. Tuberkuloza je nalezljiva bolezen ljudi in živali. Povzročajo jo drobne, izredno odporne klice, ki se naselijo v razne organe človeškega oziroma živalskega telesa. Tu povzročajo težke bolezenske spremembe, živali hujšajo, kašljajo, dajo manj mleka in postanejo lahko jalove. Toda največja nevarnost pri tem je, da takšne živali lahko stalno okužujejo tako ljudi kakor tudi živali. Posebno nevarna je tuberkuloza vimena, kajti v surovem mleku se nahaja ogromno število klic tuberkuloze. In prav zaradi te stalne nevarnosti, katero predstavlja bolna žival, je ena od najvažnejših nalog veterinarske službe pravočasno odkrivanje in izločanje bolnih živali; temu namenu pa služi tuberkulinizacija. Razpoznavno cepljenje živali bo po hlevih. Za vsako cepljeno žival bo lastnik plačal 15 din. živali, ki bodo pri pregledu spoznane za bolne, bodo morale biti zaklane. Za zaklano žival bo lastnik dobil primerno odškodnino. Delavci Veterinarske postaje upajo, da bodo pri tem svojem težkem delu naleteli pri naših živinorejcih na polno pomoč in razumevanje. Predvsem na to. Nič kaj prijetno ni poslušati razne neumestne pripombe pri delu, ki utruja tako fizično kot tudi psihično. Končno pa se morajo živinorejci zavedati, da bo to koristilo predvsem njim samim. Imeli bodo zdrave živali, pa tudi potrošniki bodo od zdravih živali uživali meso in mleko. Kakovost sena na nekaterih kmetijah v DE Kooperacija Preusmerjanje kmetij iz vsestranske v specializirano proizvodnjo se je v zadnjih letih tudi pri nas močno razmaknilo. Zajelo je predvsem kmetije, ki se razen hmelja ukvarjajo še z ostalo proizvodnjo. Ker so v Savinjski dolini naravne razmere za proizvodnjo krme ugodne, se kmetije usmerjajo v hmeljarsko-živi-norejsko proizvodnjo. Zaradi izboljšanega načina pridelovanja krme so se povečali pridelki na travnikih in njivah. Močno se je razširilo tudi siliranje koruze in trave. Mehanizacija v kmetijstvu je tudi pri nas pričela v marsičem spreminjati klasično tehnologijo pri spravilu krme. Meha- nizirano pridelovanje krme in specializirana govedorejska proizvodnja, pa sta v naših razmerah rentabilni le ob zelo kvalitetni osnovni krmi. Strokovna služba pri DE Kooperacija, ki se ukvarja s pospeševanjem in usmerjanjem kmečke proizvodnje, je poleg obveznih ukrepov začela tudi z ugotavljanjem kvalitete sena in silaže na kmetijah. Večino vzorcev smo vzeli na gospodarsko naprednejših in živinorejsko tržno usmerjenih kmetijah. Vzorci so bili vzeti pri kmetih vsega našega področja od Vranskega do Vojnika. Kakovost vzorcev sena: Vzorec št. Suha snov Škrobne enote Preb. sur. belj. Surova vlakna Kalcij Fosfor 1 91,6 301 51 30,9 6 2,6 2 91,1 274 48 31 9,7 2,6 3 90,7 282 52 30 7,6 2,5 4 91,0 347 62 26,9 6,8 2,9 5 90,6 230 49 32 9,2 2,1 6 91 319 42 29,4 6,5 3,2 7 91,1 235 46 31,4 7,3 2,0 8 90,8 248 32 31,5 7,5 2,2 9 91,1 337 47 27,3 11,2 1,7 10 89,3 307 46 28,9 8,2 2,2 11 89,9 245 50 31,2 8,8 2,7 12 90,1 302 57 29,6 12,3 1,8 13 90,9 305 47 29,8 10,6 2,3 14 89,9 260 39 31,1 10,2 2,2 15 90,1 243 36 31,5 6,1 2,6 16 92,4 303 38 29,8 11,4 3,6 17 90,2 345 56 27,5 6,8 2,3 18 84,6 329 45 24,3 11,0 2,5 19 85,4 226 35 30,8 4,0 2,5 20 90,0 305 46 28,2 7,2 2,6 Število analiziranih vzorcev sena je zaradi omejenih sredstev (kmet plača le 20 % stroškov analize) in začetnega dela bolj skromno. Kljub temu nam pa že ti rezultati dajejo koristne podatke pri dajanju nasvetov o pravilnem pridelovanju in spravilu krme ter za krmljenje živine. Pri jemanju vzorcev krme smo za vsak vzorec izpolnili anketni list s podatki o pridelovanju in spravljanju vzorčne krme. (Kemične analize vzorcev je o-pravil centralni laboratorij Kmetijskega inštituta Slovenije.) Boljši pregled s sliko o hranilni vrednosti našega analiziranega sena iz leta 1972 nam daje razvrstitev vzorcev v kakovostne razrede. za marec Od 3. 3. do 10. 3. Lesjak Milan, dipl. vet., Prebold, tel. 72-201 Od 10. 3. do 17. 3. Ocvirk Franc, dipl. vet., Vransko, tel. 72-407 Od 17. 3. do 24. 3. Šribar Edvard, dipl. vet., Šempeter, tel. 71-080 Od 24. 3. do 31. 3. Florjane Julij, dipl. vet., Braslovče, tel. 72-048 Od 31. 3. do 7. 4. Lesjak Milan, dipl. vet., Prebold, tel. 72-201 Dežurna služba prične ob delavnikih ob 15. uri in traja do 7. ure zjutraj. Ob sobotah prične dežurstvo ob 12. uri in konča v ponedeljek ob 7. uri zjutraj. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC Ocena kakovosti sena Škrobne enote na kg vzorca Število vzorcev v koop. v Sloveniji prav slabo do 220 1 slabo 221 do 250 5 7 zadovoljivo 251 do 290 3 18 dobro 291 do 320 7 16 prav dobro 321 do 350 5 12 odlično nad 350 7 20 61 Kvaliteta naših vzorcev je naslednja: 35 % dobrih in 25 % je prav dobrih, 25 % pa je slabih in 15% zadovoljivih. Za republiškim povprečjem vzorcev iz leta 1971 zaostajamo. Če pa upoštevamo slabo — mokro leto, ki je bilo za spravilo sena neugodno, bi delno našo kvaliteto lahko o-pravičili. Kljub temu ne moremo preko dejstva, da tako seno ne ustreza zahtevam za racionalno prehrano goveje živine, posebno krav. Po ugotovitvah Sondereggerja namreč pojedo krave samo okrog 13 kg sena, ki ima manj kot 300 škrobnih enot v kilogramu. Ta količina zadostuje po hranilni vrednosti le za vzdrževanje in za proizvodnjo 3 litrov mleka na dan. Naš povprečni vzorec pa zadostuje le za 2 1 mleka. Racionalno proizvodnjo mleka dosežemo takrat, kadar dnevni obrok sena (15 kg) nudi dovolj hranilnih snovi za vzdrževanje in dnevno mlečnost 8—101. To pa je mogoče doseči, če ima seno okrog 360 škrobnih enot. Takega sena pa imamo pri nas zelo malo. Kako vpliva kakovost sena na ješčnost oziroma na njegovo kon-sumacijo in na mlečnost krav, kažejo po švicarskih ugotovitvah naslednji podatki (Sonderegger). Škrobne enote v g/kg sena Krava poje sena kg Obrok zadostuje za 1 mleka 390—420 16—18 12—16 360 15 9 330 14 6 300 13 3 270 12 1 Kakovost sena je odvisna od travne ruše, lege travnikov in zemljišč predvsem pa od časa košnje. Najboljše seno je košeno v času latenja glavnih trav. Kasneje košeno seno ima več neprebavljivih vlaknin in slabšo hranilno vrednost. Če primerjamo analizirane vzorce silaže naših kooperantov, z analizami vzorcev silaže iz Slovenije, ugotavljamo, da so rezultati zelo podobni ali da so naši nekoliko boljši. Kvaliteta silaže je razen ene prav dobra. Suhe snovi imamo več kot v primerjanih vzorcih, prav tako tudi škrobnih enot. Silirati znamo, ne znamo pa pravilno pospraviti sena in s tem že pridelanih hranilnih snovi. Analize sena so nam prinesle naslednje zaključke: Stari način sušenja sena ne odgovarja pri gnojenih travnikih in 2-kratni košnji. Številne kmetije so napol o-premljene (traktor, kosilnica, o-bračalnik). Razni obračalniki nam kvaliteto sena še pokvarijo. Tudi s kompletno linijo strojev (traktor, kosilnica, obračalnik, nakladalna prikolica, grabež in prevetrovalna naprava) pripravimo slabo seno, če prepozno kosimo. Brez silosov — travne in koruzne silaže ne moremo koristno povečevati živinoreje. Pugelj Bogdan dipl. inž. agr. Takole pripeljejo s tovornjakom cel plastični silos in ga kar s hidravliko postavijo na pripravljeno betonsko podlago, privijejo in silos je nared Neovirana pot za rdečega petelina S TEM ČLANKOM NE ŽELIMO KRITIZIRATI POSAMEZNIKE ALI S PRSTOM POKAZATI NA GREŠNEGA KOZLA, ODGOVORNEGA ZA SLABO GOSPODARJENJE, KER BI S TEM SAMO PREMOSTILI SPLOŠNE RAZMERE VAROVANJA PREMOŽENJA NA DOLOČENO DELOVNO SKUPNOST, AMPAK ŽELIMO PRI VSEH VZBUDITI ZANIMANJE ZA POVEČANO SKRB IN VAROVANJE DRUŽBENEGA PREMOŽENJA. Kljub neštetim opozorilom, strokovnim komisijskim pregledom in ugotovitvam s priporočili, urgencami in zahtevami za sanacijo slabega preventivnega stanja, za čuvanje družbenega premoženja, se stanje nekje bolj, drugje manj le navidezno zbolj-šuje. Že bežen sprehod po naših gospodarskih središčih in objektih, laiku, ki je pravkar zapustil gospodarsko dvorišče neke druge gospodarske dejavnosti, da vedeti, da vse premalo ali pa skoraj nič ne storimo za aktivnejšo skrb za varovanje in čuvanje imovine. V organizacijskem smislu za skrb in čuvanje imovine je bil pred leti izdelan le »osnutek« pravilnika o varovanju in čuvanju imovine, ki pa je brez razprav in dopolnitev obtičal nekje v predalih. Za to bi naj bila izdelana tudi posebna določila pravilnika o civilni zaščiti pri podjetju, vendar ta prepotreben akt še v osnutku ni zagledal belega dne. Nerešena notranja organizacijska opažanja pa so odraz slabe preventive na terenu. Da je temu res tako, se na eni strani hranijo dokazi, na drugi strani pa to priča stanje na terenu. ŽIVAL IN Žival je pri hiši kot kos zemljišča, je zveza s tistim pristnim delom našega sveta, po katerem hrepeni človek vsak dan bolj neučakano. Zato ni nič čudnega, da ima veliko družin psa, še raje pa mačko ali kakšno drugo za družbo primerno žival. V družini pa so tudi otroci, se pravi bitja, na katera že od prvih let močno vpliva okolje ter jih oblikuje in vzgaja. Kakšna vloga bo pripadala živali? Ali se je sožitja živali z otrokom treba bati ali ga je treba načrtno organizirati? Kako naj te odnose u-redimo, da bomo uspešni? Ker gre za odnose med živimi bitji, je zadeva kar zapletena. Vzgojitelji so povedali, da otroci, ki so odraščali v družbi psa ali konja ali ptiča, zrastejo v različne ljudi. Treba je tudi vedeti, v čem se kaže razlika in ločiti dobre strani od slabih. Dobra stran je, da si bodo na živali navajeni otroci že kmalu pridobili zanesljiv čut odgovornosti. Enkrat za vselej bodo spoznali, da pes ali konj lahko živita le, če dobivata hrano, in sicer redno, večkrat na dan, tudi ob nedeljah in praznikih, tudi med počitnicami. Beseda »postreči«, čeprav gre le za postrežbo s hrano ali pijačo, pri tem že priđe do polnega izraza. Ukvarjanje s kakršnokoli Živaljo pomeni tudi delo. Treba je očistiti kletko ptičem, jim menjati vodo, pomiti posodo in menjati žaganje na mačkinem ležišču, ji počesati kožušček, če Za primer naj navedemo dve akciji, ki sta bili organizirani po programu izobraževanja in vzgoje delavcev s področja varstva pri delu z dobrim namenom, da bo demonstracija uspešnega gašenja začetnega požara uspela. V dveh različnih delovnih enotah smo uprizorili precejšen požar. V ta namen smo zažgali s plinskim oljem polit kup slame. Vsem tečajnikom je od žarečega in vročega ognja žarel obraz. Na povelje za gašenje so se še kar »zganili«, toda gašenje je bilo klavrno in podobno »močenju« dojenčka. Ob tem pa je od sramu zažarel obraz organizatorja tečaja, ker mu je uspelo pokazati le tisto, kar ni želel. Ob zaključku lahko ugotovimo le: — da je skrb za preventivo, varovanje in očuvanje imovine vseh zaposlenih preskromna, — da v organizacijskem in ne v materialnem smislu nismo sposobni in pripravljeni za potrebno uspešno intervencijo. Služba varstva pri delu ČLOVEK ima dolgo dlako. Psa je treba peljati iz hiše zaradi njegovih »potreb«. Celo ribicam v akvariju, tem tako skromnim tovarišem moramo posvetiti nekaj skrbi: kupiti in razdeliti hrano ter paziti na vodo itd. Stik z živalmi je tudi najboljši uvod v razumevanje skrivnosti Življenja, razmnoževanja bitij in ohranitve vrst. Druženje z živaljo vzbudi tudi spoštovanje do drugega bitja. Živali niso stroji. Sodobni zoologi dokazujejo, da je občutljivost živali včasih enako zapletena kot naša. Mlada žival ne potrebuje le hrane, vode in ležišča, ampak tudi nežnost, prijateljstvo, družbo in ljubezen. Zgodilo se je, da je ptič, veliki kos, živel celo leto dni v družbi z mačko. Lastnik Živali je bil odsoten od jutra do večera in živali sla se skupaj igrali in zabavali. Nato so mačko izročili sosedu in ptič je bil cel dan sam. čez dva tedna je poginil, bržkone od žalosti. Otrok se hitro zave, da na podarjeno žival ne sme gledati kot na igračo, ki se je nekega dne naveličaš in zapustiš ter se navežeš na drugo. V stiku z živalmi, mačkami in psi na primer, otrok tudi kmalu dojema, kaj je ukaz in poslušnost. Od psa ne moremo zahtevati tistega, česar ne zmore, a če bomo terjali samo to, kar zmore, bo ubogal brez težav. To terja od gospodarja tudi potrpljenje, ki spada med nujne kre- posti vsakega človeškega bitja. Tako so kruti udarci po neubogljivi živali prav lahko odraz hudobije, kajti kazen je pogosto prej posledica gospodarjeve razdraženosti, kot pa pomembnosti napake. Žival, ki se čuti krivo, se v trenutku prilagodi jezi svojega gospodarja. Le-ta ne sme vztrajati. V nasprotnem primeru pes ne razume več, kaj se z njim dogaja, in doživi težak moralen udarec. Zakaj? Psi v svojih odnosih spoštujejo naslednje pravilo: potem, ko najmočnejšemu priznajo njegovo premoč, ta ne vidi več nevarnosti v premagancu od trenutka, ko se premaganec vrže na hrbet, vrat pa prepusti ugrizom. To dejanje zmagovalca tako za- vre, da ne grize več. Če človek ali otrok z našim psom ne ravna enako, ga pes ne razume več in je zato docela zmeden. Vidimo pa, da je privrženost staršev, ki se spoznajo na živalski svet, koristna v vsakem primeru, kadar hočemo odnos otrok — žival uspešno izrabiti. Omenimo na kratko nekaj docela fizičnih neugodnosti, ki jih povzročajo živali v hiši: ugrizi, praske, ponesnaženje stanovanja, pomendrano Cvetje itd. Če primerjamo prednosti in neugodnosti živalske družbe za otroka, vidimo, da so prve tako pomembne, da takšno prijateljstvo lahko samo priporočamo. DRVA POGLČV Vtisi s potovanja po Zahodni Nemčiji Druga večja firma, ki smo jo na naši poti po Zahodni Nemčiji obiskali, je firma Dr. Schmidt iz Ankuma blizu belgijske meje. Ta firma se ukvarja s projektantskimi posli za področje živinoreje in perutninarstva. Pravzaprav so za ti dve panogi Specializirani tako, da izdelujejo celotne ingeneeringe. Ugodna tla za svojo dejavnost niso našli samo v Zahodni Nemčiji, temveč so se s svojo strokovnostjo in natančnostjo prebili skoraj na vse kontinente. Ogromne posle delajo s Poljaki, Rusi, afriškimi deželami, Avstralijo, zadnje čase pa prodirajo celo na področje Nove Zelandije. Pravi mojstri so posebno za projektiranje večjih hlevov za kure nesnice, za brojlersko proizvodnjo, prašičerejske farme, hleve za goveda, v zadnjem času so se celo orientirali na konjerejo. V ta namen si je firma oziroma lastnik dr. Schmidt uredil v bližini svojega sedeža večje konjerejsko središče, ki je trenutno eno naj večjih v zahodni Evropi. Tu se ukvarja predvsem s prirejo konjev za šport. Da je tako naglo uspel in prodrl v svet, se ima zahvaliti tudi dejstvu, da se je poleg strokovnosti približal kupcem tudi na ta način, da jim kreditira celotne ingeneeringe tudi do pet let. Imeli smo priložnost videti več objektov, ki jih je projektiral, zgradil in vselil z določenimi vrstami živali, za kar je pač kupec naročil. Najprej smo si ogledali fantastično veliko farmo kur nes-nic. Presenečeni smo bili, da je v teh objektih skoraj vse avtomatizirano od krmljenja, ventilacije, napajanja in celo pobiranja jajc. Kokoši so nameščene v posebnih kletkah, ker je na ta način vsak m2 površine dosti bolje izkoriščen kot pri stojiščih samo v eni etaži. Največ pozornosti daje hibridom »Nick-Chich« ker vodi tudi strogo selekcijo. Sam vzdržuje tudi matično čredo in s tem zagotavlja visoko nes-nost. Pri tem obratu smo videli tudi eno največjih valilnic v Evropi. V valilnici je vse avtoma- tično, izgleda pa tako kot eden najbolj zapletenih laboratorijev. Nekaj težav jim dela pri tem le odbira jarkic, ker to zaenkrat zmore le človek. Najbolj verzirani pri tem so japonski strokovnjaki, saj zagotavljajo 99 % sigurnost. Odbrane jarkice gredo v posebna pitališča, izločene petelinčke pa pomorijo in zmeljejo v krmilno moko. Strog režim imajo tudi pri o-svetljevanju, saj na ta način do sežejo maksimalne možnosti pid proizvodnji. Posebno pozornost dajejo tudi ventilaciji, za katero trdijo, da je prav tako važna kot krma in voda. Celotno nesnost imajo tempirano tako, da je skoraj v vseh mesecih enaka, saj ne poznajo nihanj cen jajc tako kot pri nas. Druga farma, ki smo jo videli, je bila farma za bekone z letno kapaciteto 70.000 kom. Na tej farmi je prav tako vse avtomatizirano, človeškega dela praktično ni. Človek samo nadzira avtomate, ki delo opravljajo. Veterinarska služba ne predstavlja bistvenega stroška, ker je isti veterinar odgovoren za več takih farm. Vse krmljenje je avtomatizirano. Preko silosov se meša močna krma z vodo, ta pa potuje po posebnih koritih mimo boksov, kjer svinje krmijo. Ves gnoj odpada v jarke za odplakovanje, vsa ta gnojevka se pa potem črpa v posebne lesene gnojnične sode, ki stojijo nad zemljo. Ko smo se zanimali, zakaj je to nad zemljo, so nam rekli, da je to cenejše in gradnja je prej končana. Celotni material, pri tem mislim mlade pujske, dobivajo dvakrat na leto iz odkupa. Posebnost pri gradnjah, ki jih izvaja firma dr. Schmidt je v tem, da so enostavne, praktične in estetske. Pri tej firmi obstoja posebna ekipa strokovnjakov, ki se ukvarja z najnovejšimi materiali, ki prihajajo v poštev za gradnjo takih objektov. Trenutno izdelujejo vse hleve iz žeblja-nih nosilcev, aluminijastih plošč in posebne izolacijske mase. Kla-(Nadaljevanje na 7. strani) Od 1. januarja 1973 je v razpravi predlog samoupravnega sporazuma, v katerem so predvidene organizacije združenega dela, ki bi naj postale TOZD. Do izida lista so se imenovale za TOZD: — KMETIJSTVO ŽALEC, Šemepeter v Savinjski dolini — KMETIJSTVO RADLJE, Radlje ob Dravi — KMETIJSTVO ŠMARJE, Šmarje pri Jelšah — SADJARSTVO MIROSAN — VRTNARSTVO, Celje — GOZDARSTVO, Polzela — MESNINE, Celje — MLEKO, Celje — HMEZAD, izvoz hmelja — hop-export — MEŠALNICA KRMIL, Žalec — STROJNA POSTAJA, Žalec — GOSTINSTVO, Celje — HIŠNI SKLAD, Žalec — ZDRUŽENA HLADILNICA, Celje — SKUPNE SLUŽBE PODJETJA, Žalec Organizacija združenega dela GOZDARSTVO, ki je bila predvidena, da postane TOZD, se je priključila TOZD Kmetijstvo Žalec, kot delovna enota. V Kooperaciji in Vitalu so priprave za proglasitev v teku. Nonstop trening Smučarji obrata Kmetijstvo Žalec so v pripravah za 1. Agro-ski imeli več treningov v Libojah, na Golteh pa so se številni udeležili 8. februarja popoldne nonstop treninga v smuku, veleslalomu in slalomu. Proge so bile različne, od poledenele na Starih stanih, do prav primerne v Muldi. Smučarski nadaljevalni in začetni tečaj v Libojah sta se izkazala kot zelo koristna. Dekleta in fantje so se popravljali od vožnje do vožnje. Po treningu so se prijetno u-trujeni, a zadovoljni pogovorili o sestavi ekip za izbirno kombi-natsko tekmovanje v veleslalomu, ki je bilo 16. februarja na Golteh. Prijetna je ugotovitev, da športna dejavnost tudi v našem kombinatu interesira, navdušuje, zbližuje in krepi vedno širši krog delavcev. Dopolniti bomo morali le 69. člen pravilnika o delovnih razmerjih in 221. člen statuta, ker sem mnenja, da moramo aktivno in uspešno organizirano športno dejavnost tretirati prav tako kot kulturo. Vy Smučanje V februarju je bilo v Libojah občinsko sindikalno tekmovanje občine Žalec v veleslalomu. Iz 15 delovnih organizacij se je zbralo kar 86 posameznikov. Naj navedemo nekaj rezultatov. Posamezno do 35 let je zmagal Markovič iz Gradnje, ekipno pa TT Prebold. Posamezno v kategoriji nad 35 let je bil prvi Potočnik iz Fer-ralita, ekipno pa je bil najboljši Kmetijski kombinat Hmezad, med ženskami pa naša uslužbenka Eva Oračeva, ekipno pa Prosveta Žalec. Uvrstitev naših smučarjev nam da — kot rezultati v drugih športnih panogah — slutiti, da so med nami velike, a na žalost neizkoriščene športne kapacitete, ki zableste zbrane tu pa tam o-krog kakšnega entuziasta. Zamislimo se ob tem in vprašajmo, kakšne zavidljive rezultate bi dosegli organizirani, ali ne bi bili športni rezultati neusiljena in poceni propaganda za našo organizacijo, ki bi zdaleč odtehtala plačanega športnega referenta. Vy £ Jožica Divjak v drzni vožnji skozi prva vratca na Golteh Iskrene čestitke in želje za uspešno delo Tovariš Lilija Lojze se je rodil 10. 6. 1936 v Šempetru v Savinjski dolini kot sin kmečkih staršev. Po končani osnovni šoli se je vpisal v srednjo kmetijsko šolo v Mariboru in jo uspešno končal 1956. leta. Njegovo prvo službovanje je bilo v Hmeljarskem inštitutu, od koder pa se je po odsluženju vojaškega roka prestavil v službo v Kmetijsko zadrugo Žalec. Vseskozi je Lilija Lojze uspešno opravljal vrsto težavnih nalog in pri svojem delu tudi napredoval. Bil je vodja kooperacije v Taboru, pa upravnik obrata v Polzeli in pomočnik direktorja za kooperacijo v TOZD Kooperacija. Ob združitvi Kmetijskega kombinata Šmarje z našim podjetjem mu je bila zaupana pomembna naloga začasnega upravitelja delovne enote Šmarje, ki jo je uspešno vodil vse do ukinitve začasne uprave. Ko je v lanskem letu zaradi izrednega študija na III. stopnji in zaradi zdravstvenega stanja ing. Gobec Stanko odpovedal delovno mesto direktorja TOZD Vital, je po izbiri v razpisu to delovno mesto bilo dodeljeno tov. Lojzetu, ki ravno v tem času prevzema ponovno svojo novo, zelo odgovorno dolžnost. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tov. ing. Gobec Stanku za dosedanje prizadevanje in trud, tov. Lojzetu pa ob njegovem imenovanju čestitamo in želimo še dosti delovnih uspehov. Kadrovska služba (Nadaljevanje s 6. strani) sični so le temelji na katere se postavljajo žebljani nasilci. Najprej postavijo nosilce, na te pa z zunanje strani pritrjujejo valovite aluminijaste plošče. Te plošče pritrjujejo s posebnimi pištolami tako, da gre delo hitro od rok. Ko je objekt po eni strani obbit z aluminijastimi ploščami, nanje lepijo posebno toplot no izolacijo, ki jo zopet pokrijejo z aluminijastimi ploščami. Ko je zunanjost gotova, v tak objekt postavijo ali kletke ali stojišča ali bokse, odvisno od namena, za katerega so jih napravili. Na zunaj so si objekti podobni, bodisi za kokoši, brojlerje, svinje ali govedo. Veliko pozornost polagajo ventilaciji in higieni. Vsak hlev po izpraznitvi temeljito razkužijo, saj je enostavno, ker je vse prekrito z aluminijem. Prepričani so, da le pri ugodnih pogojih lahko živali maksimalno proizvajajo. Inž. Jože Rojnik Tipiziran objekt iz valovite pločevine je prostoren in svetel OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA SKUPNIH SLUŽB KOMBINATA PRIREJA 3. MARCA OB 20. URI V HMELJARSKEM DOMU V ŽALCU MAŠKARADO POD GESLOM TAKŠNI niSMO VSTOPNICE SO ŽE V PREDPRODAJI PRI TOV. SLAVICI NA UPRAVI KOMBINATA. VABI ODBOR SINDIKALNO PRVENSTVO KMETIJSKEGA KOMBINATA HMEZAD JE NA GOLTEH POTEKALO NA ČUDOVITIH SMUČIŠČIH V ZAGRIZENEM BOJU S ČASOM. Važno je sodelovati Skozi raztrgane megle so se tu in tam pokazale z debelo snežno odejo prekrite in v soncu se bleščeče Golte, ko smo 16. februarja zjutraj hiteli proti Žekovcu zadovoljni, da je uspelo organizirati večje sindikalno prvenstvo. Gondola je vozila nenehno in kljub temu ji je komaj uspevalo odvažati dolge vrste zbirajočih se smučarjev. Na smučiščih smo se srečevali tekmovalci. Pripeli smo si tudi štartne številke, da smo se bolje spoznavali med številnimi smučarji. Večkrat smo se spustili ob progi. Točno opoldne se je začelo zares. Po progi so se najprej spustili trije predvozači, za njimi članice, pa starejši člani in za konec mlajši člani. Mnogi so dokazali, da so na snegu res doma, drugi pa, da jim je šola na snegu že zlezla v noge. Starejši pa so dokazali, da jim je še nekaj ostalo od mladosti kljub dolgoletnemu »počivanju«. Mrzel veter na Startu vrh Bele peči nas je vzpodbujal k Startu, med vožnjo pa smo vsi želeli, da bi čim prej zagledali ciljna vratca. DOSEŽENI REZULTATI: Članice: 1. Orač Eva 65,8 Skupne službe 2. šribar Anka 70,2 Kmetijstvo 3. Šabjan Marinka 79,9 Hop-export 4. Divjak Jožica 105,0 Kmetijstvo Člani — nad 35 let: L Birsa Vladimir 59,8 Hop-export 2. Maček Maks 60,5 Vital 3. Korenjak Tone 62,8 Kmetijstvo I. 4. Šporn Ivan 63,7 Kooperacija 5. Marolt Stane 64,4 Kmetijstvo I. 6. Komerički Jože 67,1 Mesnine 7. Benčina Jože 71,3 Vrtnarstvo 8. žužej Franc 72,4 Kmetijstvo I. 9. Bobovnik Mišo 72,5 Hop-export 10. Brežnik Jože 76,1 Kmetijstvo 11. Luževič Janez 82,0 Kmetijstvo 12. Viher Jože 100,5 Skupne službe 13. Vybihal Vili 108,0 Skupne službe 14. Križnik Veljko 125,0 Skupne službe EKIPNO: L Kmetijstvo (Korenjak, Marolt, 2. Skupne službe Žužej) (Viher, Vybihal, Križnik) Tekmovalci so si pripeli številke in si družno ogledali pravkar postavljeno progo ČLANI — MLAJŠI: 1. Turnšek Leopold 68,8 Vital 2. Topovšek Boris 72,5 Koop. I. 3. Hajnšek Vojko 74,3 Strojna III. 4. Ribič Marjan 75,1 Koop. I. Bukovnik Branko 75,1 Skupne službe 5. Veligovšek Ivan 76,2 Strojna III. 6. Vošnjak Slavko 76,3 Koop. I. 7. Sajovic Boris 76,4 Koop. II. 8. Šketa Janez 77,0 Kmetijstvo 9. Vedenik Jože 77,4 Koop. II. 10. Vedenik Emil 77,8 Koop. II. 11. Lesjak Branko 79,1 Koop. IV. 12. Potočnik Janko 85,0 Strojna III. 13. Sikošek Srečko 86,9 Mesnine 14. Golčman Jože 87,0 Mesnine Jože Rojnik je kot glavni organizator podeljeval najboljšim pokale in priznanja 15. Stepišnik Milan 88,1 Koop. IV. 16. Kajne Peter 89,1 Strojna 17. Miklavc Dušan 89,2 Gostinstvo 18. Jutršek Ciril 92,6 Mesnine 19. Šoster Darko 93,8 Koop. IV. 20. Magdalene Rudi 100,0 Mesnine 21. Rojnik Niko 107,7 Koop. 22. Hodnik Jože 153,0 Koop. EKIPNO: 1. Kooperacija I. 2. Kooperacija II. 3. Strojna I. 4. Kooperacija III. 5. Mesnine (Topovšek, Ribič, Vošnjak) 223;9 (Sajovic, Vedenik J., Vedenik E.) 231,6 (Hajnšek, Veligovšek, Potočnik) 235,5 (Lesjak, Stepišnik, šoster) 261,0 (Sikošek, Golčman, Jutršek) 266,5 Zaradi izpustitve vratič ali zgrešitve cilja ali prehitre vožnje so bili diskvalificirani: Šporn Stanka Rojnik Jože Poteko Ivan Poljanec Bernard Pristovšek Radko Repnik Tone Pšaker Ciril Hajnšek Vojko Turnšek Jakob Vajdič Boris Podpečan Mirko Kmetijstvo Skupne službe Kooperacija Kmetijstvo Skupne službe Kmetijstvo Skupne službe Strojna postaja Kooperant Mesnine Strojna postaja Razglasitev rezultatov in podelitev pokalov in priznanj je bilo v rdečem salonu hotela na Golteh. Vsi nastopajoči so prejeli praktična darila, ki so jih prispevala podjetja Toper Celje, ERA Velenje, Mleko Celje, Vital, Kmetijstvo Žalec in Vrtnarstvo. Vy Dobre uvrstitve so se »kooperanti« veselili in zato glasno zapeli Hmeljar izdaja delavski svet Kombinata »Hmezad« Žalec — Ureja uredniški odbor: Anton GUBENŠEK, dipl. kmet. inž., — predsednik in člani: Stane MA-ROVT, dipl. kmet. inž., Bogdan PUGELJ, dipl. kmet. inž., Jože ROJNIK, kooperant, Polde ŠKAFAR, dipl. kmet. inž., Janez VRTAČNIK, dipl. kmet. inž., Miljeva KAC, dipl. kmet. inž. — urednica strokovne priloge, inž. Vili VYBIHAL — glavni urednik — Uredništvo je v Kombinatu »Hmezad« Žalec, Ulica žalskega tabora 1 — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5 000 izvodih. — Letna naročnina 24 dinarjev. — Tisk in klišeji AERO, kemična in grafična industrija Celje. Prvi letni rekord »Dvanajstega februarja smo na farmi Podlog letos prvič namolzli nad 50001 mleka ali malo nad 13,51 mleka v povprečju na kravo,« je zadovoljen dejal Ferdo, veterinar Marjan in Marica pa sta povedala, da je bil lanski finančni uspeh ugoden in izrazila upanje v primeren obračun po zaključnem računu za vložen trud. če v sušcu že igrajo se mušice, v aprilu dobre še ti bodo rokavice. Če Gabriela dan zamrzuje, več potlej slana ne škoduje. Najbolj ugoden je sušeč, če je mrzel, da ne začne zeleneti, a zaradi ozimne setve mora biti obenem suh, najbolje brez snega. Če pa je sušeč gorak, ima rad za naslednika hladen mali traven. V marcu radi nastopajo hudi vetrovi. Dne 22. 1. 1973 je umrl dolgoletni član našega kolektiva, skladiščnik ANTON MAČEK iz Vranskega. Rodil se je 15. 6. 1905. leta. Svojo mladost je preživel doma. Med NOB je bil v Kamniško-zasavskem odredu kot obveščevalec. Po osvoboditvi se je zaposlil v bivši zadrugi Vransko—Jeronim kot delavec. V letu 1962 pa je prevzel mesto skladiščnika. To delo je opravljal do leta 1965 do upokojitve. Poznali smo ga kot skrbnega, vestnega in priljubljenega delavca. Za svoje požrtvovalno in vestno delo je bil odlikovan z medaljo za hrabrost in z medaljo zasluge za narod. Na njegovi zadnji poti ga je spremljala množica ljudi iz bližnje in daljne okolice. Ob odprtem grobu, se je od njega poslovil kooperant Albert Pečečnik in se mu v imenu vseh koope- 9. Januar ni prinesel kaj posebnega. Mladi zadružniki so se naučili Finž-garjevo igro »Veriga«. Režijo je prevzela Majda. Včasih je prišel na vajo tudi inženir Srečko. Pomagal je z nasveti. Igralci so videli v njem mestnega gospodiča, vendar se jim je znal približati. Ne samo kretnje, tudi jezik je treba popiliti, je govoril. In scena je pol uspeha. Imate scenarista? je vprašal Majdo. Ne, nimamo ga. Prav scene se najbolj bojim, je potožila Majda. Ko pa so vse raznesli. Nikjer ni pravega prostora, kamor bi shranjevali kulise. Inženir Srečko, pomagaj! ga je prosila. Bom. Tudi brez prošnje bi pomagal, na me ne boste imeli za mestnega polizanca. Ne, Majda? Majda razpre oči: Srečko, nihče tega ne misli, najmanj pa jaz. Srečko šepne: »Res?« Majda: Ce ti pravim... Torej scena je tvoja. Velja. — Z »Verigo« so dosegli mladi Igralci lep uspeh. Tudi gostovat so šli. Kritika v Celjskem tedniku je bila zelo ugodna, res vzpodbudna. Vmes pa je bilo dovolj časa, da sta Majda in Srečko spregovorila tudi kaj intimnega. Na primer o ljubezni. Pa o Milanu in njegovi vrnitvi. Majda je rada obrnila pogovor na žičnico, ki jo bodo z Obrekarji skupaj gradili. Boš tudi nam pomagal z nasveti? Srečko se hudomušno nasmehne: Pomagal? To je ventar moja dolžnost, moj kruh! — Res, tudi pri gradnji žičnice se je Srečko zelo potrudil. Poskrbel je za delavce, material. Z Majdo sta postala kar dobra, odkrita prijatelja. rantov zahvalil za njegovo dolgoletno delo. Vsi, ki smo ga poznali, pa ga bomo ohranili v lepem spominu. PE Vransko PUSTOSLEMŠEK Rozalija Kapla Leta 1931 sta prišla z možem na sedanje Pustoslem-Škovo posestvo iz Gornje Savinjske doline. Bila je dobra soseda, žena in mati. Poznali smo jo kot tiho, vzgledno in delavno, s čimer je najbolj vplivala na svojo okolico, zlasti v družinski skupnosti. Slednji je bila še v tem pogledu velika opora, ker ni mogla o-pravljati drugih kmetijskih del, pri gospodinjstvu, varstvu otrok — vnukov. Vsako tako nerodno zadevo je vedno hotela obrniti na dobro. Med nami bo še živela kot dobra vzglednica. PE TABOR ŠTUDENTJE SI ŽELIMO NOVO EKONOMSKO FAKULTETO Veseli me, da ste se odločili vivesti rubriko »Razgovor s štipendisti«. Sprejela sem vašo prošnjo; toda moj odgovor bo imel malo zamude, zato vas prosim za opravičilo. Stroški študija so v primerjavi z lanskoletnimi precej na-rastli, kar seveda najbolj občuti študentski žep. Za hrano, stanovanje, literaturo in še kdaj kakšno kulturno prireditev je potrebno mesečno odšteti kar ca. 900,00 din. Seveda pa so pri tem izpuščene tiste sobote in nedelje, ko se peljem domov. Tako lahko rečem, da mi štipendija pokrije 60 odstotkov vseh stroškov. Šola nudi precej za bodoči poklic, vsekakor pa ne vsega. Pri tem je veliko odvisno od posameznika kako je zainteresiran za svoj poklic, zaradi česar se lahko še dodatno izobražuje. Predlagala pa bi, da bi bilo pri študiju nekoliko več prakse in morda manj teorije. Poklic, ki sem si ga izbrala, me seveda veseli. Menim,pa, da kljub temu, da je ekonomija danes konjunkturna, ne doživlja marsikje takšno ceno, kot si jo zasluži. Zato želim, da bi se te razmere, v prihodnosti popravile. Ker sein študentka, so seveda moje največje želje, ki bi se mi naj izpolnile v letu 1973, da bi tudi študij potekal normalno. Poleg tega pa tudi, da bi v tem letu končno le začeli graditi novo ekonomsko fakulteto, ki bi lahko nudila veliko boljše učne pogoje. Poleg tega pa tudi, da bo jugoslovansko gospodarstvo postalo bolj stabilno in da bi se povečal delež Jugoslavije v mednarodni menjavi, ter da bi bilo čimprej (Nadaljevanje na 10. strani) 10. Nekdo je Milanu sporočil, da se med inženirjem in Majdo nekaj godi. Najbrž Smolačev Janez, ki bi Majdo še kako rad, pa ga ne mara. Milana je prizadelo. Poprej je prišlo pisanje vsak teden. Majda je pismonošo že kar na pragu pričakovala. Zdaj že tri tedne čaka zastonj. Ona pa tako pridno pisari. Kaj se mu je zgodilo? Toda Milan preživlja še drugo krizo. Njegov komandir, kapetan I. klase ga ima rad. Mogoče zaradi okusne slivovice, ki jo Milan dobiva od doma. Nekega dne ga vpraša: Milan, se razumeš na beljenje, na polaganje tapet? Kot nalašč. Milanov stric je pleskarski mojster, pri njem se je naučil pleskarskih veščin. Vsak dan je šel na komandirjev dom. Tam ga je pričakovala mlada komandirjeva žena. Kaka lepotica! Komandir je bil sicer postaven moški, vendar že kar v letih. Okoli petdeset. Žena pa največ petindvajset! Temnolasa, modrooka, koža snežno bela, ustne sočne, vabljive, zapeljive. Najprej je bilo Milanu nerodno, tesno. Ni vedel, kam bi se dal, kaj počel. Cepa Liljana ga je hitro sprostila, osvobodila tesnobe: Lepi dečko, pomagala ti bom. Ti pa delaj počasi, da boš dolgo prihajal. Da mi ne bo dolgčas. Jaz sem Liljana. Pa ti? se predstavi in ne umakne pohotnih oči. Milan, Obrekar Milan. Iz Slovenije. Ona: Bila sem tam gori. Toda Savinjske doline še nisem videla. In ti, si že prej bil v Novem Sadu? Ne, pove Milan. Čudovito mesto. Lepa pokrajina. In ... in lepe gospe ... (Nadaljevanje z 9. strani) uresničeno premirje med Vietnamom in ZDA. Kajti ta vojna angažira zelo veliko najrazličnejših sredstev, ki bi se lahko uporabila kje drugje za kakšen pametnejši namen. S tovariškimi pozdravi in najlepšimi željami v letu 1973! Ivanka Poteko ROJNIK ANA, Pondor Po smrti sestre Justine je ostala na kmetiji poleg vsega gospodinja in mati še malim sestrinim otrokom. To vlogo je rada o-pravljala vse do svoje onemoglosti, saj nam je še nekaj dni pred iztekom življenja tožila, kako rada bi še delala, pa ne more več. Bila je primer odkrite narave. Naj vam bo lahka doma--n ča zemlja! PE Tabor DRČA KARL, Kapla Že v zadnjih razredih ljudske šole mu je začel pešati vid, tako da je končno tudi popolnoma oslepel. V življenju je kljub temu vztrajal in delal razna težja kmetijska dela, ki predstavljajo probleme tudi popolnoma zdravim. Kot primer naj navedem samo sušenje hmelja, ki ga je vedno pripravil, če le ni narava posegla vmes, za prvovrstnega. Dobro lastnost je imel tudi v tem, da se je rad pogovarjal s kmetijskimi strokovnjaki. Vse dobre nasvete je rad prenašal v prakso, zato tudi delo kaže uspehe na Drčevi kmetiji, zlasti v visokih pridelkih in lepo opremljeni kmetiji. Letos smo se mu nameravali oddolžiti za njegovo delo s skromnim priznanjem iz hmeljarstva, vendar nas je prehitela smrt. Veliko je pripomogel, da se je držala Drčeva kmetija do danes. Njegova vztrajnost in delo pa živita v nas dalje. PE TABOR OGLAS Prodam sedem let staro črno kobilo. Stepišnik Albin Trnava 17 Gomilsko OBVl STILO Obveščamo vse zainteresirane delavce podjetja, ki v letošnjem letu nameravajo letovati v enem izmed naših počitniških domov, DA SE PRIJAVIJO REFERENTU ZA KADROVSKE IN SPLOŠNE POSLE V SVOJIH TOZD OZIROMA DE NAJPOZNEJE DO 30. MARCA 1973. Podjetje razpolaga z naslednjimi zmogljivostmi za letovanje: a) počitniški dom v Crikvenici — 30 ležišč, b) počitniška skupnost Žalec — Biograd/m. — 40 ležišč, c) Golte — depandansa — 16 ležišč. CENE PENZIONOV: Točne cene penzionov še niso znane, vendar računamo, da do bistvenega povišanja od lanskoletnih cen ne bo prišlo. POGOJI LETOVANJA NA GOLTEH: Na Golteh so se pogoji letovanja v letošnjem letu delno spremenili: — naši delavci in njihovi svojci lahko koristijo našo depandanso na Golteh tako, da plačajo za noč po ležišču 5,00 din, in to v času od 1. 4. do 30. 11. 1973; — hrano si lahko pripravijo sami v kuhinji depandanse ali pa koristijo te usluge v TC Golte; — prav tako lahko člani naše delovne skupnosti in njihovi svojci koristijo preko celega leta 23 % popust pri pen-zionskih in žičniških uslugah in to v primeru, če koristijo najmanj en polni penzion v TC Golte; — upravičenci za vse navedene ugodnosti se morajo izkazati v recepciji TC Golte s posebnim potrdilom kadrovske službe podjetja. RAZPOREDITEV, AKONTACIJE IN PLAČILO LETOVANJA: Vsi prijavljeni bodo v 15 dneh po zaključnem roku prijav obveščeni o razporeditvi, ki se bo skupno uskladila. Na podlagi prijave in usklajene radzporeditve bo izdal kadrovski oddelek podjetja potdilo o razporeditvi z navedbo stroškov letovanja. Po prejemu potrdila o razporeditvi mora vsak prijavljenec plačati akontacijo v višini 10 % cene celotnega letovanja. Za Crikvenico in Golte vplačate v blagajni podjetja, za Biograd na moru pa pri Počitniški skupnosti Žalec. — Odjava letovanja je mogoča vsaj 15 dni pred nastopom. Za poznejše odjave zapade 10 °/o akontacija. — Plačilo penziona se mora v celoti poravnati 10 dni pred nastopom letovanja v gotovini ali kombinirano z izjavo TOZD do višine regresa, ki ga dobi. — Na podlagi potrdila blagajne (za Crikvenico in Golte) o celotnem plačilu stroškov letovanja, izda kadrovski oddelek napotnico za letovanje. Vsa potrebna naknadna navodila in pojasnila bo izdal kadrovski oddelek naknadno, ko bo celoten režim letovanja (cene penzionov, turist, takse itd.) dokončno znan. Še enkrat opozarjamo na prijavni rok (30. MAREC 1973), ker bomo po tem roku prispele prijave upoštevali le, če bodo kapacitete proste. Kadrovska služba n. Februar se je poslovil. Bil je nenavadno topel, brez snega. Tudi vodovod je nared. Jarek zasut, voda na vsakem dvorišču, v hiši, v hlevu. Lep uspeh mladih zadružnikov. Majdi pa se čudno zdi, da je Smolačev Janez postal tak zdrahač. Dela zdraho, išče prepire. Nekega dne ji je zabrusil: Milanu sporočim, da se z inženirjem pajdašiš. Da bo pisal? Najbrž je grožnjo že zdavnaj uresničil. Zlobnež! Majda piše Milanu. Omeni Janezovo grožnjo. Milan skopo odgovori: Vsaka resnica je najprej boleča, potem se človek nanjo privadi. Tudi jaz. Vendar: v mojem srčnem vrtu si še vedno najlepša roža... O tem so zdaj spregovorili na sestanku mladih zadružnikov. Janez je bil obsojen. Pred vsemi je moral priznati, da je to storila ljubosumnost. In obljubil je, da bo Milanu pisal resnico. Obljubo je držal. Nemir v Majdi pa še ni ponehal. Tukaj je osmi marec, DAN ŽENA. Sprva je oklevala. Ne bo kulturnega programa in ne pogostitve. Vsaj ona ne prevzame skrbi. Potem si je premislila. Žene, kooperant-ke so bile preglasne. Zdaj je vse mimo. Žene, ki so napolnile dvorano, ploskajo nastopajočim, mladi fantje strežejo z jedačo in pijačo. Godci igrajo. Vse se vrti, vse pleše. Tudi Majda. In največ s Srečkom. Veliko ji je v pripravah pomagal. Povabil jo je v bar. Sedeta k mizi v kotu. Pijeta bovlo. Govorita, smejeta se. Majda, vzemi tole skromno darilce! ji je rekel Srečko in ji stisnil majhno, lepo škatlo. Pozlačena hmeljeva kobula! Ne, saj to je pravo zlato! Ne morem, ne smem, to je preveč, predrago . . . Srečko! Toda Srečko prosi: Vzemi, za spomin. Čeprav vem, da nikoli ne boš moje dekle, moja žena. Pa vseeno. Dobro, pošteno dekle si. Majda, bodiva še naprej prijatelja! Greva plesat? Čakaj, da ti pripnem kobulo! Tako. Greva? — Pojdiva! zažare Majdine oči in se spustita v ritem poskočne polke. 12. Marec je na^ začetku precej muhast. Sneg, dež, sonce, veter . . . Polje čaka, čakajo hmeljišča. Toda pravega dela še vedno ni. Obrekarji in Grabnarji hodijo skrižem. Med njivama, kjer zdaj stoji obsežna žičnica, ni meje, zrušena je stoletna tradicija. Kolikokrat so si Obrekarji in Grabnarji prav zaradi te meje skočili v lase. Celo tožili so se. Kaka norost, zapravljanje denarja, koliko jeze, koliko žaljivih besed. Zdaj je vse pozabljeno, tudi za stare je napočil nov čas. Stari Obrekar pa bi zaradi žičnice lahko bil ob življenje. Hmeljevke je zvazal domov in jih za kozolcem postavljal v kopice. Skoraj je delo dokončal, ko se največja kopica nenadoma zruši in podsuje Obrekarja. Vsi Grabnarji so prihiteli na pomoč. Si še živ? Obrekar, drži se! je klical Grabnar in spodbujal soseda. Majda je razmetavala hmeljevke na vse strani in priganjala: Dajmo, hitro, hitro! Rešili so ga. Ampak, kaj je z rebri, kaj je z levo nogo? K zdravniku bo treba! Majda je zapregla in z ranjencem po najkrajši poti odhitela v krajevno ambulanto. 1973/1 PRILOGA HMELJARJA Hmeljar izdaja delavski svet Kombinata »Hmezad« Žalec — Ureja uredniški odbor: Anton GUBENŠEK, dipl. kmet. inž. — predsednik in člani: Stane MAROVT, dipl. kmet. inž., Bogdan PUGELJ, dipl. kmet. inž., Jože ROJNIK, kooperant, Polde ŠKAFAR, dipl. kmet. inž., Miljeva KAC. dipl. kmet. inž. — urednica strokovne priloge, inž. Vili VYB1HAL — glavni urednik — Uredništvo je v Kombinatu »Hmezad« Žalec, Ulica žalskega tabora 1 — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5.000 izvodih — Letna naročnina 24 dinarjev. — Tisk in klišeji AERO, kemična in grafična industrija Celje. STANJE HMELJNIH MATlfNIH RASTLIN V LETE 1972 Dragica KRALJ, mgr. agr. Za reprodukcijo je primerno 91.14 ha savinjskega goldinga, 49.26 ha atlasa, 11.70 ha ahila, 8.85 ha apolona in 18.73 ha aurore. Hmeljišča, ki so namenjena za normalno reprodukcijo in za drugo razmnožitev so bila pod strokovno kontrolo in jih je pregledala pooblaščena organizacija za priznavanje hmeljnih matičnih rastlin. V splošnem so bila hmeljišča savinjskega goldinga dobro oskrbovana in zdrava. Le v Dornavi (KK Ptuj) je bilo precej peronospore in v hmeljišču v Celju (KK Hmezad — kooperacija) precej poškodb od toče. Ti dve hmelijšči sta neprimerni za reprodukcijo. Na ostalih 91.14 ha savinjskega goldinga je 425.640 priznanih rastlin. V matičnih nasadih savinjskega goldinga je 99,97 % sortna čistost. Izredno čista so hmeljišča Inštituta za hmeljarstvo, ERA Velenje, KK Hmezad — Radlje in KK Ptuj. Strnjena hmeljišča z malo praznih mest so na posestvih ERA Velenje, KK Hmezad — kooperacija, Inštitut za hmeljarstvo in KK Ruše. Sorazmerno veliko praznih mest imajo hmeljišča KZ Sevnica, AK Maribor, KK Hmezad — lastna proizvodnja in Agraria — Brežice. Nove sorte so bile manj enotne. Med starimi nasadi je bilo na atlasu v Arclinu (KK Hmezad) veliko peronospore, enako na ahilu v Radljah — (KK Hmezad — lastna proizvodnja). Ti dve hmeljišči nista primerni za reprodukcijo. Več izgub je v hmeljiščih, posajenih s sadikami iz prve razmnožitve, ki so namenjena za drugo razmnožitev. Ta hmeljišča niso uspela delno zaradi neugodnega vremena, delno pa zaradi napak v tehnologiji sajenja in oskrbovanja rastlin. Spomladansko deževje se je pričelo že 9. aprila in je trajalo vse do konca meseca. Tudi maja je veliko deževalo, dnevi pa so bili hladni, zato je hmelj počasi rastel. Močni nalivi v juliju so rastline dobesedno zabili v tla. škodo je napravila tudi toča in vihar. V prekomerni moči se je veliko rastlin utopilo. V vegetaciji je padlo 179 mm dežja več kot je v povprečju za naše hmeljarsko področje. Tehnologija sajenja s sadikami iz prve in druge razmnožitve je sorazmerno zahtevna, saj so potrebni optimalni pogoji za sadiko z enim vencem oči. Kjer so bili ti pogoji dani, so se rastline ukoreninile in so celo dale pridelek. Vremenski pogoji, ki so bili izrazito neugodni za razmnoževanje, so bili v velikih primerih vzrok, da je v teh nasadih 30 % praznih mest. Kjer pa tehnologija ni bila v redu, hmeljišča niso uspela in so rastline nesposobne za reprodukcijo. Največ je bilo napak že v izbiri zemljišča. Na neodcednih in zaglejenih tleh je padavin- UDK 633.819:631.53 ska voda utopila rastline. Prepozno postavljene žičnice so vzrok pozni saditvi, tako da se rastline niso utegnile razviti. Pogosto smo opazili, da so za sajenje uporabili nezrel kompost in so 'sadike strohnele. Vzrok za neuspeh je tudi v nepravilnem skladiščenju sadik pred sajenjem in po sajenju v vrečice. Pogosto so sadike v vrečicah močno odgnale še pred sajenjem na stalno mesto. Ker so bile skladiščene v kletnih prostorih, so bile zunanjim pogojem neprilagojene in jih je junijsko sonce zamorilo. Opazili smo tudi precej požigov zaradi gnojenja na glavo. Veliko škode pa so povzročili vmesni posevki, posebno če je bil fižol napeljan na isto vodilo kot hmelj. Fižol se je bujno razkošatil in zavrl rast ter razvoj hmelja. Bilo je tudi veliko plevela, ki je povzročil škodo tam, kjer so šele junija ali celo julija napeljevali rastline. Pri okopavanju so bili vršički poškodovani in s tem tudi omejena rast hmelja. Zaradi neprimernega vremena in napak v pridelovanju je bilo precej hmeljišč neprimernih za reprodukcijo. Tako smo od 106,24 ha novih sort priznali za razmnoževanje le 88,54 ha in sicer atlasa 49,26 ha, ahila 11,70 ha, apolona 8,85 ha in aurore 18,73 ha. PREGLED HMELJIŠČ, PRIJAVLJENIH ZA PRIZNAVANJE V LETI 1972 Prvo priznavanje Drugo priznavanje Proizvajalec Sorta ha sadil. mest izena- čenost oskr- ba sploš. vtis zdrav. stanje sartna čist. zdrav. stanje oskr- ba praz. mest + rastline štev. % KK Žalec — kooperacija VRANSKO 1. Brdnik Ignac, Stopnik 42 SG 1,00 3900 5 5 5 4 100,00 4 4 0,80 3825 98,10 TABOR 2. Maloprav Zofija, Tabor SG 1,36 4300 4 4 4 4 99,84 4 4 0,80 4070 94,75 3. Blatnik-Lesjak Milan, Ojstriška vas SG 0,84 2800 4 4 4 4 100,00 4 4 1,00 2550 91,00 TRNAVA 4. Rožič Jože, Zakl 10 SG 0,77 3400 4 5 4 4 100,00 4 5 0,40 3270 96,20 5. Šketa-Cizej, Leve, Ribar, Trnava SG 1,77 4510 5 4 5 4 100,00 4 5 0,80 4440 98,40 6. Stepišnik Albin, Trnava SG 0,43 2080 4 5 4 4 100,00 4 4 0,50 2020 97,00 7. Topovšek Vinko, Grajska vas SG 1,08 4510 4 4 4 4 100,00 4 4 0,50 4370 97,00 *8. Rakun Jože, Trnava Atlas 1,60 5300 4 2 *9. Božič, Lukman, Turnšek, Rančigaj, Gomilsko Atlas 3,20 10600 4 2 BRASLOVČE 10. Šporn Franc, Parižlje 27 SG 1,08 3520 4 5 4 4 100,00 4 5 0,30 3450 98,20 11. Ušen Franc, Rakovlje SG 1,10 3200 4 5 4 4 99,97 4 5 0,70 3110 97,25 12. Cilenšek Franc, Male Braslovče Atlas 0,74 2492 4 3 13. Čulk Ivan, M. Braslovče Atlas 0,88 2816 4 3 14. Švajger Dragica, Male Braslovče Atlas 0,38 1216 4 3 15. Kodre Jože, M. Braslovče Atlas 0,35 1120 4 3 16. Vodlak Franc, Male Braslovče Atlas 0,37 1184 4 3 17. Marovt Franc, Zg. Gorče Atlas 0,29 905 4 3 18. Dobrišek Ivan, Zg. Gorče Atlas 0,33 1105 4 3 Proizvajalec Sorta ha Štev. sadil. mest Prvo priznavanje_______ ________________Drugo priznavanje________________ izena- oskr- sploš. zdrav, sortne zdrav, oskr- % + rastline čenost ba vtis stanje čist. stanje ba mest štev. % POLZELA 19. Geršak Maks, Založe, betonka II. 20. Rojšek Ivan, Založe, betonka II. 21. Jezernik Andrej, Založe, betonka II. 22. Fužir Štefka, Založe 23. Cajhen Ivan, Polzela 24. Bizjak Franc, Polzela PREBOLD 25. Žgank Rado, šešče 24 26. Rokovnik Ivan, Kapla vas 34 27. Svet Vlado, Kapla vas 28. Potočnik Anton, Kapla vas 29. Jager Alojz, Latkova vas 30. Uršič Anton, Dolenja vas 31. Vedenik Jože, Dolenja vas 32. Sopotnik Franc, šešče ŠEMPETER 33. Koperacija Podlog, žičn. bet. II. 34. Cokan Vinko, Zg. Roje, Zajčeva 35. Cetina Jože, Sp. Gruš. GOTOVLJE 36. Bizjak Ivan, Gotovlje 37. Antloga, Baš, Bosner, Dolar, Jordan, Jošt, Zupanc, Goršek, Gotovi j e-kompleks 38. Dolinar Marko, Leskošek L. Griže-kompleks PETROVČE 39. Cencel, Delakorda, Planinšek, Petrovče 40. Plauštajner, Razboršek, Petrovče 41. Kramer Jože, Petrovče, Gorica 42. Žagar Zoran, Dobriša vas *43. Gajšek Viktor, Dreš. vas CELJE *44. Naglič Ludvik, Leskovec, žičn. 45. Čremožnik Peter, Ložnica pri Celju 46. Okorn Franc, Škofja vas žičn. 47. Kožuh Marija, Škofja vas *48. Bezovšek Franc, Arclin 66 VOJNIK 49. Skamen Alojz, Višnja vas KK »HMEZAD« — LASTNA PROIZVODNJA 50. Kmet. I. — Latkova vas, Prekopa 5 *51. Kmet. I. — Latkova vas 52. Kmet. I. — Braslovče, Krašočeva 53. Kmet. II. — Vrbje, Novo Celje 23 54. Kmet. II. — Vrbje 7 55. Kmet. II. — Vrbje 6 56. Kmet. II. — Vrbje 44 57. Kmet. II. — Vrbje 45 58. Kmet. II. — Vrbje 5 59. Kmet. III. — Petrovče, Drešinja vas 16 60. Kmet. III. — Petrovče, za Tavčarjem 61. Kmet. III. — Petrovče, Drešinja vas 42 62. Kmet. III. — Petrovče, Drešinja. vas 43 63. Kmet. III — Petrovče Višnja vas 26 SG 1,01 3240 4 5 5 4 99,93 5 5 0,00 3160 97,60 SG 0,90 2880 4 5 5 4 99,93 5 5 0,00 2810 97,60 SG 0,67 2160 4 5 5 4 99,93 5 5 0,00 2110 97,60 SG 1,50 4800 4 5 5 4 99,80 5 5 1,30 4520 94,30 Atlas 0,68 3770 5 4 Atlas 0,68 3770 5 4 SG 0,54 1650 4 4 4 4 100,00 4 5 0,00 1640 99,50 SG 0,52 2550 3 5 4 4 99,96 5 4 1,25 2640 96,65 SG 0,77 3323 3 5 4 4 99,96 5 4 1,25 3210 96,65 SG 0,55 2400 3 5 4 4 99,96 5 4 1,25 2320 96,65 Atlas 0,40 1300 4 4 Atlas 0,96 3356 4 4 Atlas 0,55 1800 99,46 4 4 Atlas 0,41 1320 99,46 4 4 SG 5,05 16160 4 4 4 4 99,92 4 5 0,00 15770 97,60 Atlas 0,55 1850 4 5 Atlas 1,10 3600 v 4 4 SG 0,97 3000 4 4 4 3 100,00 5 5 1,70 2830 94,30 Atlas 3,50 11200 4 4 Atlas 0,80 2560 99,12 4 3 SG 2,30 7400 4 5 5 4 99,91 5 5 0,20 7320 99,00 SG 1,40 4350 4 5 4 4 99,93 5 5 0,30 4240 97,50 Atlas 0,67 3700 4 ■ 4 Atlas 0,59 1500 3 4 Atlas 1,08 3500 4 2 SG 1,28 4310 3 3 3 2 SG 1,20 3960 4 • 4 ‘ 4 3 100,00 5 5 1,00 3820 96,50 SG 1,00 3400 4 5 4 4 100,00 4 4 1,50 3230 95,00 SG 0,45 1500 4 5 4 4 100,00 4 4 1,50 1425 95,00 Atlas 0,80 4000 2 2 • 3 2 SG 1,00 3200 4 4 4 4 100,00 4 5 0,50 2930 * 91,50 SG 7,70 24640 5 5 5 4 99,98 4 5 0,60 24110 97,85 Ahil 1,14 6010 2 2 Apolon 4,65 25470 4 3 SG 5,11 16332 3 4 4 4 100,00 5 4 4,40 14760 90,40 Aurora 2,22 12650 4 4 4 4 100,00 4 4 9,00 11510 91,00 Aurora 3,50 19250 4 4 4 4 4 4 Aurora 4,65 18290 4 3 Aurora 4,65 25575 4 3 Aurora 2,71 14025 4 4 SG 6,99 22300 5 5 5 4 100,00 5 5 1,50 21270 95,40 Atlas 3,97 21815 4 4 4 4 99,87 4 4 Atlas 5,47 17504 3 4 4 4 99,34 3 4 4,30 15050 86,00 Atlas 5,89 18877 4 4 4 4 99,66 3 4 5,00 15480 82,00 Atlas 4,64 25496 4 4 4 4 4 4 Prvo priznavanje_______ ______________Drugo priznavanje Proizvajalec Sorta ha sadil. mest izena- čenost oskr- sploš. zdrav. sortne zdrav. oskr- % p raz. mest + rastline ba vtis stanje čist. stanje ba štev. % 64. Kmet. IV. — Celje, šmarjeta 5 SG 5,49 17568 3 4 4 3 99,96 5 4 2,50 16450 93,65 *65. Kmet. IV. — Celje, Arclin 25 Atlas 3,86 21230 3 3 3 2 99,84 3 4 10,00 13800 65,00 66. Kmet. IV. — Celje, Šmarjeta 12 Atlas 4,46 24800 4 5 67. Inštitut za hmeljarstvo, SN 11 + 12+13 + 14, SN 6 SG 5,29 23600 5 5 5 5 100,00 5 5 0,70 1150 97,70 68. Gotovlje SN 6 Atlas 1,50 4020 5 5 5 5 100,00 5 5 4,20 3410 85,00 Gotovi je SN 6 Ahil 1,50 3240 5 5 5 5 100,00 5 5 3,00 3960 82,00 Gotovlje SN 6 Aurora 1,00 3240 ■ 5 5 5 5 100,00 5 5 0,20 3130 96,60 Gotovlje SN 6 Apolon 1,20 6156 5 5 5 5 100,00 5 5 2,80 5590 90,80 69. ERA Velenje, Šmartno ob Paki SG 1,50 5000 5 5 5 4 100,00 4 4 0,50 4850 97,00 70. ZKZ Mozirje, Radmirje 71. ZK Zasavje, Sevnica, Atlas 1,60 9720 4 3 Loka, SG 5,00 16000 4 4 3 4 99,88 4 4 3,50 14400 90,00 72. ZK Zasavje, Sevnica, Loka, Ahil 4,20 23000 3 3 73. Agraria-Brežice, Trnje SG 1,80 5900 4 5 4 4 99,96 5 4 2,00 5570 94,50 74. KZ Prevalje, Ravne 75. KZ Dravograd, SG 4,00 10000 "4 4 4 4 99,97 4 3 1,40 9560 95,60 Gosteničnik Atlas 3,50 19000 3 3 76. KK Hmezad Radlje, betonka I. SG 6,00 19000 5 4 5 4 100,00 5 5 1,20 18430 97,00 *77. KK Hmezad Radlje, betonka IV. Ahil 6,00 33000 2 3 3 2 100,00 15,00 11550 35,00 78. AK Maribor, Radvanje betonska SG 3,00 7500 3 4 3 3 99,97 3 3 2,70 6920 92,30 *79. KK Ptuj, Dornava, betonka I. SG 5,00 16000 3 3 3 2 80. KK Ptuj, Dornava, Remiza Atlas 4,00 22000 3 3 3 5 3 4 81. KK Ptuj, Pragersko, betonka I. SG 4,00 12800 5 5 5 5 99,99 5 5 3,10 12250 95,75 82. KK Ptuj, Zavrč, Pod gradom SG 3,00 9600 4 5 5 4 100,00 4 4 0,70 9340 97,30 KZ RUŠE 83. Pri železnici SG 3,00 10000 4 4 4 3 99,97 5 5 0,70 9800 98,00 84. Turkova Apolon 4,00 20800 4 4 * = hmeljišča niso priznana VREDNOST POLIPROPILENSKE VRVICE DOMAČE PROIZVODNJE V HMELJARSTVU Milan VERONEK, ing. Tone WAGNER, mgr. agr. Polipropilenske vrvice domače proizvodnje Tekstilne tovarne Motvoz in Platno Grosuplje so primerne za oporo hmelja v žičnicah. Tip 1000 priporočajo za bujne nasade, tip 1300 za drugoletne in manj bujne nasade, tip 1500 pa za prvoletnike in šibke drugoletnike, tip 1200 pa za povprečne polnorodne nasade. Problem Kljub nekaterim pomanjkljivostim se pro-pilenska vrvica hitro uveljavlja za vodilo v hmeljnih žičnicah. Preizkusili smo propilensko vrvico Tekstilne tovarne — Motvoz in Platno Grosuplje, da bi ugotovili njeno primernost za vodila hmeljni rastlini v času vegetacije in da bi jo primerjali z vrvico Demafil — 1300 Italija, ki je bila do sedaj v rabi. Vrvica, ki služi za vodilo hmeljni rastlini v žičnih nasadih, se ne sme pri napeljavi razpletati, nategovati in mora imeti rušilno trdnost za polnorodne nasade od 25—35 kg, ki se do konca obiranja ne sme bistveno zmanjšati. S poizkusi polipropilenskih vrvic TT Grosuplje smo začeli že leta 1969, ko nam je tovarna dostavila prve vzorce. V letu 1971 smo na površini 6 ha hmeljnih dasadov preizkušali več tipov polipropilensakih vrvic istega izvora. Iz tega preizkusa smo izbrali tipa G-1200 (oznaka v preizkusu PP-110/8) in UDK 633.819:678.743 G-1000 (oznaka v preizkusu PP-1000UVS). V letu 1972 smo preizkusili še tipa G-1300 in G-1500. Polipropilenska vrvica tip 1000 in 1200 Metodika V letu 1971 smo preizkušali v hmeljnih nasadih v Savinjski dolini različne vzorce vrvic iz polipropilena, proizvod Tekstilne tovarne — Motvoz in Platno Grosuplje. Tekstilna tovarna Grosuplje nam je poslala v preizkus večjo količino polipropilenskih vrvic naslednje kvalitete: 1. PP110/8 2. PP 1000UVS 3. PP 1300UVS 4. 1500 kg 5. PP svetla — 1244 m v 1 kg svetla — 1020 m v 1 kg svetla — 858 m v 1 kg svetla — 688 m v 1 kg zelena — 766 m v 1 kg Poskusi z vrvico Tekstilne tovarne Motvoz in Platno Grosuplje v pripierjavi z vrvico Demafil — 1300 Italija, ki je bila do tedaj v rabi, so bili izvedeni na površini ca. 6 hekto-rov na 8 poizkusnih mestih. Rezultati in diskusija Rezultati preizkusov so prikazani v tabelah 1 in 2. Odstotek utrganih vrvic v polju Tabela 1 Vrsta vrvice število «J C C co Preizkus vrvice Trdnost v kg ^ c/5 ‘ad > .S ^ 8. S E Padec trdnosti Opomba v % i Demafil 1300 25,93 24,8 27,4 — 2 Grosuplje PP 110/8 pred 28,04 25,2 31,8 — 3 Grosuplje PP 1000 UVS uporabo 30,73 27,0 33,2 — 4 Demafil 1300 18,80 15,0 24,6 27,50 spodnja polovica opore po 16,69 13,7 23,5 35,63 zgornja polovica opore 5 Grosuplje PP 110/8 uporabi 22,28 20,2 24,0 20,54 spodnja polovica opore 21,92 20,4 23,0 21,83 zgornja polovica opore 6 Grosuplje PP 1000 UVS 29,68 25,0 35,5 3,42 slučajno na vso oporo Opomba: Vzorci vrvic so bili vpeti v dinamo meter na enaik način, kot je vrvica obešena v hmeljnem nasadu na žično oporo. Iz rezultatov meritev je razvidno, da je v primerjavi z Demafil 1300 v kilogramu vrvice PP 110/8 le-te za 56 m manj, a je za 2,11 kg trdnejša. Odstotek utrganih vrvic v času vegetacije je pri vrvici PP110/8 za 0,13 nižji od standarda. Padec trdnosti vrvice PP 110/8 je v spodnjem delu opore manjši za 6,96 %, v zgornjem pa za 13,80 % v primerjavi s tan-dardno Demafil 1300, a je v obeh primerih velik. Vrvica PP 1000 UVS je dobro stabilizirana. Padec trdnosti znaša 3,42‘%, v 1 kg pa je 1020 m vrvice. Odstotek utrganih vodil je bil v nasadu s standardno višino žičnice minimalen. Mnenje Preizkusi vrvic tekstilne tovarne Motvoz in Platno Grosuplje v letu 1971 so pokazali, da se lahko vključijo pri pridelovanju hmelja naslednje: 1. vrvica PP 1200 X — obiranje hmelja ter zaradi tega in večjih stroškov za dolžinski meter, za vodilo hmelja niso primerne. Polipropilenske vrvice tip 1300 in 1500 Metodika V letu 1972 smo preizkušali naslednje polipropilenske vrvice proizvodnje Tekstilne tovarne Motvoz in Platno Grosuplje: Vrvice navedenih kvalitet so bile preizkušene kot vodila hmelja v treh hmeljnih nasadih: Šmartno ob Paki, Črnova (Vinska gora) in Žalec. Rezultati in diskusija Rezultate preizkušanja vrvic podajamo v tabeli 3. V letu 1972, posebno v mesecu juliju in avgustu, ko teža rastlin narašča, je bilo več močnejših neviht, ki v tej jakosti (8—12 Bou- forove lestvice) niso običajne. Upoštevajoč velik pridelek in pogosto deževje je bila polipropilenska vrvica občasno nadpovprečno obremenjena. Hmeljne rastline so sicer pre-rastle streho žične mreže in pozneje po ole-senitvi trt same prenašale del svojega bremena ter na ta način zmanjševale nevarnost trganja opor. Tako v vegetaciji do konca obiranja nismo zabeležili niti enega pretrganega vodila v preizkusnih nasadih. Rezultati mehanskega preizkusa v laboratoriju izkazujejo zelo dobro kvaliteto polipropilenskih vrvic še po uporabi. Padec trdnosti je v odnosu na trdnost pred uporabo (podatek proizvajalca) za 17,28% pri tipu 1300 in za 18,73 % pri tipu 1500. Ta podatek kaže, da sta poliipropilenski vrvici dobro stabilizirani. Za kontrolo smo na poskusnem mestu Šmartno uporabili stabilizirano italijansko vrvico tip 1300 iz leta 1971 in ugotovili padec trdnosti v vegetaciji za 26,77 %, kar je za 9,49 % več kot pri polipropilenski vrvici 1300 Grosuplje. Pretrganih vrvic pri kontroli ni bilo. Primerjava vrvic Tovarne Grosuplje s kontrolirano italijansko vrvico glede načina napeljave in fiksiranja opore, pa je pokazala, da je italijanska vrvica za delo primernejša od grosupeljske, ker se na koncu ne razpleta in je volnejša. Mnenje Na osnovi rezultatov zaključujemo, da so vrvice polipropilen 1300 in 1500 tekstilne tovarne Motvoz in Platno Grosuplje dobre kvalitete. V pogledu trdnosti odgovarjajo potrebam proizvodnje hmelja, zato priporočamo: Tip 1300 za drugoletne nasade in stare nasade, kjer je pričakovati manjšo rodnost, tip 1500 pa za vse prvoletne nasade in šibkejše drugoletnike. Tabela št. 3 Rezultati preizkusa polipropilenskih vrvic v letu 1972 — X trdnost 33,4 kg—1125 m/kg 2. vrvica PP 1300 — — X trdnost 28,3 kg— 1297 m/kg 3. vrvica PP 1)00 — — X trdnost 25,9 kg — 1456 m/kg — vrvica PP 110/8 je enakovredna ali boljša od standardne Demafil 1300 Italija. Zato bi jo lahko zamenjala v vseh povprečnih polnorodnih nasadih s standardno višino žičnice. — vrvica PP 1000 UVS se uvršča v razred Demafil 1000 in je primerna za izredno bujne nasade z enim vodilom na rastlino in za višje žičnice; — vrvice PP 1300 UVS, PP 1500 UVS in PP zelena imajo previsoko rušilno trdnost, preko 35 kg, kar otežkoča strojno in ročno Tip motvoza Preizkusno mesto Odstotek pretrganih vrvic v polju Pričakovani pridelek nasada v kg Trdnost vrvic pred uporabo po uporabi v kg v kg Padec trdnosti v % PP G—1200 Črnova 0,0 1600 33,00 T 30,24 IH PP G—1300 0,0 1600 28,30 T PP G—1300 Šmartno 0,0 2100 28,30 T 23,41 17,28 ob Paki PP IT. — 1300 0,0 2100 28,32 T 20,74 26,77 PP G—1500 Žalec 0,0 1200 25,90 T 21,05 18,73 T — podatek proizvajalca IH — podatek zajema vse preizkuse PPG — polipropilenska vrvica Grosuplje PP IT — polipropilenska vrvica, uvoza Italija — stabilizirana Izobraževanje ima pomembno mesto v prenašanju znanstvenih izsledkov v proizvodnjo I. CETINA, mgr. agr. Prenos rezultatov raziskovalnega dela v proizvodnjo je dobil v času tehnološke revolucije pomembno mesto. Posebno važno je to za našo hmeljarsko proizvodnjo, ker je ie-ta močno vezana na svetovni trg. Od 70—90 % našega hmelja izvozimo na svetovni trg, kjer se moramo spoprijeti z ostro konkurenco razvitih držav. Inštitut za hmeljarstvo je že ves čas svojega obstoja posvečal veliko pozornost stiku raziskovalnega dela s praktično proizvodnjo. Posluževal se je najrazličnejših oblik — objavljanje strokovnih nasvetov v listu Hmeljar oziroma strokovni prilogi Hmeljarja ter drugih strokovnih časopisih in revijah, predavanj, seminarjev, strokovnih sestankov, osebnih obiskov strokovnjakov na terenu, objave napovedi po radiu idr. V zadnjih letih smo začeli tudi z izdajo posebnih Hmeljarskih informacij, ki jih izdajamo po potrebi. Hmeljarske informacije nam omogočajo zelo hitro obveščanje v kratki in preprosti obliki. Ena od oblik prenašanja novosti v proizvodnjo so zimski seminarji za hmeljarske strokovnjake. Namen teh seminarjev je, da bi na njih seznanili proizvajalce hmelja oziroma strokovnjake — tehnologe z novimi izsledki našega inštituta in drugih strokovnjakov po svetu, ki delajo na področju hmeljarstva. Na drugi strani pa bi se v razpravi seznanili s problematiko, ki tare proizvajalce. Temu cilju je prilagojena oblika seminarjev. Na seminarjih smo podajali določeno problematiko osvetljeno iz najrazličnejših vidikov. V preteklih letih smo imeli večdnevne seminarje s posebnim urnikom, enodnevne seminarje z zelo zgoščenim programom za velike skupine ali več manjših skupin. Za letos smo se odločili, da organiziramo več enodnevnih seminarjev o sorodni problematiki. Glede na aktualnost smo razdelili gradivo na tri seminarje: 3. varstvo hmelja pred boleznimi in škodljivci ter uporaba herbicidov; 3. ekonomika proizvodnje hmelja in novi tehnološki postopki. Prvi seminar je bil 23. januarja. Na njem so strokovnjaki inštituta obravnavali naslednjo problematiko: — problemi obnove hmeljišč, — nasadi novih sort hmelja, — izbira in priprava zemljišča za nove nasade, — sajenje hmelja, — oskrba prvoletnika, — priznavanje hmeljišč, — pridelovanje sadilnega materiala in — program obnove hmeljišč v letu 1973. Tega seminarja se je udeležilo okrog 70 strokovnjakov. Drugi seminar je bil 6. februarja. Na njem smo obravnavali teme s področja varstva in herbicidov: — usmerjeno varstvo hmelja pred boleznimi in škodljivci, — odpornost hmeljeve listne uši na nekatere organofosforne estre, — razvoj rdečega pajka na novih hmeljnih sortah, — preprečevanje primarne infekcije pri hmeljni peronospori, — hmeljna pepelasta plesen, — fusarij v hmeljišču, Tone WAGNER, mgr. agr. Letno bi morali obnavljati 10 % vse hmeljne površine. Skrbna izbira zemljišč za nove nasade, kvalitetne sadike, izenačeni nasadi in hitrejše uvajanje novih sort bodo dvignili hmeljni pridelek na željeni nivo. Za današnje stanje v proizvodnji hmelja pri nas je značilno: pomanjkanje hmelja, pomanjkanje finančnih sredstev za investicije, majhna obnova hmeljišč, zmanjšanje pridelka v zadnjih letih in velika koncentracija hmeljišč. V današnjem času pa so za tehnologijo v hmeljarstvu značilni: 1. poenostavljanje proizvodnega procesa zaradi zmanjšanja proizvodnih stroškov in pomanjkanja delovne sile; 2. uvajanje novih kriterijev kvalitete hmelja v svetu in pri nas; 3. uvajanje novih sort z večjo količino alfa kislin; 4. soočenje z novimi problemi zaradi uvajanja novih proizvodnih ukrepov, pomanjkanje dinamičnega strokovnega znanja za uspešno izvajanje novih ukrepov. Danes prihajamo povsod do enostavnega zaključka — hmelja je premalo: premalo za prodajalca, da bi zadovoljil kupce in uspešno izpolnil sklenjene pogodbe, premalo za hmeljarja, da bi bila njegova proizvodnja stimulativna ob čedalje večjih proizvodnih stroških, premalo, da bi se raziskovalna in pospeševalna služba lahko sodobno razvijala. Zato je v interesu vseh trud za več hmelja. Eden od faktorjev, ki vplivajo na količi-čino pridelka je hmeljna površina in letna obnova hmeljišč. Letna obnova hmeljišč je premala; pred leti zaradi zadržanosti pri obnavljanju hmeljišč, v zadnjih letih pa predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Dosegati bi morala letno 10% vse hmeljne površine. V zadnjih petih letih smo obnovili le 800 ha hmeljišč. Zmanjšala se je tudi površina starih hmeljišč za 3—4 % v zadnjih dveh letih. Zadnjo resnejšo obnovo smo imeli v letu 1968. Tako se je poslabšal starostni sestav hmeljišč, kar negativno vpliva na ko: ličino pridelka. Skupna količina hmelja, ki je registrirano pridelan, znaša v zadnjih letih le okoli 3.100 ton. Proizvodnja hmelja se odvija v večletnem nasadu. Za to proizvodnjo so potrebni: zemljišče, opora, rastlina. Te določimo ob napravi novega nasada. S tem vplivamo na vsakoletni rodnostni potencial in trajanje nasada. Oboje je odvisno predvsem od genetskih lastnosti sorte in ekoloških razmer, ki določajo ekonomičnost hmeljne proizvodnje. Hmeljna rastlina uspeva v mnogih tipih tal — ni pedološko rajonizirana. Toda nekatera tla so za gojenje hmelja primernejša kot druga. Pomembna so predvsem fizikalna svojstva tal, globina talnega profila, ki določa širjenje koreninskega sistema. Med talnimi tipi so za hmelj primerna predvsem globoka aluvialna tla z nevtralno ali slabo kislo reakcijo, peščeno-ilovnate teksture. Pomembna je tudi dobra drenažnost talnega profila. Odlična tla so na j več jega pomena za velike pridelke. Velika je razlika med hmeljarje-njem na tleh, kjer se rastlina le preživi, životari, vegetira in med hmeljarjenjem na tleh, ki omogočajo ekonomsko pomembne pridelke. Prav izbira tal za nasad je odločilnega pomena za uspešnost hmeljarske proizvodnje v današnjem času. . . Hmeljna rastlina s svojimi biološkimi lastnostmi, ekološkimi ter tehnološkimi za- — v hmeljišču preizkušeni pesticidi, — program škropljenja pri novih sortah hmelja, — kemično odstranjevanje poganjkov. Seminarja se je udeležilo okrog 70 strokovnjakov. Tretji seminar, ki bo predvidoma konec februarja, bo posvečen ekonomiki in uvajanju novih tehnoloških postopkov v proizvod- htevami daje pridelek določene kvalitete in kvantitete. V zadnjem času nam ekološki in tehnološki faktorji intenzivno posegajo v proizvodni proces in marsikje zmanjšujejo pridelek. Istočasno uvajamo nove sorte z večjim genetskim potencialom za pridelek hmelja in količino alfa kislin. Od izbire zemljišča in tehnologije pridelovanja zavisi, kako bo ta genetski potencial novih sort izkoriščen. Že danes ugotavljamo, da z mnogimi izboljšavami v proizvodnji ne dosegamo uspehov, iki bi bili pri tej stopnji našega raziskovalnega dela možni. Z vključevanjem novih sort v proizvodnjo smo napravili korak naprej. S tem pa se zahteva večja strokovnost od hmeljarja, strokovnega kadra in dinamično spreminjanje tehnologije. Težnja po hitrem razmnoževanju novih sort je zelo velika. Pri sajenju pa odločamo o večletnem nasadu, zato mora biti tudi pri novih sortah poudarjena zahteva po kakovostnem sadilnem materialu. Danes poznamo: ukoreninjence, sadike iz enoletnega lesa, sadike iz zelenih delov zalist-niikov in hitro razmnoževanje z grobanjem. Ukoreninjence največ uporabljamo za dosai anj e praznih mest v starih nasadih. V u-godnih pogojih že v prvem letu zraste rastlina s kompletno sortno sliko. Tako izenačujemo stare nasade in se borimo proti praznim mestom. V sodobnem hmeljarjenju pa je ukoreninjenec vedno pomembnejši tudi za napravo novih nasadov in njihovi vzgoji moramo tudi v bodoče posvetiti več pozornosti. Sadike iz enoletnega lesa so običajni sadilni material za napravo novih nasadov. Pridobivamo jih ob rezi ali prej in so glavni sadilni material pri nas. Služba priznavanja hmeljišč skrbi za njih sortno čistost in kakovost. Sadike iz zelenih delov rastline so pomembne pri hitrem razmnoževanju, tj. uvajanju novih sort. Kolence zalistnika ukoreninimo pri kontrolirani vlagi, toploti in svetlobi v razmnoževalni gredi v rastlinjaku. Iz njega se razvije droben štor, ki ga v naslednjem letu posadimo v trajen nasad. Tak sadilni material zahteva v prvem letu posebne nege in mnogo pozornosti pri vseh agrotehničnih ukrepih, predvsem pa pri rezi, saj se zasnove — »očesa« tvorijo v prvem letu le v nekdanjem kolencu zalistnika. Ta način pa nam da od 1 rastline 80—100 potomcev letno in je bil izredno pomemben pred leti tudi za hitro razširitev naših novih sort. Grobanje je način razmnoževanja, s katerim dobimo lahko mnogo sadik. Trto, ki se vzpenja proti vrhu položimo po zemlji, zasujemo in le vršiček pustimo odkrit. V zemlji trta razvije očesa in je podobna podzemnemu steblu, iz nje narežemo sadike. Ta način se je v zadnjem letu precej razširil v elitnih prvoletnikih novih sort in dal dobre rezultate. Pri fern dobimo precej sadik, ki so drobnejše a primerne za sajenje v tetrapak vrečice s kvalitetnim kompostom — za hitro formiranje novih nasadov. Sadike sadimo na stalno mesto v vrečicah ali brez njih ali jih ukoreninjamo. Sadike nabiramo od zdravih rastlin, sicer nosimo bolezen v nove nasade. Nujno moramo posvetiti več skrbi pridelovanju ukoreninjencev, ki so edini uspešni sadilni material za dosajanje praznih mest. Pojav praznih mest je letno različen, odvisno od hmeljišča, oskrbe itd. Vendar ne ile prazna mesta, temveč tudi neizenačenost rastlin, prisotnost šibkih rastlin pomembno vpliva na pridelek. njo hmelja in vpliv tega na proizvodne stroške. Na vseh seminarjih je bila posebna skrb posvečena oblikam prikazovanja (slike, diapozitivi, grafikoni, filmi itd.). V strokovni prilogi »Hmeljarja« bomo v sedanji in naslednji številki objavili nekaj najvažnejših prispevkov s teh seminarjev z željo, da bi na ta način pripomogli k formativnemu osvajanju podane tematike in čim hitrejši uporabi teh novosti v proizvodnji. HMELJIŠČ UDK 633.819(042) V naših nasadih je precej šibkih rastlin — variabilnost med rastlinami je velika. Odvisna je od tal, nasada, oskrbe, starosti, leta, pojava bolezni itd. Zaskrbljujoče je, da ugotavljamo, da se neizenačenost rastlin poveču-jez uvajanjem nove tehnologije, s širjenjem hmeljišč v kompleksih. Tako smo ugotovili, da je bilo v nasadu v Radljah, ki je bil na dobrih tleh in sorazmerno dobro oskrbovan kar 20% podpovprečno rodnih rastlin (rastline, ki so dale pod 250 g suhega hmelja na rastlino) in je bil po izgledu dobro roden. Zaradi pojava šibkih rastlin ne dosežemo tistega pridelka, ki bi ga lahko, če bi bile rastline krepke in izenačene. Temu pojavu moramo v bodoče posvetiti posebno skrb. Uspešen razvoj našega hmeljarstva je odvisen od količine in kakovosti sadilnega materiala, ki ga potrebujemo za sajenje novih hmeljišč in za dosajanje v starih nasadih. Proizvodnja sadik je eden najtanjših členov v proizvodnji hmelja. Pomanjkanje sadilnega materiala nastopa v vseh stopnjah razmnoževanja, a posebno pereče je pri razmnoževanju elitnega sadilnega materiala novih sort. Vsako leto imamo težave s količino in kvaliteto sadilnega materiala. Nizek koeficient razmnoževanja hmelja zahteva, da priznavamo določeno površino matičnih hmeljišč in kontroliramo izvor in kakovost sadik. V praksi se situacija poslabša z uporabo nove 'tehnologije, ki jo spremlja lahka površnost del, kot slabo osipanje itd. Koeficient razmnoževanja pade celo pod 1, kvaliteta sadik se poslabša: sadike so tanke in poškodovane. Posebno pri elitnem materialu, tj. prvih razmnožitvah novih sort moramo obdržati kvaliteto in sortno čistost. Pri tem je otežko-čena kontrola zaradi malih in razbitih površin. Osebna kontrola aprobatorja pni nabiranju sadik ob rezi in ob dosajanju praznih mest v matičnih hmeljiščih bi morala biti doslednejša. Morda tudi cena sadik in ukoreninjencev mi interesantna in se zaradi delovnih konic mnogi izogibajo resnejše proizvodnje sadik, temveč jo opravijo mimogrede. Proizvodnjo sadik moramo nadaljevati v naši praksi, mnogo bolj temeljito kot doslej. Pomembne med činitelji hmeljarske proizvodnje so nove sorte. V zadnjih letih smo vzgojili 4 nove sorte hmelja in po postopkih forsiranega razmnoževanja smo z njimi začeli zasajati nove nasade. Danes jih imamo že preko 100 ha. Da lahko izkoristimo vse proizvodne lastnosti genotipov, je potrebno, da jih dobro poznamo in da analiziramo postopke pridelovanja. Polipropilenske vrvice so se dobro obnesle PROBLEMI OBNOVE Izbira in priprava tal za nov nasad UDK 633.819:631.41 Blažena PUGELJ, dipl. ing. agr. V naslednjem članku govorimo o tleh, ki so primerna za hmeljne nasade in na kakšen način jih pripravimo, da bo proizvodnja hmelja rentabilna. Tla, na katerih načrtujemo nove nasade, niso povsod enaka ali podobna. V dolinah prevladujejo aluvialna tla (naplavine), ki so po lastnostih zelo različna. Med njimi in ponekod v obrobnih predelih se razprostirajo kisla rjava tla, rjava tla na apnencih, ogleje-na tla in psevdoglejena tla. Ob načrtovanju za obnovo bi morali dati izbiri zemlje večji poudarek. Preglede za obnovo v naslednjem letu opravimo v poletnem ali zgodnjem jesenskem času. Tako bo pravočasno izvršena analiza zemlje, predlagani potrebni meliorativni ukrepi, in lahko bodo izvedena pripravljalno zemljiška dela za obnovo. Analiza zemlje, naj ne bo le formalna obveza. Na zemlji, ki ni najbolj primerna za saditev, se tak‘pregled navadno izvrši, ko je površina že preorana. Izbira zemlje z analizo naj bo prvi in predhodni ukrep, na osnovi katerega se predlaga gnojenje, obdelava, melioracije, ki so mogoče potrebne za nov nasad. Poglejmo s kakšnimi tlemi razpolagamo Na podlagi dosedanje izbire zemljišč (za obnovo), na katerih načrtujemo nove nasade, ločimo glede na primernost tal za nove nasade: — hmeljna tla, — pogojno hmeljna tla, — neprimerna tla za pridelovanje hmelja. Dobra hmeljska tla, ki so tudi najbolj primerna tla za pridelovanje hmelja, so starejše naplavine, ki so se razvile na drugih in tretjih rečnih terasah, z ugodnimi fizikalnimi lastnostmi. Tla so srednje globoka in so na prodnatem in prodnato-glinasto-ilovnatem nanosu in globoko rjava tla. Talna voda naj bo 2 m pod površino. Zelo ugodnih lastnosti so ponekod tudi tla na prvi rečni terasi; to so mlada peščeno-ilov-nata-mivkasta tla, z dokaj velikim odstotkom koloidnih delcev. Pogojno hmeljna tla so plitve in srednje globoke naplavine na prodnato-peščenem nanosu. Tla imajo zelo ugodne fizikalne lastnosti (zračnost, propustnost, teksturo, strukturo, organska snov se v njih hitro razkraja), vendar so tla podvržena suši. Zaradi tega je potrebno tla v sušnih periodah namakati. Prav tako so pogojno hmeljna tla tudi rahlo oglejena in psevdoogljena tla, na katerih zaradi slabih vodno-zračnih razmer rastline ne uspevajo najbolje. Neprimerna pa so vsa težka glinasta tla, oglejena tla, psevdoogleji in zelo plitva tla. Hmeljna tla Na hmeljnih tleh se odločamo za obnovo brez posebnih meliorativnih ukrepov. Važno pa je za katerim posevkom bomo sadili hmelj. Najugodnejši predposevek so vsa žita in detelja, od spomladanskih posevkov je zelo ugoden posevek koruza. Silažna koruza pa zaradi pomanjkanja časa, za pripravo zemlje, ni najugodnejši predposevek. Večkrat pade čas spravljanja koruze v deževno obdobje in ostane le malo časa za temeljito jesensko pripravo zemlje (globoko oranje ali oranje in rahljanje). Če pa je koruza pravočasno pospravljena in lepa jesen, je to lahko eden najugodnejših predposevkov zato, ker s predhodnim tretiranjem tal s herbicidi lahko očistimo površine plevelov. Tam, kjer se načrtuje ponovna obnova na površinah, kjer je že rastel hmelj, so se zaradi dolgotrajne monokulturne tla utrudila. Uničila se je struktura, zgostili so se sloji v tleh in zmanjšali sta se zračnost in poroznost. Nekaj podatkov o zračnosti na utrujenih tleh v dobi meliorativnega posevka. Inštitut za hmeljarstvo Globina Leto Posevök Pred posevkom Med posevkom 20—30 cm 1970 KZ % KZ % 20—30 cm 1971 koruza 2,46 3,74 20—30 cm 1972 krmni ohrovt 4,34 Ob griški 1971 detelja — 0,79 cesti 1972 lucerna — 2,09 Utrujenost tal pa se ne popravi le z enim agrotehničnim posegom (oranje, rahljanje). Zato je potreben čas. Ugoden meliorativen posevek lahko v kratkem času (vsaj 2 leti) deloma zopet ugodi in izboljša talne lastnosti. Teh meliorativnih posevkov je več. Zelo ugodne so detelje. Ugaja jim predvsem slabo kisla reakcija (pH 6). Imajo dobro razviti koreninski sistem, s katerimi drenirajo goste plasti, črpajo hranila iz spodnjih plasti in bogatijo tla z velikimi količinami organskih snovi. S tem seveda bistveno izboljšujejo plodnost tal. Ker pa se zapažajo tudi za lucerno v tleh še gosti sloji, dajemo prednost kot meliorativki — črni detelji, ki ugodnejsè vpliva na fizikalne lastnosti v tleh. Pogojna hmeljna tla Če načrtujemo nasade na plitvih tleh, ki imajo sicer ugodne lastnosti, vendar trpijo sušo, ali če nastopajo v kompleksu med ostalimi tlemi pretežno plitva, tla, je potrebno predvideti na takih tleh namakanje. Tam, kjer na plitvih tleh namakanje iz kakršnihkoli razlogov ni mogoče, ne sadimo hmelja. Večkrat se srečujemo z rahlo oglejenimi in rahlo psevdoogl j enimi tlemi, ki se razprostirajo na večjem ali manjšem delu parcele ali kompleksa. Tako nastajajo pogosto v kompleksu, plitve, srednje globoke in globoke naplavine, med katerimi se pojavljajo tla z glinastimi vodozdržnimi plastmi, ki so včasih gosta, da zadržujejo površinsko vodo. Drobnih koloidnih delcev je mnogokrat veliko dn neugodno vplivajo na vodno zračne lastnosti v tleh. V takih primerih pa so potrebne predhodne melioracije. Te so lahko zelo enostavne in cenene, ki pa se lahko tudi zakomplicirajo, če z njimi odlašamo. Pred pripravo tal za nov nasad bomo uredili vodne razmere, če je potrebno le na delu parcele ali na celem kompleksu. V najtežjem primeru bomo meliorirali s cevno drenažo s fašinami, če je podmovk v sredini parcele, da je odvod otež-kočen, lahko s ponikalnico. Če so tla glinasta po celi parceli lahko površino ali del površine prekrtičimo. Najenostavnejši in najpogostejši, vendar tudi zelo učinkovit ukrep tudi na deloma rahlo oglejenih in psevdoglejenih tleh pa je rahljanje do globine 50 cm v razdalji 60 do 80 cm. Zelo važen je način in čas obdelave pri pripravi tal za nov nasad. Ker vemo, da so tla teksturno zelo različna, saj nastopajo pogosto v enem kompleksu, različno peščeno ilovnata in glinasto ilovnata tla, ki imajo bolj ali manj ugodne lastnosti, zato se tudi priprava zemlje za nove nasade razlikuje. Običajno pred saditvijo zemljo preorjemo, ali po potrebi še prerahl jamo. Na dobrih hmeljnih tleh, ki so globoka ilovnata in peščeno ilovnata in na pogojno primernih plitvih tleh, zadošča za pripravo nasada 30—35 cm globoko oranje. Na primernih vendar utrujenih tleh, na tleh, ki so po teksturi glinasta in povsod tam, kjer se v tleh pojavljajo gosti sloji in na vseh rahlo ogljenih tleh in psevdooglj enih tleh, pa je potrebno najprej rahljati do globine 50 cm in zatem orati do normalne globine ornice, to je 20—25 cm. Ob pripravi zemlje za nov nasad meliora-tivno gnojimo. Gnojenje izvajamo na osnovi analize zemlje. Ob pregledu zemlje za obnovo vzamemo tudi vzorce zemlje za analizo. Vzorce zemlje jemljemo iz dveh globin; iz globine 0—20 cm in iz globine od 20—40 cm. Na podlagi analize se odločamo za pravo vrsto gnojil, meliorativno gnojenje, ki naj bi bilo obvezno pred postavitvijo novega nasada in če je potrebno za apnenje. V zadnjem času opažamo, da je zaloga hranil v slojih pod 15 cm in 20 cm slaba, ponekod zelo slaba. Včasih so že sloji v globini 10—20 cm zelo slabo oskrbljeni s fosforom, drugod pa je slaba oskrba s fosforom v globini pod 20 cm (2—5mg/100gr). Kalija pa je v vseh slojih nekoliko več. Z ozirom na to, da so tla v spodnjih slojih slabo oskrbljena s hranili, priporočamo gnojiti z 2/3 fosfornih in kalijevih gnojil pred oranjem, z ostalo količino fosfornih in kalijevih gnojil pa na brazdo in jih zabranati. Gnojimo z 800—1500 kg 16 % fosfornih gnojil na ha in z 300—600 kg 40 % kalijeve soli na ha. S katerimi gnojili bomo gnojili? Na trgu je trenutno na razpolago od fosfornih gnojil tomaževa žlindra, ki je de 7,5—9 %, v redkih primerih je 14 %. Superfosfat 17%, manjša količina P:K 15:20 in 60 % kalijeva kol. Tomaževa žlindra je po ostalih lastnostih enakovredna nemški, vsebuje tudi velik odstotek kalcija. Priporočamo jo predvsem za kisla tla. Ali je treba gnojiti tudi s hlevskim gnojem? Če sadimo sadike v komposte, potem gnojenje s hlevskim gnojem pred saditvijo ni nujno potrebno. Ggnojenje s hlevskim gnojem meliorativno deluje na celo površino (popravlja fizikalne, kemijske in biološke lastnosti). Če iz katerih koli razlogov pred pripravo nasada ne pognojimo s hlevskim gnojem, pognojimo s hlevskim gnojem izdatno v naslednjem letu. V nasadih z V sistemom lahko uporabimo dva tipa vrvice 1200 ali 1300, odvisno od bujnosti rastlin