mw ' /'ry. V- /L Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List Slovenskih delavcev v c>4meriki. & The first Slovenic Daily the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays. in I ULXFOV FldARNE: 187» RECTO*. Entered m Second-Claaa Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New Yorfc, N. Y„ the Act of Concrcaa of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 127» KBOYOS NO. 143. — ŠTEV. 143. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 19, 1907. — V SREDO, 19. ROŽNIKA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK IV. Aokijevo odpozvanje še vedno ni gotovo. VEST, DA BODE JAPONSKA VLADA ODPOZVALA SVOJEGA POSLANIKA V WASHINGTONU, ŠE NI POTRJENA. Paralela med Aokijem in njegovim dozdevnim naslednikom Ken-tarom Kanekom. O POLOŽAJU. Washington, 19. junija. Vest, da bode japonska vlada svojega tukajšnjega fn>slanika odpozvala, še ni potrjena, dočim se tudi ne zanikuje, dasiravno se pri tukajšnjem poslaništvu slednje pričakuje. Tokijska vlada glede U-tra vprašanja gotovo še ni prišla do definitivnega sklepa. Dr. Masuju Miyakawa. odvetnik, kte-ri zastopa one Japonce v San Frruieiscu, ki so bili ]*>vodom izgredov oškodovani, in ki je zastopnik radikalne stranke, primerja Aokija z njegovim dozdevnim naslednikom Kanekom. Aoki je bil dolgo časa minister inottranih del. Kaneko pa kratko dol*) pravosodni minister, ki je izvrševal tu
  • ode rešila konflikta, ki je nastal radi dogodkov v Californiji. kteri se bodo vedno bolj množili. Edino le Japonci zamorejo ta konflikt rešiti. Dokler Japonci, ki žive v Ameriki, ne bodo mislili, pisali in živeli po ameriški in ostali pri navadah stare domovine, tega konflikta ne bode mogoče odpraviti. Dokler se bodo ameriški Japonci za n a-.Ji na vmeševanje -veje domače vlade, morajo pričakovati nadaljnih Trgovinski San Franci ►ložaj. \fog< i.li v ITonol tajnik Straus odpotuje -eo, da prouči tamošnji če je, da potuje potem ulu, kajti japonsko na- wey, se je več dni posvetoval o tej zadevi in >icer, kje bi bilo umestno vojno brodovje koncentrirati tam, kjer je naj preje pričakovati napada. Sedaj se je sklenilo, da se vse oklop-nice vojne mornarice koncentrirajo ob pacifičnej obali. Vse ladjedelnice ob Pacifiku se morajo hitro prenoviti in priti nemudoma v vladino kontrolo. Te načrte bode pre'dsednik brezdvom-no odobril, in to je več nego značilno. V zvezi s temi vojnimi pripravami odpotuje mornarični tajnik dne 29. t. m. v Californijo, da na lieu mesta prouči obrambo obrežja. Tam se bodo vršile letos velikanske vaje, da se do-žene, v koliko se zamore s sedanjimi utrdbami preprečiti izkrcanje japonskih čet. Vlada je nadalje poslala povelje v Honolulu in Manilo, da se z utrdbam; kolikor mogoče hiti. Dejstvo, da se pošljejo vse oklopnice na Pacific, je obudilo velikansko -enzaeijo. Aktivne oklopnice so sedaj ob atlantskem obrežju, le Oregon in Wisconsin sta na Pacifiku, toda v popravi. Vse vojne ladije bodo morale pluti krog Cape Horna in pot l>ode trajala lil) dni. Brodovje bodo vodili eontre-admirali Robley D. Evans. Ohas. M. Thomas. Ohas. H. Davis in Win. II. Emory. Vlada je uverjena, da bode naša mornarica, ko bode koncentrirana na Par .:;u. kos vsakemu japonskemu napadu. TRUPLA PONESREČENIH MORNARJEV NAŠLI. Pri Hampton Roads so našli tri na-daljna trupla mornarjev, kteri so utonili, ko se je potopila barkasa oklopnice Minnesote. Wasihngton, 18. junija. Mornaličnemu oddelku se brzojavlja iz Hampton Roads, Va.. da se je mornarjem vlačnega partiika Potomac posrečilo najti trupla treh nadaljnih mornarjev. oziroma kadetov, kteri so utonili. ko so se vozili z bark a so oklopnice Minnesote iz razstave v James-t«'\vnu nazaj na imenovano ladijo. Trupla, ktera >-o sedaj našli, so ona kadetov Ulrieha, Stevensonta in še nekega druzega kadeta, čegar glavo so pa ribe in raki tako obje Jli, da ga ni »■•■goče spoznati. Domneva se. da je to truplo pokojnega kadeta K. P. Hol-eomba. Njegova glava je popolnoma snedena, toda uniforma ni poškodovana. Mornarji iščejo sedaj se na-daljna trupla, in ko bodo vsa našli, se prične natančna preiskava. seljevanje vedno bolj narašča. Honolulu, Hawaii, 19. junija. Iz Washington« je došlo povelje, da se prostori za vojaštvo po dvoje. Washington. 18. junija. Mornarični oddelek zvezine vlade je ravnokar sklenil z neko newvorsko tvrdko po-go Ibo za prevoz premoga od atlantskega na pacifično obrežje, kjer ga I potrebujejo za mornarične postaje, j Dasiravno vlada ne bi rada premog V spomin bitke pri Bunker Hillu, poslala s tujimi ladijami v Califor-j Mass nijo, se bode to sedaj vendarle zgodi-i lo, kajti pri pošiljanju premoga se ne ° sn e zgubiti časa, to tem manj, ker ni j Boston, Mass., 18. junija. Včeraj znano, kako stališče zavzema, proti, so tukaj obhajali spomin na bitko, ki nam japonska vlada. Pred vsem bodo se je vršila pred 132 leti na bližnjem poslali premog na mornarieno postajo Bunker Hillu. Zjutraj so ta dan po-na League Islandu in potem v Bremerton, Wash. Tokio, 18. junija. Člani ustavne ali SLAVNOSTI NA BUNKER HILL. Katastrofa na železnici. Pet osob težko ranjenih. NESREČA LAKE SHORE LIMITED VLAKA PRI COLUM-BUSU, OHIO. Vlak je padel raz tir na napačno postavljenem izogibališču. PRI BAINBRIDGE, N. Y. Columbus, O.. 19. junija. Potniški vlak št. 19 od Big Four železnice, znan pod imenom Lake Shore Limited, ki je odšel iz Oevelanda, je včeraj v severnem Columbusu, ko je vozil po 50 milj na uro, skočil raz tir vsled napačno postavljenega izogiba-lišea. Lokomotiva in vsi vozovi so se prevrnili. Pri tem je bilo pet osob težko in vse polno lahko ranjenih. Ranjence so odvedli v bolnico. Seranton, Pa., 19. junija. Pri Bain-bridge, X. Y.. je prazen premogov vlak Delaware & Hudson železnice skočil raz tir. Pri tem sta bila strojevodja in kurilec na mestue>ubita in trije drugi delavci so težko ranjeni. konservativne stranke, ktera med ljudstvom vedno bolj izgublja zaslom-bo, so imeli včeraj sejo, pri kterej so se posvetovali o ameriškem vprašanju. Tem povodom so sprejeli resolu- zdravili vsi zvonovi z zvonenjem in vse vojne ladije, ktere s=n tem povodom tukaj zbrane, so slavnost pozdravile s streljanjem iz topov. Po noči so na bregovih Mystic Riverja napravili velik ogenj v znak radosti. Običajna vojaška in civilna parada je bila letos izdatno lepša in impo- ci jo, ktera priporoča ljudem mir in • zantneja, nego druga leta. Slavnostim zaupanje, da se bode vprašanje rešilo je prisosvovala izredno velika mno-v splošno zadovoljnost in sicer s po- žica ljudi, vendar se je pa vse v naj-inočjo obeh v!{id. Resolucija se glasi: lepšem miru in redu završilo. Zvečer "Preganjanje naših rojakov v Ca- so vozili po mestu šestnajst električ-liforniji je vsestranski obžalovati, nih vozov, na kterih so zažigali umet-vendar pa ne smemo pozabiti, da via- ni ogenj, da med obema ljudstvi prijateljstvo,1 o ktero zamoremo »matrati skoraj za NEMIRNI KURILCI RUSKEGA PARNIKA ARKONJA. Agentje so kurilce opijanili in jih spravili na imenovani parnik. Ruski potniški parnik Arkonija, ki je minolo nedeljo ostavil Erie Basin v Brooklynu, da odpluje v Libavo, je zamogel odpluti šele v ponedeljek po-poludne. Vzrok temu je bil štrajk ku-rilcev. Štirje ali pet kurilcev je skotilo raz parnik v trenotku, ko so parnik odvezali, da odpluje. Kurilci so klicali v vodi na pomoč in policijo, ktera je tudi prišla s posebnim policijskim parnikom, kteri je potedi takoj pričel zasledovati ruski parnik, ki se je končno usi'dral blizo Staple-tona pri Staten Islandu. V jjonedeljek zjutraj priplul je parnik Dalzelline k ruskemu parniku. Na slednjemu je bilo več agentov, ki preskrbujejo parnikom potrebno moštvo. Tcii' agentom se je }>osrečilo pregovoriti ostale kurilce. da niso prenehali z delom in odšli iz parnika; toda dva Irca >ta z delom prenehala. Med tem ko zatrjujejo agentje. da so se kurilci uprli le v pijanosti, trdijo kurilci sami, da so jih agentje s pijačo izvabili na parnik. Ko so se -tivznili, niso hoteli pričeti z deloni in tudi niso hoteli podpisati pogodbe. R-azun tega so se tudi pritožili radi slabe hrane, ktero so dobili na parniku. — Xa imenovanem ruskem parniku je prišlo v nedeljo in tudi v ponedeljek do živahnih prizorov. Častniki so skušali kurilcem preprečiti poskakati v morje in se rešiti in pri tem je prišlo do bojev in pretepov. Z imenovanim parnikom je odplulo le 40 potnikov. — zvezo. Dogodke, kakoršnji so se vršili v Californiji, ne smemo zvrar-ati na vse ameriško ljudstvo in po njih ne smemo soditi zadržanje *sega prebivalstva. Radi tega smo uverjeni, da bode vprašanje rešeno v obojestransko zadovoljstvo. • • • Bojazen pred Japonci. Washington, 19. junija. Vlada je izdelalta načrte, po kterih se vsa na£a vojna mornajpca pripravi za vojno, tako da se boie vsaki trenotek lahko spoprijela 8 sovražnikom. Tozadevne načrte, kteri se morajo takoj izvesti, je mornarični tajnik Metcalf že dobil in jih bode nemudoma poslal predsedniku. — Upravni urad naše vojne mornari- MODERNA INDIJANKA. Zahteva ločitev zakona Washington, 18. junija. Gospa Roža B. La Fishe, rodom polnokrvna In-dijanka iz rodu Chippewa, vložila je tožibo za ločitev zakona proti svojemu možu Francis La. FisLe, kteri je član rodu Omaha. Poročila sta se v letu J.906. Mrs. La Fishe trdi, da dobiva njen mož na leto po dvatisoč in petsto dolarjev plače kot uslužbenec urada za Indijance in da je lastnik mm te- p^nA T Ameriko*" ^ pilixapojasnlClnvofae cene na: RAM? S/KSeft, lttOnowtcfeSt, New Ywlc, N. Y, neoega velikega rancha na MPadu-1 sS^^raStitižto^* ee, kterexnu predseduje admiral De- Ona aahteva $60 mesečnih alimentov. sik vseh imepitnih piiobrodnfo "drtžS" 1 feM .;.^:.-,'-^-;-^::? „ £* y_____r. MORSKA PENA V NEW MEXICO Našli so jo v Diablo Mountain Range. Washington. 18. junija. Zvezini trgovski ura'I je dobil uradno naznanilo. da so v New Mexico našli krasno ležišče morske pene. ktero je zelo bogato in ki se nahaja v Diablo Mountain Range. Žile morske pene se razprostirajo po vsem imenovanem gorovju, 20 milj severno od Pinos Altos. Sedaj so pričeli iz Pinos Altos graditi do ležišča morske pene vozno cesto in potem se tiakoj prične izkoriščanje novega zaklada. $12,000.000 dolarjev. PREDSEDNIK ROOSEVELT PODARI KITAJSKI DOLŽNIH 12,000,000 DOLARJEV. To znaša polovico vojne odškodnine, ktero mora Kitajska plačati. "SAJ NE POTREBUJEMO." Boston, Mass., 19. junija. Semkaj je dospel kitajski poslanik iz Washingtona, Sir Chen Tung Liang Cheng, kteri nad vse hvali Zjed. države. On namreč uradoma trdi, da mora Kitajska plačati Zjed. državam vojno odškodnino^v znesku $24,440,778 radi ustaje bokse rje v. Pred štirimi leti je washingtonska vlada obljubila. Na barikade! Francoski viničarji. V VTNIČARSKIH OKRAJIH JUŽNE FRAKCIJE SE PRIPRAV-UA PRAVA VSTAJA. Položaj v treh departementih je skrajno resen. — Dinamit na železniškem tiru. DEBATE V POSL^SKEJ ZBORNICI. Paris, 19. junija. Vlada je sklenila energično nastopiti proti revolti vinicarjev v južnej Franciji, in sicer baš v zadnjem trenotku. Povsodi se hujska proti vladi in v departemen-da lx>de to svoto zmanjšala in to je tih Anae, Herault in Pyrenees Orien 'seUaj tudi storila. Minolo soboto je dobil poslanik od državnega oddelka obvestilo, da je predsednik Roosevelt ukazal državnemu tajniku, naj naznani poslaniku, da bode Roosevelt kongresu priporočil, da zniža imenovano odškodnino na $11,655,492,69, tako da se Kitajski prihrani $12,000,000. Chen-Tung Liang Cheng je pismo državnega tajnika danes objavil in pripomnil, da je to 'dokaz, da so Zjed. države naj-boljši prijatelj Kitajske. NESREČA Z DINAMITNO TRONO. PA- Nevarno streljivo sta dva dečka našla na ulici. Oba mrtva. Derby, Conn.. 18. junija. Dečka John in Carlo Izzo, stara šest, oziroma štiri leta, sta včeraj, ko sta se na ulici igrala, našla dinamitno patrouo, s ktero sta se potem nekaj časa igrala. Naenkrat se je pa pripetila raz-st relba. ktera je Johnu odnesla polovico glave in Carlu jedno roko, tako, da je tudi ta smrtno runjen. Ljudje, ki so prisostvovali razstrelbi, pripovedujejo. da je John še trideset korakov dalvč tekel, predno se je mrtev zirrudil na tla. tales se pričenja prava revolucija, kajti tam so se pričeli že nemiri. Iz Narboune, departement Aude. se poroča, da je položaj postal slabši. Na železniških progah so našli dinamit in tir je ponekodi razdejan, brzojavne žice so potrgane, tako da se ne more pozvati vojaštva na pomoč. — Uporniki so tudi ceste razdejali in pripravili potreben materijal za ba rikade. Vzrujanje v Narboune je postalo sedaj še večje, ko se je zvedelo, da namerava vlada strogo nastopiti proti viničarjem. Ljudstvo preti, da se bo vojaški sili uprlo. Vlada bode aretovala vse viničar-ske odbore in več županov. V poslanskej zbornici prišlo je včeraj do živahne debate glede vladinega sklepa, strogo nastopiti proti agita torjem v južnem delu republike. Mi-nisterski predsednik Clemenceau ni hoitel takoj odgovoriti na tozadevno interpelacijo. Veliko poneverjenje. Državno pravništvo v Šverinu fje obtožilo vse uradnike in strežaje norišnice v Sachsenbergu, ki so sporazumno poneverili .nad milijon imark. Ifto sl namenjen KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Fried rich der Crosse 18. junija iz I.ie- mena s 1S07 potniki. Put silam IS. junija iz Rotterdam;! s 1974 potniki. Astoria IS. junija iz G'asgowa z S4(> potniki. Dospeti ima^o: Ai-menian iz Liverpoola. Princess Alice iz Bremena. Bosnia iz Havre. Memphis iz Antwerpena. Koenig Albert iz Genove. Teutonic iz Liverpoola. Graf Waldei-see iz Hamburga. Dentschland iz Hamburga. Celtic iz Liverjxiola. A1ba.no iz Hamburga. Livonia iz Libave. Gertv iz Trsta. La Savoie iz Havre. St. Laurent iz Havre. St. Paul iz Southamptona. Columbia iz Glasgowa. Nieuw Amsterdam iz Rotterdam^. Kaiser AY i lh elm der Grosse iz Bremena. Bremen iz Bremena. Carpatbia iz Reke. Ca ro nia i z Liverpoola. Samland iz Antwerpena. Tropic i z Hamburga. Georgic iz Liverpoola. Odplnli so: Adriatic 19. junija v Liverpool. Rvndam 1% junija v Rotterdam. Odplnli bodo: Amerika 20. junija v Hamburg. La I^oraine 20. junija v Havre. Cretic 20. junija v Genovo. Fried rich der Grosse 20. junija v Bremen. Philadelphia 22. junija v Southampton. Etruria 22. junija ▼ LiverpooL Zeeland 22. jtwdja ▼ Astoria SB. junija ▼ ZASTRUPLJENE RIBE. Nekdo je zastrupil vodo reke Boquet, N. Y. Plattsburg. N. V., 18. junija. Bregovi Bo«juet Riverja. ktera reka teče v Lake Champlaiu. so polni vsako-\ t ■ i uili i ib. ktere so se zastrupile, ker je nekdo najbrže nevedoma vrgel v vodo razne kisline. Nekteri trdijo, da so se ribe zastrupile vsled kislin, ktere prihajajo v Willsboro. Tekom zadnjih deset let so se ljudje iz okolice imenovane reke že večkrat pritoževali, tla so ribe zastrupljene in tovarna je tudi napravila poseben odtok za pokvarjeno vodo, kteri pa ni povsem kos svoji nalogi, tako. da -strupi jena voda odtaka tudi v4 Lake Champlain. osobito, kadar vsled deževja naraste. Oblasti bodo sedaj zadevo natančno preiskale. Lastniki tovarne zatrjujejo, da so vodo spustili v jezero unijski delavci, !da napravijo svojim delodajalcem sitnosti. Člani unije naravno to trditev .zanikujejo. Vesti iz Rusije. Premagani uporniki. VES RUSKI BATALON SAPERJEV SE JE UPRL, TODA PRAVOČASNO SO VOJAKE RAZOROŽILI. Deset poslancev aretovanih. — Učinek carjevega reskripta na zvezo pravih Rusov. ^ TERORISTI V ODESI. Srečen padec iz četrtega nadstropja. Chicago, III., 18. jnnija. Dve leti stara Vera Voosejeva je včeraj padla iz četrtega nadstropja in bi se gotovo uhila, da jo ni njena osem let stara setra vjela v svoje naročje, take da je dete ostalo popolnoma nepoškodovano. Dekletce, ktero je rešilo svojo sestro z nevarnostjo za. lastno življenje, trdi, da je vjelo setrico " kakor žogo". Denarje v staro domovino pošiljamo: za % 10.30 ............ 50 kron, sa $ 20.50 ............ 100 kron, sa $ 40.90 ............ 200 kron, aa f 204.00 ............ 1000 kron, sa 11017.00 ............ 5000 kron. Poštarin je viteta pri teh vsotah. Doma se nakaz ne v ote popolnoma izplačajo hran vinarja odbitka. Haie denarne poiOjatrt izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11, do 12. dneh. Denarje nam podati j« n^prflič-neje da $26.00 v gotovini v priporočenem ali raglatravaiMm pisan, večje ■Maka po DooMBtle Poatal Honey Order aH po New York Draft. FRAXK BAlfllBK 00. 10« Greenwich Street, How York. <104 Bi. Glair Ave. MB., Trriloni a Petrograd, IS. junija. Vest o razpustu dume je v Kijevu provzroeila ui»r tamošnjega bataljona saperjev. Drugi vojaki so pa upor takoj zatrli. Vojake so razorožili in odvedli v zapore. V nastalem 'boju je bil nek lojalen častnik ubit. Petrograd, IS. junija. Socijalni re-volucijonarji so imeli včeraj posebno konferenco, pri kterej so se posvetovali o eventuelnem generalnem štraj-ku in pri tem so se izjavili proti št raj-ku. Tem povodom so odbrali tudi jx)seben komite, kteri bode o tem sklepu naznanil kmetom, vojski in mornarici, kakor taidi delavstvu. Narodni socijalisti in stranka delavcev namerava izdati tudi take proklamacije. Brzojavke iz skoro vseh mest car stva poročajo, da je ljudstvo mirno vzelo na znanje poročilo o razpustu gosudarstvene dume in da nikjer ni prišlo do velikih izgredov, kakoršnje so nekteri pričakovali. Niti v Kijevu niti v Odesi ni prišlo do nemirov. Policijski prefekt v Kijevu je izdal odredbe, ktere prepovedujejo demonstracije reakcijonarjem, kakor tudi revolucijonarjem. liberalno časopisje po vsej Rusiji molči in ne komen-tuje razpusta dume, le Novoje Vrem-ja kritikuje novi volilni zakon, ktere-ga imenuje, da je le polovieasti, po kterem bodo prišli v dumo zopet re-volucijonarji. Petrograd, 18. junija. Vrednosti se na tukajšnjej borzi radi razpuste dume niso spremenile in so ostale trdne. Razpust na vladine bonde niti vplival ni in to velja tudi o obrtnih vrednostnih listinah. Moskva, LS. junija. V tukajšnjem mestu vlada popolni mir, pač so pa mnogo ljudi aretovali in policija je preiskala glavni stan raznih delavskih organizacij, kakor tudi stanovanje delavskih vodij. Prodajalce časnikov, kteri so jn< ulicah klicaje naznanjali o razpustu dume, so aretovali- Revulueijoiiarne organizacije so sklenile, da se za seilaj vzdrže vsake akcije. Odesa, IS. junija. Poročilo o razpustu dume je tukajšnje prebivalstvo vzelo mirno na znanje in dosedaj od strani radikalcev še ni bilo slišati komentarjev. Zveza pravili Rusov je pa naznanilo vzela z nepopisnim navdušenjem na znanje in je ta dogodek z vladinim dovoljenjem slavnostno proslavila. V varstvu kozakov so pri staši te velike organizacije odšli v katedralo, kjer se je vršila posebna zahvalna služba božja. Manifestantje so nosili seboj velikanske ruske zastave. Ta demonstracija se je mirno završila. Po razpustu dume je tukajšnja policija aretovala nad 300 osob, med temi tudi tri profesorje, vodje raznih radikalnih strank in nekoliko rodbin zajedno z otroci. Generalni guberna-tor Kaulbars je pozval k seLi vse časnikarje in jim je naročil, naj se ne spuščajo v komentarje o razpustu dume. ker inače bi bila vlada prirno-rana ustaviti izhajanje Časopisov, kateri bi kaj tacega storili. Petrograd, IS. junija. Tz Odese se i»oročn. da so postali tamošnji teroristi zelo živahni, kar je gotovo v zvezi z razpustom dume. Danes se je mestu razletelo več bomb in več ljudi je bilo ubitih. Policija ima vse polno opraviti. Petrograd. 19. junija. Deset od 16. socijalno - demokratičnih poslancev razpuščene gosudarstvene dume je dosedaj že zaprtih. Tudi več socijalno-revolucijonarnih poslancev prve dume, med temi Ram iš vil j, Anikin in Tekla, je zapitih. Tudi vse polno delavcev so zaprli, ker so carjev manifest na lepakih raztVgali in polili. Značilen je manifest, kterega je izdal ear reakcijonarjem; s tem manifestom odobrava obstoj organizacije pravih Rusov in jim ukazuje, naj ljudstvo uče, da hode lojalno in po- pi" I!:- LvO- -eli Iz Avstro-Ogrske. Hrvatska kriza. a k HRVATSKI POSLANCI OGRSKO-HRVATSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA SO PRIČELI Z OBŠTRUKCIJO. Boj proti zakonskemu predlogu, ki določa madjarščino kot uradni . jezik na železnicah. RAZPUSTITEV DUME — PRED AVSTRIJSKIM DRŽAVNIM ZBOROM -o- Budimpešta. 19. junija, hrvatskem državnem z >or včeraj 'hrvatski in-l:;:;.. i c i jo, in sicer najs;iv. j>. k ni ogrski parlament. T čutijo Madjari tem lj. podpirajo tudi poslanci v- , neinadjurskih naio.lu - i. ( zi-. n..i Srbi, Slovaki. Nemci i:i H; nnmi. IIi\a-tje so pričeli z obštrukcijo v-leu pie.l več tedni nastalega prepira, ker m-Madjari zahtevali. di\ se na železnicah v Hrvatski in Slavoniji uvede nnidjar-ščina kot službeni jezik. Vsled obštrukcije mora vse parlamentarno delo popolnoma j»očivati in taktika Hrvatov m diuzih poslancev je spravila ministerskega predsednika "Wekerleja v največjo zadrego. On izjavlja, da so Hrvatje z obštrukcijo napadli jedinstvo Ogrske, kar mora vlada z vsemi sredstvi, ktere ima na razpolago, odvrniti. Hrvaitski poslanci so na to odgovorili, da oni branijo le svoje pravice in svoj jezik, kteri je radi im eno varnega predloga oškodovan, in sicer se oni branijo na isti način, kakor se je nekoč branila ogrska koalicija za svoj jezik napram kroni. Politika nasilja bode koalicijo razdejala, baš kakor je svoječasno grof Tisza svojo lastno stranko razgnal. Vzrujanost kar vidno narašča in hrvatska kriza, s ktero Fran Josip simpatuje, je največja med mnogoštevilnimi neprilikami, s kterimi se mora sedanja ciganska vlada borili. Paragraf 57 ogrsko-hrvatske na-godbe izrecno določa, da mora biti uradni jezik vseh uradov v Hrvatski in Slavoniji jedino le hrvatski. Na podlagi teh določb zahtevajo Hrvatje, da se na ogrskih državnih železnicah, ki vozijo po hrvatskem ozemlju, uvede hrvaščina kot uradni jezik, ktero zahtevo so pa Madjari dosedaj z raznimi malenkostnimi izgovori vedno odklonili, češ, da železnični uradi niso državni uradi, 'i-emvec le — uradi dr-/.a v nega prometa, tako, da >e na nje ue nanaša paragraf 57. nagodbe. — Ogrska vlada je hotela to vprašanje rešiti potom kompromisa tako, da bi notranji uradni jezik ostal madjarski in da bi le občevanje v teh uradih, kakor tudi javni napisi bili hrvatski. Vsled tega bi morali uradniki znati oba jezika, dočim je dosedaj madjar-ščina zadostovala. Dasiravno bi bil to za Hrvate napredek, se hrvatski poslanci s tem niso zadovoljili in so zahtevali izključno le hrvaščino kot uradni jezik, in sicer tako za notranje, kakor tudi za zunanje urado-vanje. Dunaj, 19. junija. Socijalno-demo-kratični poslanci so sklenili, da bodo v avstrijskem državnem zboru in-ter-pelirali vlado radi ravnokar razpuščene — ruske gosudarstvene dume. V interpelaciji bodo izjavili, da tak "državni preobrat" preti vsej Evropi, da zamorejo nemiri v Rusiji prekoračiti tudi meje sosednjih držav in dovesti do resnih neprilik. Vprašali bodo tudi vlado, kako se zadrži napram položaju in ktero stališče zavzema z oziram na kako novo rusko državno posojilo. Dunaj. 19. junija. Sodišče je razglasilo konkurs nad zapuščino umrlega dvornega kapeluika Josipa Hel-me^bergetrja, kteremu se je posrečile napraviti 100,000 kron (20,000) dolga. Vojvoda Abruški v Bostonu. Boston, Mass., 17. junija. Z italijansko vojno ladijo Varese dospel je včeraj semkaj vojvoda Abruški. Vojvodo so pozdravili z ljudskim pozdravom 21 strelov iz topov. Za vsaki dan, ko se bode vojvoda mudil v tukajSnjem mestu, je določena posebna zabava. Tudi sa moitvo in sa častnike je akrb-ljeno, da se bodo v obilici zabavali. "GLAS NARODA" Ust slovenskih delavcev v Ameriki. Izdaja slovensko tiskovno društvo FRANK SAIOE^, predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. fnkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906. nem ozira so imeli pri zadnjih volitvah Nemci največje izgn/be. Poleg tega moramo tudi uvaževati, da so vsi slavjanski soeijalnodemokratični poslanci že izdali izjavo, da bodo v vseh narodnostnih zadevah postopali za- slik, poljedelstvo, vojni muzej, zfcirka 1 orožja itd. Po srbski razstavi se sprehajajo srbski kmetje in kmetice s Črnogorci in Črnogorkami v životopisni narodni obleki, a zvečer svirajo srbski c-igani in m se pleše srbsko kolo, jedno z drugimi slavjanskimi poslanci kar slno ugaja Angležem in Anglež-tako. da naraste slavjanski blok že: k in j am. ta leto velja list za Ameriko ' pol leta la. Evropj $3.00 ............. 1.50 za vse k to.......4.50 " " pol leta.......2.50 " " četrt leta...... 1.75 Evropo pošiljamo list skupno dve številki. "«JLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") wjed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Published by the 4LOVENIC PUBLISHING COMPANY tncorporated under the laws of the State o* New York. Advertisement on agreement. Za og!ase do deset vrstic se plača 30 >«?ntov. Drsniki brez podpisa in osobnosti se •»e natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po In ne V < »rder. Pm spremembi kraja naročnikov "nsimo, da se nam tudi prejšnje bivali-č>- naznani, da hitreje najdemo r aslov-lika. Dopisom in pošiljatvam nare'ite aslov: "Glns Naroda" 09 Greenwich Street, New York City . Telefon 1279 Rector. Samoobramba. Najbolj čudno pri nas je dejstvo, da razni t rast i ki juh vsim bojem proti njim še vedno dalje obstoje in se še ■celo lejteie razvijajo, nego so se razvijali dosedaj. Vsi boji so dosedaj izzvali pri trustih le pomilovalni na-mneh in vsi posli trastov se vree sedaj ravno tako, kakor popreje. Ako so tupatam obsojeni v kako denarno globo, si pomagajo jednostavno s tem, da svoje blago podraže in dobe na ta način kmalo nazaj desetkrat večjo evoto, kakor je bila ona, ktero so morali plačati v obliki kazni. Povišana vena pa ostane tudi še potem v veljavi, ko je denar, kterega so plačali kot kazen, že poravnan, tako da so le odjemalci kaznovani, dočim pomenja vsaka kazen za trest nagrado. Ravno to velja tudi o povišanju plače uslužbencev. Trusti naznanijo, da bodo povišali plače in to tudi store. Toda pravo povišanje vendarle izostane. Tako je storila Western Union Telegraph Company, ktera je pozabila povišati plačo svojim vslu-Žbeneeui, dasiravno jim je to obljubila. Trust mesarjev, kteri je bil obsojen v plačilo denarne kazni, je .-.»■daj tudi [H>dra/.il meso in.vse druge -ivoje izdelke, dasiravno se ni cena živini podražila. Tudi ako bi živine na zasebnih ranchih primanjkovalo, jo je še dovolj na ranehib trusta, tako da je iliinja .jx»dražitev povsem neopravičena. Ako trust noče dovažati živin*- iz svojih raocbev, napravi tako umetno pomanjkanje živine in posledica temu je naravno podražitev mesa v prid trusta, kteri zamore meso Ijubno podražili, ker kontrolira trge. To se pa dogaja radi tega, ker si ljudje Rečejo sami pomagali. Oni marljivo čitajo poročila o obravnavah proti trustom, vendar pa ne store ojt'nejra z delovanjem novega div.av-nejra zbora! Prvo in glavno upanje je bilo to. da b«wle (Mitom direktnih volitev za vedno odpravil i/. xVvstrije jiarodnostni prepir, kteri je onemogočil vsako koristno delovanje bivših državnih zborov. Vlada je vse natančno izračunila in takorekoč določila. kak mora biti novi državni zbor. Izračunala jo, da pride v parlament 2f>9 slavjanskih poslancev in da bodo ■druge narodnosti pošiljale na Dunaj 237 jxwlancev. In vendar se je v tem povsem motila, kajti prišlo je drugače, nego je želela. V državno ribo rsko dvorano je prišlo v ponedeljek 87 socijalnodemokratič-orh poslancev, kteri tvorijo sedaj naj-jočjo stranko. S tem je slavjanski kakor tudi neslavjan&ki blok iadatno «pretnenjen, kajti socijalne demokrate je treba takoj oditeti. Kljub temu je pa slavjanski blok drngučen, nego si ga je želela vlada, kajti Slavjani Predsednik srbskega časnikarskega urada v Belgradu g. Ivan Ivanič je priobčil v "Glasu Črnogorca" o bal-kanskej razstavi v Londonu nastopni članek: Že par tednov sem obiskuje velika množica londonskega prebivalstva balkansko razstavo, ktere se udeležujejo Srbija Črna Gora in Bolgarija. Razstava je napravila na angležko časnikarstvo jako dober vtis, a preko časnikov pa na narod, tako da se more že sedaj reči, da je uspeh te razstave osigurani. Zanimanje za to razstavo je bilo povečano tudi s tem, ker so prišli v London t.udi srbski, bolgarski in črnogorski odposlanci (Pasič, K. Stojanovič, Genadijev in Plamenac), kterih prihod je 'pozdravilo vse angležko časopisje in kterim se je ska-zovala največja pozornost od strani angležkih ministrov in prvakov. Razstavo je priredilo društvo za razstave v Londonu, ki prireja vsako leto velike razstave tujih držav v Londonu (lansko leto razstavo Av-stro-Ogrske, prihodnje leto francosko-angležko razstavo). Razstava je pod pokroviteljstvom snbskega kralja Petra, črnogorskega kneza Nikole in bolgarskega kneza Ferdinanda. Vsaka balkanska država ima svoj posebni razstavni odbor. Ti odbori so v Bel-gradu, na Cetinju in v Sofiji, ter so imeli, oziroma imajo nalogo, da odpošljejo predmete na razstavo. Vsaka balkanska država ima London« svojega generalnega komisarja. Bolgarska g. Gineva, srna Gora g. Plamenca, Stihija pa dr. Marka T. Leka. Stroške za razstavo nosijo dotične države ali tudi angležko društvo ima mnogo stroškov y vstopnina znaša šiling po osobi. V stroške razstave vloženo je več milijonov kapitala. Xamen razstave je pokazati Angležem kulturni, poljedelski, industrial-ui napredek, sploh vse prirodno blago Srbije, Črne Gore in Bolgarske. Razstava je tako bogata, da bode gotovo uspela. Razstava se nahaja v londonskem -1 mestnem delu Earls Court S. W. na društvenem prostoru, na kterem je polno velikih palač, paviljonov, parkov, umetnih jezer in vsega, kar treba razstavi, ki služi pouku in zabavi. Vse to je urejeno naj-popolneje in najrazkošneje, kakor umejo to Angleži in Francozi. Ob vhodu v balkansko razstavo se vijejo zastave Srbije, Črne Gore, Bolgarske in angležke. A nad glavnimi vrati je v sredi grb Srbije, desno Črne Gore, levo Bolgarske. Pri vhodu stoje stražarji Angleži, oblečeni v novo in lepo srbsko orožniško obleko s srbsko kokardo na kapah. Najprej se pride v orom.no palačo Ducal Hali, tu je nameščena razstava Črne Gore {Montenegrin Section), bogata na etnografičnih, .poljedelskih in orožnih zbirkah ter ima tudi lepo in veliko zbirko slik, zlasti Črnogorca Počeka. Nad vhodom je poprsje kneza Nikole. Iz črnogorske razstave se gre v druge dvorane, na kterih so naslovi Bosnia, Dalmacija, Albanija, toda iste so brrz predmetov iz teh dežel, tu so le razne prodajalnice turškega blaga. Od tu se gre skozi park, ki je okrašen s srbskimi, črnogorskimi, bolgarskimi in angležkimi zastavami. V tem parku je umetno jezero, razne dvorane za zabavo, balkanske kleti, potem se pride v srbsko vas, vse izdelano na ogromnem platmi, ki tvori zid okolu vse razstave?. Ta platna so mojstersko delo nekega češkega slikarja in so stala 80,000 kron. Sredi razstavnega prostora je ogromna kraljičina palača (Queens palace), v kateri se nahaja srbska razstava. Ta razstava je velika in napravi ogromni vtis. Angleži se čudijo in divijo pri-rodnim proizvodom Srbije in kulturnemu napredku, ki ga je razvideti is razstavljenih predmetov. Razstava Srbije je bila prva gotova, za njo razstava Črne Gore, dočim ni va Bolgarske še do danes dovršena. V srbski razstavi vzbuja največjo pozornost rudarski oddfjpk, tororaa po- J mes vse Jogrc Iz srbske razstave se gre skozi velik hodnik v Imperial Court, kjer je razstava Bolgarske, ki pa še ni gotova. Bolgari so obrnili glavno pozornost na okrašenje svojega oddelka, v čemer so popolnoma uspeli. Bolgari so vložili v razstavo mnogo več denarja, nego-li Srbi in Črnogorci. Iz bolgarske razstave se pride v velike galerije, sredi kterih je velik park, v kterem so kavarne, prodajalnice in kjer svira godba. Za galerijo pride bolgarska vas: kmetske hiše, cerkev, turška džamija in razne prodajalnice ter kavarne. Tu je poletno gledališče, v kterem igrajo srbski in bolgarski kmetje in kmetice skupno kolo. Svirajo pa srbski cigani. Dnevno obiskuje balkansko razsta^-vo okolo 20 do 30 tisoč ljudi. Obisk je vsak dan večji, ker prihajajo vsak dan novi gostje iz notranjih pokrajin Angležke, iz Nizozemske in Nemške. •o poslali na Dunaj 224 in Ne*lavjani pa le 205 poslancev. V narodnost- tetoaka, etnografski maz^j, razstava Naprav! (Humoreska s petimi prizori.) Spisal Rado M urnik. OSOBE: Ivan Jablanski, graščak. Olga, njegova hči. Dr. Milivoj Dolinar, notarski kandidat, Jablanskega nečak. Dr. Lavoslav Radnik, odvetniški koncipient. Sluga. PRVI PRIZOR. (Lavoslavova soba.) Milivoj. Lavoslav. Milivoj (s klobukom in palico). Pomagaj mi, ljubi Lavoslav! Lavoslav. Kje? Kdaj? Kako? Zakaj? (Mu ponudi stol.) Milivoj (sede, vzdilme). Lavoslav. Ali si zopet žiriral in — Milivoj. A, kaj neki še! Lavoslav. Kaj pa ti je vendar, Milivoj ? Milivoj (vzdihne). Lavoslav. Vzdihuješ, samo vzdihuješ. Stoj! Pa menda vendar nisi—? (Si trka z desnico na srce.) Milivoj (kima). Lavoslav. Zaljubljen si, Milivoj? Milivoj (kima močneje). Lavoslav (zažvižga presenečen). 0 jej! Ti ubogi grešnik! Ktero pa ljubiš? Milivoj. Svojo sestrično. Lavoslav (zaploska z rokama). O-o-jej-jej! V svojo kuzino se greš zaljubit! Bratranke in sestrične so vendar zato, da jim nagajamo! Kako se more človek zaljubiti v kuzino? Milivoj (vstane). Čisto lahko. Sicer pa. Lavoslav, tvoj sarkazem je jako poceni! Lavoslav. Vozite počasi! (Ga potisne na stol.) Ne bodi siten, Milivoj ! Kako ji je pa ime ? Milivoj. OlgaL Olga Jablanska. Lavoslav. A, to pa poznam. Prištevajo jo krasoticam. No, malo preveč je pompsna. Milivoj. Proti meni je tudi tako čudno' hladna. Lavoslav. Ktera punca se bo pa brigala za bratranca? Milivoj (vstane). Lavoslav! Lavoslav (ga potisne zopet na stol). Le še malo posedi, da mi ne odneseš spanja! Povej še kaj o gospodični Olgi! Milivoj. Da je tako hladna proti meni, tega sem sam kriv. V počitnicah med peto in šesto šolo sem bil nekaj tednov na stričevi graščini. Ko sem se poslavljal, sem poklonil Olgi lep šopek. Sama hudoba me je zmotila, da sem vtaknil sredi med najbolj dehteče rože — kopriv! Odslej se me je ogibala. Občevala sva le malo. Lavoslav. Lep kavalir, haha! S koprivami se ni še nihče prikupil damam. O, Milivoj! Milivoj. Takrat mi ni bilo nič do tegav Olga se mi je zdela čisto navadno dekle. Kdo bi si bil mislil, da se razvije kdaj v tako zanimivo lepotico! I^avoslav. Zdaj ti je žal zaradi kopriv. TTtti ! Pojdi k njej in ji razo-deni, kar si razodel meni! Napovej ji ljubezen na življenje in smrt! Milivoj. Tega ne bi mogel za ves svet me! Lavoslav. Seetričm se vendar naj laglje izpove človek, ne T iMilivoj. O ne! Če izpodleti, se smeje vsa žlahta. Pomagaj mi, Lavoslav. Izmisli si kaj! Lavoslav. Nekaj mi prihaja na misel. 6dbo svoje lifts boš moral žrtvovati. Pridi faopet, Hifivoj! ' Milivoj. 2 veselem, Lavoslav! Hvala, prijatelj, 1<«e rokuje z Ikvoslsrvom.) " r'r ORiDGKE IFREOOiL (Sal.on v vili Jablanskega. Vrata na desni in levi zadaj.) Shiga. Milivoj. Pozneje Olg*. Milivoj (obrit, preoblečen v damo j z dolgo reformsko obleko, s pajčola-nom in solnčnikom; z ženskim glasom). Gospoda so doma? Sluga. Doma, milostiva! Milivoj. Tu, oddajte mojo poset-nieo! (Mu da posetnico, sede.) Sluga. Takoj. Prosim, izvolite malo počakati; precej pridejo gospodična. (Se pokloni, odide na levi.) Milivoj (vstane; z možkim glasom). Ta Lavoslav je pa res od samega zlomka! (Si odpne obleko, da se vidi njegova črna možka obleka.) Pu, kako mi je vroče! — Hm! (Si zapenja obleko.) Da le ne bi ničesar pozabil omeniti, kar me je naučil prijatelj! Nekdo prihaja. Ona je! Olga! Olga (z leve). Dober dan, gospodična ! Milivoj (z ženskim glasom). Klanjam se. Dovolite, da se vam predstavim: Mici Zabregar. Olga (se prikloni). Olga Jablanski Prosim, sedite! (Sedeta.) Milivoj. Oprostite, da vas nadlegujem. Pripeljala sem se zaradi avtomobila. Pravzaprav bi bil moral priti moj brat, pa ni utegnil. Koliko cenite avtomobil? Olga (začudeno). Avtomobil? Saj sploh ne vem, če je na prodaj. Prosim, potrpite nekoliko, papa pride kmalu. Popoldne rad malo pod remije. — Kako ste se pa kaj zabavali to zimo v Ljubljani, gospodična Mici? Milivoj. O — izborno. Hvala lepa, gospodična Olga. Olga. Ste mnogo plesali? Milivoj. Skoro več, nego dosti. Naj-ve Čz gospodom doktorjem Milivojem Dolinarjem. Olga. To je vaš častilec, gospodična Mici? Milivoj. Nikakor ne! Doktor Dolinar ljubi neko sestrično. To mi je povedal sam. Toda na noben način ji ne ibi mogel razodeti svoje ljubezni. Pa to ostani med nama! Oolga. Ne upa se. Taki junaki so motžki! Milivoj. Prav nobene korajže nimajo ! — Ali ste tudi vi že ljubili ? Olga (se nasmehne). Sem ljubila in še ljnbim. Milivoj. Koga? Olga. Zakaj vam ne bi povedala tega, gospodična Mici! Svojega bratranca ljubim! Milivoj. To je res zanimivo. Čakajte — morebiti je pa vaš bratranec — oni bratranec? Ali imate njegovo fotografijo? Olga (mu pokaže sliko v albumu). Tale je! Milivoj (vrže klobuk s tančico in kito od sebe; z možkim glasom). Olga, ljubim te! (Jo poljubi.) TRETJI PRIZOR. Prejšnja. Jablanski. Jablanski (skozi desna vrata, obstane zadaj, roke ob 'bokih). Olga. No, prav! Milivoj. Kako si pa mogla tako hitro izdali srčno skrivnost Mici Za-bregarjevi, tujki f Olga. Hahaha! Saj sem te spoznala prvi trenotek, Milivoj! Milivoj. O, ti porednica! Zdaj poljubi pa ti mene, zlata moja Olga! Olga. No, prav! (Ga poljubi.) Jablanski (prekriža roke na prsih). Milivoj. Zakaj pa praviš zmeraj no, prav!", Olgica? Olga. Zato, ker pravi papa vedno tako. Milivoj. No,, prav! Zdaj se pa poljubiva še oba, sladka moja ljubica! (Se poljubita.) Jablanski (stopi bližje, razkačen). No, prav! Milivoj (skoči od Olge). Dober dan, ljubi stric! Jablanski. Olga, potrudi se, da boš za par minut kolikor mogoče podobna kafri! Olga (si briše solze, odide na levi). Milivoj. No, prav! Jablanski. Tvoja sestriona hoče imeti vselej zadnjo besedo! Moja hči je lepo pisan šopek ženskih napak! Milivoj. No. prav! Jablanski (ga gleda začudeno). Olga! (Pri levih vratih.) Olga! Olga! PETI PRIZOR. 'Prejšnja Olga. Olga (z leve). Prosim, papa? Jablanski (jezno). Olga, ali res ljuibiš tegale čudnega aduta? Olga. Ljubim ga, papa! (Se oklene Jablonskega.) Jablanski (prijazneje). Ali misliš, da ti ne bo nikdar žal, ako se vzameta? Olga. O, nikdar, -nikdar ne, ljubi papa! Jablanski. Toraj, Milivoj, glej, da ti kmalo zopet zrastejo brki! (Združi njiju roke.) In kaj naj vama rečem zdaj? Milivoj. No, prav! Olga. No, prav! Jablanski. No, prav! cil o v enskv j> katoliško podp. društvo o svete Barbar PREKLIC. Podpisana naznanjam, da je "NAZNANILO ROJAKOM" v št. 137 in 138 "Glasa Naroda" lažnjivo in zahtevam od onega, kteri je v mojem imenu uvrstiti pustil, da prekliče Jaz osebno za to nisem niti vedela in do-tičnik, kdor je uredništvu to javil, je moje ime zlorabil in je protizakonito. Gotovo je oni še malo časa v tej deželi, zato se mu zahvaljujem in svetujem, da si v bodoče raje privošči grizlej kruha, kterega je gotovo potreben. Na zdar! Doriea Pierce. NAZNANILO. Društvo sv. Alojzija št. 13 v Bag-galey, Pa., bode imelo dne 23. junija ob 10. uri dopoludne SV. MAŠO v slovenske j cerkvi v Whitneyu, Pa. Maševal bode naš -rojak Rev. Vence-slav Šular. Po končane j sv. maši je blagoslovljen je naše društvene zastave. Člani se morajo zbrati v Baggaley, Pa., istega dne ob 8. xtri zjutraj; — z nedošlimi postopalo se bode po društvenih postavah. Pozdrav vsem sobratom! Ivan Arh, zastopnik. Box 45, Baggaley, Pa. (19-20—6) NAZNANILO. Rojakom v Johnstownu, Pa, in okolici priporočamo našega zastopnika g. FRAN GABBENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa. Preje je bival na 519% Power St. DotiČnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami še več let v kupčij skej zvezi. Spoštovanj on FRANK SAKSER CO. NAZNANILO. Rojakom v Calumetu, Mich., is okolici naznanjamo, da je g. PAUL SHALTZ, 11 7th Street, Calumet, Mich., pooblaščen pobirati naročnino za "Olas Naroda" in ga toplo priporo Samo. Upravništvo "Glasa Naroda". PRIPOROČILO. Rojakom v Black Diamond, Wash., in bližnjih mestih, kakor: Ravens-dale, Renton, Mackay, Taylor in Enumclaw, Wash., priporočamo našega zastopnika: Mr. GREGOR PORENTA, P. O. Box 701, Black Diamond, Wash. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in je z nami v zvezi FRANK SAKSER CO. ČETRTI PRIZOR. Jablanski. Milivoj. Jablanski. Fant, ali si ti lep! (Pomoli kito in klobuk s kopreno pred Milivoja). Kaj pa naj pomeni vsa ta komedija? Govori, ti biser vseh prismojenih nečakov, ti junak v kik-ljaih! (Oponaša sladko.) Zlata Olgica! Sladka ljubica! (Jezno.) Kaj naj bc to, Milivoj? Milivoj Kakor ste menda že videli sami, se ljubiva Olga in jaz. Jablanski (razjarjen). No, prav! iMilivoj. Ljubi stric! Brez Olge ne bi mogel živeti 1 Jablanski. No, prav! Milivoj. Ako mi ae daste Olge, bom večno nesrečen! Jablanski. No, prav! (Milivoj. bi Olga pojde t samostan. Jablanski. No, prav! Čakaj, zdaj bon jaz govoril, Milivoj! idivoj (mimo). No, prav! JsUapBkl Ti poaoai O%o is vse premalo, lahkomiselni nečak! Jablanski. Tvoja sestrifcna j« sit- NAZNANILO IN PRIPOROČILO MR. IVAN PAJK, P. O. Box 126, Conemaugh, Pa., je z nami v zvezi, vsled Česar ga vsem cen j. rojakom iz Conemangh, Pa., in okolice toplo priporočamo. DotiČnik ima tudi v zalogi raznovrstne slovenske knjige po izvirnih cenab- FRANK SAKSER CO. ("Glas Naroda.") WIHHET00, " Rdeči Gentleman je iziel in se dobi I. zrezek za 40c., I. in II. zvezek pa za 75c. pošto TTWL Upravništvo "Glas Naroda" IS96ninrick St., Nnr Tirk. !■ Zlodlnjene države Severne Amerik« Sedež: Forest City, Pa. >at* januarla 1903 v dršavi Ptnngtftv-^^) -o-o- ODBORNTKI: Predsednik: JOSIP ZAJLAil ml., Bos 547, Foreet City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Bos 607, Forest City, Pm. EL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Bos 374, Foreet City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Bos 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: IVAN DRA&LER, Bos 28, Foreet City, Pa. ANTON PIRN AT, Bos 81, Duryea. Pa. ANDREJ SXJDER, Bos 108, Thoma«, W. Vi FRANK SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL Z A T. AR, Bos 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. rest City, Pa. Box m. 9» Društveno glasilo je "GLAS NARODA". y t y Telefon 2034. Frank Petkovsek 714-718 Market Street Waukegan, 111. priporoča rojakom svoj ^SALOON, ^ v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAJALN1C1 ima vedno jveže grocery e po nizkih cenah. _______ ^ - Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. A ^ A Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda'največji in najcenejši dnevnik. j AFSTBB-ABEBICAK LINE •L ■: Regularni potni parnlkl "Sofia Hohenberg" odpluje 27. junija. 7 "Uaura" odpluje 4. julija. volijo med New Yorkum, Trotom in ktko. 9 o o t Najpnj.ra\ijejša m najrenejfca purol>rodi:H {-rta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le J50 centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo. Phelps Bros. Co., General Agents, 2 Washington St., INew York. J Compapie Generale liaosaliaotipe. (Francoska parobrodna družba.) JOHN VBN25UU, mi E. Sta**. N. En. Gtrulaad, Otto izdelovalec kranjskih in ncmikih HARMONIK. Delo napravim na saktevanje naroCni- DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, SYIGE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. Poštni parniki so:* "La Provence" na dva vijaka..... "La S^oie" „ „ „ ---- "La Lorraine" „ >» >» ---- "LaTouraine" , „ „ ---- "La Bretagne".................. "La Gasgogne".................. .. .14,200 ton, 30,000 konjskih moči. ....12,000 „ 25,000 „ ....12,000 „ 25,000 „ ,...10,000 „ 12,000 „ ____ 8,000 „ 9,000 „ ... 8,000 „ 9,000 6laraa Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. " corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki odplujejo «d sedaj naprej vedno ©b četrtkih ob 10. nri dopolndne Iz prictani&a št. 42 North River, ob Morton St., N. T. •LA IX>RRAINE 20. jnnija 1907. *LA SAVOIE 217. junija 1007. *LA TOURATN® 4. julija U97. *LA LORRAINE IL.jaljga 1H7. La Bretagn« 18. julija l»t7 PROVENCE •LA SAVOIE •hA TOUBAINE •LA PBOYENCB La Bnfrgoe . 25. julija 1M7. 1. avg. INT. 8. avg. 1MT. 15, avg. 1§07. 28. Avg. 1907. mmI l cr Uh* t?" Famika s zrezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. JVI. w. Kozminski, generalni agent za zapad. y\ E^aborn St.,Chl&ago, I1U # Jugosli ivan iska Katol. Jednota. inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7tb St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IT AN GERM. P. 0. bo> 57, Braddock, Pa Glavni tajnik: JURIJ L BR0ŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, IVAN KERŽIŠNTK, III, nadzornik. Box 138, Bnrdine, Pa POROTNI ODBOR: TAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4S24 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calnmet, Miek. JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrbevni zdravnik Jednote: Dr.MARTTN J. IYEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, HI. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe ndov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105. Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". SUSPENDIRANI Iz društva sv. Jurija št. 22 v South Chicagu, III., 20. maja: Martin Benedik cert. 5029, Nikolaj Urenovič cen. 2822, Zmagoslav Volk cert. št. 5928. Vsi v I. razredu. Društvo Šteje 111 udoV. Iz društva sv. Jožefa št. 20 v Sparti, Minn., 30. maja: Fran Kerža cert. 1467 I. razred, Mihael Škerjanc cert. 4409 II. razred. Društvo šteje Iz društva sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa., 30. maja: Josip Janežič cert. 3089, Jernej Kristan cert. 5684, Mihael Penko cert. 5848. Vsi v II. razredu. Društvo šteje 155 udov. Iz društva Vitezi sv. Jurja št. 49 v Kansas City, Kansas, 30. maja: Fran Božič cert. 3228 II. razred. Društvo šteje 61 članov. Iz društva sv. Petra in Pavla št. GG v Jolietu, 111., 30. maja: Fran Grdešič cert. 6340 I. razred. Društvo šteje 30 udov. Iz društva sv. l\"» in slalxiumnega moža. V Ameriko. Dne 4. junija se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 120 Maoedoncev, 210 Črnogorcev, 131 Slovencev in 21 Hrvatov. Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Brata je zaklal. Hlapec Filip Kopač se je jezil na brata Franceta, ker je ta v gostilni Franceta Gantarja na Dobračevi spal na klopi pri peči. Prizna, da ga je potegnil s klopi, potem pa, ko se je spravil v za-pečnjak. ga je še odtod izvlekel za nogi na tla. Podil ga je domov, a France mu je odgovoril, "da ga ne bo on rihtal". Na cesti sta skočila skupaj in se spoprijela. Valjala sta po tleh in priče so potHdile, da je imel brat France nož v roki, kterega je priča Jakob Kržišnik na tleh našel. Slišale so pa tudi te priče, kako mu je brat Filip prigovarjal, da naj nož spravi. Franoe mu je odgovoril: ' Saj pa bom, pa ga ne morem, ker me držiš, spusti me!*' Ko je potem Filip Kovač osuval z nožem Franceta, je naposled vzkliknil: "Na, hudič, ali imaš zdaj dosti t" Filip je zadal bratu pet ran, od kterih je bila ona pod kotom desne Čeljusti smrtonosna, kajti ranjeuee je Se tisto nož vsled izkrvavitve umrl. Filip Kopač si je bil takoj šveet storjenega dejanja. Takoj je priskočil bratu na pomoč, mu obvezal rano, ga spremil domov in pKMtl odpuščanja Drugi dan se je ril« javil sodišču. Zagovarja se s tem, da je dejanje izvrfiil bolj v silobranu in v pijanosti. — Porotniki so pritrdili vprašanju na prekoračen sil ob ran ter m j« »odišče obsodilo na tri me-seee £fcro$ega zapora. Pobegnil je iz kaznllake ▼ Gradi iki l 1878 v Dupiieah rojeni in v iimarz* 'i kam^išjuem okraju pristojni Nagla smrt. V Trstu je zadela kap 621etno Dominiko BaviČ iz Mrliee. Velik vlom. V manufakturno trgovino Slejko & Bornetini v Trstu so vlomili neznani tatovi in ukradli 200 sraje, 126 metrov zameta itd. v skupni vrednosti 1135 K. Roparski napad. V Trstu so napadli trije lopovi ladijskega kurjača A. Florjjuačiča in ga oropali denarnice s 60 R. Enega izmed njih so prijeli in je 221etni Nemec Jožef Strauss. Predrzen tat. Ko je v Trstu neki kmet iz Gabrovice nakladal pred špecerijsko trgovino blago na voz, vzel je z njega 341etni delavec Ivan Gr-zelj posodo z oljem in hotel oditi. Ker je kmet zahteval olje nazaj, potegnil je (Jrzelj nož in zagrozil kmetu, da mu razpara trebuh, če ga ne pusti mirno oditi. Tatu so potem prijeli. Aretirali so v Trstu 221etnega delavca Viktorja Stinko, ki je okra'del sprevodnika iz Ljubljane za 140 K. Poneverjenje. Pred tržaškimi porotniki je stal 451etni bivši oficijal državne železnice M. K. iz Celovca, obtožen hudodelstva poneverjenja in prestopka udeležbe tatvine. Obsojen je bil samo zaradi prestopka navadnega poneverjenja na dva meseca zapora. Dva vola je ubila strela v Červinja- nu. Škode je 1000 K. Posestnik je bil zavarovan. Otroka je spekla. V Tržiču na Primorskem so aretirali ter privedli v goriške zapore 241etno Hortenzijo Brajda iz Sv. Ivana pri Vidmu v Italiji, ker je svoje novorojeno dete v peči spekla. Služila je v Tržiču. ŠTAJERSKE NOVICE. Slika iz budimpeštanskega življenja. Pred mariborskim sodiščem stala je 241etna postrežnica Julija Duh iz Št. Jurja v Slov. Goricah, obtožena zvodništva. Stvar je bila sledeča: Vdova Terezija Ringost je živela v Budimpešti sicer revno, ali pošteno s hčerama 161etno Terezijo in 131etao Ano. Kar se je lansko poletje seznanila z Duhovo, ki se je potepala o-krog. Julija Duh je imela velik upliv na Ringstovko, ki jo je kmalu minulo vse veselje do dela in je začela živeti življenje prostitutke kakor Duhova. Ženski sta gledali, kako bi tudi 16-letno Terezijo spravili do tega posla. Ničvredna mati je delala z vsemi sredstvi nato, da bi se hči prodajala, a vse prigovarjanje in tudi pretepanje je bilo zastonj, mlado dekle je o-stalo trdno. Da bi lepo dekle na vsak način moralno uničili, poklicali sta mati in Duhova nekega vojaka, ki je hčer Terezijo posilil. Zdaj je imela mati hčer tam, kjer jo je hotela imeti: od hčere je dobivala lep dobiček, posebno ker je Julija Duh vedela privabiti vedno dosti posetnikov. Mati Terezija Ringost je bila zaradi zvodstva obsojena 12. aprila letos na dve leti ječe, Julija Duh bo pa sedela še nekaj časa v preiskovalnem zaporu, ker se je obravnava preložila. Kopniški stotnik na Štajerskem. V Celju je bil obsojen v osemmesečno ječo 29 let stari drvar Janez Kapar, ki je hodil po Spodnjem Štajerskem oblečen v star orožniški plašč ter se izdajal za davčnega eksekutorja. Tako je osleparil mnogo ljudi za ^pristojbine" ter je tudi mnogo stvari pokradel. Dvakrat je ušla streli. Posest niča Jankovič iz Nove cerkve pri Ptuju je vedrila med hudo nevihto pod domačim kozolcem. Komaj je šla izpod njega, udarila je strela vanj. Ko je stopila žena v domačo hišo, udarila je strela v to, a k sreči ni naredila druge škode kot velik strah. Pač pa je udarila v bližnjo občinsko hišo in razdejala zid. Nogo si je zlomil v Rančah pri Mariboru posestnik Kancler, ki je na Telovo o priliki neke gostije plesal po dvorišču. Stekel pes je obgrizel v Rogatcu trgovskega pomočnika in tri prešiče. Ustrelili so ga v Konjicah. Utonila je triletna Ana Kocjan pri Sv. Hemi pri Šmarju pri Jelšah, ki so PRIMORSKE NOVICE. Ga- Štajer- mu ni mogoče uteči, je proti nekemu stražniku pomeril s samokresom, kterega mu je pa ta pariral s sabljo, ga ranil, potem pa s pomočjo svojih tovarišev aretoval. Zupane je bil nato zopet obsojen pred ljubljanskim porotnim sodiščem na osem let ječe. Ker se mu je pa menda dozdevalo že prve kazni, ktero je baš prestal, dovolj, mu ni prav nič dišalo presedevati še na-Maljnih osem let in si je poiskal zopet prilike do zlate prostosti. Zupane je zelo nevaren in silovit tat in se bode gotovo poskušal tudi nadalje preživljati s tatvinami. Umrl so v Ljubljani: Franja Vr- tačnik, gospodinja, 41 let, Ulice na Grad 15; Marija Gaser, gostija, 89 let, Radeckega cesta 11; Jera Žagar, delavka. 66 let, Sv. Petra cesta 12; . ... . Ar«-;;« i, 1*-- .-• , , „ 1 m starši pustili brez nadzorstva pn .Marija Miheleič, gostija, 70 let: Fran' . F Vavtar, hlapec, 29 let. I P°toku' I Umor pred 34 leti. V okolici I šteraja pri Šent Lenartu na skem se zdaj mnogo govori o umoru, ki se je izvršil tam pred 34 leti. Stvar je bila taka-le: Leta 1873 je bil po-! sestnik Škof iz bližnjih Žikarcev v Srednjem Gašteraju ubit, ko je peljal vino v Sv. Trojico v Slov. goricah. Napadli so ga trije fantje in ga na mestu ubili. Posestnikov sin Bolnar iz Spod. Gašteraja je takrat priznal, de je on ubil Škofa, na kar je bil obsojen na tri leta ječe. Kmalu na to, ko je prišel iz zapora, je pa umrl, in sicer, kakor se trdi zdaj, iz žalosti. Stvar se je pozabila že popolnoma, kar so jo pred kratkim nekteri stari ljudje zopet oživili, češ, da jih peče vest tako, da ne morejo spati. Pripovedujejo namreč, da Bolnar ni ubil Škofa, ampak nekdo drug, ki je dal Bol na rja precej denarja, da je prevzel krivdo nase. Bil ni navaden uboj, ampak roparski umor. Orožništvo je uvedlo poizvedbe, koliko je resnice na vjej stvari. Zanimiv slučaj- Na ginakološkem j oddelku v Gradcu je porodila nedav- Obesil se je 421etni Jernej Dugar za hišo svojega brata v Ročinju na Goriškem. Dne 31. maja ob 3. zjutraj j je nesel po vasi majhen kol, vrvico in ' lestvico. Ker se je to ljudem, ki so ga srečali, zdelo sumljivo, so ga vprašali, kam gre, a jim ni hotel povedati* Okrog 4. so ga začeli iskati ter ga iskali po vsej okolici brezuspešno dva dni; našli so ga šele v nedeljo, 2. junija opoldne otroci, ki so se igrali v njegovi bližini. Do tega koraka ga je baje privedla dolga želodčna bolezen in slabe "družinske razmere. Slovensko gledališče v Trsta. Na občnem zboru "Dramatičnega dru-št ve'' v Trstu se je sklenilo s prihodnjo sezono ustanoviti v Trstu redno slovensko gledališče na umetniški polagi in poverilo novo izvoljenemu odboru, da nemudoma pričfej? z dotič-no akcijo. V odbor so bili izvoljeni prof. Merhar za predsednika, za odbornike pa Štoha, Knaflič, Engelmen, Pocikvar, Pintar, Gorup in dr. Josip Manftč. zraščena. Vsled lege enega dvojčkov so morali tenvu glavo amputirati, pri tem je pa xtarrl še drugi. Mati je zdrava. Tatvine v Celja. Pekovska vajenea Knez in Simončič Rta kradla večkrat skozi okno sosedne hiše salame. Vajenca so zasačili in zaprli. Utonila je triletna Anica Katziasi v Šmarju. HRVATSKE NOVICE. Očeta in brata je zaklal v Bagaiiču pri Zemunu kmet Danic, ker je oče dajal bratu prednost. BALKANSKE NOVICE. Srbija in Bolgarija Sofija, 4. jun. V Ristoveu je srbski mejni komisar Belimarkovič pretepal bolgarsko učiteljico Uijevo. Bolgarska vlalda je zahtevala zadoščenja. Obenem je bolgarska vlada odklonila predlog srbske vlade zaradi trgovinskih pogajanj ter hoče zahtevati junktim med trgovinsko pogodbo in poroštvom srbske vlade, da ne bodo srbske čete v Ma-cedoniji preganjale Bolgarov. RAZNOTEROSTI. Občinski svet v Plznu je imenoval ministra dr. Foršta in dr. Pacaka za častna meščana. Ustrelila sta se na Dunaju 181etni delavec Poll in šivilja, 211etna Pavlina Paulmeyer. Sumljivo bolezen so konštatirali na nekem mornarju ladije "Axenfeld" v Hamburgu. Vera in politika Socijalni demo-kratje v Ashu napovedujejo izstop iz katoliške cerkve, ker so pri ožjih volitvah krščanski socijalisti glasovali rajši za Vsenemca kakor za socijal-nega demokrata. Novi šolski in učni ted in verske vaje. Češki deželni šolski svet je sklenil, črtati v novem šolskem in učnem redu določbo, da zadene starše globa, ako otroci izostanejo od verskih vaj. Svojo taščo je umorila v Turtere-bešu na Ogrskem kmetica Petko ter truplo sesekaia na drobne kosce. Pobegnila je z nekim grofom kro-tilka slonov v cirkusu Villan, Lucija pi. Holmes. Grozni samomor. Bivši kavalerij-ski častnik Amatuzzi v Neapolju se je usmrtil na sledeči grozni način: Pil je najprvo sublimat, nato si je porinil v prsi nož, na kterega je tolkel s kladivom. Končno se je vlegel in čakal na smrt. Ko so ga dobili, je še živel, a rešiti ga ni bilo več mogoče. _ _ . * * > . * Pozor Rojaki! Potne noge, kurja očesa ia ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino 1 Kaajpovim praikoB, kdor teli poskuSnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek poiljem. Za golobradce in pleSaste imam naj bol j Se mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasie narastejo, Cc m to resnica plačam rsakoma $500, Jakob Wahcic, SOUTH FRONT STREET, STEELTON, PA. Kje je moj prijatelj FRANK KO-LE-NC? Doma je iz Sela, fara Mirna. Pred dvema meseci je bil v Thomas, W. Va., in sedaj se nahaja nekje v Clevelandu, Ohio. — Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, ker poročati mn imam nekai zelo važnega. Joseph Russ, P. O. Bos 188, Thomas, W. V a. (11-20—6) 50 IZVEŽBANIH PREMO GARJE V DOBI DELO. Premog je 4 čevlje visok in čist. Strelja in dela se vsak dan. Premo-gokopi so 50 milj od South McAllister poleg kompanijske in Rock Island železnice. Oglasite se pri: Turkey Creek Coal Co., Hughes, Indian Territory. (15-29—6) NAZNANILO. Slovensko katolišfoo podporno društvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J. Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima S', oje redne seje vsako drugi.-nedeljo v mesecu. Družtveoikom se naznanja, da bi se istih v polnem Številu udeleževali ter redmo donaŠali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na nefcterega izmed izvršnjočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. Pbrededmfc Joeip Čekuta, 34 Villa St., Allegheny; podpredsednik Ivan Boštnar 57 Villa St., Allegheny; tajnik Josip Muška, 57 Villa St.. Allegheny; blag. tajnik Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny; blagajnik Ivan Arch, 79 High St., Allegheny; zastopnik Ferdinand Volk. 122 42nd St., Pittsburg. —Odbor: Nick Povže, 28 Tell St_ Allegheny; Fran Golob, 57 Villa St., Allegheny; Jak. Laurič, 5102 Butler St., Pittsburg; Ivan Ka-šček, 853 Perry St., Allegheny. — Naznanilo. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Dni nth, Minn., priporočamo našega zastopnika g. Josip Scharabon=a, 40« WEST MICHIGAN »T, DULUTH, MINN., kteri ima svoj SALOON prav blizu kolodvora. Vsak rojak j« pri njemu najbolje poetrežen. FoUja denarje t staro domovino najceneje in najhitreje po naiem posredovanja. Zaefcopa nas v vseh po-sHh; tanj parite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Duluthu tndi ne manjka Spoštovanjem FRANK SAXSEK 00. NAZNANILO. Iščem brata FRANJA PRAH, doma je iz Št. Jerneja, Dolenjsko. Pred 2 in pol leti je bival v West Vir-giniji in odpotoval nekam v Colorado. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, za kar mn bodem zelo •hvaležen. Anthony Prah, 888 River Avenue, Allegheny, Pittsburg, Pa. (17-19—6) Rojakom naznanjamo, da je naš potnik Mr. JANKO PLEŠKO v državi Illinois. Obiskal bode ce njene rojake najprvo v Chicagu in okolici, potem pa se poda v države Wisconsin, Michigan, Minnesota, Colorado, Kansas itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo. Frank Sakser Co. PIŠITE se DIMES Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni n^ Martin OerSiča, 301.303 £. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tndi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, Sunke itd. Govorim v vseh slovanskih "SLA VIA" Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York, N.Y. po veliki cenik, okrašen z več sto slikami ur in druge zlatnine. Oni cenik nudi vsakemu s svojo veliko iz-bero najboljših in najraznovrstnejših ur, verižic, prstanov in sploh druge zlatnine, — cela draguljarska tvrd-ka v last ne j hiši, — omogoči Vam k veliko lažje izbrati in tudi naročiti n veliko ceneje, kakor v kterej koli tr i govini te svrfce. SAMO 1 CENT. SAMO JEDEN CENT za dojbmeo in dooese Yam v hišo sastonj in poit-nins prosto krasni canik in narpčitev po njem prihrani Vam MNOGO DO-LABJBV. * MS BOJTE SB TOREJ OŠDATI obilni obisk. wwwwwm (MMMWMMMVMMMMIMM 9 WW W W i' TA CKHT, TEMVEČ OPOBOBITE Jj Šfe V^li np^TELJE NA |Ot ^4*WW vflfilr aj? 1- no' lOJAKx, NAROČAJTE SE NA T SE 'glas m hmoni", največji in - dvojčki sta bila . ffJliiir/^P^^ »AJpMil ROJAKI SLOVENCI PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO = „ZDRAVJE" = Novih 50.000 iztisov se zastonj razdeli med Slovence IKZZEŠTjriGKA. ^IDZE^-A/V^IE]" katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega D" E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad „ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, se manj pa čitali. Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi se toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis točno iti popolnoma. Zdravljenje spolnih bolezni j ostane tajno. Ozdravljen: reumatizma v rokah, nogah in križu. V dokaz nekaj najnovejših zahval: MIKE NOVAK, j253 Mohlen Avenue, Pueblo Colo. Ljubi moj prijatelj Dr. E. C. COLLINS M. 1. Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko, katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošilali, ker jaz st-m sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil. Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu \ priporočuioč, ostajam Vaš prijatelj MIKE NOVAK. Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnite na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem jeziku, naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov: DR E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th St. Hew York N. Y. Potem smete mirne duše biti prepričani v ozdravljenja. — 1—mrm— 1 ■■ n ^m^—I^M ■ ■! 1— w w» kratkem popolnega a Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane "MARIJACELJSKE KAPLJICE". Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodca slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Ze po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 stekl. $1.S0, za 6 stekl. $2.75, za 12 stekl. $5.00. Čudodelno mazilo za lase. Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, terdaje prijeten hlad. 1 škatuja $1.50, 3 Skat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja: IVI. RENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y. Trade Mark rej. Varstvena zaimka Denarnih prejemkov in izdatkov v letu 1906 20 milijonov kron. Hranilnih vlog sklepom 1906. leta 3 milijone kron. Varnostnih prihrankov 8O tisoči kron. GLAVNA POSOJILNICA poprej glavna slovenska HRANILNICA in POSOJILNICA I 1 » J A I zavezo reglstr. zadruga z neom.______ v L*jufc>lj«ni, Kongresni trg št. IS, nasproti nunske cerkve sprejemu in izplačuje Hranilne vloge ter jih obrestuje po 10/ Vo, to je od vsacili 100 kron 4 K T>0 vin., in siier takoj od dneva vložitve pa do d..eva dviga, tako da vlagatelj, bodisi ua vloži bodisi da dvigne začetkom, v sredi sili koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložueknjižice priporočeno poštuine prosto. Hranilnica šteje čez 500 članov, ki reprezentnjejo 5 milijon v kron čistega premoženja. Ti člani jamči :o, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilni« o v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jednem to dobro, da mu ta takoj obresti nese. Naslov je ta: * GLAVNA POSOJILNICA v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik. =0 m $ ! ? ? Wi 8 O: Deurae poiiljatve iz Zjed. držav ia Canade posredi}« X. FRANK SAKSER C0.t 109 Greenwich St, New York. " * —r — t* "o q - ■ - ■ - ■ _ "Winnetou, rdeči gentleman". MlKtrlMlJ. Priredil za "<*laa Naroda" R. (Nadaljevanja.) "llvala ti! Tebi ni bilo potrebno, da mi poveš to skrivnost. Ce bi mi jo n« zaupal, uitua brzostrelka nobene vrednosti woie. Ker si tako prijazen, ho&nn skrbeti zate, da dobiš do svoje smrti vse, kar ti poželi srce." OJide, ne da bi slutil, koliko upanja mi je vlil. Priznam odkrito, da sem mislil zagotovo na pomoč od Gatesa, Claya in Stnnmcrja. Tudi če niso moji posebni prijatelji, bi se morali zavzeti zame, ker t**n vendar bel človek kot o:ii. Ce bi bili pripravljeni, pomagati mi, bi «e mi gotovi ponudila kaka prilika za beg, kteri bi me rešil gotove smrti. č'e bi imel vsaj roke proste! Potem me ne udrži nikdo. Žal, da se moram odpovedati tem mislim. Gatesovo obnašanje napram meni mi je dokazalo, da ne morem ničesar pričakovati od njega in njegovih tovarišev. Navezan sem torej popolnoma .sam nase. A kljub temu ne obupam. Mora, mora in zojiet mora se najti izhod, kteri me reši mučeniške smrti. Le trenutek j>rx>»te roke in iluž v njih! To sicer ni nemogoče, ampak celo še precej lahko. Sicer nimam še nobene misli, a prihaja mi pravkar, nam-roo misel na 'Tamne lase'. Zli se mi, da sočustvuje z menoj; kolikim belim lovoetn se je že posrečilo izkoristiti tako naklonjenost za beg. Naj se zgodi kar hoče, jaz moram ujti. Dalje, dalje, če se tudi v zadnjem trenutku pri muceniškem kolu poslužim najskrajnejših sredstev! I'ride Pide in me prosi, naj mu pokažem, kako se rabi brzostrelka. Boljee prilike si vendar ne morem želeti. Če nm hočem pokazali, kako se nabija puška in kako se sploh ravna ž njo, mi mora oprostiti roke. Poseženi 7. roko za njegov pas. prerežem jermena na nogah, pa sem prost; Zajedno pa imam brzostrelko z mnogimi stre':! Seveda je to nevarno; pa saj se nak ue gre za več kot za življenje, kterega moram zgubiti, Če ne poskušam rešiti se, ali če se mi poskus ponesreči. Seveda bi bilo bolje, če Im mogel ujti kako po zvijači, ne da bi se mi bilo treba bati k rogelj ali orožja kiowaskega. Do zdaj se ne domislim ničesar; mogoče se kaj spomnim pozneje, saj imam časa dovolj. Ponori hodem torej ležal! Okrog drevesa je zabitih šestnajst kolov, na vsaki strani po štirje skupaj. Zadostujejo torej za štiri vjetnike; po njihovi razpoiedbi spoznam, kako so priveze vjetnika. Ce se leže mednje, priveze se roke in noge za štiri kole, torej k vsakemu jeden ud. Ležati se mora z razprostrtimi rokami in nogami, kar je gotovo nepripravna lega. Za spanje seveda ni, pač pa daje Indijancem varnost za vjetnika, kteri ne more nikamor, če ga tudi nikdo ne straži. Ko tako opazujem in premišljujem, postane temno; pred šotori začno goreti ognji, pri kterih pripravljajo squaw večerjo. Meni jo prinese zopet 'Temni lasje', pa malo vode poleg- Gotovo je pregovorila svojega očeta, kteri je preprosil Tansruo, da sme njegova hči streči meni. Zdaj ne govoriva ničesar; samo zahvalim se ji, ko odide. Nato odideta moja dosedanja stražnika in prideta dva nova, ktera sta pravtako prijazna z menoj kot prejšnja. Vprašam jih, kdaj smem leči; povesta mi, da čakata Pido, kteri mora biti poleg. Najprej pride mesto mladega glavarja druga oseba dostojnih, počasnih korakov; — 'Jedno pero* je, oče moje postrežnice. Obstane pred menoj, opazuje me molče gotovo nekaj minut, potem pa zapove stražnikoma: "Naj se oddaljita moja brata, dokler jih ne pokličem. Moram se namreč nekaj pogovoriti s tem bledoličnikom." Ubogata ga takoj; gotovo ga morajo zelo čislati, dasi ni glavar. Ko odideta, sede poleg mene in molči; potem pa začne s slovesnim glasom: "Bledoličniki so stanovali na oni strani velike vode; imeli so dovolj zemlje. A prišli so kljub temu sem, da nas oropajo za naša gorovja, doline in prerijo." Obmolkne. Njegove besede so po indijanski navadi nekak uvod, iz kterega posnamem, da se hoče pogovoriti nekaj važnega z menoj. Kaj bode neki T Skoro slutim! Vsekakor pričakuje odgovor od mene. Tudi jaz molčim; po kratkem presledku nadaljuje: "Rdeči možje so jih vzprejeli gostoljubno, toda našo gostoljubnost so poplaoevali s tatvino, ropom in umore m!" Zopet preneha. "Še danes ne mislijo druzega kot okoristiti se z nami in nas zatirati, če se jim ne posreči z zvijačo, upotrebljujejo silo!" Vnovič odmor. "Če villi rdeč mož pred seboj l>elega, potem je uverjen, da ima pred seboj smrtnega sovražnika. Ali jih je mogoče kaj med bledoličaiki, kteri niso naši sovražniki?" Zapazim, koga misli s temi besedami: mene samega. Ko se obotavljam odgovoriti} "vpraša me kar naravnost: "Ali mi ne.'e odgovoriti Old Shatterhand ? Ali niso bledoličniki naši sovražniki?" "Da, 'Jedno pero' ima prav," pritrdim. "Ali nas ne preganjajo vedno in povsod?" "Da." "Ali je kdo med njimi, kteri nas ne sovraži tako kot drugi?" "Nekaj jih je." "Naj mi imenuje Old Shatterhand vsaj jednega!" "Povedal hi ti jih lahko več, celo zelo mnogo, a ne maram pogledati, vidiš lahko jednega pred seboj." "Jaz vidim samo Old Shatterhanda!" . "Bas tega mislim." "Ti se prištevaš torej med tiste bledoličnike, kteri nam niso tako sovražni kot drugi?" "Ne." "Ne?" vpraša začudeno, ker mu moj odgovor prekriža njegovo pričakovanje. "Moj rdeči brat je rabil besede, ktere ne povedo pravega." "Kakšne besede?" "Da vam nisem tako sovražen kot drugi beli. Jaz sploh ne postopam sovražno z rdečimi možmi." "Ali si kterega ubil ali ranil?" "Da, a samo v slučajih, ko so me prisilili. Jaz nisem, kot ti praviš, velik sovražnik, ampak samo delen napram Indijancem. Tudi nisem ne sovražnik ne prijatelj, ampak naravnost popolen in odkritosrčen prijatelj rdečih mož. To sem dokazal ponovno. Kjer je bilo mogoče, sem pomagal rdečim možem napram belim: vedno i:i jKivsoi sem odkrito zastopal vaše koristi. Če hočeš biti pravičen, mi moraš priznati to." "Jaz sem pravičen!" "Pomisli na Winnetouva! Kako sva postala prijatelja in kako brata med seboj! Ali ni bil Winnetou rdeč mož?" "Bil je. dasi naš sovražnik." 'Tm >f l.i! v :i- -ov ažnik. pač pa ste si ga napravili za nasprotnika. Kot je ljubil svoje Apache, je ljubil vse Indijance. Stremel je za tem, da živi v miru z vsemi. Vi ste pa hoteli medsebojen boj in klanje. To gaje bolelo in žalostilo vse življenje. Kot je on mislil in čutil, tako sem mislil in čutil jaz. Vse najino mišljenje in delovanje je bilo iz ljubezni in so-čustva do rdečega naroda." Govorim počasi in slovesno kot on.' Jaz obmolknem, on pa povesi glavo in sedi tiho več minut; nato se zravna in pravi: "Old Shatterhand je govoril resnico. ' Jedno pero' je pošten, kteri priznava dobroto celo njegovim sovražnikom. Če bi bili vsi rdeči možje taki, kot je bil Winnetou. bi vsi bledoličniki -sledili Old Shatterhandovemu vzgledu; potem bi živela rdeča in bela naroda v miru drug poleg druzega. Ljubila bi se in si medsebojno pomagala; dovolj bi bilo sveta za bele in rdeče može. Toda nevarno je stavljati vzglede, kterim bi nikdo ne sledil. Winnetou je mrtev; zadela ga je kroglja njegovega sovražnika. Old Shat-terhanda pa čaka mučeniška smrt." Zdaj je govor na točki, ktero si je želel. Zdi se mi najbolje, da molčim. Ot^pa nadaljuje: "Old Shatterhand je junak; on bode moral pretrpeti dosti hudih muk. Ali hoče razveseliti svoje mučilee s tem, da se pokaže slabega?" 1 * Ne. Če že moram umreti, hočem umreti kot mož, kteremu so odmenili fasten pokop." "Ce že moraš umreti? Ali smatraš svojo smrt za dvomljivo?" "Da." "Ti si zelo odkritosrčen!" (Daljo prihodnji!.) Če hočeš Delavci na prostem izpostavljeni nrrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehauju zarenniatizyiom. in neuralgijo, ako rabijo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller, ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekoin 35 ^ let. . 1 i V vseh lekarnah, 25 ^J^in 50 centov, ali pa pri izdelovalca. F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York. BOJ AMI, SAM#GAJTB 81 Ki "GLAS NAJtftDA", NAJVEČJI Di DNEVNIKI -»i ^ Slovencem in Hivatom uri- ye p*».ociuu sv. j g. 1 SALOON | » nbilen poset. Točim vedno i? -g »v^žvi pivo, dobra š; vl:iu in whiskey ter g. imam v zaiogi zeo fir>& g. J| smodke. fc Rojakom pošiljam denar* f: je v staro domovino p hitro in poceni. gjl Pobiram naročnino za "Glas er: Naroda". V zvezi sem z g g. ig. ^g Frank Sakser Co. v New Yorku. ^ Z velespoštovanjem |F J| Ivan Govže, p? j Ely, Minn. | Spominjajte m ob raznih prilikafc lase prekozvtne družbe sv. Cirila in tfetoda v Ljubljani! Mal peloii dar iomu na oltar! (v Ako kailiai, ako si prekla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom 4ntr dajati: ne o lla-Msfr. Seb. Knripp Saj pisati takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vihi Kn;ješ poštno znamko za dva centa za poštnino. Knajpova zdravila so poznata in odobrena o celtm svetu m se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih. Knajpova iznajdba je neprece jlji-I ve vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človešt o in ni kaka sleparija, katerih je dandanes " nogo na dnevnem redu. To je moj naslov; K. AUSEMK, 1146—40ih St., Brooklyn, N. Y. Mati, naročajte m na "Slaa Aa toda", najvačji in »ajcenejii dnevnik. Zdravju najprimernejša pijača^ je LE1SY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Ladi ttj-a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih. Leisy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6162 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevoije vse pojasni. THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. 1 QJJ —— FRANK SAKSER CO PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. EL, CLEVELAND, O. cANTON BOBEK, vodja. Pošilja v zvezi z glavno pisarno DENARJE V STARO DOMOVINO najhitreje in najceneje. Denarne pošiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih. — Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu. Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema hranilne knjige v izplačilo in daje predplačila. PRODAJA PAR0BR0DNE LISTKE za vse parobrodne družbe po iz irnih cenah. Potnike iz Clevelanda, 0., sprejme v New Yorku domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parnik, kar potnika nič ne velja in je to velike vrednosti. Dobi se v podružnici «Qlas Naroda" po 1 cent številka. KDO VAM HOČE DOKAZU, DA VAM ZAMORE POMAGATI. |ečemo Vam, da, ako se čez nekoliko dni. po uporabi 0R0SI zdravil, ne počutite boljše, povrniti'hočemo denar. Kdo drugi Vam mora takih zdravil dati, kakor so 0R0SI zdravila, katera so sestavijena po predpisih najimenitnejših zdravnikov, ki so se leta in leta z raznimi bolezni bavili, dokler niso za posamezne bolezni zdravila našli, s katerimi se mora gotovo ozdraviti. Vedite, da 0R0SI zdravila, ne ozdravijo samo človeka, temveč istega tako okrepčajo, da se po zdravljenju popolno druzega čuti. 0R0SI zdravila so jamčena v Zjedinjenih državah, v dokaz temu ima vsako zdravilo številko 3402. GLEJTE KAJ NAŠ ŽUPNIK PRAVI! ' w t m t Kje je najbolj varno naložen denar ? ? Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron. Rezervnega zaklada je: 8 OO.OOO.— kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4%. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zakbwi, a poleg .tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo Varnost j« toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. PriPoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna so dišča nalagajo denar maioletnib otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH. Nat 100 Grami* St. MEW YORK. If. T. Jriavak Je te vet let ax rwfr* FRANK SAKSER, <10« Swat CUir An. N. E„ CLEVELAND, O. Spoštovani gospod ravnatelj America Europe Co. v New Yorku. Ako je hvaležnost umestna, za Vaš trmi in Vašim gospodom zdravnikom, itoteni hodi mi dovoijeno, da se tem potom zahvaljujem, Vašim gospodom zdravnikom in tudi Vam gospod ravnatelj, za velik uspeh kaiertga ^u- imeli pri moji bolezni, na kateri sem trpel toliko let in katero nLo mogli v nobenem zdravstvenem zavodu ozdraviti, ne v staremu kraju kakor tudi tukaj v Ameriki ne. Slikal sem od mnogo ljudi, da ste jih tudi Vi ozdravili, radi tega Vam dam rad, to pismo na razpolago, da isto v časopisih prijavite, ter da narod čim preje od Vaših zdravil zve in da se more prej pomagati predno, da postane hole-z.en kronična. Naj toraj to moje pismo pride v javnost, da zvč narod kje da se dobro in sigurno zdravi, da se razširi, kje, da se tako izvrstna zdravila dobe. Hvala Vam za dobroto katero ste mi storili z ozdravljenjem moje bolezni, ter katero izkažete vsaki dan mojim bolnim rojakom v tem delu sveta, kjer so bili do sedaj samo izrabljeni po drugih zdravstvenih zavodih. Vaš udani f. CERAZO. KAJ HOČEMO Ml? Da se nam zglasijo oni ljudje kateri imajo na jtežje bolezni, zastarele in kronične, katere drugi zdravniki niso mogii o ciraviti. Ako'pi^tte na predložimo Vaše pi-smo našemu zdravniškemu i/ zboru, kateri hoče Vašo bolezen preiskati, ter Vain potem poročati, kakšne nam ve je, kakšne posledice I. ko nastanejo, kako se 1110 rate zadržati, kako se morate /draviti, koliko caša bode zdiavljenje trajalo, i. t. d.. - ako Vas sprejmemo, da Vas ozdravimo, bodite tedaj uverjen:. da se to gotovo zgodi, k;cr mi vsakemu bolniku garantiramo, katerega v zdravljenje sprejmemo. Ako vam drugi zdravniki niso pomagali -Potem nikar ne mislite, da ni za Vas _za v as pomoči. Ako čez šest dni po uporabi naših zdravil ne onazite. da se .Vam je bolezen zboljšala, potem nam pošljite zdravila nazaj in mi Vam lipčemo povrniti denar, kjer, mi nečemo da bi nam kedo zdravila plačal, ako mu ista ne koristijo. Kakor vidite, da imamo za vsako bolezen posebne zdravnike, kjer en sam zdravnik nemore vse bolezni z sigurnostjo zdravit. - Za zastarane in kronične bolezni pa imamo Specialiste. Jf Poš 4 AM Pošiljajte vse pisma na Slovenski oddelek, od AMERIKA EUROPA CO. 161 Columbus Ave., New York.