92. številka.
Trst, v torek 23. aprila 1901.
Tečaj XXVI
..Edinost
7. aa<s enkrat n*	rwun nedelj tr
fUBikci. ob 4. uri rve^c: Narofalna ibkAK:
za celo leto........24 kron
za. pol leta.........1- -
za Ćetrt leta........ *» -
la en nie«ec ........ 2 kroni
Naročnino >e plačevati naprej. Na na-oibe tuei r»riJd<!fcn«> nsrr.rmnp oprava c C ocira.
Po tobatarnah v Trotu »e prodajajo po-eamezne Številke po *» stotink (3 nvč >: »▼en Trsta f«a po fe »totink (4 nvć.
I Vir fon «tT. iTti.
Ogl&ai
se računajo po vrstah v petitu. Zn več rratno naroČilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oeiasi it«L se računajo po pogodbe
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu Nefrankovani dopiai se ne sprejemajo Rokopisi se ne vraoaio.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
/
V edlaontt je a
o <5
Naročnino, reklamacije iu oglane sprejema uprarntSt to. Naročnino iu oglase je plačevati loco Trst.
I rediliAt*« in tiskarna se uahajata v ulici Carintin šiv. 12. V prav ulStvo. In ■prejemanje Inaeratov v ulici Molia piccoio Siv. 3. It. ua«i«u.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G o d n i k
Lastnik konsorcij lista ,.Edinost'
1 stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Nova ustava v Srbiji.
Te »Ini je kralj srbski slovesno proglasil novo ustavo, kakor s-> čitatelji že izvedeli i z naših brzojavnih poročil.
(■lavne določbe te ustave so :
Kraljevina Srbija je dedna ustavna mo-narhija z narodno ruprezentacijo. Državna vera v Srbiji je iztočno - pravoslavna. Ona ni zavisna od nobene strani države, ali vzdržava jedinstvo v dogmah z iztočno vaseljansko cerkvijo.
J »ržavna oblast kraljevine Srbije se ne m<>re ni odtujiti, ni razdvajati. Kraljevina Srbija se deli na 1 *> okrožij. Vsi Srbi so pred zakonom jednaki. V Srbiji ni plemstva. Državljanom srb-kim se ne morejo ni dajati ni priznavati naslovi plemstva.
Osebna sloboda je zajamčena po ustavi.
Nikogar ne more soditi nekompetentno -< k 1 i Šče. N i k d o ne more biti sojen, ne obsojen. dokler ni bil kompetentno zaslišan, ali zakonitim pot«.m poklican, da se brani. So->i - > popolnoma neodvisna. Kazen se inore določiti samo z zakonom in odmeriti jedino zu taka dela. za katera je zakon rekel že v naprt-]. da jih je kaznovati s to kaznijo. Za politične krivice se smrtna kazen odpravlja. SH -ki državljan ne more biti izgnan iz dežele ob n kaki priliki. Prek i h (naglih) sodb ne m< re hiti.
S: n n»dotaklj.v. Imetje je nedotakljivo. Konfiskacija imetja ^e ne more odrediti v nebenem slučaju.
Sloboda ver-ti je neomejena; vse priznane vere so slobodne v Srbi ji. Zabranjeno je vsako delovanje, naperjeno proti iztočno pravoslavni veri.
Pouk je sloboden, a osnovno šolanje je obvezno in brezplačno. \~aki Srb ima pravico, da v mejah zakona izraža svoje mene-n e : v govoru, novinstvo ali slikali. Novinstvo ;e slobodno. Ne more se določiti ni '•enzura, ni kaka druga preventivna odredba, ki bi ovirala izhajanje, prodajanje li širjenje spisov ali novin.
Tain<>-t p'-em in telegrafičnih depeš je nedotakljiva.
^rb-ki državljan s*? morejo shajati mirno n brez orožja na zborovanjih. Za zborovanja v zaprtih prostorih ne treba dovoljenja obla-
sti. Srbski državljani imajo pravico združevati se za cilje, ki niso protivni zakonu.
Izročanje čisto političnih krivcev ni dopustno.
Kralj in njegova hiša morajo biti iztočno pravoslavne vere. Kralj potrjuje in proglaša zakone. On sklicuje nar. skupščino (spodnjo zbornico! v redna in izredna zasedanja. Kralja naslednje njegovo možko potomstvo iz legitimnega zakona po vrsti prvorodstva. Ako kralj ne bo imel možkega potomstva, preide nasledstvo prestola na stransko možko linijo, istotako j K) vrsti prvorodstva. Ako pa ni tudi stranskih mozkih potomcev, tedaj preide nasledstvo na direktno žensko potomstvo iz legitimnega zakona. Stranske linije ženskega potomstva so izključene iz nasledstva.
Narodno raprezentan<»o sestavljati narodna skupščina (dolnja zbornica) i i gornja zbornica (podobna naši gos p »dski zbornici). Skupščina sestoji iz 136 poslancev : med istimi so tudi kvalifikovani, katere voli vsako okrožje po jednega. Zgornja zbornica je sestavljena iz 51 členov. 30 njih imenuje kralj po njih položaju in kvalifikacijah. 18 njih voli narod na neposrednih volitvah, ostali trije so polnoletni prestolonaslednik, mitropolit Srbije in episkob v Nišu. Za volilce, ki volijo v spodnjo zbornico znaša cenzus 15 dinarjev neposednega davka. Za člene zgornje zbornice, katere voli narod, je cenzus 5U0 dinarjev neposrednega davka.
Za one, ki morejo biti izvoljeni v spodnjo zborn'co, je cenzHs tudi lf> dinarjev neposrednega davka, za tiste pa, ki volijo onih členov v zgornjo zbornico, je cenzus 45 dinarjev neposrednega davka.
Noben zakon ne rnore biti proglašen (sankcijoniran) poprej, nego je bil vsprejetod obeli zbornic. Za slučaj spora med zgornjo in spodnjo zbornico, se dotični zakon ne sme več v tistem letu predložiti na re-šenje. K proračunu daje zgornja zbornica samo svoje opazke, definitivno vsprejema ga pa samo spodnja zbornica. Od onih 18 členov zgornje zbornice, katere voli narod, izstopajo devetorica njih po zvršetku vsakega tretjega leta, in sicer odloča žreb; no, isti morejo hiti zojwt izvoljeni v zgornjo zbornico.
Volilno pravico ima vsaki srbski držav-
ljan. čim je dovršil 21. leto, ako plačuje gori označeni davek. Vsi volilci jednega okrožja sestavljajo jedno volilno skupino in glasujejo za celo listo in ne za pojedine kandidate. Istim načinom se vrši volitev v onih mestih, ki volijo po več poslancev. Poslanci spodnje zbornice se volijo vsako četrto leto.
PO l> LISTEK
Nekdaj, nekdaj...
Vasilj Vasiljevič.
K «juan>k> serai morto e sotu-rato ramentt-rai <juel bacio, cbe ti ho Jato...
Nekdaj, nekdaj !...
Kakor v z«* veta v z«-rni pomladi, jedva je za«~el<» r-»lnce gosteje sijati, beli zvonček v varnem zavetju zelenečega grmovja — tako je vzcvetela tudi meni v rani mladosti — prva ljul>ezen...
A «»<1 severa za veje mrzel veter in m<«ri mladi evet...
In |h»moril je tudi v mojem srcu — vzklilo ljubav...
Nekdaj, nekdaj !...
A od tedaj s*» minula že dolga leta...
I>e tuintaru sem se še spominjal v divjem vrt neo življenja tistih časov... A sedaj mi prihajajo zopet pred <»či z vsi svojo radostjo, vso svojo Itolestjo...
*
* *
Ljubil sem jo... Ljubil goreče, strastno, •lažno. blazno... In kako sladki so bili poljubi i en ii vročih, pekočih ustnic. Ogenj mi je p.al po žilah, kedar sem se jih dotaknil, in nekaj kakor električen tok me je spreletalo po vsem života.—
In poljubljal sem jo goreče, strasino...
A v njenih višnjevo modrih očeh se mi je zdelo, da vidim raj, nel>esa...
O daš?" -ie ewig griinen bliebe,
<lie schone Zeit der jungen Liel»e... *
3jC	*
Njeni stari-i so izvedeli za najino ljubezen in prepovedali so jej nadalje občevati z menoj...
A ljubila sva se še vedno...
A sedaj ni bih* več onih vročih, strastnih poljubov. Bivala sva daleč drug od druzega.
Vendar sem jo često sreča val na ulici...
Njena hoja je bila ponosna.
A njena lica so bledela vedno bolj in bolj...
Pogled iz njenih globokih. višnjevo modrih oči mi je pravil, da me ljubi, goreče, strastno, blazno, kakor nekdaj...
A v grlu me je tedaj vedno nekaj zapiralo in tiščalo, v srcu pa sem proklinjat kruto usodo...
* *
Vrnil sem se z daljšega |>otovanja...
izprehajal sem se po mestu, čital, ne da bi si pri tem kaj mislil, vse mogoče plakate in oglase, ogledoval si tuintam izložbe ter gledal, kje bi srečal kakega znanca...
Bilo mi je nekako tesno pri srcu...
Krenil sem proti morju...
Sveži, morski zrak mi je pihal v oUraz, a tam na zahodu je ravno zahajalo solnce, morje in nebo pa sta se bliščala v magičnem, rdečem svitu...
Kongres slovanskih novinarjev v Dubrovniku.
(Po »Obzoru«.)
(Dalje.)
Na banketu je nadalje nazdravil dr. pl. P. 0 in gr i j a našim bratom na severu, velikemu narodu ruskemu. — Dr. Kovače -v i č je pozdravil slovaškega rodoljuba in mučenika Hurbana Vajauskega, a le-ta je menil: Slovaški narod nima morja, ampak le visoke Tatre. Ali če tudi nima morja, ka-koršno je to, ki se širi pred Dubrovnikom, pa ima drugo morje — morje ljubezni do Slovanstva. Pesnik Rihard K a t a 1 i n i c-J e-r eto v je v jako toplih besedah nazdravil najbližjim bratom Slovencem.
Dr. K o s t a V o j n o v i č je rekel : Mi smo ljudje svoje glave. A ker smo svoje glave, kdo bi nas zložil ? Vsi mi zakličete, da se je vendar našel oni, ki nas je ujedinil. To je bil prevzvišeni gospod slavni biskup Strossmaver. <. »n je pravi emblem, znak slovanske skupnosti, slovanskega jedinstva. Kdo je bil veči Hrvat od biskupa Strossmayerja ? Kdo je ustanovil hrvatsko vseučilišče, jugoslovansko akademijo, hrvatsko p ros veto ? Je-li bil «»n kedaj tesnosrčen ? Kdo ga ne ljubi? Ne, vsi ga ljubijo. Tu vam je mož, tu Človek, v katerega zagledati in ugledati se moremo vsi mi. Temu možu, ki je pravi naš pot, ki je ostal sebi zvest vse življenje, kliče: Bog ga poživi na mnoga leta. (Viharno odobravanje in klici: Živio Strossmaver!)
Stoloravnatelj Krešie se je v kratkih a prisrčnih besedah zahvalil v imenu Stross-maverjevem.
Dr. L e \v i c k i je v imenu Poljakov napil na zdravje Tolstega, kakor velikega apostola pravičnosti. Oduševljeni govor mladega Poljaka je izzval burno manifestacijo ter je
•Jedva sem naredil par korakov proti Molu S. Carlo, kar rnu je prišel naproti njen brat Josip, topih oči in upadlega obraza...
Njegov pogled me je zaskelel do dna duše.
Molče mi je stisnil roko...
Kakor da bi bilo to samo ob sebi umevno, sem ga vprašal s tresočim glasom :
»Ona ?«
»Umrla !c je odgovoril z votlim glasom prijatelj...
»Umrla!« ponavljal sem jaz, a nisem je umel, te strašne, grozne besede...
A ko mi je začel praviti o vzroku njene smrti, o boli, ki jej je razjedala dušo, ko mi je pripovedoval, kako je hrepenela v zadnjih trenotkih, tla bi videla mene, ko mi je sporočil njen zadnji pozdrav — tedaj se je začelo dvigati v moji duši polagoma prepričanje, da je več ni, da je ne bom videl nikoli več, nje, ki me je edina, edina na svetu — ljubila, resnično ljubila...
A v srcu sem začutil neko težko, grozno praznoto...
V grlu me je nekaj tiščalo in davilo...
Noč je bila razprostrla nad zemljo svoje črne pero t i...
Neštevilne zvezde so žarele na nebu ; na vzhodu se je prikazal-bledi mesec.
Morje je lesketalo v čarobnem svitu električnih luči, ki so gorele na obrežju...
A moje srce je bilo prazno...
Poslovil sem se od prijatelja...
bilo zaključene, da se grofu Levu Tolstemu odpošlje brzojavka.
I »r. V e r g u n se je radoval na tera, da je Poljak Lewicki nazdravil velikemu Rusu Levu Tolstemu. Govornik je omenjal, kako je bil tudi Dostojevski zasnoval svoj nauk na krščanski ljubavi. Potem je proslavil Cehe ter jim klical : Cehi, vi ste junaci ! V težki borbi ne treba kloniti. Za Slovane veljajo besede Preradičeve: Zora puca, bit Če dana.
Kanonik Liepopili je v ime cerkve dubrovniške pozdravil slovanske goste. Četudi so Hrvatje razcepljeni, vendar so srečni, i da imajo take predstavi tel je cerkve, kakor so Strossmaver, Stadler in drugi, toli odlični hrvatski viši pastirji. Takih škofov bi želel ostalim Slovanom. (Torej je menil prečastiti govornik, da je v drugih Slovanih tudi škofov, ki niso taki kakor škof Strossmaver ! ! Sapienti pauca. Op. ured.).
A. Gabršček, izzvan po zdravijci Ka-tilnića Jeretova, se je zahvalil najprisrčneje. Povdarjal je, kako se je prešlo od praznih zdravije k resnemu delu. Hrvatje in Slovenci so se združili na delu. Govornik je omenjal, kako je v prejšnji.i časih moglo priti do težkih sporov, ako so Hrvatje rekli Slovencem, da so planinski Hrvatje. Danes pa planinski Hrvatje srčno pritiskajo na svoje prsi dolenjske Slovence.
Urednik «Osvita> R a d u 1 o v i ć je na-glašal, da je srce Bošnjakov in Hercegovcev pravo hrvatsko srce. Ponosen je, da je iz kraja, kjer je bil kronan prvi hrvatski kralj Tomislav, kjer je sedem banov priseglo zve stobo hrvatskemu kralju. Z današnjim dnem je dokazano, da je Hrvatstvo v Bosni in Hercegovini urojeno. Pozdravlja prisrčno zbrane slovanske novinarje.
Hrvatski romancier g. Sandar < r j a 1-s k i je omenjal, kako se je danes culo mnogo nad in želja. On želi opomniti na nekaj druzega, na besedo, ki mnogo velja v življenju, a to je — žrtev Mi Hrvatje, ki smo toliko pretrpeli pod knuto nepravice, verno, da se le z žrtvami dosezajo vspehi. V tej odlični družbi vidi moža, ki se jc žrtvoval za dobro naroda. Srečen je, da more pozdraviti tega moža, s katerim se je seznanil pred nekoliko dnevi. Nazdravlja slovaškemu mučeniku Hurbanu Vajanskemu.
Brez smotra sem taval tja naprej ob obrežju, in mrzel morski veter mi je pihljal v obraz...
Nekje v bližini pa so zadoneli otožni zvoki klavirja, in mehak ženski glas je melanholično spremljal pesem :
..E (juaudo serai morto e sotterato
ramenterai quel baccio, che ti ho <latoa... *
Kakor vzeveta v zorni pomladi, jedva je začelo solnce gorkeje sijati, beli zvonček v Varnem zavetišču zelenečega grmovja — tako je vzcvetela tudi meni v zorni mladosti — prva ljubezen...
A od severa je pri vel mrzel veter ter pomoril pomladni cvet...
In pomoril je tudi v mojem srcu mojo ljubav....
In moje srce je prazno, prazno...
A tudi v njem je cvetela nekdaj zorna
pomlad ljubezni, a bilo je nekdaj, nekdaj....
*
* *
Došel mi je telegram, javljajoči mi smrt mojega najboljšega prijatelja.
Hitro sem se odpravil v Trst, da bi ga videl še enkrat, predno ga izroče v naročje materi zemlji....
* * *
Urejaje njegovo zapuščino sem našel med papirji in knjigami lade spis.
In ko ga čitam, mi je tako nekako čudno pri srcu...
Po kratki zdra vijci, ki jo je Poljak dr. O s t a s z e tv 8 k i izrekel damam, je stolorav-natclj Milan K resic zaključil oficijelni del (»anketa. Zahvalil se je na izkazanem zaupanju ter za klical! Živela slovanska sloga! Živel Dubrovnik ! Živel dubrovniški župan!
Iianket, koterega se je udeležilo kakih oseb, se je ^akljueil ob 1. uri po po-lunoči.	(Zvršetek pi ide.)
Politični pregled.
V TRSTU <lne SI. aprila 1901.
O položaju. Največ pozornosti je še vedno obr^ene dogodkom v poljskem klubu. Zlasti pa se novine bavijo s te dni izvršeno volitvijo v parlamentarno komisijo kluba, na kateri je bil David Abrahamovi«* še le na ožji volit vi in z neznatno večino izvoljen v rečeno komisijo, tako, da je prav za prav — propal, vsaj moralno. Temu dogodku pripisujejo veliko važnost, ker je David Airaha-movie tesen »omišljenik nesrečnegaJa\vorskega, ker smatrajo t .rej poraz Abrahaniovicev kakor |K>raz Javvorskega, in kakor zrnato one struje v jK>lj-.kem »kolu--, ki je nasprotna vsaki zvezi z Nemci in ki se obrača proti vladi.
»Neue Freie Presee« opaža inalodušno, da se ne bi čudili, ako tudi Ja\vorski pride na vrsto, da ga odtisnejo iz vodstva kluba.
Imenovanje nadškofa v Zadru. Sedaj javljajo definitivno z Dunaja, tla se imenovanje nadškofa v Zadrti razglasi začetkom prihodnjega meseca. Zadarskim nadškofom {»ostane sedanji splitski biskup Nakic. V »llrvatsk'« čitamo, da se je škof Nakic branil te časti, ali sv. oče da mu je naložil, da moru vsprejeti in se seveda mora pokoriti.
Francozko novinstvo o nastopu nadvojvode Frana Ferdinanda d'Este.
Nacionalistično novinstvo piše jako simpatično o nastopu nadvojvode Frana Ferdinanda d* K>te ter ostro graja nemško liberalno stranko, liescde nadvojvode da bodo imele veliko vrednost za bodočnost. »Te besede — pravi jeden teb listov — odkrivajo vso slabost trozveze, in dajejo Evropi na znanje, da se avstrijsko prestolonasledstvo ne da urediti po prestolnili govorili i n d a z a V i 1 j e 1-m o v e načrte nastajajo težave v ž e storjenih sklepih avstrijskega p r e s t o 1 o n a s 1 e d n i k a. — Ta opomin bodo menda razumeli v Jlerolinu. Naša diplomacija naj vidi v tem dragoceno indikacijo ter važen element za rešenje težkih vprašanj prdiodnjoFti«.
Zid .vski francoski iisti seveda sekundirajo avstrijskim liberalcem.
Iz železniškega odseka poslanske zbornice Včeraj poj>oiudne je imel železniški odsek poslanske zbornice svojo sejo, v kateri --e je razpravljalo o železnici preko Tur, o železnici preko Karavank in Bohinja in o pvhrnski železnici.
Železniški minister pl. \Vitek je naznanil, da predloži zbornici tekom tedna načrt za gradnjo plovnih kanalov. V zvezi s tem zakonskim načrtom se predloži tudi <1rugi, ki se tiče garancij države onim železnicam druge kat< Lr"rije, ki niso postavljene v investicijski program.
P osi. Kolišer je zatrjeval, da je popolnoma evidentno, da je v tržaški trgovin' nastala stagnacija. Medtem ko druga trgovska mesta lepo napredujejo, ostaja Trst skora j vedno na istem mestu. Tega so mnogo krive nedostatne železniške zveze, previsoke tarife južne in severne železnice, neugodna lega tržaške luke, a predvsem pomanjkanje Trstu pravega trgovskega zaledja. Druga železniška zveza s Trstom odpomore sicer nekoliko, a nikakor ne vsemu in ne bodo ko* risti odgovarjale razmerju velikanskih stroškov ;a gradnjo iste. Ne ^lede na vse to je vse-jedno neobhodno potrebno, da se gradi ta železnica že z o žirom na to, da so bile južne dežele d«»sedaj v gosjtodarskem obziru preveč zanemarjene in bo nova zveza nudila priliko, da se b >do mogle iste gospodarsko povzdigniti.
Posl. Š u s teršie je izjavil, da bo njegova stranka glasovala za vladno predlogo, ne glede na to, da se ni jemalo obzira na lokalne koristi dežele Kranjske, ki se je vedno potezala za loško železnico.
Poslanec Kaftan se je pozival na svoja svoječasna izvajanja v zbornici glede na to vprašanje in izjavil, da inladoceška stranka želi, naj bi se radi investicijske predloge ne motilo soglasje v zbornici. Železniški minister \Vittek je izjavil svoje zadoščenje na tem. da je zakonski načrt srečno prestal skušnjo podrobna razprave v odseku.
Tržaške vesti.
Le ne preko cilja I Znano je, da je du najski župan dr. Lueger o priliki, ko je te velikonočne praznike bival v Opatiji, obiskal tudi našega državnega poslanca Vekoslava Spinčiča in tla ga je poslednji tudi vsprejel in pogostil po pravilih staroslavne slovanske gostoljubnosti. Ta dogodek je dal splitskemu «Jedinstvu» povod celo za uvoden članek pod naslovom «dr. Lueger v gostih> , v katerim izvaja povsem neosnovane zaključke.
Da mi nismo več prijatelji dru. Lue-gerju, to ie znano in soglašamo popolnoma s splitskim listom, ki dunajskemu županu očita neiskrenost. Tudi mi porabljamo vsako priliko, da dokazujemo, kako da isti dr. Lueger, ki se toliko ponaša se svojimi krščanskimi načeli in svojim krščanskim mišljenjem, ne pozna krščanske pravičnosti v svojem delokrogu kakor župan prestolnice mnogo jezične Avstrije nasproti mnogoštevilnemu nenemškemu življu, živečemu na Dunaju, in kako je vzlasti krivičen 1'ehora, ki so mu po velikem delu pripomogli, da je sel na preodlično mesto župana prve občine v monarhiji.
Do tu se popolnoma strinjamo s splitskim (Jedinstvom* ; ne moremo pa umeti zaključkov, ki jih izvaja iz obiska pri Spinčiču z očitnim namenom, da bi kompromitiral tega poslednjega, vzbudil sum o pristnosti narodnega mišljenja in ga predstavil svetu kakor kakega klerikalnega konspiratorja. «Jedin stvo» govori skoro z nekako gotovostjo, kakor da se tu na jugu snuje »velika, obča in internacionalna klerikalna stranka* in meni, da utegnemo še dočakati, da nam Lueger postane «Dux Jugoslaviae* za latinske in germanske namene*.
«Jedinstvo* naj nam oprosti : to so halucinacije, ki pričajo le, kako — nervozni smo postali mi Jugoslovani v nesrečnih medsebojnih razmerah. Tako nervozni, da niti činov gostoljubnosti ne moremo umeti radi političnih in — drugih diferenc. Ne streljajmo vendar tako preko cilja.... ! Isti dr. Lueger, židovski liberalec Menger in drugi členi nasprotnih nam strank so bili n. pr. že o raznih prilikah gostje našega Ivana Nabergoja in tudi le-ta je vsikdar ustrezal v polni meri zakonom gostoljubnosti, ne mene se za to, je-li gost politiški prijatelj ali nasprotnik. Je-li g. Nabergoj s tem izdal svoje prepričanje, svoja načela, ali celo svojo narodnost ? ! Kolikor vemo mi — ne!! Nabergoj je o tal isti Nabergoj. To velja menda tudi o Spinčiču.
Iste velikonočne praznike sta bila — kolikor smo obveščeni mi — pri Spinčiču tudi naš kremen-značaj dr. Rvbar in jeden odličnih rodoljubov spodnještajerskih — ki pa n i državni poslanec, kar raoramj izrecno povdariti, da ne bo zopet kakih neosnovanih insinuvacij, kombinacij in konjektur! Je-li radi tega tudi dr. Rvbar kakov črn klerikalni konspirator in morda celo izdajalec narodnega načela ? ! Gospodje okolo « Jedinstva*, se vam-li nič ne zdi, kako ste dovedeni ad absurd u m ? !
Mi (oprostite!) smo celo tega menenja,
da vršenje gostoljubnosti do drugomišljen i-kov, došli h iz tujinstva, ne le da je brez škode, ampak da je celo kortstn » za isto narodno stvar, katero naj bi bil Sp'ndić izdal, ker je gostoljubno vsprejel dr. Luegerja ! Neoporečna resnic-i je, da nas tujinci mrzč največ zato, ker nas ne poznajo. Oni zajemajo informacije o nas iz tujih virov, oni vidijo naše kraje in nase razmere v luči, v kakoršno jih postavljajo naši nasprotniki. Nili torej umestneje, da porabljamo vsako priliko, da mi sami informiramo tujince-drugomišljenike, nego-li da jih informirajo naši nasprotniki ? ! Ni-ii koristno to, ako »i tujinci v našem spremstvu in po naših podatkih ogleda vajo naše kraje in protičavavajo naše razmere in ljudi, mesto da prepuščamo, kakor smo dosedaj, da nasprotniki naši zavajajo drugorodee v krive pojme o nas? Ni-li bolje, da porabljamo vsako priliko, da kažemo tujincu, da nismo taki barbari ? !
O tem pa moramo povdariti, da so tudi v Dalmaciji ravno iste dni iineli visokega gosta, drugomišljenika, katerega ne le da so vspre-jeli [»o vseh zahtevah uljudnosti, ampak so se celo s prošnjami obračali do njega. To je bil predsednik zbornice poslancev, errof Vetter von der Lilie, a ciceroua v Zadru sta mu bila državni poslai.ec Hiankini in neki hrvatski kanonik, čegar ime nam v hipu ui v spominu. Je-li pa s tem državni poslanec, ki i je med najtrdnejimi značaji v vsej zbornici, izdal svoje stališče, svoja načela in program stranke prava? Je-li morda s tem odobril postopanje grofa Vetterja z nenemskimi interpelacijami ? ! Menda ne. Biankini je posto-
pal kakor pameten človek: porabil je rad ugodno prilik;*, da je odločilnega gosta na licu mesta informiral o resničnih razmerah v Dalmaciji. In vspeh je bil res namenu primeren : grof Vetter je priznal, da v Dalmaciji se je mnogo zanemarilo in da treba odpomoči !
Torej, le ne preko cilja streljati in gledati strahove, kjer jih ni. Tole zastruplja, ako v vsakem takem koraku vidim namene, ki so naravnost žaljivi za dotičuika, kateremu smo jih — podtaknili.
Popolnoma pa se zopet strinjamo z zaključkom v »Jedinstvu«: »Mi čutimo potrebo, da se borimo za narodna prava in narodne idejale, ne pa za internacionalne struje, in ako bi ravno prišlo do tega, da bodo tudi cerkvena vprašanja silila v parlament, imamo mi ravno pri nas še jedno vprašanje, k: je nerešeno in nerazčiščeno, in to je staroslo-venski o b r e <1, za k tero hočemo potrkati na vrata Hrvata Strossmaverja, ne pa na vrata dra. Luegerja ! !
Koliko Slovencev je v liojaiiu ! Leta
1S1M). so našteli v R »janski župniji med tisoči Lahov celih 7 O Slovencev ! Vsakdo si je pričakoval, da se v 10 letih najbrž tudi teh 70 Slovencev potopi v laškem morju, posebno, ako upoštevamo dejstvo, s kako nasilnimi sredstvi se dela tu od italijanske stranke in od strani oblasti za poitalijančevanje. Pa glej čudo, mesto da bi bilo tisto majhno številce izginilo, se je v tem, razmeroma kratkem času grozno povečalo. In to nam potrja — čujte — »Piccolo« v naše veliko strmenje. Po
T
»Piecolovem« računu je namreč sedaj v rujanski župniji nič več in nič manj nego 1500 Slovencev! To je v »Piccolu« črno na belem. V današnjem tozadevnem članka pravi namreč, da se je samo petina slovenskih rojanskih župljanov odpovedala latinskemu in sprejela grški obred katoliške cerkve s slovenskim jezikom. Ker pa je slovenski cerkveni obred sprejelo nad 300 Slovencev, izhaja iz računov istega »Piccola« samega, da je v Rojanu še petkrat toliko Slovencev ! To bi bilo torej loOO Slovencev. Mi vemo sicer, da jih je tam mnogo več, no, vsejedno pa moramo zabeležiti za vsako eventualnost, da so sami L a h ? v s v o j e m glasilu dne 23. aprila 1 i >01. priznali, daje v R o j a n u 1500. Slovence v.
To naj si zapiše za uho tudi župnik Jurizza, ker se že rako rad sklicuje na ljudsko štetje, kadar odbija opravičene želje svojih župljanov.
Kdo asritira za unijatstvo? Neki gospod je vpraševal včeraj nekega Rojančana, kdo da prav za prav agitira za unijatstvo. Odgovor je bil zelo kratek in precizen : župnik Jurizza!
Pomen unijatskoga gibanja /a tržaške Slovence. Vsem onim, ki še vedno nočejo umeti pomena unijatskega gibanja za narodno in versko idejo med Slovenci, priporočamo, naj pazno p reč i taj o današnji »Piccolo v« članek : »Come si fabbricano gli scismi«. Ta članek prinesemo tudi mi jutri v doslov-nem prevodu.
Strasenje z Kimom. Židovsko glasilo na lesnem trgu, ki ima o gotovih prilikah prav intimne zveze s tržaškimi zakristijami, poziva danes Rim, naj odpre oči in naj zabrani unijatsko gibanje! Tako namigavanje in pozivanje smo že čitali in slišali tudi od drugih strani, ki so vse kaj druzega nego židovske. Mi se nočemo globokejše baviti s to stvarjo in opozarjamo samo to gospodo, naj ne igrajo z ognjem. Sapienti sat!
Moralen vspeh unijatskega gibanja. Kakor doznajemo, je rojanski slučaj nekoliko vznemiril tudi gospodo na namestništvu in se jim je jelo dozdevati, da se Slovenci v Trstu ne dajo več zatajevati in zatirati, ter da bo treba polagoma pričeti računati tudi z nami. To naj si zabeleži posebno ljubljanski »Slo-veneec in propovednik križarske vojske proti unijstom, dr. Lampe, ki pravijo, da bo unijatsko gibanje škodovalo Slovencem. Širša javnost in više oblastva ne bi bila nikdar prišla niti do približno pravega števila rojanskih Slovencev, ako ne bi se bili ti odločili do radikalnega čina in vsprejeli slovensko bogoslužje. Ako nas nočejo šteti drugi, šteli se bomo sami z geslom : kolikor unijatov, toliko Slovencev.
Taki so naši ljudje! Pišejo nam: Po državnozborskih volitvah se je deputacija oženjenih ekskaserniranih finančnih stražnikov podala do poslancev Mauronerja, Maz-zorana in Hortisa s prošnjo, naj bi v parlamentu posredovali in s svojim vplivom delo-
vali na to, da se jim odškodnina za stanovanje zviša. Sedaj znaša ta stanarina 10 odstotkov plače. Gospodje so seveda obljubili, da store vse mogoče. Povrnivši se o Velikonoči v Trstu, so rekli deputaciji, ki se jim je zopet predstavila, da dosedaj niso mogli še nič storiti. Gospod Mazzorana pa je pisal z Dunaja doli, da so italijanski poslanci jako veseli, da se je njim poverila ta misija, in da hočejo porabiti ves svoj vpliv, da se stvar uravna.
No, stvar se uravna res vsaj kolikor toliko ugodno za prosilce. Ali verujte mi, da laški poslanci ne bodo imeli ni sence kake zasluge na tem, ampak zasluga gre izključno le neumornemu prizadevanju g. dvornega svetnika'! To smo morali konstatirati že sedaj, ker vemo, da si bodo laški poslanci čim bo stvar rešena — prisvajali zasluge, katerih nimajo. Ne. niti sence kake zasluge.
Ali naši ljudje so taki. Ce le morejo letajo k sovražniku! Od onih, ki so bili v deputaciji, ni niti jeden glasoval za Hortisa ali Mazzorano. Ali potem so leteli k njim, da-si morajo vedeti, da tem g£. poslancem uiti na misel ne prihaja, da so res pomagali ljudem, ki imajo v njih očeh velik madež, ali pa ceM dva taka madeža na sebi : da so c. k. uslužbenci in da so Slovenci ! Na drugi strani pa so morali vedeti, da bi se bili naši poslanci radi potegnili zanje. Laški poslanci niso nič storili zanje, ali naši ljudje so vendar tako nespametni, da jim dajejo priliko in pretvezo za baharijo.
Da: taki so naši ljudje od nekdaj !
Zakaj tako J! 1'išejo nam : Več narodnih mož piše prošnje za podeljen je obcanstva. Nekateri delajo to v slovenskem jeziku, ti je tudi takih (in celo narodnih !) gospodov, ki delajo to stvar v laškem jeziku — katerega s a m i n i s o zmožni! Zakaj tako? Ako stranka zahteva tako iz tehtnih vzrokov, naj bi še bilo — nikakor pa ni lepo, ako se usiljuje laščina tam — k j e r j e ni treba. Za danes dovolj — ako se bo stvar nadaljevala, spregovorimo odločneje ! Laške p r o-š n j e ni ni a j o tu n i k a k e p r e d n o-s t i pred slovenskimi!
(Gornja notica zadeva seveda le zasebne pisarje, ki sestavljajo take prošnje; to moramo povdarjati, da bi ne mislil kdo kaj slicnega o uradu našega političnega društva ! Op. uredništva.)
Javna nesnaga. Kakor dijaki smo izdajali, kakor je t«► splošna navada, pisan dijaški list" V jedni številki tega lista je napisal jeden mojih prijateljev humoristično črtico, v kateri je opisal mej drugim tudi pometača svoje rojstne vasi, ki je imel na kapi baje zapisano »javna nesnaga«. Nisem niti slutil tedaj, da bi v tako velikem mestu, kakor je naše. mogle biti ob nastopu XX. stoletja take razmere, da bi smeli naši pometači, ki so »edaj pod mestno upravo, z vso pravico nositi na svojih čepicah napis »javna nesnaga«. In vendar smo srečno tja priro-mali. Tržaški protofizik, Žid dr. Costantini, in magistratna gospoda se kaj radi hvalijo, koliko da storć za zdravstveno stanje Trža-čanov. Takoj hočemo podati še jeden dokaz njih delavnosti za »zdravstveno stanje«. Dokler je imel v rokah pometanje in čiščenje našega mesta znani »Piero Furlan«, so pometači še močili ulice, predno so pometali — kar je vsaj deloma zadržavalo razne bacile, nahajajoče se v pr.ihu. Sedaj pa, ko ima to delo magistrat v rokah, ss pometa kar tja v en dan, ne da bi poškropili poprej. Tako se prah na jedni strani dviguje, na drugi pa zopet pada na tla iti {kar je seveda najlepše) morajo ga mimogredoči požirati ! Tako postopanje pa imenujejo gospoda na magistratu : snaga in higijena !
Porotna razprava proti z. Jlatku Mamliću. Danes se je vršila pred tukajšnjim porotnim sodiščem kazenska razprava proti gosp. Matku Mandiču, glavnemu uredniku lista »Naša Sloga« radi razžaljenja časti proti tožiteljieam Karolina fModesta Preinus in i sodružicam iz Cunskega na lošinjskem otoku. Namišljeni kazenski čin je bil storjen v št.
»Naše Sloge« iz leta 1899 ter je bila že enkrat razpisana kazenska razprava in sicer na 13. decembra 1899. Pred to kazensko razpravo je uložil fgosp. Mandic prošnjo za delegacijo druge porote ter so vsi kazenski spisi, ki so bili odposlani iz Trsta na Dunaj dne 2'i. dec. 1899., zgoreli o železniški nesreči pri Karlsdorfu. Od tega časa je prešlo preko 7 mesecev ne da bi bil zastopnik to-žiteljic storil kak korak, da se vsled nezgode pretrgani proces redno nadaljuje. Še-le 26. julija 1900 je dr. Celestin Martinolich, zastopnik tožiteljic, napravil ulogo na tukajšnje
dežela.» sodišče, -& katero je vprašal kako stoji ta kazenska stvar. I>ež. sodišče se je na to obrnilo na više sodišče, katero je konečno konstatiralo, <la eo vsi kazenski spisi zgoreli, kakor zgoraj omenjeno. Na to je «lr. Martinolich prosil za rekonstruiranje kazenskega procesa s tem, da se še enkrat zaslišijo \se priče, da potrde prepise zapisnikov, svoječasno sprejetih žnjimi od preiskovalnega sodnika, katere prepise je dal tir. Martinolieii svojeeasno delovno napraviti po svojem pisarju. Po zaslišanju vseh prič se je smatral proces kakor rekonstruiran ter je bila razpisana današnja razprava. Na tej razpravi je hranitelj obtoženca, gosp. dr. Gustav G r e-f ori d, ki se je, isto tak o kakor obtoženec,
p -luževal izključno hrvatskega jezika — prvikrat pred poroto v Trstu — predložil takoj |m> preči ta nju obtožnice, da sodni dvor brez razprave in brez pravoreka porotnikov re<i obtoženca obtožbe, ker je kaznjivost čina, radi katerega je bil g. Mundič tožen, pretse-halu vsled zastaranja. Po odgovoru dr. Mar-tinolicha in j»o repliki dr. Gregorinaje sodni d v or jh» polurnem j»osvetovanju izrekel raz-s; k i bo, s katero je bil gosp. Mandie raili zastaranja oproščen Od obtožbe. V razlogih razsodl»e je »»dni dvor inej drugim omenil, tla se je zastaranje izvršilo nekako vsled krivde dra. Martinolicha, kateri je inogel in bi bil moral obvestiti se o stanju pravde prej, nego je potekla ♦»-mesečna doba v smislu i 4»> tiskovnega zakona in to temveč, ker se je tekom <'>-mesečne dobe zastaranja vršilo porotno zasedanje v Trstu ter je moral dr. Martinolich postati pozoren. da v istem zasedanju ni prišla na vrsto jw>rotna razprava proti g. Mandieti. I'roti tej razsodbi, vsled katere so tožiteljiee obsojene v povračilo vseh ::az«*n^kih troškov in katera razsodba je vzbudila občno pozornost mej pravniki, ki so bili moogoštevilno zastopani mej poslušalci, je u loži 1 <Ir. Martinolich pritožijo ničnosti. Ker je bila razprava jako zanimiva ne le v juridičnetn, ampak tudi v jezikovnem pogledu, |h>vrnemo se do nje v -etlni prihodnjih številk.
Z naših sodišč. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim porotnim s« hI išče m kazenska razprava proti Nikolaju Fragiacomu iz Pirana, kateri je v piranski mestni zastavljalnici poneveril *M.l#4*lfi krou. Fragiacomo je bil obsojen na štiriletno težko poostreno ječo.
Novi Kim t nevarnosti. Danes zjutraj vnelo se je na laski ladiji, zasitil ani v naši luki, »Nuova Roma«. I>ošli gasilci pa so opazili na svoje veselje, da so tudi t »krat prišli srečno — pre|M»zno in tla so mornarji že sami rešili novi Rim velike nevarnosti.
Mlad popotovalec. Včeraj popoludne je naletel redar v ulici Caserma na nekega 13- let nega dečka, kateri se mu je zdel sumljiv. Pribbžavši se mu, je vj»rašal dečka jh» imenu, na kar mu je ta povedni, da se imenuje Fran Rizjak in da je doma iz Gorice, <h! kjer so ga stariši j»osiali v Trst, da si tu — kupi klobuk. Ker se pa to stražarju nikakor ni zdelo verjetno, odvel je fanta v ulico Tigor. kjer ga obdržijo, dokler dobijo potrebna |M»jasnila.
3lodernI vitezi. Na nekem plesu pri sv. Ivanu sta se radi neke lepe punčke stepla k letni Josip Ličen in 24 letni Fran Tram-puš. Finale tega je bil ta, tla je Ličen moral iti na zdravniško postajo, Trampuš pa v ulico Tigor! Punici pa ni od ol>eh tekmecev na
sednika. 3. Po»očilo blagajnika. 4. Volitev pregledovalcev računov za minolo društveno leto. 5. Sestava resolucije na vis. dež. ;.bor glede uravnave učnih plač. (Referenta za to točko se izžreba.) f>. Prošnja na visoki deželni zbor, da všteje povišek novih plač od 1. prosinca 1901. 7. Eventuelna volitev deputacije k deželnemu odboru. 8. Volitev novega odbora. 9. Volitev delegatov na zavezno zborovanje. 10. Nasveti in predlogi. 11. Petje po »Slov. pesmarici« dr. sv. Mohora II. del.
O d b o r.
X Naj de no truplo. V Soči so našli žensko truplo — kakor je soditi —
deželnem zboru istrskem, tako ga ne nalrt jajo še danes vsi klici in prošnje našega naroda ni v deželnem ni v državnem zboru, i u njemu, mučeniku, ne preostaja druzega, nego tolažba, da blagor njim, ki so ponižni in krotki !
Vesti iz Kranjske.
:: O b č i u. volitve v Ij j u b 1 j a n i. Včeraj so se vršile dopolnilne volitve za tretji razred. In sicer so bili izvoljeni kandidatje narodno- napredne ztranke :
Dimnik s 542, K e n d a 537, K o z a k
kake 40-50 let stare žene, ki je moralo biti 546, Mally 54tJ, P ros ene 540, Tosti že dolgo časa v vodi.
Ui način ostal 7— nobeden. — Ni-li to žalostno ?
Sreča v nesreči. Sinoči je neka kočija povozila 26-letnega Mihaele D., kateri je ležal pijan na istrski eesti blizo protestantskega pokopališča. Mladeniča so posadili v kočijo in ga odpeljali na zdravniško postajo, kjer so konstatirali, da je bil po sreči le nekoliko odrgnen po glavi.
Koko mu je zmečkalo. 26 letnemu Jakobu Otaviodiču je prišla včeraj po nesreči roka med zobovje stroja na parniku »Jazon« in mu je stroj, četudi so ga hitro ustavili, isto zmečkal.
/ver. 2>vletni kroj ač Gotfrid Fritz iz Kočevja je stanoval s svojo ljubico, 2G letno ; »o.g« ea«a v voni.	528 in Turk 52o glasovi. Socijalno - demo
Rozo Gross, v hiši št. 10. ulice Forni. Fritz	X nekoliko reminiscencij kratičm kandidatje so dobili: Kavčič 99,
je imel malo veselja do dela in je zahteval « «> 40 - 1 e t n i c i deželnega z b o r a ! černe 96, Košir 91, Zink 97, Koman 98. od svoje ljube, da bi ga redila na ta način, j i s t r s k e g a.	Lavtar 95 in Pock 103 glasov. »Neodvisni«
da bi si služila denar z nesramnim življenjem. ! V jedni prvih sej pred 40 leti je pred- kandidat Kunčič je dobil 11 glasov. Ker se pa ona ni hotela udati temu, jo je lajrul hrvatski poslanec, kanonik dr. F e r e-j
večkrat pretepal in jo puščal brez sredstev, t i e, pozneji škof krški, naj se na podnožje	_ .	v,.,
Predsinoči je prišel Fritz okolo polunoči do- prestola predlože ponižna čutstva udanosti in	DrZOJSVllS pOrOClEa.
mov ter je nagovarjal ljubico na nesramen zvestobe, ali italijanska večina je zavrgla ta	ailgležke zbornice,
čin, čemur pa se je ona odločno protivila. 1 predlog ter vsprejela oni poslanca dra. Vi-	LONDON 22. (B.) [Spodnja zbornica.]
Vsled tega jo je Fritz zgrabil za grlo in jo dulicha, kasnejega deželnega glavarja, da se ° Posvetovanju o proračunu civilne uprave hotel zadušiti. Na nje brezupno upitje so se cesarju odpošlje slobodna in očitna adresa, v Je Predlagal Roche, naj se 11a Irsken usta-zbudili sosedje, ter pozvali redarje, ki so šli : kateri naj bodo izražene želje in potrebe po- nov' rimsko-katoliška univerza. Dillom in mimo hiše. naj pridejo pogledat, kaj se godi krajine istrske. V seji dne 15. aprila je bil drug' irski nacijonalisti so podpirali predlog, v omenjenem stanovanju. Stražarji so takoj vsprejet načrt adrese, katerega je I»i L izdelal *>rvi	zaklada, Balfour, je izjavil, da za
pohiteli v stanovanje ter so pozvali v imenu pokojni dr. Anton Madonizza in v kateri se 8VOj° ose,>°* "e P* v iraenu vlade» »oglaša s zakon i naj jim odprejo vrata stanovanja. Sto- je slobodno in očitno govorilo o željah tem predlogom. Kazial je na nujno potrebo, pivši notri so našli ubogo (rross že neza-ji" potrebah pokrajine. V adresi je deželno- da sejsedanj i odnosaji vseučiliškega vzgojevanja vest..o ležati na tleh. Ko je s pomočjo nav- zborska veČina tožila radi odprave milnici- na *rskem ^boljšajo in t(» kolikor se dostaje zočih prišla k zavesti, pripovedovala je palnih privilegijev; radi slabe javne uprave, katoliškega, kakor tudi protestantskega. Menil redarjem žalostne dogodke, na kar so Fritza ki da je čestoj prepuščena nesposobnim in .io' (la osnova katoliške univerze na Irskem ne < »d vel i v zapor.	tujim osebam ; rat li slabega pouka v šolah, P°veča moči katoliške duhovščine. Predlog je
1>ražbe preoiičiiiu. VT sredo, dne 24 ki ne no8,J° narodnega znaka in v katerih 1,11 konečno odklonjen, aprila ob 10. ur? predpoludne se bodo vsled potemnujejo duhovi, mesto da bi se razsvit-naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- Uali ? ra<li zanemarjenja poljedelstva in obrti ;
radi nazadovanja brodarstva in trgovine; radi veti no rastočih doklad in davkov, in konečno, radi pomanjkanja kredita, ki je stalen vir bogatstvu.
Za tem je govorila adresa o željah in težnjah, katere hoče zbor predložiti v ce-Včeraj : toplomer sarsko potrjenje potom zakonskih osnov. Te 2. uri popoiud:.' želje so bile v glavnem: da se občinam po-
vilne stvari vršile siedeče tlražbe premičnin : v Kjadinu 121, les; Largo della Pescheria št. 4, hišna oprava; na Y rdeli 436, vol ; v ulici Ronco (i, kočije; v ulici Coneordia 18, hišna oprava; v Skednju 172 in v ulici Ghega 1, voli in puška.
Vremenski vestu i k.
ob 7. uri zjuiraj 13 2, ob
20.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 765.2.	deli avtonomija, osnovana na širokih in libe-
— Danes plima ob 0.37 predp. in ob 11.0	ralnih načelih; da se zasnuje deželno seme-
p< p. ; oseka oh 5.4<i predpoludne. in ob 5.18	nišče, v katerem bi se vzgajali pobožni in
popoludne.	izobraženi duhovniki, ki bodo v srce ljudstva
—	uli vuli pravo ljubezen in domovinsko čutstvo ;
♦ Trgovsko izobraževalno društvo* v	da se zasnujejo šole, v katerih se bo širila
Trst« vabi na zabavni v e če r, katerega pri-	prosveta in oplemenjevalo srce: tla se bodo ^	Je dospel sem "ij z ujetimi lnu .
redi plesni odsek «trg. izobraževalnega društva*	kakor uradniki nameščali domači sinovi, ki
o priliki zaključka plesnih vaj, v prostorih	bodo iz domovinske ljubezni vršili svoje
.Slovanske Čitalnice* dne 28.' aprila 1901.	dolžnosti; da se povzdigne poljedelstvo, pod-	iz Standertona včerajšnjega dne: Gospa
u . - 1 - - 1 i n •	- i-	11.-	Botha, soproga vrhnega poveljnika Burov,
Aaeetek točno ob o. uri popoludne. Ustopnina prejo podjetja, pomore brodarstvu in trgo-	» 1 &	?	.
-X..	.	- 1	•	... iiii • se ie povrnila semkaj se svojega druzega
za u<le prosta.	vini, da se zmanjšajo davki m doklade, 111 J '	J	, .	..
obiska pri svojem soprogu. Z-3i se, da goji
Povod nji v Ameriki.
NE\V-YORK 22. (B.) Stanje vode v reki Ohio povzroča v Cincinati vznemirjenje. Neprestano prihajajo poročila o povodnjih iz mest Virginia, Kentuekv in Ohi >. Mnogo ljudij je brez strehe. Vlada velika beda.
Grozodejstva Kurdov v Mali Aziji.
CARIGRAD 22. (B.) V st/ari sestave posebnega sodišča, ki naj bi sodilo o razn'h grozodejstvih Ivurdov, storjenih v Erzerumu na ruskih podanikih, so nastale met' ruskim paslanikom in turško vlado resne diference. Poslanik je odklonil sestavo sodišča, kakor jo je predležila turška vlada.
Vojna v j ožili Afriki.
BOMB A Y 22. (B) Parnik »Havarden
na
krovu.
LONDON" 23.
Zjutranji listi jav-
veliko upanja, da nje prizadevanja do sedejo do miru. Ona se poda sedaj v P re torij o, da sporoči Kitcheuerju o obisku pri svojem so
Veteransko podporno druš TO (pod konečno: da se ustvarijo tiste pravne usta-pokrov teljstvom njegove ces. in kraljeve nove, ki prehude iu bodo povspeševale javni visokosti, nadvojvode Frana Ferdinanda d'E- kredit.
ste) nam javlja, da je e. k. namestništvo, v	Ni dvomiti, tla so bile tolike pritožbe
sporazumljenju s kornim poveljstvom v Gradcu, kolikor želje dež. zbora opravičene in mno-	Proces Hilsner.
odobrilo namerjano uniformo za lastno godbo gim teh so cesarske vlade tekom časov od-	DUNAJ 23. (B) K izpr.iva o pritožbi
tega društva.	pomogle na korist — italijanskege tlela pre- n;5naBti Hilsnerja pred kasacijskim sodiščem
bivalstva pokrajine istrske. Kar pa se tiče pe je začeht (laneH o!l 9. uri predpotu Ine. nas Hrvatov in Slovencev te pokrajine, mogli Dvorni svetnik Dreszler je prečital referat o bi tudi danes ponoviti skoro vse omenjene	Hruzt
x Slovensko učiteljsko dru- pritožbe in želje potom adrese na cesarja in	'_
š t v o koperskega okraja bo zborovalo kralja, ker se z nami še vedno in v vsakem dne <». maja t. 1. ob 10. in pol uri predp. oziru postopa po mačehevski toliko od strani v prostorih restavracije pri Orehu se slede- cesarske, kolikor od avtonomnih oblasti, čim dnevni redom: 1. Čitanje zapisnika zad-	Kakor ni pohlevni predlog blagopokoj-
njega občnega zborovanja. 2. Poročilo preti- nega Feretiča že pred 40 leti našel odziva v
Vesti iz ostale Primorske.
S Aleksander Levi liiizil
Velik grešnik.
Povest.
Rus ki	J t. A. Mamitt - StbirijnJ,' F®o<! Pc<Jf(irsti
X.
Dokaj se je morala truditi Avdotija Markov na, predno je dobila dovoljenje, da je smela pokopati l irila »po svojem«. Zgodaj v jutro se je zbrala preti vratini ječe velika tolpa. Bil je pomladen dan. Po poti so tekli vrelci, rahel sneg je porrnil ter se vsedel j nižje. V ozračju se je dala čutiti pomladna vonjava. Razumi se, da v ječo niso spustili nikogar: mrliča so odnesli stražniki. Krdelo ga je pozdravilo s težkimi vzdihi. P« nekje se je otožno oglasil ženski glas ter preminil. Krsto sta vsprejela prepirajoča se popa A v dej in Varsanofij, a njima so se pridružili raz-kolniški prvaki. Preprosta lesena kla:la se jej težko zitirugala v ozračju, |»otem pa kakor bi , bila plavala po cesti proti mestu. Narod se! je valil za njo nalik gosti megli.
»Hvala tebi, o< iuspod !« je zaklical glasno Afanasij Ivanić, stojč za vratini s pristavom j Akakijem. »Nu, dovolj sem se natrapil žnjim... A vse to radi tebe!... Bil si moj dol>er prijatelj !...«
Akakij je, kakor po navadi, mračno mol-	orjaški bobrovi kučmi, položeni na strmo čal. On je dobil povelje: udeležit« se kakor rečno obrežje. Okrog mesta je bilo posekano
polieijm načelnik pogreba s posebnim ciljem,	vse drevje ter je ostal samo mirodvorski gozd,
toda nereda ni bilo. Bila je to nepotrebna	v čegar senci so počivale kosti razkolnikov.
previdnost: velika množica je s pobožno ti-	Ni bilo tu ničesar, kar bi pričalo o poslednji
€
1
fS &
&
Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst

TRST

TOVARNA:
Via Tesa. vogal Via Limitanea
ZALOGE:
Piazza Rosario št. 2
(Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21
šino odšla, urno odnašajoča s seboj dragocene nečiinnosti nečimurnostij — vsi grobi so bili zemeljske ostanke. Razkolniški »mogilnik« kakor jeden. Preprost kupček prsti, nad njim (mirodvor) se je nahajal na drugi strani mesta lesen osmoramuati križ pod leseno strešico, in Akakij je vplival samo na to, da krste po nekje lesen »golohec« t. j. lesen rob okrog niso nosili skozi giavne ulice.	groba, a ničesar več. Na Cirilovem pogrebu
»Nu, kaj?« ga je povpraševal Afanasij je bil, razume se, prenapolnen ves mogilnik »g	a|j železnico franko.	^
Velik izbor tapecarij, zrcal iti slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILUSTROVANJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO Predmeti postavio se na parobrod
m &
^ m
m
Ivauič. »Muhti si požrl?«	! (mirodvor). Brezkonečna razkolniška božja
»Daj mi mir!«	služba je trajala skoro do večera, a nad tem
Afanasij Ivanič se je hripavo zasmejal, ' odprtim grobom sta se konečuo pomirila pre-vdaril Akakija po hrbtu ter zašepetal, poka- pirajoča se razkolniška popa Avdej iu Var-zavši na pogrebni sprevod, gul>eči se v sauofij, vršeča skupaj z vso dostojnostjo po-
prvi ulici :
»To j« tvoje delo, Akakij Vznemirilo te je tedaj ! Toda — pozneje se vrneš na tople češpljeve cmoke*.
Akakij se je stresel, zarohnel ter v naglici skočil na svoje sani, da bi dohitei pogrebni sprevod ; nadzornik pa se je potuhneno smehljal, stoje nekoliko oddaljen od ječi-nili vrat.
Razkolniški mirodvor je bil podoben
grebni obred. Tiho so šumeli vrhovi stoletnih dreves in ta pomladni šum je krasno spremljal turobno razkolniško petje.
Pristav Akakij je pospremil sprevod na mirodvor, pregledal grob ter ni vedel, kaj bi delal dalje. Avdotija Markovna mu je pomagala iz zadrege, rekši :
»Pojdi le, dušica, domov... Nimaš kaj delati tu«.	(Zvršetek.)
OBUVALA! ^m %
PEPI KRAŠEVEC &
pri cerivi s?. Petra (Piaiza Rosario pod IjnisUo šolo)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke
Po.-tue naročbe pe izvrže v tistem dnevu. Odpožiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe ae priporoča
Josip Stantič
čevlj. mojster
» I
Dunajska filjalka
▼loge na knjifcioo *
fevzno posredovanj«, posojila M vroU-rj*. menični eskompt, vJnhaHraaJt i« rmrvlnkuliranje obligacij.
Živnostenskd banka
na Dunaju, L, Herrengasse 12.
glavnica v akcijah 20,000.000 ^ Baiermi zaklad nad 7,000.000
Centrala v Pragi.
Podražmta« v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardubtoah* Taboru, Beneiavi, Iglavl, Moravski Ostravi.
Telovadno flrnštvo „Tržaški Sotol"
val »i na
redni občni zbor,
ki Im»
4. maja 1901. ob 8' , zvečer
t imitieni telovadnici <ulica Coroiieo št. 16.)
w sledečim dnevnim redom: 1.) Pozdrav staroste.
Poročilo tajnika. •'».) Porodilo lihigajnibi. 4.) Poročilo pregled« »valcev računov. 't.) Poročilo učitelja telovadbe. «>.) Ifetzgovor o udeležbi na vseso-kolskem shodu Sokolov v Pragi. 7. Kventuelni predlogi.
\ oliiev novega obdora in ]»re-gledovaleev raruvov.
Trst, lH>. aprila UHJl.
Xa obilni vdeležbi vabi
Odbor.
Chief-Office: 48. Brixton-Road. London, SW.
fi. £hierry-ja pravo stolistno mazilo
je najjače mazilo, ki oblaži bolečine, jili hitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. To mazilo je za hribolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vdobiva se v lekarnah. Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.:
Lokarnarja A. TMerry-ja tovarna t Pregradi pri Rogatca
(Rohitsch-Sauerbrunn).
Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na ig oranj o varn. znamko, ki se nahaja na lončku.

V« 'J
r

S e c e s i j a".
Kuhinjska posoda od sivega emaj-linmega železa, prekaša vse druge enake izdelke na trpe/.nosti in vztrajnosti ter je zelo po ceni in brez konkurence. Za-Io-m pctpolne kuhinjske (»prave. Novost te vrste je putentovani stroj za kuhanje kave ali čaja. ki deduje sam od sel »e, ne da bi 1 »ilo ga treba nadzorovati. Izključno prodajo ima
Anton Amadeo
zaloga železja, kovin in kuhinjskih potrebščin TKST — n lira Barrlera veecliia 5 — TKST
Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v o I >če za vse Šibke osebe kakor tudi blede deklice
se ] >ri poroča
Havazinijev
tcluiiti liiiiii.
Sestavljen je iz raeijonalno izbranih potrebnih količin železa in delujočih prvin k in na.
Vdobiva se samo v
LEKARNI HAVASINI
v Trstu. Piazza della Stazione itv. 3.
Po-tne pošiljat ve s povzetjem.
UCH^J
L
cif-aicu: 48, Brnioi-mit mi, s E
Vžijte košček sladkorja oinoeenega s 40—50 kapljic
A. ThierryJevega balzama.
<la po obvarjete motenja v prebavi jeujit. odstranite slabosti in zadubite blaztijoče čiščenje.
Pristen le s zeleno varstveno znamko »nuna«, in na kovinski kapici (zamašku) vtisnjeno tvrdko : Edino pristno. Po pošti dvanajst raalili ali š?st velikih steklenic štiri krone. Steklenico na poskušnjo z navodilom uporabe m izkazom zalog celega svela pošilja po predplačilu 1 krone £0 stotink lekarnarja A.
Thierry-ja tovarna v Pregradi pri Rosrateu (Ro-hftseh-Sauerbriinii).
Pred ponarejanjem naj se varuje in naj se pazi
vedno na zeleno varstveno znamko »nuna . registrovana
v vseli naprednih državah. . ,i M,«, . t i-rnmnMf-M ilHMli m,—
TRŽAŠKA ZADRUGA
liotelierjev, restavraterjev in kremarjev.
VABILO
u a
občni zbor
ki se bo vrši!
v eetrtek <1iip 24. aprila 1901
ob 4. uri popoludne
y telovadnici mestne šole v ulici Nuova.
DNK V XI H Ki):
1.	Čitanje zapisnika predzadnjega občnega zbora.
2.	t >bjava predsednika glede dnevnega reda za zapiranja lokalov.
o. Predložitev letnega računa za HHM>. h. Predložitev preventivnega računa za leto 1901.
5. Določitev zneska, ki se bo imel plačevati od zadružnikov za 1'JOl.
»>. Volitev predsednika, podpredsednika in 1 2 odbornikov.
ZA VODSTVO :
Predsednik: E. Hncker.
Za volitev se bo moral vsaki legitimovati s povabilom. ki je veljavno le za naslovnika.
Pooblastila morajo biti kolekovana s kolekom o«l 1 krone ter podpisana od 2 prič.
Ako bi se občni zbor nt* mogel vršiti ra<li pomanjkanja postavnega števila udeležencev, se bode isti vršil /. istim dnevnim redom. l>rez ozira na §tevilo udeležencev, v soboto, dnč aprila t. 1. ob 4. u r pop. v mestni telvadnici v nlici Nuova.
C. Klemt.
Tovarna za zatvornice (Jalousien)
Brannan i B. ustanovljena l^Tv
Pripor« <:( *vojm hkratno oblikovana no. i	vovr-tna lesena zastirala Kouleaus), in
žaluzije. — Ceniki gratis.
Agentje
za privatne o»ljt*nialee se povsod šeejo.
Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo

iz lekarne B. Fraper-ja v Praii
je že več kakor 30 let obče znano domače z<iravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
je staro, najprej v Pragi rabljeno do- S mače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pusicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 10- iiORICA - Vrtna ulica 10.
pripon >ča
pristna bela in črna vina iz vipavskih. fiirlanskili. briskih, dalmatinskih in isterskili vinogradov«.
Dostavlja na dom in razpošilja po že-leznici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od :">(» litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena.
Kraoooooooooooaot

S
varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno položeno varstveno znamko.
EJ
Glavna zaloga:
Leiarna B. Fraper-ja c. ii h ivernep zalasatelja „pri črnem orlu'-
Praga, Malastran. ogel Spornerjeve uliee.
Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v lekarnah: H. Lueiani. E. Leitenh u r* P. Premi i ni. S. Serravalio. A. Suttina, C. Zanetti, A. Praxmarer.
Podpisani si časti naznanjati klavnemu občinstvu v inestu, okolici in na deželi, da je prevzel
Zalogo olja; kisa, mila itd. |
v Trstu, ulica Barriera vecchia 4
Blago pošiljam franko na dom po naročbi na debelo in drobno. Po-šiljatve na deželo s poštnim povzetjem.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoma	udani	^^
Josip Gregorčjč fik
<3
©

Albert Brosch
Trst. Vin s. Antonio 5. — Trst.
—m Kozuiiar io izdelovalec Lap
Odlikovan na razstavi 1882. v Trstu.
Velika za'oga koiuhovine in kap za ,'i-vilne in vojaške osel>e.
Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shran uje vaeicožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognju.
Ulica Poste vecchie 16
vojial uliee Caserma
pod novo ouiiiicipaifio palačo.
Na zahtevo ceniki.
Telefon štev. 1082.
g. g u l a
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo dobro sortirano
trgovino
z dezertnimi vini, šampanjcem, Bordeau, Burgunder, renskimi vini, Mosella, italijanskimi, avstro-ogrskimi in paštnimi vini.
Rum, Jamajka. Demerara, Konjak, sladke pijače in razna žganja, vse to iz krajev, kjer se prideluje ter od prvih tu- in
inoze; skih tvrdk,
Toči na drobno (od 1{s litra naprej) rum, Demerard in Ha-vano, Marsalo, ciper, moškat, likerje in razna žganja itd.
po najnižjih cenah.
Na izbero: kitajski in ruski čaj prve vrste.