Q^Jom ^T/and jr-'/ilMlCe** NO. 202 Ameriška Domovir \ Bro^ IN SPIRIT klyn, A; m IN LANGUAG6 ONLY ^ B227 nVtERIC/lcl«l—HOME .-i'. Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVSNIAN MORNING NWSPAP6R CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 21, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII i jpoittei iizivalesLi mam'S I hrez fl§¥@S|@itja staršev ! COLUMBUS, O. — Poslanska —— jzoornica Ohia je izglasovala z Strah pred gospodarskim za-1.52:36 zakonski predlog, ki dovo-stojem večjega obs'ega se i j uje pomoč in zdravljenje uži-U vel javi ja V vseh industrij- valcev mamil, ki še niso polno- Gospodarski zastoj grozi vsemu sveiul skih državah sveta in budi upanje na nagel mednaroden sporazum, NEV/ YORK, N.Y. — V začetku tedna so se vršili v Parizu dva dni posveti in razgovori namestnikov f i n a n čnih ministrov 10 gospodarsko razvitih držav kot priprava na razgovore samih ministrov prihodnji mesec. Ko ti razgovor le počasi napredujejo, se uveljavlja v vseh gospodarsko razvitih državah bojazen, da gre svet v gospodarski zastoj. Prav ta strah budi v gospodarskih krogih tipanje, da bodo odgovorni pospešili razgovore in se trudili za rešitev sporov, ki jih je povzročila nova gospodarska politika ZDA. Tako v Zahodni Nemčiji kot na Japonskem je začela brezposelnost postajati očitna, industrijska produkcija pada, prav tako tudi vrednostni papirji na borzah. Zastoj je segel že tudi v nerazvite države, ki izvažajo pretežno surovine na mednarodni trg, kjer pa je manjše povpraševanje po njih in zato za nje tudi nižje cene. Gospodarski zastoj čutimo tudi v Združenih državah, toda v veliko manjši meri in smo zanj manj občutljivi kot druge države. ZDA izvažajo komaj 4yo svoje celotne produkcije, Zahodna Nemčija eno tretjino, Japonska pa celo več. Zato morata Nemčija in Japonska nujno izvažati, če hočeta živeti, za ZDA to ni tako nujno. V podobnem, ugodnem položaju je tudi Francija, ki krije svoje potrebe po deželnih pridelkih in industriji. Njeno gospodarstvo je namreč nekako uravnovešeno. Precej občuten je gospodarski zastoj v Italiji in brezposelnost je najvišja po koncu druge svetovne vojne. V težavah sta Belgija in Holandija, med tem ko se Francija še kar dobro drži. Mrtvilo in zastoj sta občutna v Veliki Britaniji, kjer je brezposelnost največja od leta 1945. Japonska se je sprijaznila z mislijo, da bo njeno gospodarstvo letos porastlo le za 5%, med tem ko je še sredi leta napovedovala pogumno najmanj 10%, če ne še več, kot v vrsti preteklih let. letni, brez dovoljenja njihovih staršev. Senat je sličen predlog izglasoval že preje in je verjetno, da se bosta obe zbornici kmalu zedinili na skupno zakonsko besedilo. Predlog je bil pred zbornico že lani, pa je propadel, največ po zaslugi poslanca Josepha P. Pulley j a iz Mentorja, ki je trjeval, da bo zakon morda koristen za kratko dobo, da pa more biti na dolgo le prava nesreča. Boj proti uživanju mamil pri mladostnikih je v prvi vrsti stvar staršev in otrok. Uspešen more biti le po odkritem razgovoru in vztrajnem naporu o-beh. Zakon bo zaščitil zdravnika pred starši, katerih mladoletnega otroka bi zdravil ali mu kako drugače pomagal, da bi se rešil uživanja mamil, brez njihove vednosti. Kissinger v Peipingu sprejel precsj hladna Skupne devizne rezerve WASHINGTON, D.C. — Skupne devizne rezerve 14 vodilnih gospodarsko razvitih držav sveta so narastle na 83.6 bilijonov dolarjev s koncem letošnjega avgusta, med tem ko so ob kon- i»i i * > — Na letališču ga je pozdravil velik napis “Ljudstva sveta, združite se prati ameriškemu i m p e r i alizmu in njegovim lakajem I” CLEVELAND, O. — Včeraj je predsednikov posebni svetovalec dr. E. Kissinger letel z Gvama v Šanghaj in od tam^ v Peiping. Sprejem na letališču, nad katerim se je dvigal velik napis “Ljudstva sveta, združite se proti ameriškemu imperializmu in njegovim lakajem!”, je bil kratek. Kissingerja so pričakali le predstavniki druge vrste n časnikarji. Naglo so ga odpeljali v Peiping, kjer bo predvidoma ostal 4 dni. Jugoslovanska poročevalska a-gencija Tanjug, ki ima dobre zveze z L. R.' Kitajsko, poroča “iz diplomatskih virov”, da je Kissinger na pregledu ih preskusu potnega načrta za Nixona in njegovega programa. Zato Nixonov obisk ne more biti več posebno daleč proč. Postavljajo ga v drugo polovico novembra ali v prvo polovico decembra. Tanjug pravi, da bo do Nixono-vega potovanja prišlo “precej |niiarni-nred prihodnjim majem”. j Posebno prizivno sodače naj Kissinger je na poti v pred-j bi urejalo in razsojdo o sporih sedniškem letalu B-707, ki gal glede plač in cen. vodi predsednikov osebni pilot Zvezna vlada je zaprosila ik®n Sieee pofnomoeja podaljšana za eno Set® WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je poslal Kongresu predlog za podaljšanje go- -------- spodarskega s t 'a b il i zacijskega! Posebni odbor norveškega parlamenta je včeraj podelil so-zakona za eno leto, pa mu do- WILLY BRANDT JE DOBIL Kcwond« NOBELOVO NAGRADO ZA MIR i, okoiice dal tudi nekatera dopolnila in spremembe. Predlog je dobil v obravnavo Patmanov bančni odbor, ki je obljubil :anj pospešen postopek. Med drugim je v novi zakonski predlog vključeno določilo, naj bodo člani Plačnega odbora in Komisije za ce.ie z izjemo načelnikov izvzeti h predpisov o nasprotovanju koristi, ki veljajo za zvezne uradnike. Zakladni podtajnik Charles Vol-ker je razložil, da je t) določilo potrebno, ker bodo kiristi članov Plačnega odbora zelo nasprotujoče. Ne smemo pozabiti, da bo v Plačnem odbo'u po pet zastopnikov industrije, organiziranega delavstva in potrošnikov. Zvezna vlada je ddala tudi kazni za civilne prestopke po $2,500 poleg obstdjeiih glob $5,000 za kazenske jrestopke zakona. Zastopniki vl^id so prepričani, da bodo civilni slučaje lažje uspešno končali pred sod- ik molitvi— , tvt . t i • , Podr. št. 41 SŽZ Vabi svoje glasno Nobelovo nagrado za mir nemškemu kanclerju j članice danes popoldne ob dveh Willy ju Brandtu za njegov napor za izboljšanje odnosov z državami komunistične vzhodne Evrope, polk. Ralph Albertazie. Tako bo tudi ta dobil potrebne skušnjo leta 1970 znašale le 65.7 bi- in pregled vseh težkoč iz nepo- lni ono v. Najbolj so porastle devizne rezerve Japonske, te so se od začetka početverile na preko 11 hlijonov dolarjev. Močno so po- sredne bližine. Tisti, ki napovedujejo, da bo Nixon potoval najkasneje v( začetku decembru, pravijo, da, Zvezna vlada Kongres tudi za pnvico nadziranja obresti in diviend, ne pa dobičkov. Sinoda začela azpravo o “pravičnosti r svetu” OSLO, Nor. — Včeraj je posebni odbor norveškega parlamenta, ki odloča o Nobelovih nagradah, podelil mirovno nagrado Willyju Brandtu, zahod-nonemškemu kanclerju in nekdanjemu norveškemu državljanu, za zasluge v naporu za izboljšanje odnosov z državam' vzhodne Evrope. Odbor je glasoval za Brandta soglasno, četudi je bilo kandidatov skupno o-koli 40. Mirovna nagrada je bila v preteklosti le redko podeljena vodilnim politikom in državnikom. Dobili so jo med drugimi predsednik ZDA Theodor Roosevelt, predsednik ZDA W. Wilson in francoski zunanji minister Briand. Izbor Brandta za Nobelovo mirovno nagrado so na Norveškem vsi pozdravili, v Zahodni Nemčiji pa vladna O-pozicija izbora ni bila posebne vesela. Norveška smatra Willyja Brandta za “svojega”, ker je ta leta 1933 pribežal tja iz Hitlerjeve Nemčije in ostal tam, oziroma na Švedskem, do konca druge svetovne vojne, ko se je vrnil v Nemčijo kot norveški vojni ataše. Šele kasneje je vzel zopet nemško državljanstvo in se podal aktivno v politiko. Bil je dolgo v Zahodnem Berlinu, kjer je bil mestni župan v njegovih najbolj kočljivih letih. rastle devizne rezerve Francije , ram, ki ga zdaj preskuša Kissin in Zahodne Nemčije, med tem'ger. ko so rezerve ZDA, Danske in j ———o--------- Nizozemske padle. j Gandhi: Čete ostanejo ,. , RIM, It. — Tretj sinoda ka- je to nujno, ce naj velja Pro' toljških škofov je ončala raz-'Zaradi uspehov v Berlinu ga je pravo o duhovništv s sklepom,1 socialistična stranka zbrala za da ostane celibat v eijavi v ka- svojega načelnika, nakar se je Na leto 182 funtov mesa WASHINGTON, D.C. — Poljedelsko tajništvo je objavilo, da poje Amerikanec povprečno zdaj 182 funtov raznih vrst mesa na leto, celih 26 funtov več kot pred 10 leti. Zanimivo je, da poje tudi več krompirja. Pred 10 leti ga je pojedel povprečno 107 funtov, zadnje leto pa 116 funtov. na meji Pakistana NEW DELHI, Ind. — Pred- vključil v zvezno vlado s kra-ščanskimi demokrati. Ko je pri zadnjih volitvah do bila socialistična stranka toliko toliški cerkvi. Nekateri so pričaivali, da bo sinoda pripročila p vetitev poročenih mož v duh/nike v de- sednica vlade Indira Gandhi je želah, kjer je večj pomanjka-i poslancev, da je imela skupaj z izjavila, da bodo indijske čete o-!nje duhovnikov. Pidlog ni ob-j liberalno stranko pičlo večino v stale na meji Pakistana, dokler | veljal, kot je bil tli zavrnjen' parlamentu, je Brandt končal ne bo rešeno vprašanje Vzhod-j predlog za sprostiti prepovedi koalicijo s krščanskimi demo-nega Pakistana — Bangle DesK poroke duhovnikov Sinoda je [krati in sestavil vlado skupaj z in 9 milijonov bengalskih be-[ priporočila le, da naCerkev ob-1 liberalno stranko. Večina je v guncev v Indiji. Pakistan je pripravljen i drži duhovnike, ki ' se poroči- j parlamentu zelo pičla in včasih zunanji minister voditi novo vzhodno politiko, katere temeljni cilj je doseči izboljšanje odnosov s Sovjetsko zvezo in njenimi sateliti, končati mrzlo vojni in vzpostaviti v Evropi normalne odnose, pri tem pa ostati Irdno povezan z ZDA v NATO. Ta Brandtova politika v Zaho-Ini Nemčiji ni bila povsod spre-eta z zadovoljstvom, kar pa kanclerja ni prestrašilo ali celo ustavilo na njegovi poti. Lani se je Brandt sporazumel s Sovjetsko zvezo in Poljsko ter z obema sklenil in podpisal pogodbe o odpovedi sile v reševa-uju medsebojih sporov, v kateri priznava obstoječe meje v Srednji Evropi, sedaj se pa pogaja z Vzhodno Nemčijo o podrobnostih položaja Zahodnega Berlina in njegovih zvez z Vzhodno Nemčijo in z Zahodno Nemčijo v okviru sporazuma, ki so ga sklenile o Berlinu štiri velike sile. Podelitev Nobenove nagrade Brandtu pomeni odobritev v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za umrlo članico Justino Dermasa. Zadušnica— V ponedeljek ob 6.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Rudolfa in pok. Marijo Lu-xež ob obletnicah njune smrti. V jezeru Erie “utonjeni” odkrit in prijet— Oblasti so prijele 24 let starega Jamesa P. Horna iz E. Clevelanda o katerem je njegov tovariš 29. maja sporočil policiji, da je izginil v jezeru Eriu, ko bi moral pred sodnijo osumljen ropa. Policija je tedaj iskala dva dni truplo utopljenca, pa ga ni našla. Ko bi se moral J. P. Horne javiti 2. julija na sodišču, jo njegov odvetnik dejal, da je izginil, ko se je 29. maja potopil v jezero Erie. Sodnik na to ni dal dosti in je preklical njegov bona za $5,000 in ga ukazal prijeti. V začetku tega tedna ga je Don Shury, ki je položil zanj pri sodniji bond, odkril v Pekinu, 111., in včeraj je bil “utopljenec” živ pred sodnikom v Clevelandu, da odgovarja ne le na obtožbo Brandtove vzhodne politike, ki | ^a, ampak tudi zaradi svojega jo nemška vladna opozicija kr-i ''faa' ščanskih demokratov javno na-| ^ „ D ^ .• pada in zavrača, na katero pa j £čCi£š.HLjŠŽ L/tžSZl gledajo včasih neprijazno tudi SAIGON, j. Viet. — Pretekli zahodni zavezniki. Na vse to norveški parlament, kjer imajo j večino socialni demokrati, torej 1 politični somišljeniki nemških socialistov, ni mislil, oziroma tega ni vpošteval. Nagrada je dobila političen prizvok in postala sporna, četudi Brandtu nihče ne more odrekati dobre volje pri naporih za utrjevanje svetovnega miru. čete li, v verskem občevu, vendar umakniti z meje, če to stori tudi [ne več kot duhovni?, ampak le Indija. [kot laike. negotova, vendar se je obdržala. Brandt je s svojim vstopom v zvezno nemško vlado začel kot Kdo/ naj ho konec vojskovanja v duiem Vietnamu? Fischer vodi z 2 točkama BUENOS AIRES, Arg. — A-toeriški šahovski prvak Bobby Fischer je v boju z Rusom Ti-granom Petrosianom, bivšim svetovnim prvakom, tega prehitel za 2 celi točki. Fischer je zmagal trikrat in tri igre igral Neodločeno, Petrosian je dobil le eno igro. Zdaj ima Fischer 4 točke in Pol, Petrosian pa 2 in pol. Kdor bo prvi dosegel 6 in pol točk, bo zmagal in se bo boril s svetov-Nim prvakom Rusom Borisom Spasskym. Vremenski prerok pravi: Delno oblačno in toplo z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 75. WASHINGTON, D.C. — V politični javnosti se to vprašanje obravnava zelo živahno. Bo verjetno kmalu zagazilo v časopisje in televizijo. Razlogi za to so politične narave. Najpreje velja računati s prihodnjo volivno kampanjo. Predsednik Nixon misli kadidirati. Ako hoče računati zanesljivo na zmago pri volitvah, mora na nek način prepričati javnost, da je konec vojskovanja v Vietnamu pred vrati, ako že ne bo dosežen jutri. Opazovalci trdijo, da bo predsednik prav kmalu napovedal še krajše roke za umik čet, kot jih je že postavil. Ne-počakani kar mislijo, da bo že sredi poletja 1972 dosežen u-mik glavnine naših čet in da jih bo po tem roku ostalo v Južnem Vietnamu le še 30,-000 do 50,000 mož. Razlogov za take napovedi seveda ne manjka. Optimisti radi poudarjajo, da se je položaj predsednika Van Thieu-ja močno popravil. Pri volitvah je zmagal, čeprav ne z metodami, ki so v navadi pri svobodni demokraciji, njegove čete kažejo zmeraj večjo odpornost proti komunističnemu pritisku. Oba razloga sta seveda vredna toliko, kakor jih kdo oceni. Gotovo je na primer, da Van Thieu ne bi pri svobodnih volitvah dobil toliko glasov, kot jih je pri kontroliranih, toda nihče ne more ceniti, koliko volivcev bi mu pri svobodni izbiri dalo svoje glasove. Še težje je ceniti odporno moč saigon-skih čet. Res je večja, kot je bila, ali pa je kos severuo-vietnamski, je pa drugo vprašanje. Razširjeno je namreč tudi mnenje, da komunistična strategija namenoma ne kaže prevelike aktivnosti. Na eni strani hoče Hanoi varčevati s svojimi silami in z gospodarsko zmogljivostjo Severnega Vietnama, ki je bil močno prizadet po pomladnih in poletnih poplavah. Na drugi strani se ameriške čete same po sebi umikajo in ne mislijo več na nove ofenzive. Počemu jih torej izzivati z oživljenimi frontami? Ko se bodo ameriške čete umaknile prihodnje leto, takrat rdeča strategija lahko dobi čisto drugo obliko in vsebino. KomunDm v Ha-noiu še zmeraj bdpred očmi upanje, da bodo o ameriškem odhodu s ktko, toda udarno ofenzivo hko hitre “likvidirali” saigoki režim. Tudi nekaj nepitnih okoliščin sili Ameriks pospešenemu umiku. V Jnem Vietnamu se opaža zrraj več antipatij, do Ameril Rdeči te-renci in aktivisti pesno širijo misel, da je sanska vlada le igrača' v afriških rokah in so amdki vojaški krogi pravi gosperji v Južnem Vietnamu, li so torej odgovorni za vseigobe vietnamske vsakdanjti. To vodi k naraščanju tri med domačimi in ameriimi četami. Drug neprijete pojav je naraščanje naveJnosti med našimi četami. G vedo, da bodo kmalu odšlz Južnega Vietnama brez ike zmage: Počemu torej č»ti in preganjati dolgčas ameriških vojaških pošto j ^ah v Južnem Vietnamu. Igčas ubija razpoloženje mevojaki, jih zapeljuje k pohovanju po gostilnah in bar:od tam je pa samo korak dabe raznih mamil, ki so močno razširjena med našimi vojaki. Vojaško vodstvo dobro ve za vse to in zato želi samo, da bi vojake čim preje spravilo na varno pred vsemi temi skušnjavami. Zato sedaj tudi generali dosti manj nasprotujejo hitremu umikanju naših čet iz Vietnama. Kakšen je položaj v posameznih delih Južnega Vietnama? V delti reke Mekong so menda -saigonski in naši oddelki dobro razpoloženi, tam komunistične čete ne morejo gospodariti po svoje. Glede varnosti se ne more pritoževati tudi vsa ožja in širša o-kolica Saigona. Kočljiv je položaj ob Demilitarizirani coni, ki loči oba Vietnama. Tam saigonski režim še ni spravil terencev in aktivistov pod svoj nadzor, tam je tudi še dosti spopadov na lokalnih frontah. Tam so tudi komunistične čete najbolj agilne. Zato računajo s tem, da se bodo po ameriškem odhodu ravno tam začele nove vojne operacije. Verjetno šele prihodnje leto. Sudan išče kupce za svoj bombaž KARTUM, Sud. — V preteklih letih, ko je bil Sudan povezan s Sovjetsko zvezo in mu je ta dobavljala orožje, je kupila od njega tudi povprečno okoli 60%) pridelka bombaža. Poslabšanje odnosov s 'Sovjetsko zvezo je sprožilo vprašanje: Kam z bombažem, če ga Sovjetska zveza ne bo več kupila? Sudanski bombaž je odlične! kakovosti in je nekdaj odhajal | večji del v Veliko Britanijo in v| manjši meri v Indijo. Letos je pridelek rekorden, kupci pa ne- j gotovi. Potrošnja bombaža in drugih naravnih vlaken je manjša, odkar je industrija u-metnih vlaken v zadnjih lOrlS' letih tako porasti a. Ameriški bombi ubili 18 Južnih Vietnamcev SAIGON, J. Viet. — Vojaške oblasti proučujejo, kako je pri-( šlo do tega, da so ameriška bombna letala odvrgla dve 500 funtov težki bombi na položaje ob kambodžanski meji, kjer so bile še južnovietnamske čete. Pri napadu je bilo 18 Južnih Vietnamcev mrtvih, več pa ranjenih. Napad je bil izveden v podporo obrambe zavezniške postojanke Pace eno miljo od kam-bodžanske meje pretekli ponedeljek. Zemlja za šole V Severni Dakoti je eno osmino površine po zakonu namenjene za javne šole. leden je padlo v bojih v Južnem Vietnamu 5 ameriških vojakov, najmanj od avgusta 1965. — Policija je nastopila proti študentom, ki so demonstrirali in prevrnili ter zažgali nekaj ameriških avtomobilov. Demonstracije so v zvezi s pripravim! za umestitev predsednika republike Van Thieu-je koncem meseca. TOKIO, Jap. — Levičarski študentje, ki vprizarjajo protivojne demonstracije v glavnem mestu, so vrgli nekaj “Molotovljevih koktajlov” v japonski parlament. Zažigalne bombe se je posrečilo naglo odstraniti in ni bilo nobene škode. Vlada je zbrala močne policijske sile, da bo mogla demonstrante uspešno nadzirati. OTTAWA, Kan. — Predsednik vlade ZSSR A. Kosygin je včeraj končal svoje razgovore s predstavniki kanadske vlade in bo odletel danes v Montreal. Obiskal bo še Vancouver in Edmonton na zahodu Kanada ter Toronto, od koder se bo prihodnji ponedeljek podal na Kubo. MEMPHIS, Tenn. — Sinoči je prišlo do novih izgredov v zvezi s smrtjo nekega 17 let starega črnca, ki je po trditvah njegovih črnih rojakov' bil ubit od policije. Policijski načelnik je začasno takoj pustil iz službe vse policaje, ki so imeli z mrtvim fantom kaj opraviti, in ukazal strogo preiskavo. KAIRO, Egipt. — Podpredsednik republike je dejal, da ima Egipt pripravljenih 800,000 vojakov za odločilni boj z Izraelom, v kolikor ta ne bo do konca letošnjega leta izpraznil zasedenega egiptskega ozemlja. LONDON, Vel. Brit. — Tukajšnji strokovnjaki trdijo, da Sovjetska zveza že tri leta preskuša umetni satelit, ki je sposoben uničiti druge satelite. ] St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: $16.00 na leto; $3.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece da Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.2*1 per year; $.9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year lavcev in njihovega vračanja v domovino. Kje jih bomo za- mestja. 'poslih in kako jim bomo preskrbeli kruh? Naši državljani so, dolžni smo jim ga preskrbeti. Kaj |pa bo s predeli, ki so jih zapustili? Brežiška občina je mejna občina! * Komunisti so nekdaj krivili oblasti, družabni ter državni red za odhajanje delavstva v tujino, za izseljevanje, za brezposelnost. Zatrjevali so, da pod komunistično vlado brezposelnosti ne bo, da bo imel vsakdo doma dovolj kruha in ga ne bo treba nikomur hoditi iskat v tujino. Zdaj mirno priznavajo, da so bile to prazne besede, propaganda, ki jo niso znali in ne mogli uresničiti. Slovenci hodijo pod njihovo vlado v tujino s trebuhom za kruhom v veliko večji meri kot kdajkoli pod tujo, nemško oblastjo pred prvo svetovno vojno. Lojze Jakopič je navedel vrsto vprašanj v zvezi z množičnim izseljevanjem iz brežiške občine, ni pa niti nakazal niti predložil kakih rešitev! Zveza komunistov jih nima in jih ne more najti! Kljub svoji nesposobnosti, kljub svojemu brezuspešnemu poskušanju iskanja rešitev se drži na oblasti kot klop! SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO Raztreseni «^gM3 No. 202 Thursday, Oct. 21, 1971 Slovenci ogrožamo sami sebe! .1. Slovenci smo kot narod prav resno ogroženi, je zapisal v prvi številki nove slovenske revije ‘Slovenija’ v Ljubljani časnikar Lojze Jakopič. Pravi, da so to znana dejstva, podprta s številkami o rojstvih in smrtih Slovencev, o naglem izseljevanju mladih ljudi v tujino, o krčenju slovenskega narodnega ozemlja in o izpraznjevanju še tistih, ki bi jih lahko in celo morali držati. Pisec ugotavlja, da je pogum napisati, da Slovenci pravzaprav ogrožamo sami sebe, četudi je tudi to dejstvo podprto s številkami in neizpodbitnimi dokazi. Če že svojo ogroženost priznavamo, v vsakem primeru za njo krivimo druge. Lojze Jakopič nato piše o tem, kar je slišal na občinski konferenci komunistov v Brežicah. Je zanimivo, poučno in potrebno resnega premisleka za vse, ki jim je bodočnost slovenskega naroda pri srcu. Takole piše: Iz brežiške občine je na delu v tujini tisoč dve sto občanov. Številka je gotovo še večja, ker vseh niso mogli evidirati. Na delu v tujini je večina mladih ljudi, ki so na višku svojih delovnih zmožnosti. Do tridesetega leta starosti v tujini zaposlenih je 51%. Do petinštiridesetega leta starosti pa 88%. Več kot polovica v tujini zaposlenih so kvalificirani delavci, med njimi pa jih je kar šest, ki imajo fakultetno izobrazbo. Iz kvalifikacijske strukture je razvidno, da je med kvalificiranimi delavci največ strokovnjakov lesne stroke (82), zidarjev (41), atomehanikov (32), šoferjev itd. Še to je dejstvo, da si je večina teh strokovnjakov pridobila svojo izobrazbo v domači brežiški občini. Glede na to, da ima občina izredno slabo razvito gospodarstvo, je na dlani, kaj bi pomenili kvalificirani delavci za gospodarstvo v domačem kraju. Na občinski konferenci Zveze komunistov v Brežicah so postavili vrašanje, če je objektivno nujno, da tolikšno število domačinov dela in še vedno odhaja v tujino? Mar ni gospodarstvo v občini sposobno zagotoviti dela vsem tistim, ki bi se želeli vrniti v domovino? Še bolj umestna so bila vprašanja, kaj storiti, da bi zlasti strokovnjake dobili nazaj iz tujine in da bi občani, ki se pripravljajo na pot v tujino, ostali raje doma. Motivi za odhod na delo so namreč zelo različni. Nekaj občanov je, ki doma dela sploh niso mogli dobiti. Še več pa je takšnih, da so imeli v domačih podjetjih zelo slab zaslužek. Nad 780 brežiških občanov hodi vsak dan na delo izven svoje občine. Dobra tretjina se vozi na delo v sosednjo Hrvatsko, največ v Zagreb, dve tretjini pa v Krško in celo v Novo mesto. Znano je, da je vsakodnevna vožnja na delo, ki znaša v nekaterih primerih tudi nad 50 km, naporna in da delavci izgubijo veliko dragocenega časa na vožnji, namesto da bi v tem času delali in ustvarjali. Ta problem ne smemo podcenjevati. Pri mnogih, ki so odšli v tujino, je bil prav to vzrok njihovega odhoda. Mednarodna organizacija dela je na podlagi proučevanja vračanja ekonomske emigracije v Evropi sestavila ‘‘model vrnitve”, po katerem se prvo in drugo leto vrne v svojo državo do 10% emigrantov, po tretjem letu 40%, po četrtem in pletem letu 15%, ostalih 10% pa se ne vrne več v domovino. Če bi ta model veljal tudi za brežiške razmere, bi se moralo vrniti vsako leto 110 delavcev. Pa se jih ne. Nasprotno. Lani je znova odšlo v tujino 137 brežiških občanov, v drugih občinah pa se jih je znova zaposlilo 164. Trenutno odhajanje delavcev iz brežiške občine še ni usodno. Lahko pa postane že jutri. Že so domačije brez mladih gospodarjev, že se pojavljajo predeli, ki bodo izpraznjeni. Če bo v brežiški občini in seveda tudi v vseh slovenskih občinah, obveljal “model vrnitve’1, potem se bo v bližnji prihodnosti ustvarilo ravnotežje odhajanja in prihajanja naših ljudi v tujino, toda s tem v zvezi se postavlja vprašanje, kako zaposliti povratnike in hkrati naravni prirast. To so mladi ljudje, ki zaključijo šolanje na osnovni in srednji šoli, ali pa se izuče stroke. V brežiškem primeru gre na leto za okrog 160 povratnikov, 100 občanov iz migracije in za okrog 310 mladih ljudi — naravnega prirastka. Če bi hoteli zaposliti vso navedeno delovno silo. bi morala biti letna rast zaposlenosti od 13 do 15%, kar oa je razmeroma redek primer v Evropi. Nekaj upanja dajejo novi obrati IMV Novo mesto v Brežicah, obrat “Jutranjka” v Sevnici, pa novozgrajene gostinske zmogljivosti in lurizem. Odprta so vprašanja, ki si jih komaj upamo javno sprožiti: kaj bo z obrambo države, ker so v glavnem v tujini sami vojni obvezniki, med katerimi je tudi starešinski kader? Ali lahko računamo na njihovo pravočasno vrnitev v primeru nevarnosti ali napada na našo državo? Kaj se bo zgodilo, če v ZR Nemčiji in v ostalih zapadnih državah CHICAGO NEKDAJ * PRED 80 LETI JE V CHI-j ju blagoslavlaj, Amerikanskega CAGU na vogalu 18. ceste in1 Slovenca in KSKJ, zdaj Ameri-Throp ceste četverica: Antonjško Slovensko Katoliško Jedno- Murnik, Ivan Grilc, Ivan Lesar!to! in njegova soproga Antonija Le-J * NEKDAJ IN ZDAJ. — Ta-sar razmotrivala, kakšno ime ko sem vzdiknil, ko sem pred naj dobi prvi slovenski list v kratkim se oziral sem in tja na so in med [ & njimi ni več toliko zvez kakor nekoč. Starejšim se toliko ne ljubi več na kake sestanke. Mlajši pa vozijo kolikor toliko po svoje in v tem so razlike. Še nekaj naj omenim. Veliko naših ljudi iz zapadnih predmestij se večkrat zdravi v znani bolnišnici “MacNeal Hospital”, ki se nahaja na Oak Park Ave. in Windsor Ave. v Berwynu. Tisti, ki bi v takih dnevih v bol-\ niči radi kaj slovenskega brali, so jim v knjižnici te bolnišnice na razpolago slovenske knjige. V knjižnici imajo precej slovenskih koledarjev, povestnih knjig itd. Povprašajte v uradu in jih vam bodo dali, kdor želi slovensko čtivo. Naj bo dovolj za danes, pa drugič o čem drugem. R. iaifiitvliri tem novem svetu v ZDA. Prišli so do soglasja, naj se mu da ime Amerikanski Slovenec”. Pod m imenom je izšla prva številka “Amerikanskega Slovenca” dne 3. septembra 1891. Letos proslavlja ta prvi in naj starejši slovenski list v Ameriki 80-letnico. To je lepa doba za vsak časopis, Častna za tiste, ki so ga v zelo skromnih razmerah ustanovili, žrtvovali zanj čas, denar, da so slovenski izseljenci (zdaj jim pravijo zdomci) imeli nekaj svojega, tiskanega v svojem slovenskem materinem jeziku. Takih žrtev ne razume vsak. Pisec teh vrstic jih. Dvaindvajset let jih je nosil na svojem hrbtu za pionirski list “A-merikanski Slovenec”. Sedanji urednik slovenskega dela “Amerikanskega Slovenca Glasila K.S.K. Jednote” Jože Melaher je za 80-letnico A.S. napisal in objavil lep članek. Hvala mu! Le krepko naprej in A.S. bo proslavljal 100-letnico — saj bo kmalu tu. Le pogum, Bog bo pomagal! Sredi zadnjega meseca je objavil znani ameriški publicist Gardner Cowles, predsednik korporacije “Cowles Communications”, ki je zadnjih 35 let izdajala magazin ‘Look’, zelo razširjen, izhajal je dvakrat na mesec. Napovedal je, da z dnem 19. oktobra letos bo zadnjikrat izšel. “Look” je imel zelo oošir-no cirkulacijo. Zdaj je izhajal v okrog 5 milijonov izvodov — vogalu Cernak in Wolcott ceste po okolici okrog Sv. Štefana. Tam, kjer je bila trinadstropna hiša pok. kndreja Battistiga in skoraj pol bloka zapadno, sedaj zavzema uvilska veletrgovina Jewel. Nikdaj je bilo tod vse slovensko. Spominjam se, ko sem leta 1920 prišel v Chicago in sem v bivšem Nemaničevem “Slovanski fantje95 vafsij® na svoj koneert CLEVELAND, O. — Rajnki škof Rožman so radi poudarjali, da bo naša slovenska pesem vse nas in naše naslednike preživela. Ko že ne bo ne duha ne sluha po slovenskih ljudeh, so rekli, bo naša pesem še živela. Tako je lepa. Mirne duše lahko zapišem, da je lepa slovenska pesem naj-dražje v našem življenju na tujem, pa naj že bo ta umetna ali pa ljudska, narodna. Posebno pa je lepa, če je zapeta iz fantovskih grl. •Slovenski moški pevski zbor v našem mestu, ki si je morda prav iz tega razloga izibral ime “SLOVENSKI FANTJE”, nam M ilwauski zapiski NAPREDOVANJA. — Člove- bo podal prihodnjo nedeljo, 24. salonu srjčal pok. starega šin- oktobra, ob pol štirih popoldne kovčevegE očeta, rodom iz okolice Žužemberka na Dolenjskem. Bil je zelo zgovoren mož, posebno še, :adar je srkal za bare kako okepčilno pijačo. Zraven pa tud hud, kadar je bilo potrebno. Vprašal sem ga: Kje je pa najvč naših slovenskih ljudi, v kateih ulicah? Pogledal re je malo postrani in odgovoril: “Fantiček, odle okrog je vse kranjsko. Tile se dobi vse po domače, po lanjsko. Tale naš Martin (poktal je na Nemaniča), prodaja lobre kranjske pijače, Matt remesec dela najboljše kranj:e klobase. Tamle v cerkvi sv. Stefana te gospod po kranjsko oročijo in kadar pa smrt prie po koga, ga po kranjsko polpljejo itd., tukaj je vse po knjsko. če si Kranjec, tukaj : potem kakor doma!” Takole mi e vse to zanimivo razložil. Pokščinkovčevega o-četa se večkd spomnim, šaljiv in dovtipen dž je bil — prava korenina iz heste pri Žužemberku. rudi} pot, ko sem se v Slov. narodnem domu na St. Clair ju koncert izbranih slovenskih umetnih in narodnih pesmi. Sloves, dobro ime, ki ga uživa med nami ta zbor in njegov pevovodja, maestro dr. Jerko Gr-žinčič, nam je najboljše zagotovilo, da bo to koncert, na katerega bo ponosen ne samo zbor in njegov učitelj, marveč tudi vsa slovenska družina v velikem Clevelandu. Naša narodna dolžnost je, da se koncerta ‘Slovenskih fantov’ udeležimo resnično v mogočnem številu in s tem izkažemo čast in ljubezen svoji slovenski besedi. Janez Sever ška družba danes je tako sestavljena, da upošteva človeka po njegovi družabni stopnji in po mestu, ki ga v družbi zavzema. Veliko ljudi je, ki se prizadevajo na vse načine, da dosežejo vsaj nekoliko vpoštevanja vredno stopnjo v človeški družbi. Hvala Bogu, da je v večini primerov še vedno tako, da človeka cenijo po njegovi sposobnosti in ne po lestvici, po kateri kdo lezti. Sposobnost človeka, njegova iznadljivost je naredila A-meriko veliko in ji pomagala do razvoja, ki ga uživa danes. Slovenci smo bili vedno marljivi in napredni ljudje. Ni ga bilo boljšega delavca od Slovenca. Če je bila dana izbira, so radi izbirali Slovence in bili z njimi zadovoljni. Njihova pridnost jim je odpirala vrata v vsa polja, tudi tista, ki drugim morda niso bila dostopna. Prav te dni smo imeli zopet tak zgled slovenskega človeka, ki sta mu pridnost in znanje pomagala k napredovanju. To je Miha Mejač. Kot inženir je zaposlen pri firmi Allen-Bradley, ki večinoma izdeluje električne naprave razne vrste. Tu je Miha postal šef kar treh oddelkov, kar ni samo velika čast za Slovence, ampak tudi za Amerikance. Mi Mihu k njegovemu napredovanju čestitamo in želimo še veliko u~ spehov in napredka. MARTINOVANJE. _ To je stara slovenska navada. Takrat so navadno krstili novo vino. Tudi slovensko društvo Triglav Kadar kdo pride, bo prav. Menda ne bo vse v eni uri končano. Tudi mene nekaj mika, da bi pristavil svoj kozarček. Bomo videli! DOBRODOŠLA. — Pred nekaj dnevi se je pripeljala s Koroške gospodična Rozina Ur-schitsch. Priletela je z novim jet letalom B-747. Naselila se bo tu za stalno. Doma je od Sv. Lenarta pri Sedmerih studencih v Ziljski dolini. Njen sponzor je organist fare sv. Janeza Ernest Majhenich. Rozini želimo vse dobro! Začetek bo težak kakor povsod. Pa se bo privadila. Ni prišla popolnoma na tuje, Ernesta je že prej poznala. Saj je bila celo pevka v njegovem cerkvenem zboru. Slovenci so prijazni ljudje in ji bodo olajšali prve mesece njenega bivanja tukaj. V novo življenje se bo vživela tako hitro, da še sama ne bo vedela, kdaj. PRAZNIK VSEH SVETNIKOV. — Letos ta praznik pade na ponedeljek. Je seveda še vedno zapovedan, kar pomeni, da smo katoličani dolžni iti k sv. maši. Poseben privilegij, ki je dan sedaj, lahko veliko pomaga, da opravimo svojo dolžnost že v nedeljo zvečer. To pa seveda le v slučaju, če smo bili pri sv. masi za nedeljo. Ker sta dva dneva, ko nas veže dolžnost iti k sv. maši. Za nedeljo gremo lahko že v soboto zvečer in za praznik v nedeljo zvečer, ali za nedeljo dopoldne in za praznik v nedeljo zvečer. Poleg tega bodo sv. maše pri Sv. Janezu tudi v po- se je odločilo, da ohrani to lepo nedelj ek, tako da'bo možno iti k Fripemfeg k volitvam v Eielltin pred nekaj let pa skoro v 7 mili- j pred kratkimziral po tej okoli-jonih izvodih. Vsega osobja je ci, sem v dm čul njegovo po-imel zaposlenega blizu 1000. To- jasnilo, ki mfa je prav dovtip-da draginja zadnjih let ga je no dal pred leti. Zraven sem. grizla in ujedala. V letu 1970 mu'pa mislil in ar neljubo mi je je draginja in inflacija povzro-j bilo, da se jv teku 50 let tod čila okrog 5 milijonov dolarjev,vse tako spreenilo. Zdaj je pa izgube. Zdaj, ko je poštnina viš- vsak dan ma “kranjskega” tu. ja, papir podražen in vse drugo Čas res vse semeni. Da se zada leta spreminja in zakaj se, i vemo. Kaj naj da naj starejši ^ i-.v-.nwji m v vjouauu /.apauiim uizavau si°venski bst v Ameriki še ved- nenadoma preneha možnost dela in zaslužka za tuje delav-!no izhaJa- Cast ji in hvala! ce. Prav lahko pride do množičnega odpuščanja tujih de-!KrePko vozita naprej in Bog va- dražje, bi imel do 10 milijonov izgube. Tu je Cowles rekel: A-( men! Do te odločitve je prišel s naštevamo voke, kdor hoče sledečimi občutki, ki jih orne-1 jih lahko vid Svojih središč ’rja: “Srce mi je šepetalo: Nada-1neradi zapuščo Poljaki, Čehi, Uuj! Glava pa je svetovala:'Litvanci in dgi. Ampak raz-Stoj! Poslušal sem glavo — ker! mere se tal kakor brezčuten ima prav ...” j traktor, ki orjin reže in obrača Zame, pisca teh vrstic, je to j brazde, in pretem obračanjem zanimiva izjava. Pred oči so ini'se stari nasehci umikajo, ne-stopili spomini tistega dneva radi, ampak valovih življema. pred 26 leti, ko sem stal v ena- ki prihajajo zaznimi priseljenih težavah za odločitev med ci raznih plem, nimajo dosti srcem in glavo, ali naj z “Arne- drugih izhodoOstati tu ali p0-rikanskim Slovencem” jenjamo iskati si drug prijetnejši kraj. v Chicagu in ga oddamo dru- Tako je zdajlovi časi so nas gim. Glavo sem moral posluša-j Pripeljali v ke okoliščine in d, če tudi težko in nerad. pri I razmere. Neaj pa je seveda bilo drugače, ko kakor mi je to razkladal ipojasnjeval pok. Ščinkovčev oč Zadnjih nek let se je precej naših rojako preselilo proti zapadu v Cio, Berwyn, Ri- EUCLID, O. — Pred dobrimi 42 leti, ko sem dospel v Cleveland, je postala euclidska naselbina mesto s 5,000 prebivalci. Župan je bil zloglasni Ely in ljudstvo ni imelo zaupanja v nJega- Slovenci, 750 po številu, so se organizirali v Progresivno politično stranko in leta 1937 pomagali izvoliti župana Kennetha S. Simsa, kateri je ostal vse do leta 1970. Bil je zelo dober župan in Slovence je visoko spoštoval. Pokojni Louis Pirc in pokojni James Debevec sta akcijo vsestransko podpirala. Naselbina je rastla in sedaj šteje Euclid 80,000 prebivalcev. navado in jo proslavi po stari navadi s krstom novega vina. Vino so pridelali na svojem vinogradu v Triglavskem parku. Kdo drugi kot predsednik Jože Ornik se je zavzel, da bo trta zasajena in primerno gojena in ob svojem času prinesla potreben ^sad? To se je zgodilo. Pri občnem zboru, ki je bil pred nekaj tedni, je Jože, ki je bil takrat še gospodar parka, oznanil, da bo trta iz Triglavskega vinograda prinesla kakih 22 galonov vina. Čudovito! Je tudi pripovedoval, kako je pravočasno poskrbel, da mu ptiči niso pozobali vsega grozdja. Menda je postavil tukaj in tam več strašil in to je pomagalo, da si ptiči niso upali blizu. Kako vse pomaga, če veš, kako! Tako torej se je društvo odločilo, da bo imelo martinovanje in to kar v svojem parku. Večinoma bo to za člane. Povabljeni so pa tudi drugi. Nihče ni izključen. Nekaj vina bodo še dokupili, da veselica ne bo omagala kakor v Kani galilejski. Martinovanje bo v nedeljo, 24. oktobra, v Triglavskem parku. in smo mu lahko hvaležni za njegovo skrb in delo v blagor euclidske naselbine. To se kaj lado pozabi, toda oni, kateri vse to ve, mu je lahko iz srca hvaležen in dobro je, da se v danih prilikah spomnimo onih sv. maši. Maša v nedeljo zvečer je ob 6., v ponedeljek pa so ob 7. in 9. zjutraj in ob 5:30 in 7.30 zvečer. Vsakdo si lahko izbere po volji. Izgovoriti, da ni bilo mogoče, se je pa tudi težko. SLOVENSKO ČASOPISJE. — Zadnjič, ko sem pregledoval A-merisko Domovino, sem med u-radnim poročilom odkril, koliko izvodov lista se tiska. Številka me je začudila. V primeri s slovenskimi naseljenci, tako starimi kot novimi, je ta številka neverjetno majhna. Kako, da Slovenci bolj ne podpirajo svojega časopisja, mi je šlo po glavi. Toliko govorimo o slovenski zavesti in slovenski inteligenci, ki je zunaj, in vendar je to tako majhen odstotek, da je človeka strah. Kaj res več ne damo na svojo slovensko stvar? Ni to ni-kako očitanje. Je le skrb, kaj bo v bodočnosti. Tu v popolni svobodi lahko izpovedujemo svoje nazore in izpovemo vsemu svetu, da smo ponosni na našo dediščino in se lahko potegujemo nemoteno za svoje pravice in seveda tudi privilegije in vse nič. Še samemu sebi ne dajemo opore. če ima kdo kakšno pojasnilo k temu, bi me zelo zanimalo. Pisatelj, ki je napisal knjigo z naslovom: “Umreti nočejo”, bi verjetno danes napisal: Živeti nočejo! Kaj pravite k temu? RAZNO. — Včasih ne vem, kateri -___ ____, so neumorno delali za dobro'kam bi se Prej potegnil. Pa sem stvar ' - in napredek naselbine. • sIišal> da Je g°spa Elizabeta Gal-Bodi mu blag spomin! ^un v bolnici. Odšel sem tja. Ima Mesto ie ‘ bi % Volivci mesta Euclida izvolijo težave s krvnim obtokom. To je t Va^e’ VSaki dve leti v vsaki vardi po ^aj že drugič. Zdravnik ji je enega zastopnika, poleg teh pa narocil> da mora počivati. Pa saj mestne zastopnike “at-large”, veste- Delo gospodinje ni nikoli skupno 8 zastopnikov in pred- °Pravljeno. V bolnišnici se je sednika mestne zbornice. Župan naJ)ajala gospa Ivanka Modic. Je v smislu Charterja izvoljen Ddsla js čisto na tiho, da ne bi vsaka 4 leta z neomejeno adrni- kdo zvedel. Nič ni tako skrito, nistrativno pravico. Kadar je da ne bi bil° kdaj očito.< Gospa župan odsoten, vodi mesto ad- srcu pa mi je bilo hudo. Pa prav je bilo tako. Sprejela ga je njegova hčerka KSKJ in ta ga je ohranila nam — 3 varde povprečno od Lake Erie pioti N.Y. železnici, 4. pa južno od Indian Hills do prečne veie-ceste ob 280. cesti. V mestu je zgrajenih okrog 16 vodilnih industrij, 7 višjih šol in 16 osnovnih. Mestna hiša stoji na 105 a-krih zemljišča ob 222. cesti, kjer je policijsko poslopje in sodišče. Po 32 letih uspešnega poslovanja je župan Kenneth S. Sims odstopil in njegovo mesto je zavzel predsednik mestne zbornice od leta 1945 Harry Knuth. To določa mestni charter (poslov-nica) iz leta 1951 in leta 1963. Na priporočilo pokojnega Jamesa Debevca sem jaz v komisiji zastopal Slovence. Pokojni Ja- - — mes Debevec je imel velike za- v er sicte in dri okoliška pred- sluge za napredek mesta Euclid ministrativni direktor, sedaj Slovenec Tony J. Šuštaršič. V mestu Euclidu je več političnih klubov in eden med temi je Coalition Party”, združena tista vseh strank. To je v Euclidu najmočnejša skupina in zboruje vsa leta na enem prostoru. K temu klubu pripada mnogo Slovencev in se dobro počutijo. Moj namen ni sejati razdor ampak priporočati ono, kar bo (Dalje na 3. strain) Norma Wiher je prav tako odšla v bolnico, seveda tudi brez besede. Je še vedno tam. V Mt. Sinah To so vsakdanje težave človeškega življenja. Koliko je naših ljudi, ki so po raznih domovih za onemogle, kakor gospe Seiko, Sagadin, Rajšter. Jamnik Crtalic, Kamnikar. Poleg tega imamo može, ki so po teh domovih, kakor John Hauptman, Rudolph Pugel. To so le nekateri. Dobro delo stori, kdor jih obišče. ttxxr ^REL MAUSER: VELIKA RIDA ^