Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 1.000
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 2.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo	... L 3.000
Trie s te, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XVI. - Štev. 35 (808)	Gorica	-	četrtek	27.	avgusta	1964	-	Trst	Posamezna	številka	L	40
STARŠEM V POMISLEK
VERSKA IN LAIČNA VZGOJA
JUŽNI VIETNAM V RAZKROJU
Ob zadnji vladni krizi v Italiji je stopilo na pozorišče bolj kot kdaj koli prej vprašanje privatnih, to je verskih šol. To pa ni problem samo v Italiji, to je problem, ki zadeva Cerkev povsod. Bistvo vprašanja je namreč v tem, kakšno vzgojo bodo nudili otrokom katoliški starši. Tega vprašanja bi ne bilo, ko bi v zapadnem svetu ne prevladovala po šolah laična vzgoja.
KAJ JE LAIČNA VZGOJA
Laična vzgoja je tista, ki otrokom ne nudi nobenega verskega pouka in se ne opira na nobene verske, nadnaravne ideale. Taka vzgoja je zgrajena samo na naravnih etičnih principih ali, če hočete, na naravni etiki. To se pravi, da vzgojitelj v taki šoli pozna samo zdravo pamet in navodila psihologije in didaktike in s pomočjo teh vzgojno vpliva na mladega človeka v šoli in izven šole v laičnih zavodih in v laičnih organizacijah. Taka vzgoja ne pozna božjih zapovedi kot takih, temveč samo v kolikor se te ujemajo z zdravo pametjo. Kjer pa te zapovedi presegajo zahteve zdrave pameti in naravne etike, se zanje ne briga več. Ta razdor med laično vzgojo in versko se glede božjih zapovedi najbolj jasno očituje pri 6. božji zapovedi. Kajti laičnemu vzgojitelju je marsikaj moralno dobro in dopustno, kar je po verski razlagi nedovoljeno in zato greh. Dalje se ta razlika pozna pri prvih treh božjih zapovedih, saj se laična vzgoja za vero in verske dolžnosti ne zmeni; zanjo je to privatna zadeva, ki naj jo urejuje mladostnik sam, kot se mu zdi.
Laična vzgoja dalje ne pozna milosti. Zgrajena je na domnevi, da je človek po naravi dober in da zato more sam brez kake višje pomoči (milosti) dovolj pošteno in moralno pravilno živeti. Zato pri taki vzgoji ni mesta za molitev in za zakramente. Tudi to naj bi bila stvar vsakega posameznika. Pristaš laične vzgoje je sicer osebno nasproten molitvi in zakramentom, ker se mu zdijo neumnost, vendar noče kar naravnost prepovedati mladim ljudem teh reči, ker meni, da bi z odločno prepovedjo dosegel ravno obratno, namreč da bi iz kljubovalnosti hodili k maši, molili in prejemali sv. zakramente.
KJE SO NJENE KORENINE
Laična vzgoja je sad novejše filozofije.
V srednjem veku, tja do 17. stoletja, smo v Evropi poznali samo eno vzgojo: versko. Po nastopu protestantizma, ki je proglasil kot vrhovno in izključno merilo vse resnice človeški razum, se je razvila v filozofiji nova smer, ki ji pravimo racionalizem. Ta je proglasil načelo, da je za človeka resnično in sprejemljivo samo to, kar spozna s svojim razumom. Ko so to načelo začeli uporabljati ne samo v filozofiji, temveč tudi pri vzgoji, so kmalu zadeli na božje zapovedi in na nauk o milosti in grehu. Ker je po njih mnenju neprimerno za človeka, da bi sprejemal kake višje resnice, ki ne izvirajo iz človeškega razuma, so zavrgli razodetje in z njim tudi božje zapovedi, v kolikor se ne ujemajo z njih filozofsko etiko. Prav tako so zavrgli nauk o grehu in milosti, češ da je tudi to nasprotno človeški pameti. Začeli so trditi, da je človek po svoji naravi dober in da ga je pokvarila le človeška družba s svojo civilizacijo. Zato je dovolj, da se vrnemo k naravi in da zbudimo v mladem človeku njegove zdrave moralne sile in bo dober.
V ta namen pa ne potrebuje ne Boga ne vere, ne molitve ne zakramentov in tudi ne kakega božjega dekaloga: sam bo spoznal, kaj je dobro in kaj je prav, in sam se bo potrudil, da postane prava etična osebnost.
Ti racionalistični filozofi in za njimi vzgojitelji so zato zahtevali, naj se vzgoja otrok loči od verskega pouka in od vsakega nadnaravnega vpliva. Zato naj se vzame Cerkvi pravica, da vzgaja mladino.
Ko so po francoski revoluciji ti nazori zmagali v politiki, so vse državno šolstvo tako preusmerili, da so ga postavili na zgolj izrazito laično podlago. V ta namen so ločili Cerkev od države in vzeli Cerkvi vsako pravico, da bi v javnih šolah pomagala pri vzgoji mladih generacij. Vsa vzgoja naj sloni le na načelih moderne filozofije in napredne pedagogike in psihologije. Vse drugo je odveč.
Po nekaterih državah so to bolj dosledno, po drugih manj dosledno izvedli. Vendar je vsa vzgoja v državnih šolah v preteklem stoletju slonela na zgoraj omenjenih principih laicizma.
To načelo si je osvojil tudi Marx in za njim vsi socialisti in socialistični režimi.
KAJ NAJ RECE KRISTJAN
Za kristjana, ki veruje, je jasno, da so taka načela pri vzgoji v temelju zgrešena. Ni potrebno, da se tukaj sklicujemo na papeške okrožnice zadnjih sto let, dovolj je, da poznamo temelje krščanske vere in da smo ohranili vsaj trohico možnosti za logično sklepanje. Katoličani po raznih deželah so to tudi kmalu uvideli in se proti laični vzgoji v javnih šolah in po državnih zavodih borili s tem, da so ustanavljali lastne katoliške šole in zavode. Pri tem so ponekod pokazali naravnost junaški pogum in sprejeli nase tudi junaške materialne žrtve. Dovolj da spomnimo na katoliške šole v ZDA, v Angliji, Belgiji in drugod.
Pri nas na Slovenskem smo si pomagali predvsem s tem, da smo ustanovili katoliške vzgojne zavode. Lastnih katoliških šol smo imeli malo (Zavod sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani in še nekaj drugih), pač pa smo imeli vedno dovolj veliko število vzgojnih zavodov. Drugačnih vzgojnih zavodov razen katoliških na Slovenskem do konca druge svet. vojne nismo poznali. Položaj pa se je spremenil po zadnji vojni. V Sloveniji je kakor po celi Jugoslaviji zavladal nov režim, ki je postavil vso vzgojo na laicistič-no podlago, ali bolje na odkrito protiverske temelje marksizma. Ta vzgoja se je razširila tudi izven meja domovine na slovensko manjšino na Primorskem in na Koroškem. Ker tukaj režim ne more imeti lastnih šol, je ustanovil lastne vzgojne zavode in organizacije. Voditelji teh zavodov so javno priznali, da je v njih vzgoja laična. Kaj to pomeni, smo zgoraj razložili. Iz zgornjega je pa tudi razvidno, kaj naj veren človek o taki vzgoji misli in kako naj jo sodi. Prav tako je za zdravo mislečega katoličana jasno, koliko je vredna vzgoja po takih zavodih in organizacijah. Saj je vendar nesporno, da v mladem človeku ne smemo vzgajati samo poštenega uda človeške družbe, temveč tudi vernega kristjana. Kajti če tega ne bomo storili v njegovih mladih letih, se bomo tudi pozneje zaman trudili. O-stal bo vsaj versko brezbrižen za celo življenje.
PREMISLITE, STARŠI
Pri tem opozarjamo starše na njihovo temeljno dolžnost, da dajo otroke ne samo krstiti, temveč da jim nudijo možnost tudi za temeljito versko in moralno vzgojo. Te pa otroci nikoli ne bodo dobili v zavodih in organizacijah, ki sledijo načelom laicizma in marksizma. Nasprotno, izkušnja teh let po vojni nas uči, kako so v takih zavodih in organizacijah sicer dobri in verni otroci postali mlačni in dostikrat celo sovražni do vere. Zakaj se čudite po vaseh, da mladina že ob koncu nižje gimnazije ne mara več v cerkev in da ne opravlja velikonočne dolžnosti? Poglejte kakšnim zavodom in organizacijam ste jo zaupali, in potem se ne čudite.
Še hujše se pozna vpliv take laične vzgoje v naslednjih letih, ko mladina šoli odraste in gre na delo ali pa stopi v višje razrede srednjih šol.
Zato se duhovniki v resnici čudimo, s
V Saigonu so več dni trajale protivladne demonstracije. V torek 25. avgusta je ogromna množica obkolila predsedniško palačo in zahtevala odstop predsednika Khana. Ta je nazadnje smatral za najbolj pametno, da odstopi.
Vojaški revolucionarni svet je po sedmih urah demonstracij sporočil: 1. Ukine se ustava od 16. avgusta, ki jo je razglasil general Khan, ko je odstavil prejšnjega predsednika republike in prevzel vso oblast. 2. V najkrajšem času se izvoli nov predsednik republike. 3. Po tej izvolitvi bo razpuščen vojaški revolucionarni svet, in njegovi člani bodo znova prevzeli svoje izključno vojaške funkcije. Novi predsednik republike bo sklical narodno skupščino, »ki bo morala ustvariti ustanove, ki bodo v skladu s težnjami ljudstva v o-kviru protikomunistične, protinev-tralistične in protikolonialistične borbe ter proti vsaki obliki diktature«. 5. Sedanja vlada bo vodila tekoče posle.
Mnogi so mnenja, da bo nov
Vsi zdravniški napori, tudi operacijski ' poseg v lobanjo, niso mogli komunističnemu veljaku Togliattiju ohraniti življenja. Ob 13,20 moskovskega časa je preminil prejšnji petek 21. avgusta v Arteku na Jalti, potem ko se je njegovo telo teden dni borilo s smrtjo. Spolnil je 71 let življenja.
Naslednji dan je bilo njegovo truplo spet v Rimu. Posebej najeto letalo je v pol dneva preneslo njegovo krsto iz Simferopola na Krimu v Rim. Še isti večer je bila krsta nameščena v partijskem sedežu v ulici Botteghe Oscure, kjer je ostala do jutra pokopa.
V	teh dneh je javnost šele zvedela, da je bil Togliatti ločen in da je živel v drugem zakonu z Nildo Jotti, ki je bila tudi poslanec italijanske komunistične partije. Prvo, zakonito ženo, ki je tudi izšla iz komunističnih vrst, Rito Montagnana, je zavrgel kmalu potem, ko' je okreval od revolverskega atentata v parlamentu. Z njo je imel sina Alda, ki je že dalj časa močno bolan. Po ločitvi sta Rita in sin živela zelo skromno življenje v hiši njune rodne sestre, ki je bila poročena s komunističnim aktivistom Robattijem. Ta je umrl 1. 1937. v Moskvi, ko je dal Stalin nasilno odstraniti 200 italijanskih komunistov. Kasneje so Togliattiju večkrat očitali, da se za te svoje sonarodnjake ni dovolj zavzel, dasi se je tedaj mudil v Moskvi.
Zanimivo je, da sta prva Žana in Togliattijev sin zvedela za smrt moža oz. oče-ta iz radia. Vodstvo partije ni smatralo za važno, da ju obvesti. Pač pa so vsi izrazi sožalja veljali drugi žetni Niidi, ki je bila Togliattija tudi spremljala v Sovjetsko zvezo, ter njuni pohčerjenki Marisd Malagoli.
Italijanska komunistična stranka je vse storila, da bi Togliattijev pogreb dobil čim večji obseg im bi imel izraz partijske manifestacije. V tem je brez dvoma uspela. Ze dolgo Rim ni videl tolikih ljudskih množic kot pretekli torek popoldne. Praktično je bil promet v Rimu paraliziran od 14. do 20. ure. Sam pogrebni sprevod je
kakšno lahkoto verni starši zaupajo svoje otroke zavodom in organizacijam, ki očitno priznavajo, da je v njih vzgoja laična, to je versko indiferentna. Take vzgoje ni. Kajti Kristus je rekel: »Kdor ni z menoj, je zoper mene.« Vzgoja, ki ni versko usmerjena, je protiverska.
To naj premislijo starši, ko se odločajo, v kakšen zavod ali v kakšno organizacijo naj dajo svojega otroka.
predsednik republike izvoljen že ta četrtek. Morda bo Duong Van Minh, ki je prevzel oblast po uporu proti Diemu in ki ga je general Khan 16. avgusta odstavil.
General Khan je postal predsednik vlade januarja tega leta na podlagi državnega udara, ki ga je izvršil dva meseca po zrušitvi Diemovega režima. Med današnjimi demonstracijami si je Khan skušal z delnimi koncesijami obdržati oblast, toda študentje in budisti skupno z ogromno množico, ki so obkolili predsedniško palačo, so zahtevali popolno ukinitev vojaške diktature in Khanov odstop.
Takoj po sporočilu o odstopu je general Khan imel dolg razgovor z ameriškim poslanikom Tav-lorom. Po mnenju nekaterih političnih krogov je general Khan prepričan ,da je njegov položaj še vedno trden, in ni izključeno, da se bo dal znova izvoliti za predsednika. V Washingtonu je predstavnik ameriškega državnega departmaja izjavil, da so bile ZDA
trajal štiri ure in se zaključil v že popolni temi na pokopališču Veirano. Nad 20.000 rdečih zastav je šlo v neprekinjenem mimohodu. Pred vsako večjo skupino je korakala godba. Govornikov je bilo devet, med njimi zastopnik Sovjetske zveze Brež-njev in znana španska komunistka »La Pasionaria«, Dolores Ibarruri. Ta je množice najbolj navdušila, ker je španščina zelo podobna italijanščini in ker je zelo čustveno govorila. Novi tajnik italijanske komunistične partije Lugi Longo je v poslovilnem govoru napovedal, da se bo držal Togliattijeve zamisli za zmago socializma, to je iskati po demokratični poti dosego oblasti in iskati sodelovanje z drugimi strankami v okviru ljudske fronte.
Togliattija so pokopali v grobnico na pokopališču Verano, ki jo ima v najemu komunistična partija. Do zadnjega so mislili, da bo Togliatti ležal na tako zvanean »Pokopališču Angležev«, toda do tega ni prišlo zaradi upravnih ovir. Vsekakor je sedanji grob samo začasen. Italijanska partija bo gotovo vse storila, da postane Togliattijev grob kraj, kamor bodo romale množice z marksističnim svetovnim nazorom in se tam navduševale za ideje pokojnega komunističnega voditelja.
Razočaranje nad Marijem
Svetovna demokratična javnost je vedno bolj razočarana nad ravnanjem in politiko ciprskih Grkov, še posebno pa nad njihovim voditeljem predsednikom Makari-jem. Le malokdo namreč najde vsaj kolikor toliko opravičljivih razlogov za to, da je prišlo do spora med grško večino in turško manjšino na otoku, še manj pa za to, da je spor narastel v pravcati mednarodni kamen spotike, kateremu še danes — po krizi, ki traja že nad pol leta — še nihče ne vidi rešilnega izhoda. Izgloda, kot bi Ciper hotel imeti ves demokratični svet za norca, kajti kdo bi si kdaj mislil, da bo teh nekaj sto tisoč otočanov spravilo skoraj ves svat tako rekoč iz ravnotežja! Saj je pravcata ironija, da morajo vojaške enote OZN na Cipru prekrižanih rok gledati vse to divjaško početje na o-toku, ker po povelju ciprske vlade nimajo tako rekoč skoraj nobenih možnosti nastopiti v obrambo miru in se niti ne smejo gibati po otoku, kot bi se njim zdelo umestno. Zato ni čudno, da je tudi na račun OZN padlo v svetovni javnosti že mnogo pikrih opazk in bolj ali manj opravičenih protestov v zvezi z reševanjem ciprske krize in z »brezdelnostjo« vojakov ZN na otoku.
obveščene, da južnovietnamska vlada pripravlja sedaj podrobnosti za politično rešitev, »ki naj ji omogoči izvedbo poglavitne naloge, da zmaga nad komunističnim napadom in prevratom«. Dodal pa je, da sedaj ne more nič reči, kakšna bo ta politična rešitev. Dalje je izjavil, da je bil poslanik Taylor v tesnem stiku z generalom Khanom med dogodki zadnjih dni. Poslanik Taylor bo prišel v Washington 30. avgusta. Končno je predstavnik izjavil, da dogodki v Saigonu niso spremenili ameriških načrtov za gospodarsko in vojaško pomoč Južnemu Vietnamu. Ni pa hotel odgovoriti na vprašanje, ali je ukinitev ustave od 16. avgusta presenetila predsednika ZDA in ali je novi razvoj položaja razočaranje za Washing-ton.
NOVI IZBRUHI VERSKE NESTRPNOSTI
Zdi se, da ima zadnja revolucija tudi versko ozadje. Budisti so zadnje čase stalno poudarjali, da so Diemovi pristaši še vedno na vodilnih mestih in da se preganjanje budistov zlasti pod generalom Khanom nadaljuje.
Vse kaže, da gre za skrbno izdelan načrt z budistične strani, kako izločiti kakršen koli vpliv krščanstva na javno življenje. Pri tem se poslužujejo zlasti težav, v katerih se nahaja dežela zaradi komunistične gverile.
Budistična nestrpnost do katoličanov stalno narašča. Seveda svetovni tisk sedaj prihuljeno molči, kajti gre za katoličane in ne za budiste. V mestu Da Nang trajajo poulične borbe med pristaši obeh ver že kar tri dni. Budisti so zažgali katoliško cerkev in razdejali več hiš, v katerih živijo katoličani. Preteklo noč je bilo nad mestom zaradi nastalih požarov svetlo kot podnevi.
Budistični nasilneži so napadli tudi naselje Phien Binh, kjer živi tri tisoč katoličanov, ki so pribežali iz Severnega Vietnama. Dasi je bilo naselje zaščiteno po bataljonu padalcev, so napadalci u-speli vdreti v vas in podtakniti ogenj, ki je v kratkem času uničil vse hiše. Nesrečni begunci so si rešili le golo življenje.
Ko je neki fotograf dopisne a-gencije »Associated Press« vprašal enega izmed častnikov, ki poveljujejo omenjenemu bataljonu, zakaj niso njegovi vojaki bolj u-činkovito branili napadenih, je ta odgovoril: »To naselje je držalo z Ngo Dinh Diemom, naj torej pogine!«
Jasno je, da v takem vzdušju skoro ni upati, da bi se Južni Vietnam še rešil komunistične invazije, ki jo izvajajo partizanske čete levičarskega gibanja Vietkong. Budističnim krogom sploh ne gre za borbo proti komunizmu, temveč le za uničenje krščanstva. Katoličani pa se čutijo ponižane, zapostavljene in preganjane, odkar je bil Diem umorjen. Kako naj imajo še voljo, braniti državo, ki je do njih postala mačeha? K vsemu temu pa se pridruži še ko-rumpiranost vojaških in političnih vladajočih krogov v Južnem Vietnamu, ki iščejo le sebe in svoje koristi.
Ali se naj potem še čudimo, da drsi Južni Vietnam vsak dan bolj v rdeče vode in da tega vsi severnoameriški dolarji, topovi, tanki in avioni ne morejo preprečiti?
Togliatti slovesno pokopan
Sped. in abbon. postale - I Gruppo
Tržaški škof in rimski papež
NA OPČINAH
Ob bližajočem skupnem Marijinem prazniku vljudno vabim vse čč. gg. sobrate in drage vernike iz tržaške škofije ter bližnjih župnij goriške nadškofije, da bi se v čim večjem številu udeležili shoda, ki se bo vršil 13. septembra na Opčinah.
To bo že 16. zaporedni vsakoletni marijanski shod, ki ima namen, kakor vsi dosedanji, združiti vse zavedne slovenske katoličane, da s svojim skupnim nastopom izpričajo vero v Boga in izpovejo ljubezen do skupne Matere Marije. Obenem pa si hočemo izprositi veliko milosti zase in naš narod.
Po vsakem Marijinem shodu smo se vračali domov polni svetega tihega veselja in navdušenja. Marija nas je bila vesela ter nas obdarovala z neštetimi duhovnimi milostmi. Tako nas bo tudi letos Marija sprejela s svojo velikodušno materinsko ljubeznijo in uslišala naše prošnje.
Pri molitvi se hočemo spomniti ne samo svojih potreb, ampak tudi vseh velikih potreb svete katoliške Cerkve in našega naroda.
Ker se bo shod obhajal ravno na predvečer otvoritve 3. zasedanja II. vatikanskega cerkvenega zbora, bomo prav goreče molili tudi za srečni izid tega tako važnega dogodka v našem času.
Da bo Bog ob lej slavnosti kar najbolj počeščen in Marija najbolj slavljena, prav prisrčno vabim vse, ki se boste udeležili procesije, da bi kar največ sodelovali, tako pri molitvi kot pri petju. Zastopane naj bodo vse katoliške organizacije s svojimi kroji in zastavami: Marijina družba, skavti itd.
Dajmo duška svojemu notranjemu razpoloženju tudi s svojim zunanjim nastopom; prinesimo s seboj veliko cvetja. Ker ima procesija, po zgledu iz Fatime spokorni značaj, se bo vršila ob vsakem vremenu.
Z veseljem vas pričakujemo na Opčinah.
Msgr. NATAL SILVANI, župnik in dekan
Odjek po svetu na okrožnico Pavla VI.
Kot smo že omenili v našem listu, je bila v petek 14. avgusta odprta v občinski razstavni dvorani v Trstu spominska razstava za peto stoletnico smrti Eneja Silvija Piccolomina-ja, ki je bil od leta 1447. do leta 1450 tržaški škof, od leta 1458 do 1464 pa papež rimske Cerkve. Ta razstava bo ostala odprta do 30. septembra.
Škof Enej Piccolomini — kot papež Pij II. — je bil do sedaj edini od tržaških škofov, ki je dosegel papeško čast. Za nas Slovence pa je še posebej pomemben, saj nam je zapustil natančen opis ustoličenja koroških vojvod v slovenskem jeziku na polju pod Krnskim gradom.
PICCOLOMINI
NAVDUŠUJE ZA KRIŽARSKO VOJSKO
Časi, v katerih je Enej Piccolomini vladal najprej tržaško škofijo, nato pa vso Cerkev, so bili zelo razgibani in polni nemira. Medtem ko je cvetela v zapadni Evropi znanost in je umetnost proizvajala stvaritve, ki jih še danes občudujemo, je na Bližnjem Vzhodu turška nevarnost postajala iz 'dneva v dan večja in bolj usodna.
Mesto Carigrad — srce pravoslavja in sedež bizantinskega cesarstva — je bilo praktično že obsojeno na padec, saj so ga Turki obkolili od vseh strani. Cesar Konstantin XI. se je tega dobro zavedal. Zato je poskusil še z enim korakom: sprejel je zedinjenje Vzhodne Cerkve z Rimom, ki ga je v papeževem imenu podpisal kardinal Izidor. Toda grška duhovščina, zlasti menihi in ljudstvo so to zedinjenje sovražno sprejeli in povsem odklonili. Knez Notaras, eden najbolj vplivnih mož na bizantinskem dvoru, je baje dejal: »Raje Mohamedov turban kot papeško ‘tiaro!«
Želja se mu je še prekmalu spolnila. Leta 1453. je Bizanc — Carigrad podlegel turškemu naskoku. 3000 branivcev ni bilo kos sili 150.000 fanatičnih muslimanskih napadavcev. Cesar Konstantin XI. je sam junaško padel v boju. Turki -so mu nato odsekali glavo in jo izpostavili, nabodeno na sulico, na najvišjem mestu obzidja.
Padec Carigrada je imel silen odjek po vsem takratnem krščanskem svetu. V Rimu so takoj zaceli misliti na organiziranje križarske vojske, ki naj bi mesto iztrgala Turkom iz rok.
Škof Piocolamini, ki je bil leta 1450 poklican v Rim na papeški dvor, je dobil nalogo, da obišče zapadnoevropske kralje in kneze ter jih pridobi za vojaški nastop zoper Turke. Pa je moral kmalu spoznati, da so politični razlogi pri vladarjih močnejši kot verski. Benetke so n. pr. sklenile ločen mir s Turki, da tako ohranijo svobodo trgovanja po vzhodnem Sredozemlju. V Franciji so na slavni sorbonnski univerzi razglasili, da papež nima pravice zahtevati od vladarjev dajatev za organiziranje križarskih vojsk, ker da je to stvar cerkvenega vesoljnega zbora.
Škof Piccolomini je prehodil vso Zapad-no Evropo: od Pariza preko Frankfurta, Regensburga in Prage do Dunaja, povsod je skušal vzbuditi zavest krščanske odgovornosti v vladarskih in političnih krogih, slikal z najbolj živahnimi besedami posledice turškega prodiranja v srce Evrope, opisal grozote turškega divjanja — a vse je bilo zaman. Krščanska Evropa ni imela več iskrice tistega idealizma, ki je v 11. in 12. stoletju navdihoval oblastnike in ljudske množice, ki so z vzklikom: »Bog tako hoče!« odhajale na križarske vojne in svete kraje osvojile za krščanstvo. Evropa je podlegla nizkotnemu egoizmu, kjer je vsakdo poznal in iskal le še svoje koristi.
Razočaran in utrujen se je škof Picco-lomini teta 1455 vrnil v Rim. Tam je dobil na sedežu sv. Petra novega papeža: priletnega Španca Kaliksta III. Le tri teta je ta vladal, pa je pokazal neizmerno ljubezen do Kristusove Cerkve. S posebno obljubo je daroval svoje življenje Bogu s prošnjo, da se zlomi turška moč, vse svoje osebno in cerkveno premoženje pa je dal na razpolago za organiziranje nove križarske vojne.
Frančiškan sv. Janez Kapistran naj bi bil tisti, ki bi vzbudil v krščanskih knezih zavest odgovornosti in volje do borbe zoper Turke. Res mu je uspelo organizirati skupino vojakov, ki so pod vodstvom ogrskega plemiča Ivana Huniadyja
14.	julija 1456. pri Beogradu krepko premagali Turke in za nekaj časa ustavili njih prodiranje proti avstro-ogrskim deželam.
To pa je bilo tudi vse. Kmalu nato je papež Kalikst Id. leta 1457 v priznanje za velike zasluge, ki si jih je pridobil škof
Piccolomini v akciji zoper turško nevarnost, imenoval Piccolominija za kardinala katoliške Cerkve.
PICCOLOMINI — PAPEŽ
Naslednje lato je papež Kalikst III. umrl. Zbrani kardinali so se odločili za nekdanjega tržaškega škofa Piccolominija. K temu jih je zlasti nagnilo dejstvo, da je bil novi papež zelo razgledan v diplomatskem svetu in ves zavzet za obrambo krščanske Evrope pred grozečim turškim polmesecem.
Pij II. je v veliki meri opravičil nade, ki so jih volivci vanj položili, dasi radi relativno kratke dobe vladanja — vladal je šest dni manj kot šest tet — daleč ni mogel izvesti vsega, kar si je bil zastavil že v letih, ko je bil še škof in kardinal.
Energično je pod kaznijo izobčenja prepovedal navado, ki se je bila razpasla med krščanskimi vladarji, da so zoper vsak papežev ukrep, ki jim ni bil všeč, zahtevali sklicanje vesoljnega cerkvenega zbora.
Za časa svojega 'pontifikata je tudi proglasil za svetnico sv. Katarino Siensko, ženo, ki je imela največ zaslug, da so se papeži vrnili iz Avignona v Franciji v Rim.
PIJ II. POMAGA TRŽAŠKEMU MESTU
Leta 1463. je izbruhnila vojna med Benetkami in tržaškim mestom. Trst je namreč svojo trgovino razširil na kranjske dežele, kar pa ni šlo v račun Kopru in ostalim istrskim obalnim mestom, ki so bila povezana v zvezo in v zavezniškem razmerju do Benetk. Benetke so bile na razvijajoči se Trst stalno ljubosumne, pa so pritožbo istrskih mest rade sprejele in začele mesto oblagati z 20.000 možmi. Oblaganje je trajalo 4 mesece, mesto je bilo obkroženo z morja in s kopnega, tako da je kmalu izbruhnila velika lakota med prebivalstvom.
Tedaj je papež Pij II. s pomočjo kardinala Bassariona posredoval pri beneškem dožu, naj bo do Trsta prizanesljiv. Res je dož to posredovanje sprejel, umaknil svoje čete in tako Trstu prihranil običajno divjanje in uničevanje zmage pijane vojaščine. Seveda pa so bili mirovni pogoji za Trst še vedno trdi, dasi je bil Trst rešen najhujšega.
Tudi je leta 1464. papež Pij II. odobril sporazum med tržaškim škofom in plemiško družino Walsee z devinskega gradu, ki je uredil dolgotrajni spor glede nameščanja duhovnikov na kraških župnijah/ spor, ki je nastal med tržaškim kapitljem in. devinskimi gospodi in v katerega je bil zapleten tudi Piccolomini sam kot tržaški škof.
Ni bil zaželen
Dunajski nadškof kardinal dr. Koonig je moral odgoditi svoje potovanje na Poljsko, kjer se je hotel udeležiti velikega romanja poljskih katoličanov v svetišče črne Matere božje v Čenstohovi ob priliki praznika Marije V nebo vzete. Poljsko poslaništvo v avstrijski prestolnici mu namreč ni izdalo vizuma.
Janez XXIII. na poštnih znamkah
Argentinska pošta je izdala posebne spominske znamke s sliko pokojnega papeža Janeza XXIII. Podpredsednik argentinske republike dr. Perette je ob tej priložnosti poudaril hvaležnost argentinskega naroda za delo v korist miru, ki ga je izvršil veliki papež.
Španski katoličani so aktivni
V latu 1963 je španska katoliška Cari-tas zbrala za dobrodelne namene vsoto 141 'milijonov peset.
V Burgosu so pa 12. avgusta zaključili 17. narodni teden o misijonologiji. Obravnavali so temo: »Katoliška Cerkev spričo nekrščanskih cerkva in modernega brez-boštva«.
Spomin na dve strašni vojni
S slovesno pontif ikalno sveto mašo, ki jo je daroval nadškof iz Strasburga We-ber na vrhu Hartmannsveiterkopfa pri Strasburgu, so v nedeljo 2. avgusta zaključili slovesnosti, ki sta jih organizirala škofa iz Freiburga in Strasburga za 25-let-ndco druge in 50-tetni©o prve svetovne vojne. V soboto 1. avgusta je šlo 'pet tisoč nemških in francoskih katoličanov v procesiji skozi bivše koncentracijsko tabori-
Poleg tega je papež Pij II. podelil nove odpustke katedrali sv. Justa pod pogojem, da se v njej zgradi kapela, kjer naj se moli zanj in za Cerkev. Tržaškim kanonikom je za vse čase dovolil nošnjo mo-cate (kanoniškega plašča), tržaško občino pa je odvezal od izobčenja, v katero je zapadla zaradi neplačevanja raznih od papeža predpisanih cerkvenih desetin.
PIJ II. NEUMORNI BOREC
ZOPER TURŠKO NEVARNOST
V letih papeževanja Pija II. so Turki brez večjih ovir osvajali na Balkanu eno krščansko deželo za drugo. Strli so Srbijo in Bosno, prodrli v Črno goro in prišli do Ogrske, kjer jih je s skromnimi silami zadrževal kralj Matija Korvin — naš legendami kralj Matjaž.
Pij II. je pisal pisma krščanskim vladarjem, pošiljal svoje odposlance po evropskih dvorih, zbiral denarna sredstva in delal na združenju krščanskih sil. Koliko grenkega razočaranja je moral pri tem doživeti! Končno mu je uspelo ustanoviti Krščansko ligo med papeško državo, Burgundijo in Benetkami.
Tedaj je bil papež že močno bolan. Mučil ga je zlasti protin. Večkrat je iskal zdravja v zdravilnih vrelcih sončne Toskane, od koder je bil doma, toda vsa prizadevanja za utrditev zdravja so bila brezuspešna.
Ko zve, da bo v kratkem beneška mornarica pod poveljstvom Krištofa Mora sko-ro priplula v Ancono in prevzela tudi papeške čete za boj zoper Turke, ne vzdrži več v Rimu. 18. junija 1464. se da v nosilnici prenesti v Ancono, medtem ko huda mrzlica stresa njegovo telo. Smrt se približuje z naglimi koraki, a Benečanov še ni od nikoder.
Tedaj si da Pij II. podeliti sveto maziljenje, določi natančno glede novega kon-klava po njegovi smrti, da točne smernice glede tekočih zadev in naroči, naj njegovo truplo po smrti prenesejo v Rim. Čudovit mož, ki zre prihajajoči smrti mirno v oči!
Končno doživi še 12. avgusta prihod mogočnih beneških galej v ankonsko pristanišče. Da se prenesti k oknu, od koder mu oko objame ves zaliv in ladje v njem ter ganjen vzklikne: »Tu manjkam samo jaz!«
V noči od 15. na 16. avgust je nato papež Pij II., star 58 tet in deset mesecev, izdihnil stojo dušo. Odšel je, na da bi mu bilo dano videti sadove svojega dela in svojih naporov. Tudi na njem so se spolnile besede sv. Pavla: »Nič ni tisti, ki seje ali zaliva ali žanje, temveč vse je tisti, ki rast daje, — Bog!«
— ek
šče v Struthofu, kjer je tekom druge svetovne vojne umrlo nad 10.000 oseb. Slovesnosti so se udeležili freibuirški nadškof Schaufele, pomožni strasburški škof Bl-chinger ter številne visoke osebnosti iz Francije in Zvezne nemške republike.
80. katoliški dan v Nemčiji
Štirje kardinali in 31 nadškofov in škofov je doslej prijavilo svojo udeležbo na 80. nemškem katoliškem dnevu. Svojo navzočnost je zagotovil tudi nemški zvezni kancler Erhaird, ki bo govoril v teku zaključne prireditve v nedeljo 6. septembra popoldne v Stuttgartu.
Novi pariški pomožni škof
Bivši vodja francoskih vojaških kaplanov msgr. Badre, ki je bil nedavno imenovan za pariškega pomožnega škofa, bo prejel škofovsko posvečenje dne 3. septembra v cerkvi sv. Ladovi ka v Parizu. Posvetil ga bo nadškof kardinal Feltin.
Z letali v Lurd
Na pobudo francoske letalske družbe so pričeli dne 31. julija tedensko letalsko službo med Londonom iin Lurdom. Angleške romarje prepeljejo tako z letali iz Londona v Lurd v eni uri in 40 minutah. Ta letalska služba bo trajala do 26. sept.
430 novih misijonarjev
V	župnijski cerkvi Marije Vnebovzete v Utrechtu na Holandskem je tamkajšnji pomožni škof pred kratkim izročil misijonski križ 430 holandskim misijonarjem. Novi misijonarji bodo v kratkem odpotovali na svoja misijonska področja ix> vsem svetu.
Ves nemški tisk v Zapadni Nemčiji je objavil, številne komentarje in odstavke te okrožnice in zlasti poudaril papeževo ponovno obsodbo komunizma. List »Die Welt« omenja, da se je papež s to prvo okrožnico pokazal prepričanega pospeše-vatelja solidarnosti vseh ljudi dobre volje, najsi bodo to kristjani ali ne. Časopis »Frankfurter AHgemeine Zeitiung« je poudaril, da je ključ papeževe okrožnice v razgovoru s svatom. — Neodvisni časopis v Oslu na Norveškem »Morgen Posten« piše v uvodniku, da okrožnica predstavlja jasno fronto proti komunizmu in ateizmu. Najbolj zanimiv del okrožnice, tako piše uvodničar, je papeževo povabilo nekrščanskim verstvom, da razpravljajo o obrambi skupnih idealov.
Francoski »Pariš Jour« navaja, da listino predvsem preveva ideja prisotnosti Cerkve v svetu in njen razgovor z vsemi ljudmi. — »Le Monde« trdi, da je ta o-krožnica listina dobrote in ljubezni, modrosti in izrednega finega čuta. Pavel VI. se je v njej pokazal kot papež odprtja nasproti svetu, hkrati pa kot papež zvestobe in tradicije. — Belgijski tisk se bavi z novo definicijo, ki jo je papež dal odnosom med Cerkvijo, brezbožci in ločenimi brati. Dalje piše, da se v okrožnici jasno vidi, da se papež ni hotel spuščati v vprašanja, ki jih mora obravnavati koncil. — Izraelski časopisi so pa izšli z napisom: Papež Pavel VI. poziva v svoji okrožnici Jude in muslimane, naj sodelujejo s katoliško Cerkvijo v obrambi skupnih idealov.
Sovjetska agencija Tass je tudi objavila dolg članek o okrožnici in omenja, da je ta v bistvu posvečena notranjim problemom Cerkve. Dejstvo, da se papež posredno dotika problemov miru in vojne in se izjavlja v korist svobodnega sveta, kjer ne sme biti rivalitete, ne prevar, ne izdaj, daje okrožnici veliko vrednost. Vendar pa, dodaja sovjetska agencija, tudi ta okrožnica še vedno vidi glavno nevarnost našega časa v komunizmu in ateizmu. Zlasti v komunizmu, katerega ideologija, tako 'podčrtuje agencija Tass, je na poseben način brezbožna. Zato, tako zaključuje agencija, ostaja verjetnost razgovora s tistimi, ki ne verujejo, zelo problematična.
TPRaSujETE - onfiDvamiHo
Problem vseh problemov
Slišal sem 'in tudi bral v časopisih, da bo papež Pavel VI. izdal posebno okrožnico o kontroli rojstev. Napovedali so, da bo ta okrožnica izšla še to poletje. Sedaj je sv. oče izdal svojo prvo encikliko, a o tem vprašanju nič ne razpravlja. — Ali je Vam znanega kaj toč o tam?
Pavel Božič
Tudi jaz sem slišal iste trditve kot Vi. Vse te govorice so pa verjetno nastale zaradi besedi, ki jih je temu vprašanju po-s\’etil sv. oče Pavel VI. v svojem govoru kardinalom ob voščilih za pn>o obletnico njegove izvolitve. Ker vprašanje ne zanima samo Vas, temveč gotovo tudi veliko število drugih naših bravcev, prinašamo v prevodu tisto mesto iz govora sv. očeta, kakor je izšlo v »LOsservatore Romano« dne 24. junija 1.1.
»Problem, o katerem vsi govorijo,« je rekel sv. oče, »je tako zvona kontrola rojstev; to je rast števila ljudi na svetu na eni strani in drutinska morala na dru-
gi strani. Vprašanje je izredno težko: dotika se samih virov človeškega življenja in pa najbolj intimnih čustev ter interesov moškega in ženske. Vprašanje je tudi izredno zamotano in delikatno. Cerkev priznava, da se more na to vprašanje zreti z raznih vidikov, to se pravi, da so razni pri tem zainteresirani, med temi v prvi vrsti zakonci, njihova svoboda, njihova vest, ljubezen, dolžnost. Toda Cerkev mora potrditi tudi svoj vidik, to je vidik božje zapovedi, ki jo ona razlaga, uči, pospešuje in brani. Cerkev bo morala razglasiti to zapoved božjo v luči znanstvenih resnic, socialnih in psiholoških izsledkov, saj so v teh zadnjih letih o tem obširno razpravljali in raziskovali. Treba bo pozorno pregledati ta bodisi teoretični, bodisi praktični razvoj vprašanja. To Cerkev ravno sedaj dela. Vprašanje se proučuje kolikor mogoče na široko in globoko.
Vprašanje se proučuje, ponavljamo, in upamo, da bomo kmalu s pomočjo mnogih in znamenitih učenjakov s proučevanjem zaključili. Kmalu bomo javili izsledke na način, ki se bo zdel najbolj primeren obravnavanemu predmetu in namenu, ki se hoče doseči. Medtem pa odkrito priznavamo, da do sedaj nimamo zadostnih razlogov, da bi smatrali za preživete in s tem za ne več obvezne smernice, ki jih je v tej zadevi dal papež Pij XII.; te smernice se morajo zato imeti še vedno za veljavne, vsaj dokler se ne bomo čutili v vesti dolžne, da jih spremenimo. V tej tako težki zadevi se nam zdi prav, da katoličani sledijo eni sami postavi, kakor jo Cerkev s svojo oblastjo predlaga. Zaradi tega se nam zdi umestno priporočati, naj si sedaj nihče ne drzne dajati izjav, ki bi se ne ujemale s sedaj veljavno normo.«
To so besede sv. očeta Pavla VI. Iz njih je razvidno naslednje:
1. Cerkev se zaveda teže vprašanja o kontroli rojstev;
2. zaveda se tudi svoje dolžnosti, da kot vrhovna učiteljica in varuhinja nadnaravnega moralnega reda da tudi v tem tako kočljivem vprašanju jasna pravila, kaj je moralno dopustno in kaj ni;
3. predno izreče dokončno besedo, mora zadevo z vseh plati proučiti. In to ravno sedaj dela. Zato moramo počakati na njen nauk in se medtem držati navodil, ki jih je dal papež Pij XII.
Vse ostalo so ugibanja časnikarjev ali iskanje učenjakov.	(r+rl
Papež na evharističnem kongresu v Bombayu
Te dni je indijska poročevalska agencija CNI objavila razveseljivo vest, da bo na povabilo indijskega državnega predsednika dr. Radhakrishnana sv. oče Pavel VI. obiskal Indijo. Po poročilu iste katoliške poročevalske službe bo papež Pavel VI. v okviru svojega obiska v Indiji prispel 6. decembra na zaključne slovesnosti evharističnega kongresa v Bom-bayu.
Kongres bo trajal od 28. novembra do 6. decembra letos. Poleg številnih indijskih katoličanov in cerkvenih dostojanstvenikov se bo kongresa udeležilo tudi nad 25.000 vernikov Iz vsega sveta, med njimi mnogo kardinalov, škofov In duhovnikov. — To bo brez dvoma na j večja verska manifestacija, ki jo je kdaj koli doživela ali videla Azija v svoji zgodovini.
gistd	z ž	ivijjnja Ctrfcve:	
Dušnopastirski tečaj zamejskih duhovnikov v Tricesimu
Prod štirimi lati so slovanski zamejski duhovniki prvič uresničili koristno zamisel, da bi se enkrat na leto srečali pri obravnavanju skupnih dušnopastirskih zadev. Takrat so se zbrali v bogoslovnem semenišču v Celovcu. Naslednja tri leta so se ti tečaji redno vršili vsako leto v drugi škofiji: v Trstu, na Barbani in letos v Domu duhovnih vaj v Tricesimu pri Vidmu. Taki tečaji vedno prikličejo skupaj dokaj veliko število duhovnikov iz naših obmejnih škofij 'in pa iz zapadne Evrope. Tako se je zgodilo tudi letos, ko so se zbrali v prijaznem Domu duhovnih vaj pri svetišču Marije Roma-rice v Tricesimu. Prišlo jih je 66 iz tržaške, go-riške, videmske in celovške škofije; 'dalje so bili iz raznih krajev Italije in zlasti še izseljenski duhovniki iz zapadne Evrope od Londona do Avstrije. Pogrešali pa smo zastopnike iz Rima.
Letošnji tečaj je trajal dva dni: 19. in 20. avgusta. Posvečen je bil posebno obravnavanju nove konstitucije o liturgiji. O tem sta govorila prvi dan dopoldne dr. Lojze Škerl, ki je govoril o temi Liturgična konstitucija in sv. maša, popoldne pa kanonik dr. Zeohner iz Celovca o Zakramentih in zakramenita-lih v luči liturgične konstitucije. Naslednji dan je bil posvečen praktičnemu dušnopastirske-mu vprašanju »Duhovnikov osebni stik z verniki in dušnopastirski obiski«, ki ga je obravnaval g. Bogomil Brecelj. Tečaj se je zaključil s skupnim romanjem na Staro goro, kjer so duhovniki imeli slovesen blagoslov, pete litanije M. B. in pa zahvalno pesem. Pobožnost je vodil žabni-ški župnik g. Cernet.
Vsa predavanja so bila dobro pripravljena in so izzvala tudi živahne debate, saj so navzoči imeli toliko pripomniti iz svoje izkušnje in iz svojega študija. Vse delo je potekalo v izredno prijetnem in prijateljskem vzdušju pod vodstvom msgr. Močnika; zbranosti je veliko pripomogel
tudi kraj, -saj si za take sestanke lepšega prostora kot je Dom duhovnih vaj v Tricesimu ne moremo misliti.
Tečajnike je prvi dan prišel obiskat tudi videmski nadškof msgr. Zaffon-ato, ki je prinesel tudi pozdrave goričkega in tržaškega nadškofa ter izrazil svoje zadovoljstvo nad lepim številom udeležencev. Ob kancu so tečajniki izglasovali nekaj resolucij ali sklepov. Upajmo, da bodo ti rodili svoje sadove in da bomo povsod med Slovenci v zamejstvu in med izseljenci dobili enotne liturgične predpise.
Udeleženec
Italijani izdali 270,5 milijarde za predstave
Italijanom se -ne zdi škoda denarja, ki ga izdajo za razne filmske, gledališke, televizijske in druge predstave. To priča visoka vsota 270,5 milijard lir, ki so jo lani na tem področju izdali. Leta 1962 so izdali le 240,2 milijarde, torej 12% manj.
Za filmske vstopnice so plačali 140,5 milijard lir in osem milijard več kot leta 1962. To pa ne gre na račun povečanega števila obiskovavcev. To je celo lani padlo, pač pa se je zvišala cena vstopnicam. Leta 1955 je veljala povprečno 142 lir, leta 1962 182 lir, lani pa že 210 lir.
Pač pa se je povečalo za pol milijona število prodanih vstopnic za gledališče. Izdatek gledavca za gledališke predstave se je povečal za poldrugo 'milijardo in dosegel vsoto 9,9 milijarde lir.
Za radio in -televizijo so Italijani -plačali na taksah 66,9 milijard -lir, t. j. 19,3% več kot predlanskim. Za različne druge zabave, kot n. pr. plese, pa so žrtvovali 36.2 milijarde, to je 29,3% več kot -leta 1962.
Človek -se sprašuje, ali je ta-k na-rod še zmožen naložiti si žrtve, ki jih bodo spremen jene razmere terjale od njega. Boji-mo se odgovoriti z »da«.
Frostitncija v Italiji po zakonu Merlinove
Pred šestimi leti je italijanski parlament sprejel zakon o -prostituciji, ki ga je -predložila socialistična poslanka Merlin. S tem Zakonom so odpravili prostitucijo in zaprli »hiše greha«. Takrat je bilo v državi (20.2.1958 ) 552 takih hiš in v njih je izvrševalo svojo obrt 2585 prostitutk. Nadaljnjih pet tisoč je bilo takih, ki so z dovoljenjem kvesture in z zdravniškim spričevalom nudile svoje usluge brez stalne rezidence. Kakih deset tisoč je bilo skrivnih, ki niso bile nikjer javljene. To stanje so takrat smatrali za veliko socialno zlo in za ponižanje ženske časti. (To v resnici tudi'je.) Zato so menili, da bo veliko bolje za zdravje naroda in za čast ženske, če se ta sramota odpravi in se vse take »zaprte hiše« odpravijo in zaprejo.
Z omenjenim zakonom se je to tudi napravilo. Toda danes, po šestih letih, vsi z začudenjem ugotavljajo, da se zlo ni zmanjšalo, nego se neizmerno povečalo. Naj govorijo številke:
Računajo, da je sedaj v državi okrog 50 tisoč »cestnih« prostitutk (passeggia-trici) in nad 150 tisoč tako zvanih »ragaz-Ze squillo«, ki vršijo svojo obrt na lastnem domu. V Rimu menijo, da je okrog 3500 cestnih sprehajavk in osem tisoč »domačih«; v Turinu tri tisoč in devet tisoč; v Milanu štiri tisoč in osem tisoč.
Leta 1958 smo imeli 6,5 primerov spolnih bolezni -na 100.000 -prebivavcev; -leta 1961 Pa že 16 n-a sto -tisoč. Danes vedo Povedati statistike, da je Italija glede teh
bolezni na drugem mestu na svetu. Točnega števila obolelih pa nihče ne more vedeti.
Tako stoji danes italijanska javnost pred silno žalostnim pojavom, da se je po zaprtju javnih hiš nemoralnost in z njo spolne bolezni razširila do neverjetnosti in da resno ogroža zdravje naroda. Do tega je prišlo tudi zaradi tega, ker je zakon Merlin zelo pomanjkljiv. Tam je med drugim rečeno v 5. čl., da noben varnostni organ (policija, kvestura) ne sme aretirati in niti ne povabiti na razgovor na kvesturo nobeno prostitutko, če ima pri sebi osebno izkaznico (Carta d’iden-tita). Torej smejo take ženske nemoteno loviti moške po cesti in nadlegovati mimoidoče, da le imajo osebne dokumente. Tako je neki časopis te dni objavil pismo nekega očeta iz Turina, ki se je pritoževal, da se dve ženski ustavljata na vratih njegove hiše in da sta že ponovno povabili s sabo njegova dva mladoletna sinova. Ko je eni zagrozil, da jo spodi, mu je odvrnila: »Kar poskusite, pa boste videli, kaj se pravi motiti svobodno k retanje državljanom.«
Stanje je torej nevzdržno. Zato so nekateri poslanci že predložili v parlamentu popravek k zakonu Merlinove, po katerem bi policija imela večjo oblast pri kontroli takega javnega izsiljevanja. Zakon -pa čaka že skoro eno leto, da bi ga odobrili. In gotovo bo čakal še dolgo, medtem pa gremo iz slabega na slabše v imenu »svobode«.
Radio Trst A
Spored od 30. avgusta do 5. septembra
Nedelja, 30. avgusta: 9.00 Kmetijska oddaja. — 9.30 Cvetice v slovenski pesmi. —
10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa.
— 11.15 Oddaja za najmllajše: »Pravljica o starih igračkah« - napisala Jadviga Komac. — 12.00 Slovenska -nabožna -pesem.
— 12.15 Vera in -naš čas. — 15.00 Zlata -risanka: Rita Pavone. — 16.00 Malo znane velike ljubezni - Franc Jeza: »K-ierkegaar-dova ljubezen odpovedi«. — 18.30 Kino, včeraj i-n -danes. — 21.00 Iz -s-lovenske folklore - LeJja Rehar: »Kovači -so berači, pa mlina-rji tatje«.
Ponedeljek, 31. avg.: 12.15 Iz slovenske folklore - Lel j a Rehar: »Kovači -so berači, pa mlinarji tatje«. — 18.30 Sodobna italijanska glasba: Gino Marinuzzi j-r. — 19.00 Tržaški -pianisti: Fioral-la Miotto. — 19.15 Iz -lovčevih zapiskov - Ivan Rudolf: (14) »Kako je končala zvitorepka«. — 21.00 Giacomo Puccini: »Madame Butterfly«, o-pera v -treh -dejanjih. V odmoru (-približno ob 21.50) Opera, avtor in njegova doba -pripravil Gojmir Demšar.
Torek, 1. septembra: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci. — 12.15 Zenski liki.
— 18.30 Simfonična dela Richarda Straussa. — 19.15 Pripovedke o narodnih junakih: (9) »Cid Camipeador«. — 21. Radijska novela: Hen-ry Beyle-Stend-hal: »Lju-ba-vn-i napoj«. — 22.50 Sodobna simfonična glasba - Man-uel De Fa-l-la: Noči v španskih vrtovih.
Sreda, 2. sept.: 11.45 Folklorni mozaik.
— 12.15 Pogled na svet. — 18.30 Nove plošče resne glasbe. — 19.00 S-lovenski romantični samospevi - Gregor Krek: Sest-ra ziba bratca; Poletje; Uve-le rože pod steklom; Ekstaza. — 19.15 Tržaška gledališča - Cla-udio Gherbi-tz: (9) Minerva in grad sv. Jus-ta. — 21.00 Simfonični koncert orkestra gledališča »Verdi«. V odmoru (približno ob 21.35) Knjižne novosti
— Jos-ip Tavčar: »Giuseppe Berto in njegov roman „11 -male oscuro”.«
četrtek, 3. sept.: 11.45 Mali ansambli. — 12.15 Potovanje po Italiji. — 17.20 Iz albuma lahke glasbe. — 18.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije: Zbor »Mon-tasio« -iz T-rsta. — 18.30 Kvartet v dvajsetem stoletju. — 19.15 Gradovi na Goriškem: (13) »Dorn-berški grad« - napisal Rado Bednarik. — 21.00 »Don Carlos«, dramatična pesnitev v petih -dejanjih, ki jo je napisal Friedrich Schi-ller.
Petek, 4. sept.: 11.45 Italijanski akvarel.
— 12.15 Zena in dom. — 18.30 Najlepše romantične simfonije. — 18.55 Ludvvig van Beethoven: Sona-ta št. 1. — 19.15 Jadransko morje - Gojmir Buda-l: (9) »Ladjedelnice in druge industrije«. — 20.30 Gospodarstvo in -delo. — 21.00 Koncert operne glasbe. V odmoru (približno ob 21.30) Mladina na Zahodu - Giovanni Russo: (3) »Nevarnost tehnizacije«.
Sobota, 5. sept.: 11.45 Ameriški odmevi.
— 12.15 Zavojevavci gora - Dušan Pertot: (9) »Na-nda Devi - sveta gora Indije«. — 14.40 Folklorni ansambel »Tamburica«. —
15.00 »Volan«, oddaja za avtomobiliste. — 15.30 »Sodnikova hči« - napisal Josip Jurčič, -dramatiziraj Franjo Kumer. — 18.30 Sloven-ski in jugoslovanski skladatelji: Benjamin Ipavec in Emil Adamič. — 18.55 Predelava -folklorne glasbe - Ludvvig van Beethoven: Deset narodnih pesmi. — 19.15 Počitniška srečanja. — 20.30 Teden v Italiji. — 20.45 Skladbe Vinika Vodopivca v izvedbi -moškega vokalnega kvinteta, ki ga vodi Humbert Mamolo. — 22.00 Simfonične pesnitve - Peter Iljič Čajkovski: Francesca -da Rimini.
.Katoliški glas" v vsako slovensko družino!
U
Pred nekaj -leti je bil angleški kvartet »Beatles« popolnoma nepoznan. Igrali in peli -so v -nekem lokalu v londonski okolici. Malokdo se je zanje zmenil in ploskanje ob njihovem izvajanju je bilo precej hladno. Bil je -to navaden kvartet kot stotine in stotine -drugih, ki jih je mogoče najti -po svetu.
Nekega dne je Rin-go, eden izmed štirih članov kvarteta, prišel na -srečno idejo, da se obme za pomoč k nekemu -psihiatru, ki naj bi jim svetoval, kako priti do veljave na Angleškem in tudi izven domovine. Psihiater je -dal nekaj -nasvetov in je za to prejel skromno plačilo. Verjetno so Ringo in njegovi trije prijatelji psihiatrove nasvete skušali spraviti v življenje.
Prvi učinki nove publicitete so se -takoj pokazali v bližnji okolici, kjer je -prišlo -do istega navdušen-j a kot nekaj -let prej za rock. Niti ne -moremo govoriti o navdušenju, -temveč o pravem histeričnem izbruhu. Začeli so študirati ta čudni pojav, vendar niso prišli do nobenega pozitivnega zaključka. Ta pojav se je razširil -tudi d-rugod po svetu: -povsod, kamor -pridejo, povzročajo Bea-ties enake nesmiselne pojave.
Poleg tega -pa se -ta -delirij -ni polastil samo mladine. Niso -samo mladi -ljudje tisti, ki norijo za angleškim kvartetom, ampak -tudi zrele osebe. Dva zakonca sta odpotovala z letalom, tisoč kilometrov daleč, da bi videla štiri »ščurke«; neka stara učiteljica je potrošila vse svoje -prihranke; upokojen odvetnik se je razjokal, ko je lahko objel enega izmed štirih članov kvarteta. Kaj -naj torej rečemo o -tem -pojavu brez meja, brez -starosti, ki prekaša vse druge? Govoriti o norosti, o sugestiji je premalo.
V začetku se je človek lahko smejal takemu pojavu: danes se -mu ne smeje več. »Prekleti -kvartet« — kot ga nekateri -imenujejo — napravi več škode kot kaka nevihta. Ko -so -prišli v Avstralijo, je bilo v Melboumeju na stotine ranjenih. Odkar pomnijo, ni imela -avstralska policija toliko posla z vzdrževanjem reda. Fantje in dekleta so kar pa-dali v nezavest, -slišati je bilo -skoro nečloveške krike -sredi histeričnih prizorov. Razbijali so šipe, preobračati avtomobile. Olani Beatles kvarteta pa se ču-dijo, češ da n-iti sami -ne razu-mejo tega abnormalnega -navdušenja. Toda to njihovo začudenje kaj -malo prepriča. Oni namreč -dobro vedo, kaj hočejo, in zadovoljni so s tem stanjem, ki -pomeni zanje slavo, predvsem pa bogastvo. Razne -tvrdke jim pošiljajo vsakovrstno blaigo, da si s -tem lahko -delajo reklamo.
Da sploh ne govorimo o časopisih, ki poročajo o -angleškem kvartetu. T-i -pripovedujejo, kako Beatles živijo, kako -se oblačijo, kaj jedo, katere pi-satelje najrajši berejo (dvomimo, -da bi -ti mladeniči kaj brali!), kakšne avtomobi-le imajo, in vse to do -najmanjših -podrobnosti. In -cela gora korespondence, ki prihaja iz vse Evrope in ki i-ma en -sam naslov: »Beatles -London«.
Ti štirje ščurki — kakor -so jim -nekateri nadeli ime — so -povzročili plaz, ki se ne bo tako kmalu ustavil. Edina razlaga za ta vznemiri ji vi -pojav je ta: v primeru Beaties-ov se pokažejo v človeku -tiste strani -njegove narave, ki bi jih drugače ne bilo -mogoče odkriti in -ne bi bile v -rednem javnem ži-vljenju niti dovoljene. Ali bi v drugih okoliščinah ljudje lahko kričali, se na vso moč drli, se pretepali, razbijali vse okrog sebe, skratka dobesedno noreli? Beatles so torej le pretveza, -da se sprostijo človeški nagoni, da se človek nekako osvobodi vsega tistega, česar ne bi mogel kot normalno bitje pokazati.
"iiiiiiiiimiiiHimimiiiHiniiiiimiiiiiiniiiiimiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiluimniiiimHiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiH
44.
inuem
MARIJA ZAPUŠČA VIPAVSKO
»Ceščena bodi, o Kraljica!« je vzhičeno Zapela -vsa cerkev. Patri so dvignili podobo, sprevod se -je uvrstil in vse ljudstvo se je zlilo na trg. P. Viljem je visoko dvignil svetogorsko Mater božjo in z njo blagoslovil ljudstvo, ki se je pobožno vrglo ha kolena, in nato stopil v voz zelenega križa. Prisedla sta p. O-to Kocjan iin p. banici Gozzet.ti, zadaj se je stisnilo še hekaj patrov, ki so v svoji s-redi podpirali starega bolnega misijonarja z mirenskega Gradu. Zeleni križ je dal znamenje za °dhod, množica -se je razdelila, padla na kolena in dvigala roke, vzklikajoč: »Zdra-Marija svetogorska! Rešiteljica jetnikov, reši še nas!« Ambulanta se je premaknila, zdrča-la po trgu in zavila skozi kostna vrata.
Na trgu je zavladala -globoka tišina. Vsa srca so se stiskala v -bolesti. Odšla je nebeška Mati, Ma-rija svetogorska, in vse je prevzel občutek osirotalosti. Pa vkljub žalosti je bilo v nas -nekaj svetlega, nekaj osrečujočega, ki nas je -bodrilo i-n dvigalo: bila je zavest, da je ostal nad Vipavsko blagoslov svetogorske Kraljice!
Ljudstvo se je začelo razhajati. Odprla so se samostanska vrata in -izstopili so svetogonski patri in -mirenski misijonarji, sami -mlajši ljudje, ki jih ni -mogel sprejeti zeleni -križ in ki so se -peš odpravljali v Gorico.
Svetogorska Kraljica se je vračala z Vipavskega na Sv. goro. Njen prihod v uporniško Vipavsko je izreden zgodovinski dogodek, -izreden ne po zunanje šu-m-nih in koreografsko barvitih -proslavah ali po -mogočnih shodih in sprevodih, pač -pa -po nevidnem -delu milosti, -po navdihih i-n urav-nanju človeške volje, po takšnem zaokro-ženju i-n razpletu dogodkov, da je ostalo na skrivnosten način prihranjeno marsikatero gorje. Razmišljajoči duh ima vso
pravico, da -sluti na razumsko nerazložljivimi dogodki poseg višjih sil. S-redn-ica vseh milosti je pač lahko budila v' dušah blaga čustva, uravnavala srca k prizanesljivosti in -razsodnosti in taiko ščitila one, ki jih je bila sprejela pod svoj materinski -plašč. Če je prihitela na Vipavsko v uri, ko je angel pokončevavec na široko vihtel meč maščevanja, je pač -prihitela reševat. Če niso Sturje, Ajdovščina in Sv. Križ pogoreli kakor Črni vrh, če niso -vipavski duhovniki postali -plen -smrti -kot štanjalski župnik, če n-i vsa srednja Vipavska utrpela izgub na premoženju in na življenj ih, kot sta jih Volčja draga in Miren, je -bilo to najbrž nevidno dolo svetogorske Rešiteljice.
Svetogorska Kraljica se je vračala na Sv. goro, pa tudi na povratku je delila milosti, otirala solze, vrši-la dela usmiljenja.
Zeleni križ -se je ustavil v Črničah.
»Tu imate -ranjenca, cerkovnika iz Malovi!« je -dekan Novak klical patrom i-n jim izročil zasilno obvezanega moškega.
Neznani psihiater je s svojimi skromnimi nasveti dal -povod za pojav, ki se je vedno bolj večal, -dokler ni z vso silo rodil današnjih rezultatov. Beatles so pra-v kmalu imeli za seboj množico, ki ni želela -drugega kot -razbijati vse okrog sebe, prevračati vozila, in to v i-menu navdušenja, -ki pa ni nobeno pristno -navdušenje, temveč -le izgovor za sprostitev nagonov. Za-dostuje, da -poslušamo eno ploščo tega kvarteta in takoj bomo odkrili, -da ljudje ne norijo zaradi njihovega izvajanja, temveč da si v imenu navdušenja lahko dajo duška brez azi-ra m družbene predpise.
Do kdaj bo trajal vi-har teh štirih mladeničev? Lahko mirno odgovorimo, da do tedaj, dokler se bo pokazal na obzorju kak -nov pevec, ki -bo zmožen zbuditi v človeku enake in morda še močnejše nagone kot Beatlesi. Tedaj bodo ti štirje zašli v ozadje, ker bodo začeli ljudje noreti za novimi idoli. Normalni ljudje za njimi gotovo ne bodo žalovali. Miranda Zafred
»Padle partizane' je -pokopaval, -pa ga je razmesarila ročna granata, na katero je stopil.«
»Marija svetogorska te sprejema v svoje varstvo!« je bodril p. Viljem stokajočega. »Naravnost v bolnico te peljemo. Se boš prižigal sveče v -malovški cerkvi, še boš pritrkoval!«
Zeleni križ je nadaljeval svojo pot. Tik ob svotogorski podobi, ki jo je zdaj držal na kolenih p. Oto, je slonel bolni misijonar, ob njem. pa je -ležal ranjenec. Redovniki so molčali, -le -njih prsti so -neprestano ubirali jagode na -rožnem vencu.
BRIDKOSTI NI ŠE KONEC
Ko so dospeli do podvoza -pri Rdeči hiši, je p. Viljem ukazal: »Zavijte v „Zelano vilo", k usmiljenkam sv. Vincenca. Misijonska postojanka na mirenskem Gradu je zdaj izpraznjena. Superior p. Ambrož Cervi-ni je pri usmiljenkah. Njemu izločimo bolnika.«
(se nadaljuje)
Pred Bogom pokleknimo
Verni Slovenci radi zahajamo pred Najsvetejše. Saj je ni bilo praktično pred zadnjo vojno faire na Slovenskem, ki ne1 bi za prvo nedeljo v -mesecu poznala ure molitve. Navadno smo motili iz molitvenika »Večna molitev«. To knjigo, ki je obsegala -trideset .molitvenih ur, so priredili -slovenski bogoslovci po originalu nemškega benediktinca Walserja. Po letu 1945 se je -pokazala potreba, da se -knjiga znova -izda, zlasti ker je postalo v Sloveniji jasno, -da verskega tiska oblasti ne bodo dovoljevale. Tako je že -1. 1947 izšla v Trstu v skrbni -priredbi -prof. d-r. Ivana Vrečarja nova, popravljena in izpopolnjena izdaja »Večne moli-tve«, ki je obsegala kar 32 svetih ur. Ta izdaja se je -močno razširila in uveljavila -po vseh naših zamejskih župnijah na Tržaškem, Goriškem in Koroškem.
Po i. 1947 je mnogo slovenskih beguncev odšlo preko oceanskih voda. Samo v Argentino se jih je preseli-lo nad 6000. Tudi ti izseljenci, v veliki večini globoko zgrajeni katoličani, so si zaželeli za -svoje evharistične pobožnosti molitvenika, ki bi jim služil kot nekdaj Walserjeva »Večna molitev«.
G. Ladislav Lenček CM, tedaj eden glavnih nosivcev -slovenskega dušnega pastirstva med svojimi rojaki v Buenos Airesu in okolici, se je v tej zadevi obrnil na prof. dr. Frana Jakliča, ki je spomladi lota 1948 prišel iz Gorice v Buenos Aires. G. profesor je rad ustregel i-n sestavil na podlagi citatov iz sv. pisma deset vsebinsko čudovito bogatih -stotih ur, ki so -nato izšle pod naslovom: »Pred Bogom pokleknimo«.
Naši izseljenci so knjigo tako zaželeli, da je bi-la v dobrih desetih letih čisto razprodana. Treba je bilo misliti na novo izdajo. Res je lani g. Lado Lenček CM že mogel v okviru »Baragovega -semenišča« v Lannu-su dati svojim -rojakom na razpolago drugo, pomnoženo in popravljeno izdajo. Prof. dr. Jaklič je -dodal še dve -sveti uri, tako -da jih je skupaj dvanajst.
Knjiga, ki jo je moč dobiti v rdeči in zlati obrezi, ima točno 500 strani. Prvi -del (64 strani) obsega razne -praktične moli-tve, drugi del pa vsebuje svete ure v temle vrstnem -redu: v čast presv. Rešnje-mu Telesu, presv. Srcu Jezusovemu, Materi božji; za adventni, božični, postni in velikonočni čas; za misijone, cerkveno zedinjenje, za blagoslov slovenskemu narodu, v čast Troedinemu Bogu in v čast Bogu, našemu Stvarniku in Odrešeniku.
Te dni srno iz Argentine prejeli na upravo »Kat. glasa« več izvodov te za vse koristne molitvene knjige v rdeči im v zlati obrezi. — Cena je 1800 oz. 2000 lir. —jk
Nehrujeva oporoka
Umrli -ministrski predsednik Nehru je vse svoje imetje zapustil edini hčerki In-di-ri Gandi, ki je sedaj minister za informacije v indijski vladi. V oporoki, ki jo je Nehru napravil že leta 1954, pravi, da ne ve s kolikim imetjem bo še lahko razpolagal ob svoji -smrti. Kljub vsej -skromnosti, pravi, mu plača kat predsedniku vlade ne zadostuje, zato mora rabiti svoj kapital, ki mu ga je zapustil oče i-n katerega -si je tudi sam pridobil z avtorskimi pravicami za knjige -in -spi-se. Zadnja leta pa mu prevelika zaposlenost: ni dovolila, da bi še pisal, zato se je njegov kapital vedno bolj krčil.
Nehru je svoji hčerki zapustil družinsko hišo v Alahabadu z zemljo in pritiklinami, pohištvo in knji-ge -ter avtorsko pravico za knjige in nekaj denarja -ter delnic.
□ RIŠKE
NOVICE
Na duhovne počitnice!
Kot opažamo vsako leto bolj, modemi človek čuti živo potrebo, da gre v poletnih mesecih v naravo, da se tam telesno okrepi na svežem zraku in na toplem soncu. Saj si tudi med letom privošči tu in tam kratek oddih, vendar to ne zadostuje, da se očisti vseh strupov, ki se jih je nadihal v mestu po tovarnah in uradih. Zato potrebuje daljši oddih, daljše počitnice.
Prav tako je v duhovnem življenju. Kino, televizija, radio, ilustrirane revije in še tisoč drugih stvari nas dnevno duhovno zastruplja in zavaja v brezbrižnost, komodnost, uživanjaželjnost, spolzkost, v odpor za žrtve, v površnost. Vse to se počasi zajeda v duše nas vseh brez izjeme. Živimo v taki duhovni atmosferi in jo dihamo kakor v mestih okuženi zrak. Zdravniki pravijo zato, da mora človek ven iz mesta v prosto naravo, da se razkuži, reši zastrupljenega zraku, napolni svoja pljuča s svežim kisikom.
Z našim duhovnim življenjem je ravno tako. Okuženi smo in sami ne vemo, da smo. Če se hočemo razkužiti, naužiti svežega nadnaravnega zraku, pridobiti novega kisika za svoje duhovno življenje, moramo na duhovne počitnice v samoto, k molitvi in premišljevanju. To so ravno duhovne vaje. Torej, kar je za telo od-počitek v gorah ali pri morju, to so za dušo duhcnme vaje.
Vsakdo bi moral skrbeti, da se vsaj vsako toliko udeleži duhovnih vaj, kakor mora vsakdo skrbeti, da se vsaj vsako toliko telesno dobro odpočije v naravi.
Te dni so duhovne vaje v Trstu; prihodnji teden bodo v Gorici. Ne pozabite, da so to duhovne počitnice za oddih duše!
Goriški tretjeredniki na Sv. Višarjah
Tudi letos so slovenski tretjeredniki iz Gorice — 56 po številu — obiskali Mater božjo na Sv. Višarjah. Pod vodstvom svojega gorečega in dinamičnega voditelja p. Fidelisa Krannerja so v posebnem avtobusu v nedeljo 23. t. m. takoj po kosilu pohiteli v planinski raj, ki si ga je nebeška Kraljica izbrala za svoje bivališče med človeškimi otroci. Vreme jim je bilo oba dneva zelo naklonjeno, tako da so mogli uživati prelep razgled na vse bližnje in daljne vršace, ki obkrožajo višarsko svetišče.
Na večer so romarji kot vsako leto v procesiji z lučkami obkrožili višarski hrib in se nato zbrali v cerkvi pred milostnim Marijinim kipom, naslednje jutro pa so se udeležili že ob 7. uri sv. maše, ki jo je daroval g. voditelj. Z njimi sta bila tudi gg. dr. Franček Šegula iz Rima in Vinko Žakelj iz Belgije, ki sta ta mesec duhovno oskrbovala slovensko in nemško govoreče vernike.
Opoldne so bili romarji spat v dolini, kjer so imeli v Ovčji vasi kosilo. Dan je bil prelep, da bi se zgodaj vrnili v Gorico. Zato so se odpeljali še k Belopeškima jezeroma, in naito peš skozi romantične gozdove pod Mangrtom dospeli do Jalnove domačije. Tam so se še malo okrepili, nato pa polni tihega zadovoljstva proti večeru odbrzeli proti Gorici. Vse je poteklo tako naravno, lepo in prisrčno, da romarji nimajo druge želje kot tole: Drugo leto se zberemo znova pri Mariji Višarski!
Nove klopi v cerkvi Brezmadežne
Neverjetno, kako lepa oprema olepša prostore. To smo lahko opazili sedaj tudi v cerkvi Brezmadežne v Garibaldijevi ulici. Velikodušnost nekaterih gospa in največ pa še goriškega nadškofa Pamgra-zia je pripomogla, da je cerkev prišla do lepih, udobnih klopi izdelanih po načrtu arh. Riaviza. Sedaj res ni več nobena težava klečati pred Najsvetejšim v prijazni cerkvi Brezmadežne. Tu je namreč že več kot leto dni celodnevno češče-nje. Jezus v Naj svetejšem zakramentu nas vabi, da ga obiščemo dn nam je vse poskrbel, da se pri Njem kar najbolje počutimo.
Podgora
V	soboto, 22. t. m., smo proti poldnevu obhajali veseli in upa polni dogodek: z zakramentom svetega zakona sta se življenjsko povezala vsem mtm draga pevka našega cerkvenega zbora in članica Dekliškega krožka Ljubka Levpuščok ter iz-
brani ženin, vsem Števerjancem dobro znani in pridni Štefan Vogrič, večletni aktivni član Kat. prosvetnega društva. Med sveto mašo in ganljivim obredom so se s kora glasile lepe pesmi in ubrane, primerne orgelske melodije.
Ko je po končani svati liturgiji vsa velika družba povabljenih svatov in prijateljev pripeljala srečni par pred vrata nevestine hiše, je belooblečena deklica izne-nadila in izredno razveselila vse zbrane z izrazito deklamiranim voščilom, ki ga je spesnila in mlademu paru poslala sama gospa Ljubka Bratuž-Šorli:
Zdaj v nove dni gre Vaša pot med cvetjem in voščili; nad Vami Stvarnik in Gospod bedi v ljubezni mili.
V	trenutku tem se z Varni vsi prisrčno veselimo; v življenju novem sončnih dni in sto Vam sreč želimo!
Temu prisrčnemu voščilu se iskreno pridružujemo vsi domači, prijatelji in zn-anci.
Praznovanje farne patrone v Merniku
Patrona farne cerkve v Merniku je cesarica sv. Heleina, ki se je Cerkev spominja 18. avgusta. Naravno torej, da obhaja župnija nedeljo po prazniku sv. Helene svoje vsakoletno žegnanje.
Mernik je fara svoje vrste. Meja jo je tako zmrcvarila, da še komaj životari. Vasi Breg in Golo Brdo sta ostali v Jugoslaviji in jih upravlja sedaj župnik iz Kožbane v Brdih. Pod Italijo pa je ostal Mernik z nekaj naselji, v celoti 70 hiš z 200 dušami. Starejši govorijo slovensko iin furlansko, mladina zaradi šol le še italijansko. Slovenska šola je pred leti propadla, ker na dan vpisa ni bilo slovenske učiteljice na mestu in so se otroci enostavno prepisali v italijansko šolo. Ko so kasneje skušali to urediti, je krajevni marešalo (višji narednik) dal razumeti, naj se ne poskuša stvari spreminjati, to je otroke vpisati zopet na slovensko šolo. Tako Mernik že štiri leta nima slovenske šole, dasi se v cerkvi še vedno v glavnem moli in poje po slovensko.
Kdor pride v Mernik ob nedeljah, se skoro ne bo prebil skozi naselje. Po cesti mrgoli avtomobilov vseh vrst, kajti znano je, da ima Mernik žlahtno kapljico in izboren pršut. Ta čas ima tudi okusne breskve in hruške, ki jih trgovci s sadjem s kamioni odvažajo v Videm, Gorico in Trst.
Da se vrnemo k žegnanju pretekle nedelje! Dopoldne je bila slovesna maša z ofrom, in to ob najlepšam vremenu. Popoldne pa je. že nekaj let nazaj tradicija, da dežuje.
Tako se je skoro zgodilo tudi letos. Prav na peto uro popoldne, ko naj bi se začela procesija, se je grozeče stemnilo nad čedadskim koncem. Bliski so rezali nebo iira votlo je grmelo.
Na Makovičevem dvorišču so se med tem zbrali verniki, da v procesiji pospremijo kip Brezmadežne na grič nad vasjo, kjer stoji farna cerkev', G. župnik je v družbi gg. Eržena Janeza in Jurak Jožeta zmolil ®v. rožni venec, nato pa se je med petjem lavretanskih litanij v latinščini razvila procesija. Prišla je prav začasa v cerkev, nato se je vlilo. G. Jože Jurak je potem, v zvezi s farno patrono pridigal v slovenščini, domači g. župnik pa v italijanščini. Sledil je blagoslov z Najsvetejšim, ki ga je podelil ravnatelj Alojzijevišča g. Janez Eržen. Na koru je zelo ubrano spremljal vso slovesnost cerkveni zbor, sestavljen v večini iz pevcev z onstran meje.
Premestitev poštnega uradnika v Števerjanu
Po poldrugem letu službovanja v štever-janskem poštnem uradu je bil te dni premeščen v Dolino pri Trstu poštni uradnik Sebastijan Cuscito. Vaščanom je žal, da jih je moral zapustiti, ker so se z njim dobro razumeli. Žalijo mu obilo sreče na novem službenem mestu.
Širite »Katoliški glas"
Imamo mestne avtobuse
Po 74 dneh smo končno v soboto 22. avgusta zjutraj spet zagledali na goriških ulicah naše stare znance — zelene mestne avtobuse. Mestno avtobusno službo je za dobo šest mesecev sprejelo podjetje Ribi na račun goriške občine. En teden so trajala pogajanja glede osebja ATA, ki ga urad za delo ni mogel prepustiti novemu koncesionarju, dokler jih to ni vpisalo v namestitvene 'liste. ATA je namreč prenehalo obstojati, zato so bili delavci odpuščeni in sedaj na novo sprejeti. Podjetje Ribi je razen dveh delavcev in dveh uradnikov sprejelo v službo vse ostale delavce. Vendar delavci niso še zadovoljni. ATA jim mora še izplačati zaostanke. Do 7. septembra mora preminulo podjetje ATA predložiti vse račune. Ta dan bodo tudi podpisali pogodbo o višini odstotkov, ki jih bo ATA plačala svojim delavcem na račun zaostankov. Podjetje ATA bo svoje izdatke krilo iz najemnine, ki jo bo dobilo od podjetja Ribi za mestne avtobuse. Baje ima podjetje ATA okrog 10 milijonov lir dolga.
Podjetje Ribi bo vzdrževalo promet na vseh petih mestnih progah. Prav tako je pričelo isto podjetje ta ponedeljek z vožnjami na mestno pokopališče din v So-vodnje.
»Zveza žena« v našem mestu
V	nedeljo 23. avgusta zjutraj so prišle na obisk našega mesta žene iz vsega sveta, zbrane na XX. kongresu »International Albance of Women«, ki se te dni vrši v Trstu. Namen tega kongresa je uresni-
Rojan
Na praznik Marijinega vnebovzetja je minilo deset let, kar je bila blagoslovljena Marijina kapelica pri Lajnarjih. Obletnico smo proslavili z večerno sv. mašo v kapelici v nedeljo 16. avgusta. Domačini so poskrbeli, da je bila kapelica lepo prenovljena in okrašena. Zbralo ise je precej ljudi, ki so pobožno spremljali sv. mašo. Ob koncu je v imenu vaščanov pozdravil s toplimi besedami Marijo g. Zoro Što-kelj. Vaščani zelo skrbijo za kapelico, saj ni Marija nikdar brez cvetja.
V četrtek 20. avgusta smo spremili k zadnjemu počitku gospo Amalijo Ferluga od Lajnarjev. Dočakala je lepo starost. Do zadnjega je pridno gospodinjila. Po kratki bolezni je preminila v bolnici. Pogreba se je udeležilo zelo mnogo ljudi. Naj ji Bog podeli nebesa, domače pa tolaži v žalosti.
V nedeljo 23. avgusta smo imeli vsakoletno romanje na Sv. Višarje. Udeležilo se ga je 110 romarjev. Marsiko bi še rad šel, a v avtobusih ni bilo več prostora. Doživeli smo zelo lep dan. Po nočnem viharju je sledila krasna nedelja. V cerkvi nam je govoril dr. Franc Šegula o odgovornosti, ki jo imamo starejši do rodov, ki doraščajo. Predvsem se moramo truditi za trajen zgled lepega krščanskega življenja. Skoro vsi romarji so pristopili k obhajilni mizi. Na Višarjah smo se ustavili do večera. Pred odhodom smo imeli še lepe večernice. Na. Višarjah je letos dobro poskrbljeno za slovenske romarje, česar smo zelo veseli.
V septembru bomo imeli duhovne vaje za Marijino družbo in sploh za dekleta in žene iz naše župnije. Vršile se bodo od 6. do 13. septembra. Govori bodo v cerkvi in sicer v tem redu: ob šestih zjutraj zborna sv. maša in potem govor, zvečer ob osmih rožni venec in govor. Duhovne vaje bo vodil izseljenski duhovnik iz Francije g. Stanko Kavalar.
Vzgojno - gospodinjski tečaj za doraščajoča dekleta v Trstu
V Trstu se bo pričel 15. oktobra vzgojno-gospodinjski tečaj za doraščajoča dekleta od 14. leta dalje, ki so dovršile osnovno ali srednjo šolo in nimajo namena za nadaljni študij.
Če se bo priglasilo zadostno število deklet, se bo tečaj, kot omenjeno, pričel
15.	oktobra in bo trajal do 15. junija. Dekletom se bo nudila sodobna verska in umska vzgoja kot priprava na življenjsko pot v zakonu in družini.
Na programu bodo sledeči predmeti: verski problemi modernega dekleta, vzgoja v današnjem okolju, gospodinjstvo, računstvo, kuhinjstvo, zdravstvo, olika in mizna etiketa, slovensko in italijansko slovstvo.
Tečaj organizira predstojništvo Šolskih
čiti človečanske pravice žene v svetu, doseči enakopravnost in zaščito žene pri delu in povsod na svetu. Tej organizaciji žena pripada 50 organizacij iz 40 držav.
Kongresistke so si ogledale naše mesto in nato odšle dalje v Videm in v Čedad. Dne 2. septembra bodo v Trstu zaključile svoj kongres in se vrnile na svoje domove, ki so raztreseni po vseh celinah sveta.
Razstava ptičev v občinskem parku
Veliko zanimanje je vzbudila v našem mestu nedeljska razstava ptičev v občinskem parku pod okriljem turistične zveze »Pro Loco«. Zveza je namreč obnovila že staro goriško tradicijo, ko so ljubitelji ptičev na praznik sv. Jerneja razstavili v našem mesitu svoje priljubljene živalce. Nedeljsko razstavo je obiskalo nad 4000 oseb. Nekateri izmed teh so prišli tudi iz oddaljenih krajev Italije. Razstavi je sledila nagrada najboljših ptičev - pevcev in najboljše pasme.
Drugi furlanski bienale v Vidmu
V	cerkvi sv. Frančiška v Vidmu bodo dne 27. avgusta odprli furlanski bienale stare umetnosti. Razstavili bodo 21 slik Sebastiana Bombelija (1635-1719) ter 59 slik Antonia Carneoja (1637-1692). Največ slik teh dveh umetnikov so prinesli v Videm iz Varšave, kjer so bile shranjene v nacionalnem muzeju. Ostale slike pa so prispele iz Benetk, pinakoteke Brera v Milanu, iz Florence iz raznih cerkva in od zasebnikov.
sester v Trstu. Prosilke naj se pravočasno priglasijo v Trstu ul. Docce, 34, tel. 95575, kjer bodo dobile tudi vsa potrebna pojasnila.
Po stopinjah tržaških skavtov
Kakor hitro sem prejel zadnjo številko »Katoliškega glasa« in po njem zvedel, da taborijo tržaški skavti v Zajzeri, me je prevzela želja, da jih obiščem in pozdravim. Zlasti me je gnala želja, da znova sežem v roke skavtskemu starešini g. prof. Theuerschuhu, ki sem ga spoznal pred 10 leti na Sv. Višarjah, ko je pripeljal svojo prvo skupino, maloštevilno' in začetniško, v objem Višarske Kraljice.
Spet je zapel motor, pa hajdi s sinom iz Rajblja preko Trbiža in Žabnic do Ovčje vasi. Bilo je to prejšnjo soboto, na praznik Marijinega brezmadežnega Srca, 22. avgusta.
Pa je bila to pot vsa moja dobra volja zaman. V Zajzeri pri hotelu sem zvedel, da so tržaški skavti že bili odšli. Kaj sem hotel? Domov se mi še ni ravno mudilo, pa sem sklenil, da si malo pobliže ogledam Ovčjo vas, ki so ji Italijani nadeli čudno ime Valbruna. Ovčja vas z Zabnicami in Ukvami tvori slovenski trikot v Kanalski dolini, ki pa se od leta do leta bolj oži. Razumljivo! Šole so le italijanske, odrasli Slovenci pa tudi raje po nemško udarijo kot po slovensko.
V	Zajzeri sem se pri hotelu seznanil s Francetom Kandučem iz Ovčje vasi. Tako sem prišel do prijaznega vodnika, ki mi je marsikaj povedal o položaju v vasi.
Ovčja vas je bila pred zadnjo vojno še skoro čisto slovenska. Pa je Hitlerjeva propaganda naše ljudi tako zmešala, da so kot Slovenci optirali za nemški Reich, na veliko veselje italijanskih oblasti seveda. Prodali so svoja posestva, odšli in se ne vrnili več. Na njih mesta so prišle furlanske in italijanske družine.
Danes ima Ovčja vas 280 prebivavcev: 150 Slovencev in 130 Italijanov. Pa je v cerkvi vse le italijansko. Pravijo, da ima g. župnik tak nalog iz Vidma. Naj bo kakor koli, prav ito ni. Včasih se je v cerkvi molilo po slovensko in nemško; zakaj se ne bi sedaj po slovensko in italijansko? Ali mora biti res cerkvena oblast tista, ki prva pozabi na Kristusove besede: »Pojdite in učite vse narode!«
Kasneje sem spoznal tudi g. župnika. Ko sem so ustavil pred hišo g. Kanduča, je prišel mimo sivolas gospod. Pozdravil sem ga v slovenščini in vprašal, če kaj ve za tržaške skavte. Dejal mi je, da so že odšli. Vprašal sem ga, če je naročen kot župnik toliko slovenskih duš na »Katoliški glas« iz Gorioe. Pa je odvrnil, da ne. Tedaj sem mu kar jaz dal zadnjo številko od 20. avgusta, ki sem jo imel pri sebi. Ta gospod župnik — piše se Ivan Gujon, je že 27 let dušni pastir v Ovčji
vasi. Star je 87 let, pa kar čvrsto še stopa in živahno govori.
Z gospodam Kandučem sva še malo pri kozarčku posedela, pa to in ono rekla. To mi je povedal, da ima 12 glav živine in da ijudje dobro živijo, zlasti ker je vedno več tujskega prometa. In še ito veselje 'mi je naredil, da se je na »Katoliški glas« naročil. Tako bo v bodoče naš list imel svoj dom tudi v Ovčji vasi.
Dasi nisem uspel v svojem namenu, da najdem tržaške skavte in pozdravim prof. Theuerscbuiha, sem bil pa le zadovoljen v srcu: spoznal sem Slovence v Ovčji vasi in naredil propagando za naš časopis. In tudi to je že nekaj!
T. C.
Olimpijski ogenj na dolgi poti do Tokia
Na Olimpijskem griču v Grčiji na Peloponezu so dne 21. avgusta s sončnimi žarki prižgali bakljo, ki jo bodo v štafeti ponesli do Tokia, kjer bodo v oktobru olimpijske igre. Ogenj je prižgalo v vestalko oblečeno grško dekle, ki je nato ponudila bakljo prvemu tekaču na dolgi poti do Tokia, grškemu prvaku za dviganje teži Georgeu Marcellosu. Štirje drugi tekači so baklo ponesli do Aten, kjer so jo izročili japonskim predstavnikom, ki jo bodo z ‘letalom prenesli do Tokia.
OBVESTILA
APOSTOLSTVO MOLITVE V GORICI
se bo tudi letos, kot prejšnja leta udeležilo marijanske procesije na Opčinah, ki bo v nedeljo 13. septembra. Udeležencem bo na razpolago poseben avtobus, ki bo odpeljal ob 14. uri s Travnika in šel preko pevmskega mosta (za udeležence iz Povrne, štmavra in števerjana), skozi Pod-goro, Štandrež, Sovodnje, Gaborje, Rupo, Devetake (za Doberdob) in Jarnlje na Opčine. — Prijave 'sprejema fotograf g. Klein-dienst na Travniku.
RAVNATELJSTVO Državne nižje in strokovne šole v Gorici, ul. Randaccio, 10, javlja, da se pričnejo popravni izpiti 1. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Urnik za ostale predmete si lahko dijaki ogledajo na razglasni deski šole.
RAVNATEJSTVO Gimnazij e-lice j a in U-
čiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Gorici obvešča, da se pričnejo popravni izpiti 1. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Obvešča se tudi, da je odprto vpisovanje na oba zavoda za šolsko lato 1964-1965.
Vsa potrebna pojasnila prejmete na tajništvu šole.
JESENSKI IZPITI čez II. in V. razred osnovnih šol se bodo vršili od 1. do 5. septembra t. 1. Učitelji naj se zglasijo na ravnateljstvih obeh področij do 31. avgusta za navodila.
DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA in NIŽJA INDUSTRIJSKA STROKOVNA ŠOLA s
slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, ul. Montorsino, 8) obvešča, da se vrši vpisovanje učencev in učenk 'do vključno dne 25. septembra t. 1. Istočasno opozarja prizadete, da se prično vsi popravni izpiti v torek dne 1. 'septembra t. 1., po urniku in razporedu, objavljanima na šolski oglasni deski.
ROMANJE V LURD v avtopulmanu priredi od 23. do 29. septembra 1964 agencija IOT, Gorica, ulica Oberdan 6. Na poti se ustavijo v Padovi, Piacenzi, Ventimigli, Monpellieru, Carcassonu. V Lurdti ostanejo tri dni in štiri noči. Prijave sprejema agencija IOT.
DAROVI
Za Marijin dom v Rojanu: Bandelli G-3.000; Furlan 1.000; L. M. 8.000; Piščal* Danilo 1.000; Vera Buli en 8.500, U. J. 1.000; Š. L. 18.500; Zora za srečen povratek 3.000; Pahor Milka 1.000; Leva Ivanka 10.000; Zoro Štokelj 1.000; 'nabirka pri kapelici pri Lajnarjih 7.500; družina Uri bančič za obletnico mamine smrti 5.000. Amalija Zini za drugo obletnico smih brata Ivana Bandelj 5.000; Evgenija Kri" vačič 2.500; družini Ferluga-Tavčar smrti mame Amalije 5.000 lir. — Vsem brotnikom naj Bog povrne, umrlim Pa nakloni večno srečo!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolp®3' trgovski L 30, osmrtnice L 50, več 7^ davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. MoČrd* Tiska tiskarna Budin v Gorici
NOVICE