8554 AA
60100200
PR
05PEDNJA KNJIŽNICA
P - P* 1 26 66001 KOI"'ER
Poštnina plačana v gotovini ,,
Abb. postale I gruppo	500 lir
IŠKI DNEVNIK
Leto XXXVIII. Št. 241 (11.369)
_______________________ TRST, četrtek, 4. novembra 1982
vP!!(SrDri,NIJ h -aČ®i Xhaiat! V IrSt*l3;r]a 1945’ njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. ^“septembra "1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* vdovcu pri Golenji Tiebu&i, od 18. septembia 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
OB HUDI GOSPODARSKI KRIZI IN ZASTOJU MEDNARODNEGA SPORAZUMEVANJA
SEZNAMI ŽRTEV VOJAŠKE HUNTE SE DALJŠAJO
Po volitvah sredi mandata ostaja Včeraj so v Argentini razmerje sil v ZDA nespremenjeno
Lep uspeh demokratov v predstavniškem domu in upravah zveznih držav ■ Republikanci ohranili nedotaknjeno večino v senatu - Reaganu ostaja zožen manevrski prostor
NEW YORK — Upanje ameriške demokratske stranke, da bi z volitvami sredi predsedniške mandatne dobe Reaganu prekrižali račune, ali celo onemogočili nadaljevanje gospodarskega programa, ki si ga je začrtal pred vstopom v Belo hišo, je z volilnim izidom splahnelo. Res je, da so demokrati zabeležili lep uspeh in še povečali svojo premoč v predstavniškem domu ter v upravah nekaterih pomembnih zveznih držav, prav tako pa je res, da v senatu, se pravi v zgornjem domu kongresa, niso napredovali niti za ped. pa čeprav so potihem u-pali, da jim bo «antireaganomics», se pravi protest proti Reaganovi gospodarski politiki, prinesel ponovno večino, ki so jo v senatu izgubili pred dvema letoma ob republi-
kanskem «pohodu» na Belo hišo. Predvolilne sondaže so demokratom obetale skrčenje osmih glasov republikanske prednosti, ki pa se ni u-resničilo: od «starih» tridesetih senatorjev, jih je kar 28 obdržalo svoje sedeže, kar dokazuje njihovo moč in vpliv v ameriškem političnem sistemu.
Globalnega volilnega poraza torej tokrat ne gre iskati v nobeni od obeh političnih smeri pa tudi ne pretiranega zmagoslavja, čeprav o-be strani izražata zadovoljstvo z izidi. Reagan si je prav gotovo oddahnil od predvolilnega strahu pred
hudim protestom, s katerim so računali demokrati. Že dokaj nizka u-deležba na voliščih pa je tako upanje razblinila, saj volilni protest praviloma sloni na visoki volilni u-deležbi. Poleg tega pa se ameriški predsednik sklicuje na svoja predvidevanja o že tradicionalnih izgubah pri volitvah sredi mandata, ki so zanj relativne, saj se nanašajo na predstavniški dom in ne na senat, kjer je ohranil neokrnjeno ve cino. To pa je bil ">o njegovih besedah glavni cilj njegove stranke, ki mu zagotavlja nemoteno nadalje vanje predsedniškega mandata.
Seveda pa Reagan ni posebej poudaril vsekakor zaskrbljujočega poraza v spodnjem domu kongresa: demokrati so tukaj svojo precejšnjo premoč še povečali. Republikanci so ob 25 sedežev, ki se bodo tako
pridružili dosedanji demokratski prevladi 51 sedežev, vendar se problem ne konča pri številkah. Demokratsko kongresno predstavništvo je namreč doživelo tudi kvalitetni premik, saj se je v njihovih vrstah povečalo število liberalnih in pro-gresističnih poslancev na račun konservativcev, s katerimi je doslej v stiski Reagan lahko računal, ko je predstavljal svoje gospodarske predloge.
Res je torej, da se Reagan še lahko zanaša na odločilno podporo enega od obeli vej kongresa, prav tako pa je res. da mu jasno opozorilo prihaja tudi iz vrst krajevnih uprav v zveznih državah: dosedanja večina demokratskih guvernerjev se je Še povečala in to prav v nekaterih najpomembnejših ameriških državah. Demokrati so velike uspehe doživeli na srednjem zahodu, kjer so tradicionalno prevladovali republikanci:	Michigan,
Minnesota, Ohio, Wiscons;n; uspeli so v Texasu ter ohranili položaje v New Yorku in na Floridi. Z drugimi besedami, opozicija sedanjega predsednika nadzoruje večino naj-
kar
pri-
NA ŠIROKEM POSVETOVANJ« 0- STROŠKIH ZA DELOVNO SILO
SKUPŠČINE PODPIRAJO DOKUMENT SINDIKATOV, A Z JASNIMI POGOJI
Dopolnila zadevajo jamstva glede davčne razbremenitve in obrambe dejanske vrednosti delovnih prejemkov
MILAN — Poldrugem dnevu širokega posvetovanja na delovnih mestih je že mogoče tvegati napoved o njegovem izidu: eftotni predlog sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL bo po vsOj verjetnosti na delavskih skupščinah odobren in potrjen, toda z nekaterimi popravki, ki ga pogojujejo z določnejšimi jamstvi delodajalcev in zlasti vlade glede kritja nižjih plač pred inflacijo in glede davčne razbremenitve. Obenem delavska baza postavlja zelo ostro vprašanje sočasnosti med 10 odstotno «omilitvijo» draginjske doklade (ki jo vsebuje sindikalni dokument) in protivrednostmi, ki naj zaščitijo dejansko vrednost plač.
Potek delavskih skupščin je sicer ponekod še nihajoč, pojavljajo se tudi v nekaterih obratih, kjer je vzdušje posebno razgreto zaradi proizvodne krize, nasprotovanja in celo alternativni dokumenti. Upoštevati je tudi treba, da je posvetovanje šele na začetku, a že prvi izidi v najznačilnejših industrijskih območjih nakazujejo pozitiven izhod. V Lombardiji so doslej izvedli že 105 shodov na delovnih mestih, pri katerih je glasovalo nekaj več kot 10.000 delavcev, pri čemer ie 93 odstotkov podprlo enoten predlog sindikalne zveze. Le na skupščinah po posameznih obratih Alfa Romeo je velika večina glasovala za alternativni, zelo kritični dokument tovarniškega sveta.
V Piemontu so bile skupščine v posameznih obratih Fiata in tudi drugih tovarnah, pri katerih se je sicer ponovila zelo nizka udeležba (manj kot polovica zaposlenih) in več kot polovica prisotnih ni hotela glasovati. Več kot tri četrtine od okrog 20.000 volivcev je pa potem podprlo dokument enotne sindikalne zveze, dopolnjen s predlogom krajevnega kovinarskega sindikata FLM, ki naglasa potrebo po zaščiti realne vrednosti plač do 12 milijonov letno. Z veliko večino so predlog tajništva CGIL - CTSL - UIL Potrdili tudi sindikalni kadri v Venetu ter delavci na skupščinah v obratih Montedison v Margheri in v 00 manjših industrijskih podjetjih, hkrati so pa izglasovali tudi reso-
luciji, ki zadevata obrambo nižjih plač in pa zahtevo po predhodni o-dobrilvi davčne razbremenitve za delovne prejemke.
Skupščine v tovarni Pire tli pri Milanu se je udeležil sam generalni tajnik CGIL Luciano Lama, ki je množici delavcev obrazložil enotno sindikalno platformo. Po treh lirah vnete razprave je skupščina odobrila dokument z veliko večino, a z dopolnili, ki zadevajo davčno razbremenitev, preklic vladnih u-krepov glede socialne politike in tarif za javne storitve, ohranitev kritja draginjske doklade in pro stovoljno prispevanje v polodstotni solidarnostni sklad. V svojem po-•sgu je bil Lama zelo kritičen do Spadolinija, češ da podpira stališča Confindustrie, in je pozval delavce, naj ohranijo enotnost, ki je potrebna, da bodo delodajalci in vlada prisiljeni sprejeti sindikalne predloge glede obnovitve delovnih pogodb in reforme stroškov za de lovno silo.
Medtem se je tudi včeraj nadaljevala polemika v zvezi s Chiaromon-tejevimj kritikami sindikalnim predlogom v glasilu KPI. Iz vrst CISL in UIL sicer priznavajo partiji pravico. da izrazi mnenje o tako pomembnih vprašanjih, očitajo ji pa. da pomeni tak poseg v tem trenutku vmešavanje v potek posvetovanja Socialistični namestnik tajnika CGIL Marianetti pa pravi celo. da bi bilo treba sklicati iz redni kongres tega sindikata, kjer naj bi razčistili nesoglasja med komunisti in socialisti, če bi na o-snovi takih pritiskov delavske skupščine zavrnile enotni dokument sin dikalne zveze.
Bojanic v Iraku
BAGDAD - Član ZIS in zvezni sekretar za zunanjo trgovino Milenko Bojanič se je včeraj ločeno pogovarjaj z iraškim ministrom transporta in komunikacij Abdulom Ka dairom Al Asadijem ter industrije in rudarstva Subi Jasinom Kadai rom, o jugoslovansko - iraškem gospodarskem sodelovanju. V pogovo-
odkrili še dve grobišči
Med pogrešanimi Italijani še 17 novih imen Italijansko sodstvo uvedlo preiskavo
BUENOS AIRES — Kot je bilo pričakovati so v Argentini našli še dve pokopališči, kjer je zakopano še neugotovljeno število neidentifi-' ciranih žrtev tamkajšnje vojaške hunte. Prvo skupno grobišče so odkrili v Berissu pri La Plati in drugo v Magdaleni, kakih 100 km južno od prestolnice. Skupno število pokopališč s pobitimi žrtvami policijskega divjanja je tako naraslo na osem.
Medtem je organizacija «Amnesty Internationa)® objavila še 17 imen žrtev, katerih ni bilo na uradnem seznamu italijanskih oblasti, tako da je zdaj skupno znanih že 314 imen pogrešanih italijanskih državljanov ali Argentincev italijanskega porekla.
Na izjavo argentinskih oblasti, da jim italijansko veleposlaništvo ni nikoli dostavilo seznama z «dozdevnimi žrtvami® je osebno odgovoril italijanski veleposlanik v Buenos Airesu Sergio Kociancich, ki je sicer priznal, da takega seznama v celoti ni nikoli predložil, vendar pa je od 6. avgusta 1976 dalje srnino zahteval od argentinske vlade za pojasnila o izginotju vsakega italijanskega državljana, oz. argentinskega državljana italijanskega porekla posebej, za katerega je izvedel. da se je za njim izgubila vsaka sled. Včeraj je predložil tudi vso dokumentacijo, ki potrjuje ta njegova posredovanja.
Posebno preiskavo v zvezi z argentinskimi žrtvami je uvedlo tudi državno pravdništvo v Rimu. ki ne bo raziskalo le izginotja Italijanov v tej južnoameriški državi, ampak bo tudi ukrepalo v Italiji proti vsem tistim, ki so bili o teh dogodkih obveščeni, pa jih niso sporočili odgovarjajočim italijanskim oblastem.
Državno pravdništvo bo v prihodnjih dneh s pomočjo sodne policije skušalo izslediti vse svojce pogrešanih v Argentini, da bi z njihovo pomočjo dobilo potrebne podatke za preiskavo. Sodniki bodo zaslišali tudi vse tiste državne funkcionarje, ki so bili že več časa obveščeni o teh dejanjih, da bi od njih izvedeli kaj so doslej ukrenili za rešitev tega vprašanja.
bolj gosto naseljenih držav, bo zelo ugodno izhodišče za hodnje predsedniške volitve.
Pomembno težo na tehtnici vo lilnih uspehov in neuspehov pa bodo imeli tudi nekateri neuradni referendumi, ki , so jih demokrati navezali na svoje volilne programe.
Najpomembnejši med njimi je bil vsekakor tisti; ki je zadeval prif mernost nadzorovane zamrznitve je( drskega orožja v ZDA in SZ: spret iet je bil v osmih državah in različnih mestih, nasprotovali pa so mu le v Arizoni.
Nedvomno Reaganu v naslednjih dveh letih predsedniškega mandata ne bo la’’ko. Posledice njegove restriktivne gospodarske in socialne politike bodo še dolgo vidne in delni uspehi gospodarske rasti ne bedo utegnili pogoltniti enajstmili jonske vrste brezposelnih. Če k temu dodamo še slepo ulico, v katero so zašla pogajanja o omejevanju jedrskega oboroževanja in nesporazume z zahodnoevropskimi zavezniki. so njegove možnosti za po novno izvolitev v Belo hišo, kljub izraženi trdni odločenosti za kandidaturo. dokaj omejene. Ob tem
gre omeniti izjemno Široko volilno ! imiiniiiiiiiiinMiiimimiMiiiitiiiiiiinmimiitimiiiiiiiiiiiiimir..............................
podporo, ki jo je v senatu prejel Ted Kennedv, kar prav gotovo potrjuje verjetnost, da se bo tudi vplivni politik iz Massachusettsa spustil v boj za predsedniško mesto.
Kakorkoli že. Reaganovim predvidljivim težavam navkljub, na Zahodu nič novega, bi lahko rekli.
Sovjetska zveza, ki jo ameriške volitve zanimajo predvsem po njihovem vplivu na prihodnje medna rodne odnose v tem obdobju hladne vojne, je preko agencije TASS že opozorila na naraščajočo notranjo opozicijo proti ^militaristični politiki* Reaganove administracije, ki is po njenem prepričanju glavni krivec za zastoj ženevskih pogajanj.	,	.t \
ZARADI ZADRŽANJA VEČINE 0 FINANČNEM ZAKONU
OPOZICIJA ZAPUSTILA ZASEDANJE POSLANSKE KOMISIJE ZA PRORAČUN
Prihodnji teden predvidevajo «vročo» razpravo v skupščini - Chiaromonte o stališču KPI
RIM — Finančni zakon je bil včeraj hipoma odobren v proračunski komisiji poslanske zbornice. Od ponedeljka dalje, ko bo o tem vprašanju razprava tekla v skupščini, pa bomo nedvomno priča ostremu parlamentarnemu spopadu.
Veeiaj dopoldne so namreč predstavniki vseh opozicijskih skupin KPI, PBUP in neodvisne levice na eni ter misovcev na druži st: ani, zapustili zasedanje proračunske komisije in tako na dokaj viden in neobičajen način Izkazali svoj protest. Kot trdijo predstavniki opozicijskih skupin, je večina, zaradi nagice, s katero vodi razpravo o finančnem zako ni, drastično zavrnila kakršnokoli soočanje, bolj ali manj konstruktivno, z drugimi strankami.
Skratka, vse popravke, ki so jih predložili predstavniki opozicije, so zavrnili kar brez razprave, ki je sicer običajna v podobnih primerih.
Po diugi strani pa predstavniki večine niso predložili nobenega popravka, delno zato, ker bi prišle v tem primeru do izraza razprtije znotraj Spadolinijeve večine, delno pa tudi zato. ker se Spadoliniju mudi in hoče. da pride do odobritve zakona najkasneje do 20. novembra.
Polemike so včeraj prišle do izraza tudi v izjavah nekaterih predstavnikov večine. Socialist Sacconi in demokristjan Pomicino, eden najtesnejših Andreottijevih sodelavcev, sta kritizirala zaprtost vlade in iz-
ZANIMANJE ZA TESNEJŠE POVEZOVANJE GOSPODARSTEV OBEH DRŽAV
Libijski predsednik Gadafi v Beogradu Pogovori o dvostranskem sodelovanju
rib so obravnavali nekatera vpra-šartja glede jugoslovanskega- letalskega prevoznika JAT' in dela jugo slovanskih podjetij na investicijskih projektih na področju telekomunikacij. Sicer pa je Milenko Bojanič z dvigom zastave svečano odprl jugoslovanski dan na 19. bagdadskem mednarodnem sejmu. Milenko Bojanič se je srečal tudi s predstavniki jugoslovanskih delovnih organizacij, ki delajo v Iraku, (dd)
BAGDAD - Po včerajšnjih trditvah iraškega vojaškega poveljstva so uspešno odbili novo iransko ofenzivo na južnem območju fronte ob šat-el-Arabu.
MED VČERAJŠNJIM SREČANJEM V BELI HIŠI
Pred prekinitvijo stavk v Bolnišnicah
RIM — Po sinočniem srečanju z ministrom za zdravstvo Altissi mom so zastopniki zdravniških združenj napovedali, da bodo v uri hodnjih dneh prekinili stavkovno gibanje v javnih bolnišnicah. Prekinitev naj bi trajala 15 dni, da bi v tem času poskusili premakniti pogajanja o obnovitvi delovne pogodbe z mrtvega tira.
razila željo, da bi vsaj med razpravo v skupščini prišlo do drugačnih odnosov z opozicijo. Ob tem je treba podčrtati, da nameravajo komunisti sprožiti v parlamentu veliko ofenzivo v zvezi s finančnim zakonom, kar pomeni, da bo kaj težko piišlo do odobritve tega zakona. Sicer pa so včeraj komunisti obrazložili svoje stališče: Geiardo Chiaro-monte je namreč časnikarje seznanil z vsebino razprave, ki je potekala včeraj na zasedanju vodstva komunistične partije. Chiaromonte je dejal, da bodo komunisti ob finančnem zakonu vodili oster boj in bodo vsekakor iskali čim tesnejših stičnih točk s socialistično stranko, če bo le ta prista’a na predstavitev skupnih popravkov. Chiaromon.e je spregovoril tudi o polemiki, ki je burila duhove ves včerajšnji dan, v zvezi z odnosi med komunistično partijo in sindikalno federacijo. Številno predstavniki CISL in UIL so namreč kritizira'i prav članek komunističnega voditelja, ki ga je včeraj objavilo strankino glasilo slinita® in v katerem je Chiaromonte dokaj odkrito kritiziral predlog sindikatov o ceni dela. Chiaromonte je včeraj zavrnil obtožbo, po kateri naj bi bil njegov članek -»nedovoljeno vmešavanje* v sindikalno razpravo: dejal je, da komunistična partija ni pozvala delavcev, naj se izrečejo proti predlogu sindikalne federacije, ampak je le izrekla — za kar ima seveda pravico — kritično stališče v upanju, da bi to pripomoglo k izboljšanju predloga celotnega sindikalnega gibanja.
R. G.
Spadolini Reaganu:«Ukrepi proti SZ škodujejo evropskemu gospodarstvu
r
Reagan in Spadolini pred Belo hišo
(Telefoto AP)
Turški levičarski skrajneži včeraj zasedli konzularno predstavništvo Ankare v Kotna
K6LN — Večja skupina oboroženih levičarskih skrajnežev je včeraj dopoldne vdrla v turški generalni konzulat v Kiilnu, kjer za-d rižu je v svojih rokah neznano število talcev, med njimi tudi turškega generalnega konzula Ilhama Kicilama. Ob napadu je prišlo do streljanja, šest oseb je bilo lažje ranjenih, precejšnje število oseb pa je uspelo zbežati iz poslopja, predeti so se teroristi v njem žaba rikadirali. Po ocenah zajiodnonemške polici je se v poslopju nahaja 30 talcev, še vedno pa ni znano število napadalcev. Iz dosedanjih sti kov se je izvedelo, da so vsi napadalci turški di zavijanj, in sicer pripadniki skrajnolevičar-ske organizacije «Dev Sol*, ki je bila pred vojaškim udarom v Turčiji izredno aktivna.
Na oknu konzulata so napadalci razobesili
rdečo zastavo, na njej pa je napis proti prihodnjemu referendumu o novi turški ustavi, ki bi moral uzakoniti sedanjo vojaško oblast. Za sedaj niso še povsem znane zahteve teroristov. Turško veleposlaništvo v Bonnu je namreč odbilo zahtevo napadalcev, da bi se z njimi pogajalo, predhodno namreč zahteva, naj teroristi izpustijo v znak dobre volje vse talce ženskega spola.
Napadalci so do sedaj izpustili devet oseb, a pogajanja se niso premaknila z mrtve točke. Vse območje je zahodnonemška policija za-stražila, na svojih položajih pa so tudi posebni protiteroristični oddelki notranjega mini strstva. Po vsem sodeč ne bo tako kmalu prišlo do odločilne akcije nemških varnostnih sil, saj bodo lahko to,storili šele na'izrecno za-
htevo turških oblasti. Med Bonnom in Ankaro so bržkone v teku mrzlični pogovori, kako bi sedanji zaplet rešili na najbolj dostojen način ip brez prelivanja kivi.
Napadalci so s svojo akcijo že vzbudili zanimanje za prihodnji referendum, če pa hoče jo s talci doseči izpustitev kakega v Turčiji zaprtega političnega jetnika, so se bržkone ušteli, saj ne more Ankara pristati na kaj ta kega. Vsekakor pa skušajo sedaj tudi sami Nemci na lastno pest s prepričevanjem doseči osvoboditev talcev in umik napadalcev iz poslopja. V skrajni sili pa imajo pri roki tudi posebne protiteroristične enote, ki so se v preteklosti že proslavile z drznimi in uspešnimi akcijami.
»
VVASHINGTON - Ukinitev sankcij proti evropskim podjetjem, ki so soudeležena pri gradnji sibirskega plinovoda je bila osrednja tema včerajšnjega srečanja med ameriškim predsednikom Reaganom in italijanskim ministrskim predsednikom Spadolinijem, ki sla se ga udeležila tudi šefa diplomacij obeh držav Shultz in Colombo.
Spadolini je Reaganu ponudil svojo pomoč pri izoblikovanju smotrnejše globalne strategije Zahoda do Sovjetske zveze in ostalih vzhodnoevropskih držav, strategije, ki naj bi bila še naprej neomajna, a učinkovitejša, obenem pa tudi sprejemljivejša za ameriške zaveznike v E-vropi. Ni naključje, da se je Colombo prav tik pred srečanjem v Beli hiši po telefonu pogovoril z nekaterimi svojimi evropskimi kolegi, da bi uskladil stališče posameznih e-vropskih partnerjev, ki nimajo povsem enakih pogledov glede načina, kako obnašati se do SZ.
Italijanski premier je Reagana o-pozoril ,da ameriške sankcije škodujejo evropskemu gospodarstvu. I-sto velja tudi za novo ameriško denarno politiko. Skokovito naraščanje vrednosti dolarja namreč še posebej prizadeva Italija.
Kljub tem nesporazumom pa osta ja Italija še naprej najzvestejši a-meriški partner. To je razvidno tudi iz izjav po srečanju. Reagan je Spadolinija označil za izobraženega in uglednega evropskega «leaderja», Italijo pa za najboljšo prijateljico ZDA. Spadolini je bil nekoliko previdnejši. Izrazil je upanje, da bo kmalu prišlo do sporazuma med Z DA in Zahodno Evropo v zvezi s plinovodom, obenem pa se je obvezal, da bodo evropski zavezniki omejili izvoz tehnologij v SZ in zmanjšali energetsko odvisnost od nje.
V jutranjih urah se je Spadolini sestal s Shultzom, s katerim je o-bravtiaval mednarodni položaj, še posebej pa enotno strategijo pripadnikov mednarodnih mirovnih sil v zahodnem Bejrutu.
BEOGRAD - Predsednik pred sedstva SFRJ Petar Stambolič in polkovnik Moamer El Gadafi sta včeraj popoldne začela jugoslovansko - libijske pogovore na vrhu. Izmenjala sta mnenja o dvostranskem sodelovanju o žgočih mednarodnih problemih, ki posebej zanimajo obe državi. Govor je bil o Bližnjem vzhodu. Afriki in neuvrščenosti. Stambolič in Gadafi sta visoko o-cenila dosedanjo stopnjo sodelovanja na različnih področjih dvostranski!) stikov. Poudarila sta. da gospodarske zmogljivosti obeh držav omogočajo še uspešnejše sodelovanje na vseh področjih dvostranskih stikov. Poudarjeno Je bilo zanimanje obeh strani po tesnejšem povezovanju gospodarstev oteli držav, oziroma držav v razvoju, kar je v sedanjih zelo težkih mednarodnih gospodarskih pogojih posebnega pomena za Jugoslavijo in Libijo in na sploh za sodelovanje držav v razvoju. Dogovorili so sc. da pristojni ministri podr »bno proučijo vse vidike dvostranskega sodelovanja in da o tem oba predsednika obvestijo na prihodnjem sestanku. V tej luči sta se Stambolič in Gadafi pogovarjala o možnosti plačevanja, oziroma i-skanja takšnih oblik, ki bi olajšale mednarodne obračune in plačevanje Predsednika sta podčrtala nujnost aktivnosti neuvrščenih držav v njihovih prizadevanjih, da bi sprejeli odločne ukrepe in zavrli agresivno izraelsko politiko.
Proučila sta tudi razmere v giba nju neuvrščenih in opozorila na nujnost okrepljene dejavnosti neuvrščenih držav, da bi premostili sedanje napetosti v mednarodnih odnosih. Neuvrščene države se morajo odločneje upirati vsem poskusom pritiskov. posebej neokoloniaUstičnih sil, ki v Afriki vse bolj aktivno delujejo. Polkovnik Gadafi je pojasnil tudi svoje poglede glede sedanjih razmer na Bližnjem vzhodu, (dd)
Na sliki (Telefoto AP): predsednika libijske džamaliirlje Moamerja Gadafi la je dočakal pred«ed"lk predsedstva SFRJ Petar Stambolič.
PaJir sprejel Magnata
DUNAJ — Avstrijski zunanji minister Wil)ibald Pahr jc včeraj sprejel predsednika južnStirolske ljudske stranke Magnaga. ki ga je seznanil z vsebino dveh srečanj, ki jih je imel pred nedavnim z ministrskim predsednikom Spadolinijem v zvezi z izvajanjem južnotirolskega «paketa».
Boris Dolničar - novi glavni urednik Dela
LJUBLJANA — Predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije je za novega glavnega urednika dnevnika «Delo* imenovalo dosedanjega odgovornega urednika Borisa Dolničarja, za novega odgovornega urednika pa Jožeta Volfan-da, dosedanjega urednika kulturne rubrike.
Novoimenovanima glavnemu in odgovornemu uredniku iskrene čestitke.
IMMIMtMmtllMIIIMIIliatllMIlMtMItMllilHIMlHlIMimMHIimMiiliitMlMMinilMtlllMIMMMIItilMflllllflMMtlllta
PROMET NA MEJAH SE JE SKRČIL ZA POLOVICO
Po ukrepu ZIS odločno manj potovanj v tujino
Večina parnikov je zaposlenih v tujini
BEOGRAD — Prvi teden po spre- . 20.000 državijanov. Septembra, pred jetju odloka ZIS o depozitu so sko- | uvedbo depozita, pa je mejo popre-
raj na vseh mejnih prehodih žabe *-----------1---------''	““ ’
ležili manjše število potovanj v tu
jino, poroča Tanjug. Uradni podatki pa kažejo, da je na večini prehodov še naprej velik promet. Najpogostejši potniki v tujino so delavci na začasnem delu v evropskih državah in člani njihovih družin.
Jugoslovansko državno mejo iz Slovenije na dan poprečno prestopi
Od danes bencin dražji za 20 lir
RIM — Medministrski odbor za cene je sinoči, kot smo na povedali, sklenil ponovno po dražiti bencin za 20 lir. Od polnoči stane torej bencin «su per) 1.165 lir liter, ^normalni* pa 1.115. Povišale so se tudi cene za potrebe kmetijstva, ki odslej stane 412. in za ribolov (424 lir liter). Za sedaj se niso povišale cene gorivom za o-grevanje.
Podražitev tudi v SFRJ
BEOGRAD —' Zvezni izvršni svet Socialistične federativne republike Jugoslavije je včeraj odredil novo povišanje cen bencina in drugih naftnih derivatov. Bencin, tako super kot navaden, se je podražil za 2.50 dinarja, (super bo torej odslej veljal 40 din), plinsko olje za 0.50 ND, kurilno olje pa za 2,70 ND. Tuji turisti bo do lahko kupovali bencin z boni, ki jih je treba plačati v valuti, a je pri tem priznan 10-odstotni popust.
fino vsak dan prestopilo 43.000 Jugoslovanov. število prebivalcev, ki so v minulih dneh potovali na Madžarsko in Romunijo, se je prav tako zmanjšalo. Primerjava poprečnega dnevnega prometa na prehodih v Vojvodini kaže, da so se potovanja po odloku ZIS zmanjšala za 25 odstotkov. Podobno je tudi s potovanji Jugoslovanov v Bolgarijo. V prvih 10 dneh od uvedbe depozita je preko mejnih prehodov v Srbiji v Bolgarijo odpotovalo 1800 jugoslovanskih državljanov, oziroma okoli 50 odstotkov manj kot mesec prej. U-poštevati pa je treba dejstvo, da j« bilo tudi prejšnja leta oktobra manj potovanj kot septembia.
Jugoslovani na delu ali službi v tujini in člani njihovih družin so ,zdaj napogostejši potniki preko meje. O tem pričajo tudi podatki, da je od skupno 155.000 državljanov, ki so od 19. do 2S. oktobra potovali preko meje v Sloveniji, bilo kar 60.000 takšnih z maloobmejnimi prepustnicami, okoli 4500 jih je potovalo službeno, depozit pa je položilo 6819 državljanov. To pomeni, da skoraj polovica tistih, ki so prestopili državno mejo, dela in živi v tujini.
Po sprejetju odloka o depozitu izkoriščajo državljani pravico do potovanja v tujino 7, maloobmejnimi prepustnicami nekoliko manj kot do sedaj. Tako je septembra poprečno vsak dan preko maloobmejnih prehodov v Italijo in Avstrijo potovalo 12.750 ljudi, po ukrepu ZIS pa okoli 7500. (dd)
MADRID — Papež Janez Pavel II. se je tudi ves včerajšnji dan mudil v Madridu. Zjutraj se je sestal s časnikarji in predstavniki poljske skupnosti v Španiji, popoldne pa je obiskal madridsko univerzo, na nogometnem igrišču «Santiago Ber-nabeu* pa se je zadržal z mladimi.
GLEDE VSTOPA KD V VEČINI IN V ODBORA NA OBČINI IN POKRAJINI
Brez konkretnih zaključkov tudi včerajšnji sestanek med laiko-socialisti, LpT in KD
Omenjene stmnke pripravljajo skupna delegacijo, ki naj v Rimu od vladnih organov zahteva točne obveze v korist Trsta in pokrajine • S tem vprašanjem je povezano tudi stanje v KZE
Tudi včerajšnji sestanek med delegacijami Krščanske demokracije. Liste za Trst in strankami laičnega in socialističnega bloka ni razjasnil sedanjega političnega položaja na krajevni ravni, čeprav je moč opaziti nekatere premike, ki vodijo v razširitev sedanjih manjšinskih odborov na občini in pokrajini z vstopom KD.
Poleg problemov političnega značaja so na sestanku razpravljali o vrsti vprašanj, ki se tičejo tržaškega gospodarstva ter o takih možnih ukrepih, ki bi lahko stimulirali ekonomski razvoj mesta in njegove pokrajine. Predstavniki omenjenih strank so se vsekakor domenili, da bodo razpravo o teh in ostalih političnih vprašanjih nadaljevali v prihodnjem tednu. Že sedaj pa se počasi uresničuje zamisel o skupni delegaciji vseh teh strank, ki naj bi odšla v Rim ter vladnim organom predočila sedanje krizno stanje krajevnega gospodarstva in skušala od njih iztržiti čim več za premostitev sedanjega položaja. KD. LpT ter laiko-socialisti so se v glavnem že sporazumeli za uresničitev te pobude, v prihodnjih dneh pa bodo uredili še posamezne podrobnosti.
Na včerajšnjem sestanku ni, kot že rečeno, prišlo do podpisa sporazuma med LpT, laiko - socialisti in Krščansko demokracijo za razširitev sedanjega občinskega in pokrajinskega odbora. Kot je bilo pričakovati, ni Krščanska demokracija sprejela pogojev Liste za Trst, po katerih naj bi KD takoj vstopila v večino, v odbora pa samo takrat, ko bi uresničili eno ali več zahtev, ki so postavljene v sporazumu z dne 28. julija in na osnovi katerih je prišlo do izvolitve Cecovinijeve-ga in Claricijevega odbora.
Sklicujoč se na sporazum z dne 20. septembra s strankami laičnega in socialističnega bloka, na o-snovi katerega je bila rešena kriza na deželi, predvsem pa na načelo, da ni možno nobeno sodelovanje z ostalimi strankami, če ni med njimi enakega dostojanstva in teže pri odločanju, je tak predlog za Krščansko demokracijo nesprejemljiv. Sicer pa se strinja, da lahko pride do vstopa v večini in vstopa v odbor v dveh ločenih trenutkih toda le pod pogojem, da takoj tudi sama, skupno z ostalimi partnerji, soodloča o upravljanju mesta. V nasprotnem primeru, pravijo v de-mokristjanskih krogih, nimamo težav ostati v opoziciji.
Rekli smo, da se po teh že nekajmesečnih pogajanjih opažajo ne kateri znaki, ki kažejo na zbliževanje med KD in LpT in laiko - socialisti na drugi strani, ki naj bi privedlo do podpisa sporazuma o razširitvi sedanjih mestnih odborov, poleg tega, da je med vsemi temi strankami prišlo do okvirnega sporazuma o delegaciji, ki naj od
vladnih organov skuša doseči čim več v korist Trsta in njegove pokrajine, se je v tem okviru treba navezati na stanje v krajevni zdravstveni enoti, ki je že dalj časa na robu krize. Na prihodnji seji glavne skupščine KZE, ki bo v četrtek, 11., bo predsednik Pan-gher (KD) na osnovi prejšnjih dogovorov odstopil, po vsej verjetnosti pa bodo prav njega, verjetno že na isti seji, z glasovi Liste za Trst, strank laičnega in socialističnega bloka. Slovenske skupnosti in seveda Krščanske demokracije ponovno izvolili na isto mesto.
• Danes se v restavraciji «Botte-ga del vino» začne tečaj «za ljubitelje vina*, ki ga za zaprto število tečajnikov prireja Avtonomna
letoviščarska in turistična ustanova. Vodil ga bo enolog Marcello Pillon v sodelovanju s priznanimi strokovnjaki.
Genpralni konzul SFRJ Mirošič na obisku v Sežani
Generalni konzul Socialistične federativne republike Jugoslavije v Trstu Drago Mirošič je s sodelavci včeraj obiskal občino Sežano. V pogovoru s predstavniki skupščine občine Sežana, ki jih je vodil predsednik Tihomir Kovačič, so bila o-bravnavana aktualna vprašanja obmejnega sodelovanja, s posebnim o-zirom na zadnje ukrepe, ki so bili sprejeti v Jugoslaviji.
BELLOMI: MOČ UPANJA] KAŽIPOT V PRIHODNOST
Tržaški škof se je v stolni cerkvi dotaknil perečih problemov našega časa in Trsta
Na praznik tržaškega patrona sv. Justa je daroval mašo v stolni cerkvi škof Bellomi, ki je naslovil na tržaške vernike tudi tradicionalno homilijo.
Del homilije je tržaški škof namenil tudi nekaterim važnim vprašanjem našega časa in mesta. Najprej je poudaril, da mora Trst kljub težavam ohraniti upanje v bodočnost. Med tegobami in problemi, ki bremenijo naše bivanje, je škof Bellomi omenil kulturo, ki je večkrat znak dekadence in ateizem, ki odpira v človeku praznino. Omenil pa .je tudi boj za oblast, za denar in socialne previlegije, ki vodijo v »oportunizem, v konservativnost in v reakcionarno miselnost*. K temu je dodal še strah ki ga povzročajo socialna vprašanja, gospodarska represija, terorizem, lokalne vojne, imobilizem, razočaranje itd.
S temi vprašanji, je nadaljeval škof Bellomi, se srečuje tudi Trst. V tem kontekstu .je škof omenil številna neoddana stanovanja, kopičenje bogastev in nato še konsu-
NmiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiifiimiiiiiiimiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiimiiiiiMniniiiitiiiiiiiiimmiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiN
VPRAŠANJE ŠKEDENJSKE ŽELEZARNE
Danes v Trstu delegirani upravitelj grupe «Terni»
Glavni zahtevi sindikata kovinarjev FLM: takojšnja naložba 47 milijard in prehod k alternativni proizvodnji cevi iz surovega železa
Danes bo v Trstu pomemben sestanek v zvezi s perečim problemom škedenjske železarne »Italsider*. Dopoldne se bo namreč v našem mestu sestal sindikalni koordinacijski odbor vseh obratov Temi v državi, prisotni pa bodo tudi trije vsedržavni tajniki sindikata kovinarjev FLM. Srečanje se bo začelo ob 9.30 na sedežu FLM pri Domju, prisotni pa bodo po temeljiti obravnavi položaja v tržaškem železarskem obratu — kjer so kakor znano ugasili en plavž ter tako zmanjšali proizvodnjo surovega železa na polovico ter vpisali večje število delavcev v dopolnilno blagajno — sestavili lestvico zahtev, ki jih bodo popoldne predložili delegiranemu upravitelju grupe Temi dr. Aldu Pozzu na napovedanem srečanju v sami železarni.
Koordinacijski odbor za obrate Terni se po navadi sestaja v Rimu, tokrat p« se je odločil za Trst prav zaradi hude krize, ki preti tukajšnji železarni. Srečanje z delegiranim u praviteljem Pozzom bo zato namenjeno poglobitvi predvsem tistih pro biemov, ki zadevajo direktno ške-denjski obrat. Dve vprašanji sta v tem okviru posebno pereči: takojšnje izplačilo že nakazanih 47 milijard za preustroj dotrajanega plavža, in pa vprašanje tako imenovane »alternativne proizvodnje* v obratu, kajti proizvodnja samega suro-
IMIIIMIMimMItllMIIIIIIIIIIIIMIIHMIHItHIIMIIIIIlMIIItllMIIIfMHIIIlIKHIlimilKIMIIIUIIfHMUMMtMVMIIIItlllUl
NA SKUPŠČINI ODOBRENO PITT0NIJEV0 POROČILO
Miljska PSI potrdila zahtevo po odstopu občinskega odbora
Bordonov odbor bo odstopil, miljska KPI pa ne bo pristala na predolga posvetovanja
Vse kaže, da bo moral miljski občinski odbor z županom Bordonom na čelu vendarle odstopiti. Po odstopu tajnika miljske sekcije PSI Russignana so namreč miljski socialisti na torkovi skupščini odobrili stališča pokrajinskega tajništva in potrdili zahtevo po odstopu odbora.
Miljska sekcija PSI je v torek z veliko večino glasov osvojila poročilo, ki ga je na sestanku podal pokrajinski tajnik Pittoni. Slednji je postavil poudarek na razlikah v sta liščih KPI in PSI kar se tiče izbir, rokov in prioritetnih posegov v sedanjem težkem finančnem položaju. Miljska PSI je tudi potrdila svoje zaupanje v socialističnega predstavnika v občinskem odboru Rossinija ter, kot rečeno, osvojila zahtevo pokrajinske federacije stranke po odstopu miljskega občinskega odbora. Ta odstop naj sproži hitro preverjanj«, ki naj v novem položaju obnovi — kot je rečeno v tiskovnem poročilu — sodelovanje levice, ki naj ohrani in okrepi avtonomno vlogo socialistične stranke. Istočasno je sekcija poverila novemu vodstvu, naj začne posvetovanja z vsemi krajevnimi političnimi silami, ki naj bi na nek način sodelovale pri upravljanju v sedanji težavni fazi, ki jo preživlja miljska skupnost. Naj še dodamo, da je novi tajnik miljske sekcije PSI Fernando Ulcigrai.
Kaj pa meni miljska sekcija KPI? Tajnik Galliano Donadel nam je povedal, da sekcija še ni prejela u-radne zahteve PSI po odstopu odbora. in dodal, c’i bo vsekakor odbor odstopil, čim bo PSI formalizirala svoje stališče, saj to predvidevajo sporazumi iz julija 1980. Donadel je tudi dejal, da je KPI za hitra posvetovanja. ki naj privedejo do obnovitve odbora v najkrajšem času ob strogem upoštevanju potreb in problemov celotne miljske skupno sti. «Ne bomo pa privolili — je še dodal — v neskončna posvetovanja, ki bi paralizirala v nedogled delovanje občinske uprave.*
Kot je znano, se bo miljski ob činski svet sestal prihodnjo sredo, 10. novembra, po vsej verjetnosti pa
bo takrat občinski odbor ponudil odstop. Nato se bodo začela posvetovanja, ki pa ne bi smela biti dolgotrajna, saj KPI - Lista Frausin razpolaga s 15 od 30 svetovalcev in ima torej vsaj teoretsko možnost, da sama upravlja občino, ko bi bila obnovitev sodelovanja s socialisti neuresničljiva.
Na nevrokirurški oddelek so predvčerajšnjim z rešilcem RK pripeljali 18-letnega Daria Crulcija, 17-let-nega Paola Rossa in 18 letnega Roberta Liva. Trojica se je peljala na renaultu 5, ki ga je upravljal Crul-ci, mimo svetilnika proti središču mesta, ko so se zaradi neznanih vzrokov zaleteli v zid. Paola Rossa in Roberta Liva, ki sta utrpela manjše poškodbe, so po zdravljenju poslali domov. Daria Crulcija so pa zaradi udarca v glavo, začasne izgube spomina in raznih poškodb na desnem kolenu zadržali v bolnici. Okreval bo v 15 dneh.
vega železa ne more več jamčiti za redno nadaljevanje dela. Kaj naj bi škedenjska železarna proizvajala poleg surovega železa, ni še povsem jasno. Pred časom je bila sestavljena posebna komisija — v kateri so predstavniki javnega in zasebnega železarstva, sindikalnih organizacij in deželnega odborništva za industrijo — ki ima izrecno nalogo, da preštudira tržjšč-' in ugotovi, katerim novim proizvodom bi škedenjska železarna tudi brez večjih naložb lahko namenila del svojih zmoglji vosti. Predlogov v tem smislu .je bilo slišati v bližnji preteklosti več, tukajšnja sindikalna organizacija j FLM pa se ogreva predvsem za izdelovanje cevi večjega premera. V tej zvezi jje FLM izdelala tudi posebno študijo, iz katere je razvidno, da bi italijansko notranje tržišče lahko absorbiralo na leto okrog
180.000	ton takšnih cevi iz surovega železa, da bi dodatne količine cevi manjšega premčra lahko prevzemalo potresno območje v Irpiniji in da bi večje pošiljke teh proizvodov lahko odpremljali tudi v Francijo. Problem prehoda k «alternativni proizvodnji* pa je vsekakor povezan z ohranitvijo sedanje proizvodne zmogljivosti obrata ter bo prav zato prva zahteva na srečanju s predstavnikom osrednjega vodstva grupe Terni veljala takojšnji naložbi 47 milijard lir za obnovitev ugaslega plavža. Dr. Pozzu bo koordinacijski odbor nadalje postavil zahtevo po tem, da se ravnateljstvo Terni točno izreče o tem, koliko časa bodo trajale tehnične priprave za prehod k novi proizvodnji, saj je od tega med drugim odvisno, koliko delavcev in predvsem koliko časa bodo prizadeti v dopolnilni blagajni.
Po srečanju z delegiranim upravi te'jem Pozzom se bodo delavci ške denjske železarne zbrali na sindikalnem shodu, da oceni’o uspeh ali neuspeh srečanja. Kolikor bi bili rezultati srečanja nezadovoljivi, bo do na skupščini sklenili zaostriti boj za ohranitev dosedanjih zmoglji vosti železarne in za zagotovitev njene okrepitve s prehodom na pro izvodnjo novih izdelkov.
dijskih interesov. Navedem podatki tudi pričajo, da je geografska mobilnost v Trstu diplomiranih študentov tako v deželnem kot v vsedržavnem merilu zelo nizka. Odbor ima v prihodnje namen poglobiti posamezna vprašanja, ki jih študija odkriva, sicer ne na novo, saj opozarjajo nanje študentje že veliko let. Raziskavo bodo v kratkem objavili in posredovali tako šolam kot gospoda sko - družbenim dejavnikom v deželi.
mizem, vedno manjšo navezanost na delo, demografski padec itd. Kljub vsemu temu, je nadaljeval škof Bellomi. ostaja v ljudeh volja po pravičnosti in osvobajanju, ostajajo želja po miru, občutek za bratstvo med narodi, potreba, da se borimo proti nevednosti, lakoti, vojni. Še obstajajo čiste vesti, e-notne družine, solidarnost, "kratka vrednote, ki kažejo na usmerjenost k dobremu in k premagovanju pesimizma.
Velik poudarek je dal škof tudi družini in njenim potrebam. Nujno pa je, .je nadaljeval Bellomi, da kulturne, družbene, politične in druge sile pomagajo družini. V ljudeh ostaja volja po svetlejši prihodnosti, še vedno je živa moč, k’ nas brani pred obupom.
V ZVEZI Z RAZLASTITVAMI
Na Katinari nobene novosti
Lastniki šestih hiš na Katinari, ki jih nameravajo porušiti za izgradnjo nove avtoceste, so preživeli še en dan, ne da bi kaj izvedeli o svoji nadaljnji usodi. Tudi zaradi prazničnega dne je bilo včeraj na Vrhu, to je v kraju med Ul. Ca-stelliere in Ul. Rio Spinoleto, vse mirno. Kot znano, je bil med lastniki in podjetjem doseženih spo razum, ki je zaustavil razlastitveni postopek za nekaj časa: za koliko pa je težko reči. Želja lastnikov in organizacij, ki ščitijo njihove pravice pa je, da bi v tem času končno le prišlo do sestanka s predsednikom deželnega odbora Comelli-jem in z za ta vprašanja zadolženim odbornikom Rinaldijem, s katerim bi bilo treba načeti pogovor in skušati rešiti celotno zadevo.
Vprašanje gradnje tretjega odseka avtoceste je bilo osrednja točka včerajšnjega sestanka načelnikov svetovalskih skupin v dolinskem občinskem svetu. O tem so občinski predstavniki razpravljali v torek z deželnim odbornikom Rinaldijem. včerajšnji sestanek načelnikov pa .je potekal v popolni tajnosti, tako da ni bilo moč izvedeti do kakšnega zaključka so prišli predstavniki svetovalskih skupin.
DRUGA PREMIERA SEZONE V GLEDALIŠČU VERDI
Prikupna predstava «11 Campiello» s simpatično Danielo Mazzucato
Režija Vera Bertinelti, dirigent Ja nos Acs, zborovodja Andrea Giorgt - Ubran zbor vokalnih solistov
«11 Campiello», komična opera Wolf - Ferrarija, ki se je po desetih letih vrnila na deske gledališča Verdi, spada od vštirih grobijanih.» in «Premeteni vdovi» med najboljše stvaritve beneškega komponista. Povzeta po istoimenski komediji Carla Goldonija, ima vse značilnosti goldonijanskega teatra: komičnost do me'a burlesknosti, melanholičnost, lahkotnost, situacijsko kombinatorno zapletenost, duhovitost, pretkanost, predvsem pa veliko ljubezen do navadnih ljudi, njihovih karakteristih, njihovih drobnih zdrah in dobrote, ki na koncu nad-krili vse v enem samem objemu radosti do življenja in ljubezni.
Wolf Ferrari je napisal glasbo, ki se kot skrbno krojena obleka podaja taki vsebini, takim značajem in takim situacijam. Je lahkotno vesela, melanholična, čustvena, pri-
merno naturna v recitativih in lirično spevna v intimnem čustvovanju njenih akterjev. Iz nje žari prav taka ljudskost, kot se v jeziku izraža skozi beneško narečje, v simpatičnem kontrastu z italijanščino, ki jo govorita Neapeljčana, kot edina tujca v beneškem ambientu.
Zgodba se dogaja v enem samem dnevu od jutranjega svita do večera na tipičnem beneškem trgu obdanem od arhitektonsko značilnih hiš, na katerem se ob vodnjaku z oken in balkonov odvija življenje ljudi, ki na njem živijo. Tako se pred nami zvrsti pestra galerija likov od ljubko nabrisane Gaspari-ne in njenega ljubimca Astolfija -Neapeljčana, 'A komičnih mater Done Cate Panciane in Pasque Polegane do njunih hčerk Luciete in Gnese. od njunih zaljubljencev Zorzeta in An-zoleta, do Gasparininega strica Fabri-
niiiiiiiiimuiiiiiiiiHiiiiiiiHitiiiitiiiiiitmiuimiiiiiiMiimiiimiiiiiiiiituiiftiHiiiiiiiNiiiHHimtiiniiiiitiimii
ZAČETEK PRIPRAV NAŠIH ŠOLNIKOV NA NATEČAJ
Izpopolnjevalni tečaj SSŠ za vzgojiteljice in učitelje
Pogoji zaposlovanja diplomiranih šludentov
Prejšnji teden se je sestal deželni odbor za nadzorstvo nad tržiščem dela v deželi. Osrednjo pozornost so člani odbora namenili poročilu univerzitetnega profesorja Fabia Ne-grija, ki je predstavil izsledke raziskave o zaposlovanju univerzitetnih študentov, ki so diplomirali v Trstu med leti 1976 in 1980. Raziskava med 2.500 diplomiranci je dokazala, da so delovna mesta na nekaterih področjih povsem zasičena in da se mladi raje odločajo za «varne» službe, čeprav so izven njihovih štu-
Danes v deželnem svetn FJK razprava o jugoslovanskih omejevalnih ukrepih
Današnja sFja* deželnega sveta bo v celoti posvečena razpravi o nedavnih omejevalnih ukrepih jugoslovanske zvezne vlade s posebnim ozirom na položaj v Trstu in Gorici po uvedbi znanih ukrepov tudi kar se tiče maloobmejnega prometa. O tem bo na začetku seje podal poročilo predsednik deželnega odbora Comelli, ki bo moral tudi odgovoriti na številna svetovalska vprašanja o tem problemu, ki so jih vložili predstavniki domala vseh političnih skupin.
V vseh svetovalskih vprašanjih se poudarja, da so imeli jugoslovanski omejitveni ukrepi negativne posledice v naši deželi in še posebno na območju Trsta in Gorice, ki že itak preživlja hudo gospodarsko krizo. V svetovalskih vprašanjih se poudarja tudi zaskrbljenost, da ne bi nova situacija negativno vplivala na odnose sodelovanja ob meji, ki je bila po pravici označena kot najbolj odprta v Evropi.
V	dvorani v Ul. Donizetti se je včeraj popoldne začel izpopolnjevalni tečaj za pripravo slovenskih vzgojiteljic, učiteljev in učiteljic na redni natečaj za pridobitev stalnih mest, ki ga bodo zainteresirani o-pravili v prvih mesecih prihodnjega leta. Izpopolnjevalni tečaj je priredil Sindikat slovenske šole, udeležuje pa se ga res lepo število naših šolnikov: 64 učiteljev in 30 vrtnaric.
Predavanja tečaja bosta vodila pedagoška svetovalka za predšolsko vzgojo Joža Ferjančič in pedagoški svetovalec za usmerjeno izobraževanje na osnovni šoli Božidar Mrevlje. ki je že včeraj predaval, oba sta predstavnika Zavoda za šolstvo SR Slovenije — enota Nova Gorica), poleg njiju bo predaval tudi bivši šolski nadzornik Oskar Bole, ki bo obravnaval vprašanja šolske zakonodaje.
V	ponedeljek, 8. novembra, se bo začel uradni tečaj za vrtnarice, ki se bodo udeležile izrednega natečaja za habilitacijo. Tečaj bo vodil didaktični ravnatelj Stanko Škrinjar; predavanjem bo sledilo 6 tečajnic (pet s Tržaškega, ena z Goriškega) .
Poleg teh tečajev bi morali prirediti še pet pripravljalnih tečajev za profesorje nižjih in višjih šol, ki so se vpisali na natečaj za habilitacijo. Po vsej verjetnosti vseh teh pobud ne bo mogoče izpeljati za-! radi velikih težav, katerimi so se I morale soočat šolske oblasti pri i skanju predavateljev. Profesorji namreč odklanjajo ponudbe za predavanja na teh tečajih, kar je tudi razumljivo, če pomislimo, da bi morali predavati izven predvidenega
S TORKOVEGA SESTANKA 0 TAKO IMEN TV ANI KRAJINSKI ZAŠČITI
Bazovci so zelo nezadovoljni s politiko tržaške občine
5 posvetovanjem prebivalstva bi se izognili marsikateremu nesporazumu ■ Kras le za potrebe meščanov?
nepotrebnim polemi-1 ročje Furlanije ali Karnije, tržaš-jih slišali v torek. Pri ka občinska uprava pa pojmuje
Na pobudo vaških organizacij in Kmečke zveze je bil v torek zvečer v Bazovici javni sestanek, na katerem je tekla razprava o neka terih zelo perečih problemih urba nističnega in teritorialnega značaja. V središču pozornosti so bile nekatere čisto krajevne zadeve (bazov-ski kal in preureditev parka ob cesti proti Lipici) in pa politika javnih oblasti (v prvi vrsti občine in dežele), do razvoja Krasa in kmetijskih dejavnosti na tem področju.
Kar zadeva prvo vprašanje je treba podčrtati, da bi morala občinska uprava ob takih primerih, tudi ko se gre za navidez manj pomembne posege, slišati mnenje prizadetega prebivalstva in se z njim posvetovati. S takim načinom dela bi se marsikdaj izognili nesporazu-
KLAVRNO PROPADLA MANIFESTACIJA PRIPADNIKOV MLADINSKE ORGANIZACIJE MSI
Sv. Just zagodel mladim črnuhom
Mladi tržaški neofašisti, pripad niki zloglasne r Front e della Gio-ventu*, s katero so nameravali o-čitno še enkrat opozoriti nase in predvsem pridobiti .ugled. med tržaškimi dijaki, ki so jih ob nedavni protestni akciji dijakov italijanskega učiteljišča Carducci, kljub njihovim nasilnim poskusom, da bi se s svojimi transparenti in parolami vključili v manifestacijo, izrinili na rob sprevoda. Njihova namera se je tokrat popolnoma izjalovila, tako da so se morali kaj kmalu po «napovedanem» začetku manifestacije vrniti osamljeni, z repom med nogami, v brlog v Ul. Pa-duina.
Mlade črnuhe je tokrat «razjezilo» poročanje tržaškega italijanskega dnevnika o četrtkovem sprevodu di-
jakov šole Carducci in drugih višjih srednjih šol. Dnevnik je objektivno poročal o nasilnih poskusih pripadnikov .Fronte della Gioven-tu., to pa očitno ni šlo v račun mla dim prenapetežem. Vodja mladinske organizacije MSI Roberto Merita je poskusil v pismu uredništvu po svoje «prikrojiti» dogodke, njegov komunike pa se je izkazal za pravcati dvorezni meč, saj je uredniški pripis še bolj osmešil neofaši-ste in jih prikazal tržaški javnosti v njihovi pravi luči provokatorjev in nasilnih prenapetežev.
Neofašisti niso prenesli resnice. Sklenili so zato, da ostro odgovorijo tržaškemu italijanskemu dnevniku: v dopoldanskih urah se jih je kakih dvajset zbralo pred sede-
žem «11 Piccolo» v Ul. Pellico in kričalo prek megafonov protestne in sramotne parole na račun dnevnika. Vmes so tudi razdeljevali letake (nato so jih razdelili še po nekaterih ulicah), v katerih so pozivali tržaške dijake na stavko sproti dezinformaciji sredstev javnega obveščanja». Prepričani so bili, da jim bodo tudi tokrat dijaki zlahka nasedli in jim sledili, le da bi poceni izgubili en dan pouka, kot se je to dogajalo letos spomladi ob zasedbah italijanskih višjih srednjih šol sproti dvojezičnosti.. Vsi ti njihovi računi so mizerno propadli: zaradi praznovanja občinskega patrona sv. Justa v prenekaterih šolah ni bilo pouka, tako da so se dijaki raje vrnili domov, kot da bi sledili peščici nasilnežev.
mom in tudi kam, ki smo vsem tem pa bi vsekakor morala (kar zadeva specifične probleme Bazovice, med katere je treba v prvi vrsti uvrstiti težave zaradi pomanjkanja kanalizacije) priti bolj do izraza vloga rajonskega sveta kot posredovalca med ljudmi in občinsko upravo V ta namen gre obžalovati, da se torkovega sestanka v Bazovici ni udeležil tudi predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta.
Drugi zelo važen aspekt, ki je prišel na dan na srečanju, pa zadeva ukrepe tako imenovanega zaščitnega znaka, ki jih izvaja tržaška občina na osnovi deželnega urbanističnega načrta- Gre, kot znano, za stroge vinkulativne ukrepe zgolj za krajinsko zaščito okolja, ki sploh ne upoštevajo potreb in zahtev prebivalstva, ki od vedno živi in dela na Krasu. V teh ukrepih ni niti besedice o razvoju kmetijskih dejavnosti, ki so po oceni vseh (tudi javnih organov) nujno potrebne za gospodarski in družbeni razvoj tržaške pokrajine. Z ene strani torej obljube in lepe besede, z druge strani pa smo priča posegom, ki bodo po tej poti pripomogli, da bo tržaška pokrajina skoraj v celoti podobna nekakšnemu parku. Kras torej predvsem za potrebe meščanov, ne glede na realne potrebe Kraševcev. Zdi se neverjetno, zadnji posegi tržaške občine pa jasno kažejo v to smer.
Bazovci, ki jih neposredno priza-ne «zaščitno» območje v bližini vasi, so upravičeno razburjeni nad takim odnosom javnih oblasti, temu pa je treba še dodati, da je pri tej upravni (in politični) raznolikosti danes res težko preverjati, kdo je pravzaprav odgovoren za tako diskriminacijsko početje in kdo je pravi sogovornik prebivalstva in njihovih organizacij. Dežela je sprejela urbanistični načrt, ki gleda na naše področje kot na katerokoli pod
krajinsko zaščito povsem ločeno od gospodarskih in splošnih družbenih značilnosti Krasa. Tako gledanje je v vseh smislih nesprejemljivo in to je bilo odločno poudarjeno tudi v torek v Bazovici. Kot prvi korak so se domenili, da bodo odslej preko zastopnikov vaških organizacij pozorneje sledili tem perečim problemom in da bodo v najkrajšem času skupno z zastopniki Kmečke zve-
Poštna uprava naj poseže
v
Se en primer nekulturnega odnosu do slovenščine
te spet moramo zabeležiti primer nekulturnega odnosa poštnega uslužbenca do slovenskega jezika. Tarča šovinistično nastrojenega uslužbenca je bil tokrat dopis našega založništva reviji Mladika. Neznani funkcionar je na kuverti prečrtal besedi sulica» in sTrst» ter pripisal v italijanščini svia» in sTrieste», zraven pa še pripis: *Non siamo in Yugo!».
Ker ial ne gre za osamljen primer, bi bil že skrajni čas, da bi poštna uprava stopila na prste tovrstnim prenapetežem.
ze in rajonskega sveta sestavili delegacijo, ki se bo srečala z odgovornimi občinskimi upravitelji.
T Čestitke
delovnega urnika (torej ne bi bili oproščeni dela na šolah) in bi prejeli za predavanja prav nizke honorarje (približno 4.000 lir na uro).
Danes slavi 80. rojstni dan naša žena, mama in stara mama FRANCKA ŽEZLINA. Iskreno ji čestitajo in ji želijo obilo zdravja in zadovoljstva v nadaljnjem življenja vsi njeni.
Prispevek
oboroženih sil k miru
Poveljstvo tržaških vojaških enot .je izdalo tiskovno sporočilo, kjer pravi, da bodo italijanske oborožene sile praznovale 4. november v znamenju politike popuščanja napetosti in miru na Bližnjem Vzho du. To bodo storile tako s prisotnostjo enot med mirovnimi silami v Libanonu, kot s prisotnostjo enot vojne mornarice, ki je prevažala mirovne sile in je prisotna med mirovnimi enotam: v Sinaju ter s pomočjo vojnega letalstva, ki pre važa ljudi in material v različne kraje na Bližnjem Vzhodu.
Tiskovno poročilo se zaključuje z ugotovitvijo, da so vsi ocenili prispevek italijanskih oboroženih sil kot veljavno in učinkovito dejanje in to ne samo na operativnem področju ampak tudi na člo-veškenw—~—— ---------------— . .
7 t.m. bodo v vojašnici Brunner na Opčinah praznovali dan oboro Ženih sil. Vojaška slovesnost z dviganjem zastave se tio pričela ob 10.30. Od 11.30 do 13. ure in od 14. do 16. ure si bodo lahko ljudje ogledali vozila, ki so na razpolago oklopni brigadi cVittorio Veneto*
Ob dnevu oboroženih sil bo 7. novembra na Trgu Unita dviganje zastave. Zato bo od 14. do 18. ure prepovedano parkiranje v bližini tr ga in na nabrežju.
Tudi tržaški trgovec Vatta na turinsltfm procesu o petrolejskem škandalu
Na torinskem procesu o «petro!ej-skem škandalu*, v katerega je kot glavni obtoženec vpleten bivši komandant finančnih stražnikov Raf-faele Giudice, so v torek zaslišali tudi tržaškega trgovca Eugenia Vat-to. Obtožen je, da je v letih 1975 in 1976 hotel podkupiti finančne stražnike, ki so začeli s sistematičnim pregledovanjem uradov njegovega uvozno - izvoznega podjetja v Ul. S. Nicold 4 v Trstu. S posredovanjem tržaškega petrolejskega trgovca Carla Vlaha (tudi on je vpleten v proces, a se je pred časom umaknil na varno v Venezuelo), je Vatta najprej prišel v stik z Giudicijem, ki mu je pomoč obljubil, a je čez čas ugotovil, da mu je postopek tržaških preiskovalcev nemogoče prekiniti. Vatta je nato poskusil omehčati takratnega načelnika tržaških stražnikov Bianchija, ki pa je ponujenih 200 milijonov lir odbil in vso zadevo prijavil sodstvu. Vatta, ki je častni turški konzul in član italijansko -jugoslovanske trgovinske zbornice, je na torkovi razpravi zanikal vsa-
zia det Ritortija (drugega Neapeljčana v komediji) in Orsole, od natakarja v gostilni do pisane množice. Skozi ljubezenske vzdihljaje, ljubosumje, zdrahe, pretepe, galantnost in prebrisanost se odvija med njimi zgodba, ki se, kot se v vsaki dobri ljudski komediji mora — konča s spravo med vsemi in tako, da je prav vsem: Gašperini, ki se omoži z Astolfijem, Lucieti in Gnesi, ki dobita vsaka svojega ženina, Doni Cate Panciani in Pasqui Polega-ni, ki se pobodata in Gasparininemu stricu Fabriziu, ki se reši trmoglave Gasparine in jo odda svojemu neapeljskemu rojaku.
Taki vsebini in takemu značaju njenih nosilcev je v tokratni tržaški postavitvi povsem ustrezala naturalistična scena (Franco Laurenti) s kostumi (Vera Bertinetti), prav tako pa tudi režija Vere Bertinetti, ki je bila primerno razgibana in ki je tudi dobro karakterizirala posamezne nastopajoče osebe, kar velja še posebno za obe materi v moških zasedbah, kot je pri Goldoniju pogost primer. V prostor in vzdušje je bil ustrezno vkomponi-ran tudi baletni vložek.
Glasbeno vodstvo predstave je bilo v rokah mladega madžarskega dirigenta Janosa Acsa. Ne bi mogli reči, da je bilo vseskozi stilno i izpeljano, v orkestru so bili bledi trenutki zlasti pri godalih in tu in tam tudi v ritmu, toda to ni bistveno vplivalo na lahkotno, na momente tudi zelo prikupno muziciranje z ustreznimi variacijami glede na li-ričnost ali recitativnost. Zbor, ki sicer ni imel velike vloge, je bil tudi tokrat skrbno pripravljen (dirigent Andrea Giorgi), zlasti v zaključni sliki.
Vokalni solisti so bili med seboj lepo ubrani, čeprav je bilo opaziti, da komični žanr ni pri vseh enako interpretiran, kar pa ni motilo skupnih prizorov. Tako v pevskem kot igralskem oziru je izstopala vedno simpatična sopranistka Daniela Mazzucato, prikupna zlasti v svoji narečni umetno privzdignjeni govorici. Baritonist Angelo Romero je bil pevsko odličen cavalier Astolfi, prav tako tudi basist Angelo Nosot-ti kot Fabrizio dei Ritorti. Mario Gugaia iv Seraio Tedesco sta u-stvarila imenitno karikirana lika Done Cate Panciane in Pasgue Polegane, Carmen Lavani in Rosanna Didone sta bili ustrezni Lucieta in Gnese, prav tako tudi Laura Žani-ni kot. Orsola. William Matteuzzl je bil kot Zorzeto pevsko boljši, kot preveč zadržani Andriano Tomaello kot Anzoleto.
V celoti vzeto nezahtevna, toda prikupna predstava, ki jo je prijetno gledati in poslušati, posebno na koncu, ko se Gasparina in z njo zbor poslavlja od Benetk s pesmijo .Bondi, Venezia čara., (jk)
Japonski učitelji danes na Reptnlabru jutri v dolinski občini
Včeraj je prispela v Trst 26-član-ska delegacija japonskih učiteljev, ki si bo med tridnevnim obiskom v naših krajih ogledala številne osnovne šole v tržaški pokrajini, da bi se seznanila z našim šolskim sistemom. Danes bodo japonski učitelji obiskali tudi slovensko osnovno šolo na Repentabru, jutri pa bodo na vrsti obiski šol s celodnevnim poukom pri Domju, v Ricmanjih in v Boljuncu. Obiskom na šolah bosta sledili srečanji z repentabrsko, oziroma z dolinsko občinsko upravo,
HVALEŽNICA 82 V STOLNICI SV. JUSTA
Slovensko pastoralno središče v Trstu nam je poslalo v objavo poziv vsem slovenskim vernikom, da se udeležijo «hvaležnice 82», ki bo v nedeljo, 7. novembra, ob 15.30 v stolnici sv. Justa. Ob tej priložnosti bo daroval mašo škof Bellomi.
Na Reški cesti je včeraj prišlo do trčenja med vespo 50, na kateri se je peljal 18 letni Filippo Orlandi, in avtom fiat 1300, ki ga je vozil 40-letni Paolo Stokovich iz Milj. Hudo ranjenega Orlandija, ki je v nesreči utrpel možganski pretres, za-
časno izgubo spomina, zlom leve ključnice in udarec v prsni koš, so kršne odgovornosti pri podkupova sprejeli na nevrokirurškem oddelku, nju.	| kjer se bo zdravil 40 dni.
MHIHIHIItltflHIIIIttlltlltlHIIIIIHMttflllttllllltMMltllliiiHItifmitlllHItllHIHMMItlllMIHIIIUIItllllHIllillimin
REŠITEV ZA DELAVKE BIVŠE «CALZA BL0CH»?
V industrijski coni nova tekstilna tovarna «Ininco»
V obratu, ki naj bi stekel spomladi prihodnjega leta, bi našlo novo zaposlitev delavstvo bivše tovarne nogavic, ki je danes v dopolnilni blagajni
Za delavke bivše tovarne nogavic «Calza Bloch* v žaveljski industrijski coni, ki so kakor znano že dalj časa v dopolnilni blagajni, se kon čno odpira možnost nove zaposlitve v sorodnem tekstilnem obratu. Tovarno namerava postaviti industrijska grupa Ininco, in sicer v istih prostorih, v katerih je delovala »Calza Bloch*. ki jih namerava od kupiti od družbe Baker. Slednja se je namreč že pred časom preselila na Goriško.
O možnosti postavitve nove tovarne v industrijski coni so razpravljali na včerajšnjem sestanku na sedežu deželna uprave, katerega so se u
deležili predstavnik družbe Ininco Paticchio, voditelj družbe Baker, deželne finančne družbe Friulie in Krožnega sklada za gospodarske pobude (ki bosta prispevala (jel potrebnih finančnih sredstev) ter predstavnik deželnega odborništva za industrijo Pastorino. Prof. Paticchio je na srečanju dejal, da bo nova tovarna lahko stekla že spomladi prihodnjega leta, ko bodo na novo uredili prostore in nabavili potrebne stroje in ostalo tehnično o-premo. Tovarna naj bi zaposlila o-krog 300 delavcev in delavk, med slednjimi predvsem delavke bivše «Calza Bloch*.
Gledališča
VERDI
Danes, 4. t.m., ob 20. uri (red B za parter, C za galerije) šesta predstava Rossinijeve opere «Semirami-de». Dirigent Daniel Oren, režiser Pier Luigi Pizzi.
ROSSETTI
Danes ob 20.30 (red četrtek) «L’af-fare Danton* Stanislawe Prybyzew-Ške. Rezervacije za ponovitve do 9. novembra. V abonmaju odrezek št. 1.
Gledališka sezona 1982/83: abonmaji za deset predstav s popustom za delavce, študente in upokojence. Informacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2, tel. 68 311, 69 406, 56-700.
CANKARJEV DOM (Ljubljana)
Srednja dvorana
Jutri, 5. t.m., ob 20. uri: Arthur Schnitzler - Rajanje.
V	soboto, 6. t.m., ob 19. uri: F. Garcia - Krvava svatba, Slovensko stalno gledališče iz Trsta.
Velika dvorana
Jutri, 5. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije, modri abonma in izven.
V	soboto, 6. t.m., ob 19.30: Dang Thai Son — klavirski recital.
Mala dvorana
Do 6. 11. — Teden grškega filma.
Danes, 4. t.m.: ob 18. uri «Ko so Grki...» in ob 20. uri »Ljubezen ubira nočna pota».
Jutri, 5. t.m., ob 20. uri »Električni angel*.
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan, razen nedelje, od 9. do 14. ure in od 17. do 19. ure oziroma do začetka predstave, v soboto od 9. do 13. ure.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 4. novembra PRAZNIK ZMAGE
Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 16.48 — Dolžina dneva 9.59 — Luna vzide ob 19.11 in zatone ob 10.02. Jutri, PETEK, 5. novembra
ZAHAR
Vreme včeraj: najvišja temperatura 13,2 stopinje, najnižja 9,2, ob 18. uri 13 stopinj, zračni tlak 1021,8 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 78-odstotna, nebo pooblačeno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 17,4 stopinje.
Kino
Cappella lJndergfoun': Zapi.j.
Ariston 17.00 «11 mondo nuovo*. M. Mastroianni, H. Schygulla in E. lannacci.
Eden 16.00 »Io so che tu sai che io so». A. Sordi, M. Vitti.
Nazionale 16.00 «1990 i guerrieri del Bronx» Barvni film.
Ritz 17.00 »Classe 1984 — noi siamo il futuro?... e nessuno ci ferme-ra». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00—22.15 »Grand Hotel Excelsior». A. Celentano. E. Montesano, C. Verdone. E. Giorgi.
Fenice 17.00 »Viuuulentemente mia». D. Abbatantuono, L. Antonelli.
Mignon 15.00 «11 drago del lago di fuoco». Disneyjeva risanka.
Filodrammatico 14.30 «Batman dal pianeta Eros*. P epovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16 00 «La spada a tre lame*. Barvni film za vsakogar.
Capltol 16.30 «Interceptor — il guer-riero della strada*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Cristallo Zaprto. Jutri ob 16.30 «Por-ca vacca*. Renato Pozzetto.
Moderno 15.00 «Fire fox - Volpe di fuoco*. Clint Eastvvood.
Radio 15.30 «Super erotic se:; or-gasm*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Vacanze del cactus*. Annamaria Rizzoli in Bombolo.
Lumiere 15.30 «Ashanti». Omar Sha-rif in Kabir Bedi.
■lil*««
i,
SlOVEJtSKO
TABOR SSlJ .
V Prosvetnem domu na Opčinah jutri, 5. novembra, ob 20.30
koncert
VIHRA KODRIČ - klavir
J. S. Bach, F. Chopin, M. P. Musorgski
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 7, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36. Nabrežina, Bazovica, Milje (Drevored Miramare 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Ginnastica 6 in Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Nabrežina, Bazovica in Milje (Drevored Mazzini 1).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197;
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do
21. ure in praznična od 8. do 20. Ure, tel. 68-441.
KD Ivan Grbec - skedenj vabi na otvoritev prenovljenih društvenih prostorov, ki bo v soboto, 6. novembra, ob 20. uri v Skednju.
Vaške organizacije vabijo v nedeljo, 7. novembra, ob 16. uri na proslavo 35-letnice odkritja spomenika NOB v Boljuncu.
KD Slavec Ricmanje-Log priredi v nedeljo, 7. novembra, slikarski ex tempore na temo »Značilnosti Ricmanj in Loga*. Otvoritev razstavljenih del in nagrajevanje v galeriji Babna hiša ob 19. uri. Na stonil bo mešani zbor Slavec.
KD Kraški dom - Repentabor sporoča, da se jutri, 5. t.m., prične moška rekreacijska telovadba in sicer od 21.30 do 23. ure v občinski telovadnici v Repnu.
Razstave
V Galeriji TK . Ul. sv. Frančiška
20 je odprta razstava «življenje v papirju* - grafični listi Marjana Kravosa.
V	Tržaški kreditni banki - Ul. Filzi 10, razstava devetih slovenskih grafikov: Maraž, Stegovec, Boljka, Makuc, Apollonio, Zelenko, Kržišnik, Logar in Šefran.
V	galeriji Cartesius v Ulici Marconi je odprla razstavo svoje grafike milanska umetnica Fedcrica Galli, kj bo razstavljale do 11. novembra.
V	kulturnem krožku «IL CARSO*
v Ul. Mazzini l9 so na ogled dela postojnskega likovnika Erika Lovka.
SKD Tabor. V Prosvetnem domu na Opčinah Avgust Černigoj — razstava grafik: linorezi in lesorezi. Urnik: vsak dan od 17. do 19., v nedeljo od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure. Razstava bo odprta do 7. novembra.
oncerti
VERDI
V nedeljo se na pobudo gledališča Verdi prične na sedežu Krožka za kulturo in umetnost v Ul. sv. Karla ciklus tradicionalni!, nedeljskih koncertov. Na otvoritvenem koncertu bo nastopil komorni orkester gledališča Verdi, ki ga vodi Severino Zannerini. Vstopnice (1000 lir) bodo na razpolago od .jutri dalje pri gledališki blagajni (tel. 63-19-48).
Predavanja
SriJT vabi svoje člane in prijate Ije na drugo sezonsko predavanje, ki bo danes, 4. novembra, v Gregorčičevi dvorani, s pričetkom ob 20. uri. Predaval bo Jože Ham na temo «šri Lanka*. Predavanje bo o botaniki te dežele in bo opremljeno 7i, barvnimi diapozitivi. > ‘'fio -
Izleti
SPDT prireja v nedeljo, 7. novembra, izlet z osebnimi avtomobili na Kojnik pri Slavniku. Zbirališče bo ob 8. uri pred spomenikom v Bazovici. Hoje je kake štiri ure. Vabljeni vsi!
Združenje Union Podlonjer, Sv. Ivan priredi enodnevni izlet 14. novembra v Poreč. Informacije in vpisovanje v Ul. Valdirivo 30 vsak to rek in četrtek od 17. do 19 ure. Telefon 64459 ali 732858.
Bruno Cleva
Im pori Kxport
Uradni zastopnik za Furlanijo • Julijsko krajino in Jugoslavijo za flipper in video igre
ZACCARIA
(Bologna — Italy) TRST
UL. SLATAPER 22 TEL. 040/750291
—	Flipper
—	Video - igre
—	Juke box
—	Nadomestni deli
Societa del eoncerti — Tržaško koncertno društvo priredi v ponedeljek, 8. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert tria GAWRILOFF BAUMANN - BESCH (Gavvriloff -violina, Baumann - rog, Besch -klavir).
UMU—-1
Ob 10. obletnici smrti dragega moža in očeta Josipa Sancina darujejo žena Pavla, sin Sergij in hči Divna z družinama 20.000 za KD F. Prešeren, 20.000 za TFS Stu ledi in 20.000 lir za ŠD Breg.
Ob 4. obletnici smrti dragega moža Maria Ižanca daruje žena Olga 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PRI MILIČU v Zagradcu je odprta osmica do 23. t.m.
ZOBOZDRAVNIK dr. Ivo Petkovšek ordinira za otroke in odrasle v Ul. Canova št. 2 vsak popoldan od 15. do 19. ure.
18-LETNO dekle išče kakršnokoli zaposlitev. Telefon 040/213282.
26-LETNO dekle z znanjem angleščine in nemščine nujno išče zaposlitev. Telefonirati od 13, do 15. ure na št. 040/231858.
NAŠLI smo nemškega ovčarja - čr-no-rumene barve. Tel. 040/225881.
PRODAM nov upe 601 P. Telefon 040/229246.
Pellicceria
CERVO
priporočena trgovina
za vaše nakupe KRZNA, JOPE elegantni modeli
najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst
Bogata izbira
Najnižje cene v naši deželi TRST - Viale XX settembre 16 Tel. 796-301
Informacije SIP uporabnikom
PLAČILO TELEFONSKEGA RAČUNA
Družba SIP opozarja svoje abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za IV. trimesečje 1982.
S tem oglasom opozarja vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej pri lokalnih sedežih. S tem se bodo izognili prekinitvi, ki jo piedvideva pravilnik.
SIP Societa Italiana per lEsercizioTelefonicc
GORIŠKI DNEVNIK
4. novembra 1982
RAZMIŠLJANJA OB PONOVNEM PRIBLIŽEVANJU NEKEGA ROKA, 15. DECEMBRA
Reforma višjega srednjega šolstva in slovenski oddelek zavoda Galilei
Hvalevredna je vsaka pobuda za odpiranje novih šol, vendar bo «šla skozi» samo takrat, kadar bo za njo enotno stalo pristojno slovensko predstavniško politično telo: enotni šolski odbor
Spet se govori o potrebi po od prtju slovenskega oddelka pri italijanskem tehnično-industrijskem za vodu G. Galilei. Govori se zaradi tega, ker bi bilo potrebno popestriti izbor slovenskih šol, da bi mladini ponudili čimveč možnosti za pridobivanje znanja, ki ga potrebuje v sodobnem svetu, govori pa se tudi zategadal.i, ker je osip šolske mladine na prehodu iz nižje srednje v višjo srednjo šolo prevelik in ker bi se za nadaljevanje šolanja v višjih slovenskih šolah odločilo več mladih kot doslej, če bi imeli na voljo slovenski industrijsko-tehnični zavod (medtem ko se sedej nekateri vpisujejo v italijanske) in ker bi se v tak šno šolo morda vpisal tudi kakšen izmed tistih miadih, ki po ni žji srednji šoli sploh prekine učenje in gre delat.
Govori se o takšni slovenski sekciji v Sindikatu slovenske šole, govori v šolskih krogih, v odborih, ki se ukvarjajo s šolsko problema tiko. Vse govorijo v prid takšnega oddelka, a hkrati opozarjajo tudi na naglo se bližajočo preureditev višjega srednjega šolstva v Italiji, ki bo posegla tudi v to vprašanje, ki je predmet našega današnjega razmišljanja.
Za odprtje slovenskega oddelka pri tehnično-industrijskem zavodu Galileo Galilei se je lani prvenstveno zanimal Sindikat slovenske šole. Pogovarjal se je z ravnateljstvom zavoda G. Galilei in dobil podporo za odprtje oddelka. Vložil je prošnjo na pokrajino in na ministrstvo in iskal podporo pri drugih za šolstvo pristojnih telesih.
Sedaj bi bilo najbrž odveč, da bi iskali vzroke, zakaj akcija ni »šla skozi*. Ne bi imelo smisla ugotavljati, če je bil pokrajinski odbor o vprašanju pravočasno poučen in če je bil na tisti seji odbora navzoč nosilec akcije, ki bi znal pojasniti, za kaj pravzaprav gre. Bolj važno kot iskati vzroke, zakaj smo zamudili eno leto. )e V tem trenutku potrebno vedeti, da se spet hitro bliža tisti 15. december, rok, do katerega je potrebno vlagati prošn.je. da pokrajina podpre odprtje novih šol odnosno pa ralelk ali oddelkov določenih šol. Do takrat pa je treba pripraviti ustrezno vzdušje znotraj naše narodne skupnosti, da bomo okoli te ga vprašanja, ki zadeva vso skupnost, nastopili enotno, kot v zve zi, s šolstvom vedno nastopamo e-notno ali vsaj hočemo nastopiti enotno, kadar nam je za dejanski uspeh, te dolgo .je namreč od takrat, ko smo spoznali, da za nekatere naše stvari ne velja v Ita liji splošno priznana praksa strankarskega pluralizma, ki narekuje svojevrstno zvijačnost. Zaradi tega. da bi se izogibali takšnim napa kam, smo ustanovili od vseh priznane in sprejete skupne organizme, med katere prav za vpraša n.ja šolstva sodi enotni šolski od bor. najbolj pristojno reprezentančno telo za spoprijemanje s katerimkoli šolskim vprašanjem, ki je pri srcu vsem nam.
Da ne bi to pisanje zvenelo kot očitek za nekaj, kar ni bilo narejenega, in kot priporočilo za stvari, ki naj se šeie izvedejo, bi bilo prav, da bi poglobili razmišljanje o tem, vsekakor skrbne pozornosti vrednem vprašanju. Pri tem misli mo na reformo o višjem srednjem šolstvu, ki je na svoji poti že premostila ovire v poslanski zbornici in se sedaj pripravlja na razpravo v senatu, da bi se kasneje vrnila v poslansko zbornico po dokončni »žegen*. Ta reforma naj bi pričela veljati v šolskem letu 1982-84, kar pomeni, da bi naša akcija za slovenski	oddelek	na	zavodu Galilei
samo za eno leto prehitela reformo. Pomembna bi bila tudi zavoljo tega. ker bi v primeru neuspe ha pripravila podlago za kasnejše odpiranje oddelka. Njemu je že sedaj naklonjen pokrajinski predsed nik, ki je izjavil, da pokrajina podpira takšne pobude. Kakor se vidi, imamo na tako pristojnem odprta vrata,	vendarle	pa	moramo	skozi
nje vstopati enotno in s široko politično zaslombo naše skupnosti
Če naj se spet povrnemu k zakonu o reformi višjega šolstva, potem je na tem mestu vendarle potrebno ponuditi nekaj podatkov, kakšne spremembe bo prinesla reforma.	Najprej	je	potrebno	povedati, da bo reforma	odpravila	seda
njo razdelitev višjih šol. Pri nas, v Gorici, bo ukinila gimnazijo-li-cej, učiteljišče in trgovski tehnični
MENJALNICA
mmmmmiu i m J—	
TEČAJI BANKOVCEV 3.	11. 1982
Ameriški dolar.	1.440,—
Kanadski dolar	1.130.—
švicarski frank	658.—
Danska krona	150.—
Norveška krona	185.-
Holandski florint	510.-
Francoski frank	197.-
Belgijski frank	25.-
Funt šterling	2.400,-
Nemška marka	566,-
Avstrijski šiling	79,50
Švedska krona	183.—
Debeli dinar	19.70
Drobni dinar	18,-
Banca Agricola Gorizia Kmečka banka Gorica
zavod (ostala bo samo strokovna šola Ivan Cankar). Namesto njih bo po obvezni osemletki nastala dveletna šola, ki bo enotna za vse dijake, od tu dalje pa bodo določene 3-letne izobraževalne smeri. Reformni zakon predvideva namreč štiri skupine šol: umetnostno; jezikovno-literarno; matematično -fizično - tehnološko - naturalistično in družboslovno. Usmerjeno izobra-
JRggStSg
'GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete
v Kulturnem domu v Gorici
TITUS MACCIUS PLAUTUS
HVALISAVI VOJAK
komedija v dveh delih
Prvič v slovenščini REŽIJA: MILE KORUN
V	nedeljo, 7. novembra, ob 16. uri ABONMA RED A
V	ponedeljek, 8. novembra, ob 20.30 ABONMA RED B
V	torek, 9. novembra, ob 20.30 ABONMA RED C
Do 5. novembra se nadaljuje vpisovanje abonentov pri blagajni Kulturnega doma, Ulica Brass, tel. 33-288, vsak delavnik razen sobote, in e'cer od 12. do 14. in od 17. do 19. ure.
ževanje nadalje predvideva 16 različnih izobraževalnih smeri.
Ker bodo slovenske šole «padle» pod reformo, se bo še zelo kmalu pojavilo vprašanje, šole kakšnih smeri zahtevati. Tiste, ki .jih že imamo, in še drugo, po katerih že dolgo časa čutimo potrebo. Prepričani smo, da se zaradi naglo se bližajoče reforme šolstva, se pravi uvedbe usmerjenega izobraževanja
pristojna telesa naše narodne skupnosti politično in strokovno pripravljajo na pomembne odločitve, ki jih bodo morala sprejeti ali predlagati v korist celovitega razvoja našega šolstva, izobraževanja in vzgoje naše mladine, temelje našega narodnega življenja in obstajanja.
Minister Lagorio v nedeljo v Redipup
Obrambni minister Lagorio bo prisostvoval nedeljski svečanosti v Re-dipuglii, kjer bodo počastili zmago v prvi svetovni vojni. Svečanost se bo pričela ob 11. uri. Že prej, kot smo poročali v našem listu, bo prepovedan avtomobilski promet po cestah, ki vozijo v Redipuglio, kjer je kostnica padlih v prvi svetovni vojni.
Premiera filma «Pustota» danes v Kulturnem domu
Danes zvečer imamo v Kulturnem domu v Gorici izredno priložnost, da si ogledamo zadnje delo priznanega slovenskega režiserja Jožeta Galeta 'Pustota*. Premiero novega slovenskega filma prirejajo Zveza slovenskih kulturnih društev, Kinoatelje Gorica, Piccolo Cineforum, Viba Film in East-West Film Institute. Po prvi projekciji, ki bo ob IS. uri, je predvideno srečanje in pogovor z avtorji filma, nato pa še druga projekcija ob 21. uri.
S tem filmom se pričenja letošnja
MLADINSKI KROŽEK GORICA
Gostovanje Kulturno - umetniškega gledališča »Oder treh herojev* iz Medvod pri Ljubljani s kmečko veseloigro s petjem
«KJE JE MEJA»
V soboto, 6. novembra, ob 20. uri v KULTURNEM DOMU V GORICI.
Vabljeni!

Uspel nedeljski koncert društva Rodolfo Lipizer
Na zavidljivo visokem izvajalnem | šla že v mrtuoznost, tako preprič-nivoju je bil odigran nastop Marthe Uwo so izzvenele note 'Scherza št.
Noguera, ki se je predstavila na prvi matineji v goriškem Avditoriju v nedeljo, 31. oktobra.
Izvajalka je popolnoma potrdila obete, ki jih je njen zanimivi klavirski tcurriculum* obljubljal poslušalcem. Že pri prvi skladbi na programu. Bachovi Partituri v c-molu, je jasno podala glasbene fraze z izredno čisto linijo izvajanja. Sledilo je *Devet variacij na Du-portov menuet» W. .4. Mozarta, v katerih se je zasledila ne le čistoča udarca in vreciozna svežina, ampak tudi senzibilnost izvajalke, zlasti v pojočih 'largih*.
Drugi del je obsegal Chopinove in Ravelove skladbe. Ta dva tako različna umetnika združuje edinole tehnična težavnost njunih del. Izvedba del prvega skladatelja je pre-
iiiliiniiMiMiiiiiiimiiMiHHMiiiftiiliiiiiiiiimviinnimMfiiiMiiiiiimiiiiiiiitiiiimiiniiiiiiittiiiumuiiiiiiiiii«
SKLEP SEJE GORIŠKEGA VODSTVA
Pokrajinski kongres SSk bo 4. decembra v Števerjanu
Pojasnili so stališče, ki so ga v zvezi s preha. jan jem meje posredovali SZDL Nova Gorica
Na seji pokrajinskega sveta SSk, ki je bila prejšnjo soboto na Ple-šivem, so (kakor smo poročali včeraj) protestirali zaradi prepovedi rabe slovenščine na skupščini KZE. Pokrajinski tajnik Marjan Terpin pa je poročal o delovanju stranke, njenih teles in predstavnikov v raznih svetih in ustanovah. Člane sveta je seznanil s stališči stranke, ki ga je sporočila na sestank” z občinsko konferenco SZDL Nova Gorica. Svet je izrazil željo, da bi ti ukrepi trajali kar najmanj časa, sicer bodo Slovenci v Italiji utrpeli nepopravljivo škodo na kulturnem in gospodarskem področju. Ob vsem tem je svet izrazil bojazen, da bo politična moč slovenske manjšine v Italija silno spodkopana.
V pripravah na deželni kongres Slovenske skupnosti, ki bo konec leta, je svet sklenil, da bo pokrajinski kongres SSk na Goriškem 4. decembra letos v števerjanu. Sekcije bodo po vaseh in v mestu sklicale sestanke, na katerih bodo pripravile vse potrebno, da bo pokrajinski kongres pripravil stranko za bližnje deželne in pokrajinske volitve na Goriškem.
Sestanka so se udeležili predsednik briške gorske skupnosti Hadrijan Corsi, Jožko Kosič in deželni svetovalec dr. Drago Štoka, prisotne so seznanili z delom, ki ga opravljajo na svojih odgovornih položajih.
V oktobru malo prehodov čez mejo
Precej malo je bilo prometa na italijansko - jugoslovanski meji v prejšnjem oktobru. Omejitveni ukrepi za prehod meje jugoslovanskih državljanov so že nekaj tednov v veljavi. S potnim listom je šlo čez mejo v oktobru 33.741 italijanskih državljanov, vstopilo jih je 34.574. S tujim potnim listom pa je prišlo v Italijo 50.693 ljudi, državo je zapustilo 47.673 ljudi.
Kar se prehoda meje ljudi z obmejnimi prepustnicami tiče lahko povemo, da je šlo iz države 88.041 italijanskih državljanov, v Italijo pa je prišlo 102.878 jugoslovanskih državljanov.
Javni posvet o zdravstveni službi
Na zadnji seji tajništva enotnega sindikata uslužbencev, ki delajo na področju zdravstva CGIL - CISL -UIL je tekla beseda o težavnih odnosih med sindikalno organizacijo in upravnim odborom goriške Krajevne zdravstvene enote. Omenjeni odbor, kakor izhaja iz daljšega tiskovnega poročila, že več kakor tri mesece zavlačuje sestanek s sindikalnimi predstavniki o vrsti zelo aktualnih vprašanj delovanja zdrav stvene službe.
O težavnih odnosih in nerazumevanju upravnega odbora so razpravljali že na sestanku kadrov sindikalnih predstavnikov na področju zdravstva, 20. oktobra v Tržiču, vendar se od tedaj ni nič spremenilo.
Spričo takega negativnega zadržanja vodilnega organa KZE, je tajništvo sklenilo pripraviti javni posvet o vprašanjih s področja zdravstva. Na ta način nameravajo opozoriti na vrsto negativnih pojavov, ki naj bi bili predvsem posiedica dosedanjega načina upravljanja tega za družbo tako pomembnega področja.
Želiš ugodno zamenjati, prodati ali kupiti smučarsko opremo?
Pridi v soboto, 6. t.m., od 15.30 do 19. ure na
SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME
Ul. Malta 2 v Gorici
2 op. 31* in «Balade št. 4 v f-molu op 52*. Končno so bili na sporedu še Ravelovi 'Gaspard de la nuit* in «Ondine-Le Gibet-Scarbo*. Argentinska umetnica je pokazala globoko razumevanje do teh impresionističnih slik v fluidnosti glasbenih sfu-matov.
Navdušenemu občinstvu je Mar-tha Noguera poklonila še izvedbo Debussyjeve »V mesečini*.
Program je predstavil dr. De Nt-colo, ki je pozdravil tudi novi u-prnvni odbor kulturnega združenja «M° Rodolfo Lipizer*, ki skupno z aoriško občino, goriško hranilnico in RAI organizira nedeljske matineje v Avditoriju. Za občino je govoril odbornik arh. Dario Baresi, ki je voščil mnogo uspeha na tretjem letniku nedeljskih koncertov.
Prihodnjič bodo na matineji nastopili glasbeniki seksteta Potilenc z glasbili na pihala in klavirjem.
L. Q.
Topovski izstrelki v Soči pri Straiicah
Čeprav je od konca prve svetovne vojne minilo že 64 let, je v krajih, kjer so potekali boji, zakopanega, oziroma kako drugače prikritega še veliko vojaškega materiala, zlasti topovskih izstrelkov. Tako so te dni, potem ko se je porušil del pregrade pri Stražicah in je izginilo umetno jezerce, našli na rečnem dnu nekaj tonovskih granat iz prve svetovne vojne. 205-milimetrski izstrelek so odstranili že včeraj, nekaj manjših granat pa bodo odpeljali danes.
Omejitve prometa ob slovesnosti v Redipup
V Redipuglji ho v nedeljo, 7. t.m. dopoldne vsakoletna spominska slovesnost. Ob tej priložnosti bodo na območju uvedli prepoved vožnje vseh vozil od 8. do 13.30.
Prepovedan bo promet po državni cesti št. 305 med Ronkami in mostom v Zagraju, po pokrajinski cesti št 1 med Foljanorr in Šempetrom ob Soči ter po občinskih cestah na tem območju, po pokrajinski cesti št. 12 med Šempetrom, Soleschianom in Ronkami.

MED «DESAPARECIDO SI» TUDI ENA FURLANKA
Med številnimi italijanskimi državljani, ki so v zadnjih letih v Argentini »izginili*, ker so jih vojaški in policijski banditi mučili ter usmrtili, je tudi ena Furlanka, Maria Elisabetta Francescutti. Njeni sorodniki živijo v kraju Pozzo di Codroipo. Vedeli so, da je njih sorodnica pred časom izginila, niso pa vedeli, da je bila od vojaških krvnikov umorjena.
V videmski kroniki beneškega dnevnika II Gazzettino smo brali včeraj pogovor časnikarjev s sorodniki te »desaparecide*. V istem časopisu pa je tudi napisano, kako so tudi nekateri Argentinci furlanske narodnosti nastopali proti rola-kom in pomagali krvnikom. Sedanji župnik v Codroipu je znal povedati, da so banditi vdrli v neko hišo, potem ko je na vrata potrkal neki argentinski duhovnik. Tudi glavni kaplan argentinske armade Luigi
Mecchia je furlanske rodovine. V nekem intervjuju je ta vojaški kaplan zagovarjal uporabo sile s strani argentinske vojske v zadnjem času. »Friulani contro friulani: In Argentina e possibile*, piše beneški Il Gazzettino.
filmska sezona v goriškem Kulturnem domu. Prireditelji nameravajo seveda doseči lanskoletne uspehe, ki so jih beležili z retrospektivo slovenskega filma in kasneje s premiero «Desetega brata*. Tudi program letošnje sezone je zelo bogat in goriško publiko čakajo zato prijetna presenečenja.
Kako je
s podgorsko predilnico?
Komunistični občinski svetovalci so z interpelacijo geriškemu županu zahtevali takojšen sklic zastopnikov občine, sindikalne zveze, upraviteljev podgorske predilnice, zastopnikov deželne finančne družbe Friulia in predsednika deželnega sveta. To v zvezi z izjavami ravnateljstva podgorske predilnice, da ni preklicalo 768 odpustov, temveč, da so ti-le zaustavljeni. To je v nasprotju s sporazumom, ki je bil podpisan v Trstu 13. oktobra. Ravnateljstvo namerava tudi prodati tekstilne stroje, ki bi bili morali oštati v tovarni.
Razstave
V	Kulturnem domu v Gorici je odprta razstava češkega slikarja Jirija Anderla. Odprta je od 17.00 do 19.30.
V	galeriji Meblo v Novi Gorici
je odprta razstava del s področja ambientalne plastike, stvaritev akademskega slikarja Draga Tršarja. Odprta je ob delavnikih med 8. in 19. uro do 13. novembra.
Razna obvestila
Dijaki liceja - gimnazije Primož Trubar v Gorici priredijo v soboto, 13. novembra, šolski ples v Kulturnem domu v Gorici. Vhod samo z vabili, ki jih je moč dobiti pri vseh -i dijakih liceja ter v pisarni Mladinskega krožka - Gorica. Vabljeni!
Na pobudo Sindikata slovenske šole, tajništvo v Gorici, bo v soboto,
6. novembra, ob 19. uri sindikalna družabnost z večerjo v gostilni Pri Francetu v Sovodnjah, Ob tej priliki bodo tudi počastili kolege, ki so se letos upokojili.
Kdor se želi udeležit' letošnjega planinskega martinovanja, ki bo v Park hotelu v Novi Gorici 14. novembra, se lahko vpiše na sedežu SPD v Ulici Malta 2 ter pri Franc- i ki Marušič v Sovodnjah do 5. novembra.
Društvo -lovensklh upokojencev iz
Gorice vabi na Martinovanje, ki bo 11. novembra ob 14. ure dalje na Oslavju, pri Krišnjevih na Borjaču. I Na razpolago bo rebula fc: -pečen ' kostanj, poskrbeli bodo- za šaljive točke. Udeleženci se za prevez lalv ko poslužijoiavtobusa, ki vozi v šte-verjan in ki ima postajališče tudi pri Borjaču.
Kino
Gorica
CORSO 18,00—22.00 ‘ »Grand hotel Excelsior». A. Celentano, E. Gior-f?i-
VERDI 18.00—22.00 »Porea vacca*. R. Pozzetto, L. Antonelli.
VITTORIA 17.30-22.00 »Corpi ba-gnati*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Smrtna nesreča na železnici pri Podbrdu
Motorni potniški vlak je pozno zvečer v ponedeljek na progi med Podbrdom in Hudojužno do smrti povozil 25-letnega Svetislava Rističa, obhodnika proge iz Podbrda pri Tolminu. Čeprav je strojevodja 32-letni Vojko Birsa pričel zavirati, takoj ko je zagledal moža na progi, in ga opozarjal z zvočnimi signali, ga ta ni slišal. Ristič je bil pri priči mrtev.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Le ap-prendiste*.
PRINCIPE 18.00—22.00 »Anni spez-zati*.
Kova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.0C «Petelinji udarec*. Hongkonški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Buch Ro-gers junak vesolja*. Ameriški
film.
DESKLE 19.30 »Sence enega leta*. Erotični film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni v Raštelu, tel. 83 349.
dežurna i.ekarna v tržiču
S. Antonio, Ulica Romana, telefon 40-497.


Teh 0481/72995 34074 TRŽIČ (GO) C.so det Popolo 88
Zveza slovenskih kulturnih drnštev • Kinoatelje - Piccolo Cineforum vabijo danes, 4. t.m., v Kulturni dom na premiero celovečernega slovenskega filma
PUSTOTA (režija: Jože Gale)
Prva predstava ob 18., druga ob 21. uri. Med obema predstavama bo uradna predstavitev
!
I
i
i .
i
i
i
I
i
«•
; >'i |
I
ZBOR VALENTIN VODNIK VRNIL OBISK ZBORU IZ GIESSNA
Dolinčani med gostoljubnimi Nemci
Lepa pesem ustvarja most med dvema mestoma - Dolinčani so morali dve pesmi dodati - Skupna večerja - Na poti proti domu so Dolinčani obiskali tudi koncentracijsko taborišče Dachau
Patronat KZ - INAC svetuje
Družinska doklada za sina ki se je vpisal na univerzo
Na vrhnji sliki predsednik zbora V. Vodnik M. Žerjal in predsednik gostltcljskega zbora Hoftmaun si izmenjujeta darila. Na spodnji sliki podžupan v Giessnu Thomas in dolinski podžupan Pečenik med
uglednimi gosti v dvorani Martinshoff
n.
Pred zaključkom koncerta je predsednik dolinskega zbora Žerjal v krajšem nagovoru poudaril pomembnost takih izmenjav, ko pozabljamo na preteklost in skupno gradimo novo svetlejšo priliod-nogt. da se taki časi ne bi več povrnili. Gradimo pa jo prav s spoznavanjem kulturnega bogastva, iz katerega zlasti Slovenci, podvrženi vplivu drugih kultur črpamo življenjski sok za svoj obstanek. Po prevodu, ki ga je prebral napovedovalec, je publika z burnim aplavzom pozdravila osnovno misel.
Za lepo pevsko prireditev se je dolinskemu zboru zahvalil Hoff-mann, ki je z zadovolistvom ugotovil, da smo s pesmijo ustvarili prijateljstvo med Dolino in Giess-ncm.
Sledila je izmenjava daril. Za Dohnčane sta jih na oder prinesla v narodnih nošah Edvin in Zofija, tako da je imel Mario Ma-gama polne roke dela, da je spravil na trak vse trenutke preproste. a prisrčne ceremonije.
Zbor je zaključil z Ježevo Igraj kolce, toda navdušena publika ni pustila pevcev z odra, tako, da so morali dodati še Zdravljico in Venturinijev^ Nocoj pa oh nocoj.
22.30	— Pevci so zadovoljno posedli skuoaj z gostitelji k mizam, tako da je lahko ogromni nemški kuhar prinesel kar štiri velike pečene prašičke v dvorano. Jedačo je spremljala pesem obeh zborov. Spet so presenetili Dolinčani, ki so z vrsto pesmi iz svojega vinskega repertoarja vzbudili občudovanje domačih pevcev.
Domačinom pa sta Zofiia in Edvin v narodnih nošah delila pristne domače koteče. ki jih je nalašč za to priliko spekla po starem receptu Zofija.
23.10. - 9.30 — Skupna večerja se te zavlekla pozno v noč in končala v nosameznih domovih tako da je bilo ziutraj neoresnanih obrazov kar pre"ei. Prebudil nas j" sore!'pd po izredno leno urejenem mestnem centru, kjer je koncentrirana večina trgovin in je urejen otok za pešče. Bogato
Novost na knjižni polici
P	' ______________
August
Strindberg:
ZAGOVOR
BLAZNEŽA
Nemiren in psihozno preveč o-bremenjen švedski pisatelj druge polovice preteklega stoletja Au-gusl Strindberg je bil v svojem razgibanem življenju trikrat poročen. Njegov prvi zakon z igralko Siri von Essen, poročeno Wran-gel, je bil v letih 1877-1891, eno samo obdobje medsebojnega obtoževanja, trpljenja, beganja, stiske za denar, prizadevanja za literarno uveljavljanje in uveljavitev lastne osebnosti pisatelja. V tem svojem prizadevanju je pisatelj napisal tudi avtobiografski roman Zagovor blazneža, stvarno, v suhi, pravniški obliki napisano pripoved o usodi lastnega zakona.
To avtobiografsko pričevanje Au-gusta Strindberga smo nedavno dobili v prevodu Janka Modra pri Državni založbi Slovenije, ki je knjigo uvrstila v zbirko Biografij. Z njim je na eni strani dopolnila pisateljsko in človeško osebnost Strindberga, ki ga Slovenci pravzaprav slabo poznamo. Na drugi strani pa nam je posredovala roman, ki se ne glede na avtobiografski značaj in ne glede na slavno pisateljsko osebnost, kateri j? posvečen, bere odlično kot vsaka umetniška stvaritev. Z umetniško prepričljivostjo nas pisatelj uvaja v skrivnosti svojega zakona z nekdanjo baronico, ženo gardnega oficirja, ki zapusti moža. se posveti ljubezni s pisateljem, se z njim poroči, dokler njun zakon po obojestranskem trpljenju ne razpade. Pri tem pa se žena z majhnimi uspehi in še večjimi neuspehi posveča gledališču, on sam pa se začenja uveljavljati v literaturi, v kateri se s težavo prebija naprej. Dokler ne pride do katastrofe.
Strindbergov avtobiografski roman je neke vrste osebna izpoved, dnevnik, čeprav ni pisan v dnevniški obliki, je pričevanje, v katerem daje pisatelj prostor ne samo obtožbam žene in vsem njenim negativnim lastnostim, temveč tudi samoobtoževanju in samopo-niievanju. In kot izvemo iz spremne besede slovenskega prevajalca, je knjiga, ki je zaradi pisateljeve gmotne stiske sorazmero-ma kmalu izšla, prav malo pripomogla k popravi osebnega in družbenega položaja pisatelja v tedanji družbi, prinesla pa mu je pisateljski ugled. Danes je nepogrešljiv pripomoček v umevanje Strindberga in njegovih del. In ko jo Slovenci dobivamo z veliko zamudo, pa čeprav gre za velikega pisatelja, je treba ugotoviti. da bo bralcu marsikdaj treba dokaj volje in prizadevanja, da bo z zbranostjo prebral ta tekst, ki nakazuje kasnejši pisateljev naturalizem. Pa čeprav sam tekst vsebuje poleg odkritosti, dramatičnosti in kompozicije tudi druge odlike Strindbergovega pisav ia.
založene trgovine in stojnice, o-kiisno opremljene izložbe so kazale na visok standard drugače varčnih Nemcev.
12.30	— Kosilo v gostilni «Sol-datenheim* je bilo prisrčno domače. Seveda smo tudi tu zapeli gostilničarju. Vsak udeleženec pa je od domačih pevcev prejel v dar kozarček z napisom «V Giessnu dobiš vse*. Z avtobusi smo se nato odpeljali na ogled okolice Giess-na, kjer se vrstijo čudovito urejena kmečka in delavska naselja, številne tovarne in vojašnice, ki s svojimi služnostmi motijo domačine, ki ameriškim vojakom niso prav nič naklonjeni.
19.00	— V veliki občinski dvo rani v Leihgesternu — občina Linden .je bil za člane obeh zborov in spremljevalce organiziran velik oKtobrski praznik — Okto-berfest. Vse je bilo intonirano na modro barvo, tudi obe točilnici piva. Na odru je priznani ansambel igral moderne in tradicionalne viže. Pred pričetkom hladne a s specialitetami aomače kuhi nje dobro založene večerje .je prikorakala v dvorano ob bučnem ropotanju bobnov skupina «Lusti-ge fanfaren* iz Linden a. zaigrali so nekai bučnih a glasbeno Prijetnih motivov ob pestrih unifor mah, ki so posnemale srednjeveške godce.
Hoffmann je s pomočjo dveh prevajalcev, hrvatskega duhovnika in italijanskega oelavca pred stavil skupino, ter obenem na duhovit način organiziral skeče, tekmovanja v pitju piva itd.
Sledil .je nastop baletne kaba retne skupine «Karneva'tang», ki so jo sestavljala izredno brhka dekleta, kar je vzbudilo zlasti pri moških gledalcih dokai odobravanja. Dekleta so ' odulesala tri zahtevne plese in požela zaslužen aplavz.
Pevci pa ne bi bili pevci če ne bi si tudi skupno zapeli; ob tej priliki so dolinski pevci s sim patično zmešnjavo podarili gies-senskim majhne spominske majo-like.
Lepi praznik je počastil s svojo prisotnostjo mladi župan Linds, ki ie nato v simpatičnem pozdravu izjavil, da so taka srečanja nedvomno potrebna in je nujno, da .jim prisostvujejo politiki, da bodo tako imeli priliko videti, da si ljudje želijo miru in prijateljstva, ne pa vojn in prepirov. Zlasti prisrčen je bil njegov pozdrav predstavniku občine Dolina, kateremu je izročil spominsko plaketo, kot tudi predsedniku dolinskega zbora. Pečenik, se je gostitelju zahvalil za tople besede in poudaril, da si naša manjšina vsa leta prizadeva, da bi politike prepričala o koristnosti prijateljstva med narodi, povabil pa je domačega župana na obisk
Pozdravne govore sta zaključila oba predsednika zborov Hoffmann in Žerjal, ki sta še enkrat nazdravila dolgoletnemu prijateljstvu med obema zboroma.
24.10. - 8.30 — Pred starim gradom v Giessnu stojita avtobusa. Toda ljudje se kljub rosen ju zadržujejo na pločniku, si stiskajo roke, izmenjujejo pozdrave.
15.30	— Koncentracijsko taborišče Dachau je ob poti in zato obvezen postanek. Pevci se v sprevodu podajo k spomeniku sredi Appelpiatza in položijo venec, ter zapojejo žalostinko. Ogled taborišča .je pretresljiv za vsakogar, zlasti če je za vodiča bivši jetnik Vitko Jercog. ki je zlasti ob krematorijski peči presunil s svojo pripovedjo.
Odhajamo z mešanimi občutki. Marsikdo je šele tukaj izvedel, da so bile prve žrtve taborišča — Nemci, saj je začelo poslovati že leta 1933. V diskusijah se je nato v vseh še bolj utrdila zavest. da so kulturna gostovanja in boljše poznavanje narodov pomemben pripomoček zato. da se ne ponovijo napake preteklosti.
18.00	— Večerja v centru Miinchna se vsem prileže, nakar se cesta vleče, saj ic kljur. loteriji in zaključnim povzetkom predsednika in pevovodje, ni mogoče skrajšati V Dolino prispemo po peti uri zjutraj.
Končalo se .je tako doslej najdaljše gostovanje dolinskega zbora, ki sicer ni nov takim podvi-
gom. Bilanca pa je bogato aktivna. ne sicer v denarju, ker je izmenjava veliko stala, toda tembolj bogata na izkušnjah, na spoznavanju. da so lahko dobri in odkriti ljudje povsod Kljub nedvomno napornemu potovanju pa so odhajali udeleženci na svoje domove prepričani, da so opra-
ci - Biti kantavtor
»j	»Vi »»c »V , tfii«. .tj
Za Angela Baiguero pravijo, da je v Trstu bolj znan kot župan 'Cččbvlni. To 'bo verjetno držalo vsaj pri mladih, ki se navdušujejo nad njegovimi pesmimi. Bai-guera je namreč pevec, znan po vsej Italiji, saj nastopa na koncertih v mnogih italijanskih mestih, pa tudi njegova gramofon ska založba Fonit Cetra je iz Milana in deluje na vsem italijanskem teritoriju. Še več. Baigue-ra je tisti pevec, ki pri Fonit Cetri proda največ plošč. Zato bo v kratkem prešel k drugi, še večji industriji plošč, ki deluje celo na mednarodnem tržišču.
Zato je bilo presenečenje slovenskih poslušalcev, ko so pred nekaj tedni radijske sprejemni ke sinhronizirali na slovensko tržaško radijsko postajo, toliko večje, ko so slišali Angela Baiguero, kako je pel: «Banka sanj, kjer nihče ne posoja ti dejanj, kjer ne moreš ti zahtevati od ljudi, da so talci kot bi si želeli le sami...* v slovenščini. Da, prav v slovenščini je pel ter takoj nato dodal, da se mu zdi neverjetno, da so v Trstu ljudje, ki netijo sovraštvo med Slovenci in Italijani, da se borijo proti dvojezičnosti ter da zahtevajo, da se v tem mestu govori le po italijansko ter se slovenska bitnost ignorira. Baiguera je ta pogovor še nadaljeval, ker mu je bil o-čitno pri srcu, ter zaključil:
«Res ne morem razumeti odpora nekaterih predstavnikov večinskega naroda proti manjšini. Je nemogoče, iracionalno. Komaj sem se pred nekaj leti preseli) v Trst, sem si zelo želel, da bi znal slovensko, saj sem pri tržaškem košarkarskem prvoligašu, za katerega sem takrat igral, spoznal dva slovenska fanta, Maura Čuka in Klavdija Starca, ki sta me skušala naučiti nekaj slovenščine, a sem žal zelo nenadarjen, lahko rečem za jezike kar tog.*
Baiguera se je pri tem dobro zavedal, da bo s tako izjavo lahko izgubil del popularnosti pri določenih krogih starejših, pa tudi mlajših Tržačanov, popularnost, ki pri delu pevca pomeni uspešnost ali propad, vendar je to hotel povedati iz želje po resnici in objektivnosti, on, najpopularnejši Tržačan v Trstu in izven njega.
Angelo Baiguera je letos poleti sodeloval v oddaji «Iz studia neposredno* ob sredah, ko je poleg pesmi v slovenščin., skupno s članom ansambla «TOZD Lopovi* Ivom Tulom zapel tudi pesem »Ljuba*, ki spada med pesmi njegove prihodnje že tretje plošče, ki bo izšla verjetno marca prihodnjega leta, poleg tega sta Samo Ferluga (tudi on je član navedenega ansambla) in Ivo Tul prevedla dve njegovi pesmi v slovenščino ter ju nato tudi zapela. Razvilo se je torej plodno sodelovanje med slovenskimi zamej skimi glasbeniki in Angelom Baiguero, ki se bo prav gotovo še nadaljevalo. Med dolgimi urami snemanja pesmi in pogovorov za oddajo «Iz studia neposredno* smo se z Baiguero veliko pogo
vili pomembno delo. da so si daleč na severu ustvarili prave prijatelje, ki jih v preprosti gostoljubnosti veliko prekašajo. Prijatelje, ki so jim odprli svoje hiše in jim z izredno pozornostjo omogočili, da je bilo njinovo bivanje lepo, pestro in ustvarjalno.
varjali, iz teh pogovorov pa sem izluščil sledeči «intervju*.
VPR.: Letos poleti si torej sodeloval na oddajah slovenskega Radia Trst A. Kaj bi povedal o tej izkušnji in takoj bi ti postavil še drugo vprašanje: kaj vse spada in kaj pomeni delo pevca oz. kanta vtorja?
ODG.: Moram reč', da me je delo na slovenskem Radiu prijetno presenetilo. Pri prejšnjih sodelovanjih pri državnih radijskih in televizijskih postajah sem se že vdal v dolgočasnost dolgih ur togega in nezanimivega snemanja, nato brisanja tistega, kar smo pravkar snemali, nato spet snemanja... Skratka, v glavnem je bilo že kar mučno. Tu pri vas pa je vse bolj spontano, vedro, vedno je dosti mladine pri snemanju, pa tudi lahko govorim o vsem popolnoma sproščeno... Drugje pa sem bil jaz le Angelo Baiguera — pevec, pogovori so se obvezno sukali le okoli tega, mojih plošč, moje popularnosti. Znalo je biti tudi neznosno. Še najbolj zadovoljen pa sem pri tem sodelovanju bil zato, ker sem spoznal mnogo glasbenikov in programerjev, ki so nato postali moji prijatelji.
«Kar se pa tiče dela kantav-torja, ne vem točno, kaj naj ti odgovorim. Poleg tega, da avtorski pevec napiše glasbo in tekst za pesmi, kar pomeni, da se mora glasbeno in literarno stalno izpopolnjevati, saj pesem je in mora biti... poezija (tako npr. ne bom nikoli rekel «v tvojih možganih*, temveč «v valovanju tvojih misli*), mora kantavtor snemati plošče, za vsako pa porabi najmanj mesec dni trdega dela v .gramofonskih studiih za snemanje. Ko je plošča posneta, .jo mora «pognati» v svet * vrsto
Vpr.: <tSem vdova in dobivam minimalno pokojnino po pokojnem možu. Ke/ imam tudi dva otroka v breme, sem tudi zaposlena. Ko sem pregledovala odrezke pokojninske knjižice, sem ugotovila, da že nekaj časa ne dobivam dru-žinslce doklade za sina, ki se je vpisal na univerzo. Rada bi zvedela dve stvari: lahko dobim zaostanke družinske doklade in se ne bi dalo prejemati družinske doklade na plači namesto na pokoj-nini?» L. F.
Očitno je zavarovalni zavod IN PS prekinil izplačevanje družinske doklade za sina, ko je ta dopolnil 18. leto starosti. Ko namreč postane otrok v breme polnoleten, je treba ponoviti prošnjo in priložiti poleg potrdila o šolanju in družinskega lista tudi nadomestno izjavo notarskega akta, da nima lastnih dohodkov oziroma da njegovi dohodki ne presegajo določene meje. Od 1. septembra 1982 dalje imate pravico do družinske doklade za sina v breme v primeru, da njegovi dohodki ne pre segajo 354.150 lir na mesec. Če obiskuje univerzo, verjetno nima samostojnih dohodkov in boste lahko brez težav ponovno začeli prejemati družinsko doklado. INPS pa vam bo izplačal doklado ne od dneva predložitve prošnje, temveč retroaktivno od dneva, ko so prekinili s plačevanjem. To namreč predvideva zakon, da se lah ko družinska doklada zahteva za pet let nazaj.
Glede možnosti, da bi prejemali družinsko doklado kar neposredno na plači, pa ni mogoče, ker zakon predvideva, da je treba dru-
koncertov, intervjujev, z nastopi na radiu in TV, vmes pa mora pisati druge pesmi in glasbo.
VPR.: Kako nastane gramofonska plošča in koliko zasluži pevec?
ODG.: Najprej bi ti povedal to: sedaj so za kantavtor je zelo hudi časi. Preveč jih je, premalo prodajo, razen seveda «veli-kih* (Bennato, De Andrč, Vec-chioni, Battiato, Dalla, De Gre-gorMtd.). če kantavtor proda kakih 5.000 plošč, pomeni, da bo takoj^ dobil pogodbo za naslednjo ploščo, v nasprotnem primeru pa si mora poiskati drugo službo. Poglej npr. tragičen primer Clau-dia Lollija, ki je eden najboljših italijanskih kantavtorjev v absolutnem smislu. Njegove plošče so odlične, vendar jih ljudje ne kupujejo in Lolli se je tako znašel na cesti, če si pa nočeš poiskati druge službe, se moraš »spreobrniti* in »izdati* se ne zna do-, bro kaj.
«Poglej primer Alberta Came-rinija. Sedaj je znan. njegova glasba pa je prazna, komercialna. Njegovi prvi dve plošči sta bili odlični, pa nista šli v promet. Camerinija je gramofonska industrija odpustila, dve leti je poučeval na neki celodnevni šoli praktično zastonj, dokler niso predstavniki glasbene industrije spet stopili z njim v stik ter mu v bistvu rekli: «Obleči se v har-lekina ter poj o Ufu Robotu*. Moral je sprejeti, saj je bil dejansko brezposeln. Sedaj pa je spet znan, slaven in... bogat. Zato pravim, da ti pevci, ki so glasbi nekoč nekaj dali v kvaliteti muzike in tekstov, sedaj pa pojejo slabe rime, ki ugajajo širokim množicam, niso »izdajalci*, temveč samo delavci, ki so jih delodajalci premestili v drugi od delek.
žinsko doklado prejemati na po kojnini in ne na plači. Razlike pa ni nobene, saj je znesek povsem enak in znaša 19.760 luna mesec.
Plačevanje
dodatnih
kmečkih
prispevkov
Vpr.: uBral sem, da bo treba do 10. novembra plačali še neke nove kmečke prispevke, vendar pa nisem še dobil nobenega papirja. Kaj moram narediti?» L. P.
Kmečki zavarovanci bodo morali do 10. novembra plačati poleg tretjega obroka zavarova'nih prispevkov za leto 1932 še dva dodatna prispevka. Eden je predviden kot doplačilo za zdravstveno oskrbo, drugi pa za pokojninski sklad. Žal je SCAU pri razdeljevanju dveh neizpolnjenih položnic ponovno precej zakasnil, kar bo povzročilo še dodatne težave in zmedo. Če ne dobite poštnih položnic do 10. novembra, nam to takoj javite,, da zahtevamo izstavitev duplikatov. V vsakem primeru pa si zagotovite katastrske liste, na podlagi katerih se lahko izračuna višina dodatnega prispevka. Kdor je lani napravil davčno prijavo. zadostuje, da prinese na vpogled kopijo te prijave, ker so že tam navedeni podatki o agrarnem dohodku zemljišč.
»Kar se pa tiče nastajanja plošč, ti povem, da vsak pevec predstavi svojemu producentu kakih 20 ali 30 pesmi, skupno pa po okusih poslušalcev, tedanjega glasbenega trenutka, besedilu in drugem, izberejo tistih osem pesmi, ki jih nato vključijo v ploščo. Kar se pa tiče zaslužka, s ploščami v glavnem ne zaslužiš veliko, več zaslužiš s koncerti, v glavnem pa z avtorskimi pravicami SIAE. Za vsako tvojo pesem npr., ki jo slišiš po radiu, zaslužiš kakih 50.000 lir.
«Glede kvalitete‘plošč mora leta biti tehnično odlična, ker je sicer ne prodaš, saj imajo dandanes vsi doma zelo občutljive «hi-fije», gramofone, s katerimi zaznaš vsak instrument posebej, in se .je torej obdobje snemanja plošč «v lastni režiji* dokončno zaključilo. Ali delaš v najmodernejših snemalnih studiih, ali pa lahko menjaš poklic.*
Z Angelom Baiguero smo se nato pogovarjali še o marsičem, o političnem udejstvovanju, o letu 1968, o tem, da so nekoč »revo luckmami* pevci mislili, da je rock glasba »reakcionarna*, ker vsebuje zvoke baterije in kitare basa. in kako je bila nato res niča travmatična, o tem, da se v Trstu razvija neverjeten kader, prava šola rock glasbenikov, s Tonijem Sorannom na čelu (eden od kitaristov Fabrizia De Andre ja), ki so vsak v svojem instru mentu med vodilnimi v Italiji, a da se morajo le-ti, če hočejo us peti, razpršiti po Italiji, ter še o drugem, ne nazadnje o tem, da bi morali italijanski in r,loven ski glasbeniki v zamejstvu, pa tudi v Sloveniji, bolj sodelovati, saj je glasba mednarodni medij, ki ne pozna mej in umetno u stvarjenih političnih pregrad.
DUŠAN JELINČIČ
V. K.
liiiliiiliiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHnMiiiiiiiiiiiiiiiiitriiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiifiiiin
RAZGOVOR Z NAJBOLJ POPULARNIM TRŽAČANOM
Znani italijanski kantavtor Baiguera poje tudi po slovensko in s Slovenci
Ko je prišel v Trst, je prišel kmalu v stik s Slovenci - Ne gre mu v glavo, da je med Tržačani še toliko ljudi, ki niso za prijateljsko sožitje med Italijani in Sloven-
ni lahko, ker jih je veliko - Naporno delo pri snemanju plošč
r * djl ‘ i
iSŠJiiSiiSiH
Kantavtor Angelo Baiguera (na desni) je v pogovoru zelo prijeten sogovornik
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Nasveti za izvoznike
13.00	Kronika
13.25	Vremenske razmere
13.30	TV dnevnik
14.00	Honore de Balzac: »Izgubljene iluzije*
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Variete in spektakel - Prizma
15.00	Gregorijanski koledar
15.30	Trapper - Ljubezen je cesta v dve smeri - TV film
IG.20 Risanke
16.45	Dick Bartom, posebni agent
17.00	Dnevnik - Flash
17.05	Risanke
17.20	Trije nečaki in majordom
17.45	Risanke - Hiša naseljena s strahovi
18.10	Sever kliče Jug - Jug kliče Sever
18.50 Oddaja, ki jo vodita Sandra Mcndaini in Raimondo Via-nello
19.45	Almanah jutrišnjega dne
20.00	TV dnevnik
20.30	Ulusione - glasba, balet in drugo
21.40	TV film - Ni mesta za heroje TV - film »II ritorno del Santo* prikazuje zanimivo a surovo zgodbo: bivši terorist prestane vso kazen in se vrne v svobodo. Potem ko je preživel daljšo dobo v zaporu, se kože maščevati nad človekom, ki ga je bil izdal. Toda kai kmalu ugotovi, da gre za človeka, ki ima zveze povsod, hi je mogočen, ki si je nakopičil velikanska bogastva s prodajo ali bolje z razpečavanjem orožja. Toda Simon Ternplar. ki r>i nihče drugi kot že v začetku ome-nteni Santo, zmore vse in tudi tu se izkaže ...
?2.30 TV dnevnik
22.40	Jslam
23.25	Odgovori ra vprašanja: Korenine italijanske krize
23.55 Dnevnik - danes v parlamentu in vremenske razmere
Drugi kanal
10.15	Filmski spored
12.30	Opoldanski program
13.00	TV dnevnik ob 13. uri
13.30	šola, muzej in teritorij -vzgokia oddaja
14.00	Tandem
16.00	Evropski pokali v nogometu
17.30	Dnevnik - Flash
17.35	Iz parlamenta
17.40	Tretja stran
18.40	Dnevnik - šport
18.50 TV film iz serije «1 Professional*
19.45	TV dnevnik
20.30	Spazio se‘te
21.20	Filmi, ki jih bomo videli na velikem zaslonu
21.25	»Planet Toto*
In spet smo v svetu komike, v svetu »planeta Totfo, pač v svetu kakih dvajsetih oddaj, ki jih je italijanska TV namenila znanemu filmskemu in gledališkemu umetniku Totoju, ti ga tokrat predstavljajo že četrtič. No-ccj bodo o nfetn govorili nekateri Tctoievi poznavalci in sodelavci, hkrati pa ga bodo skušah predstaviti tudi z njegovo v1 oso v filmu «1 pom-pieri di Viggiu*
22.25	šrortni dnevnik
23.35	TV dnevnik - zadnje vesti
Tretji kanal
10.15	- 11.40 Filmski spored
17.10	V spomin Igorju Str a v in
skemu
17.40	španski glas v eperni glasbi: Allredo Kraus
18.30	L’orecchiocchio
19.00	TV dnevnik
19.30	Deželni program s tretjim nadaljevanjem programa «Spazio aperto*
20.05	šola in vzgoja
20.40	Lo Scatolone
21.40	TV dnevnik
22.15	Nini Tirabuscid, La donna , cbe invento la mossa - čelov.
film
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.35, 10.35. 15.50 TV v šoli
17.05	Poročila
17.10	Mladi virtuozi: Pozavna
17.25	Zapisi za mlade
18.00	Mozaik kratkega filma Nizozemski športni film pri kazuje naporno in nevarno tekmovanje katamaranov o krog nizozemskega otoka Te-xela. Regata, ki jo pozna valci štejejo za eno najtežjih, zbere tudi največje število udeležencev z vsega sveta — okoli štiristo jih je. Filmska pripoved se osre dotoča na poskuse lanskolet nih zmagovalcev — mladega zakonskega para, da bi na razpenjenih valovih mrzlega morja zmagal še enkrat
18.25	Zasavski obzornik
18.40	Mladi za mlade
19.10	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik 19.55 Vreme
20.00	Studio 2
21.10	Komur se posreči ogreli in oživeti samoto, ta te osvojil svet - dok. oddaja
21.40	V znamenju
Koper
13.30	in 16.30 Odprta meja
Danes bodo v okviro oddaje Odprta meja med drugimi še naslednje vesti:
TRST — Izredno zasedanje deželnega sveta o jugoslovanskih u-krep h
GORICA — Astronomski observatorij
GORICA — Razstava mini vlakov
17.00	Z nami pred kamero
17.05	TV šola
17.30	TVD - novice
18.00	Nesrečniki - TV nadalje vanka
19.00	Eurogol
19.30	TVD - Stičišče
20.15	Serijski film
21.15	TVD - Danes
21.30	Kdo pozna umetnost
Zagreb
17.45	Trnjeva
18.15	TV koledar
10.25 Kronika občine Split
18.45	Goli z evropskih nogometnih igrišč
19.30	TV dnevnik
20.00	Monitor - politični magazin
21.05	Nasmehnite se, prosim -kviz
21.50 TV dnevnik
TRST A
7.00,	8.00, 10.00.	13.00, 14.00,
17.00,	19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Almanah: Slovenci v Združenih državah Amerike in njihova dejavnost , meri prvo svetovno vojno. 8.45 Gias-bena matineja: 10.10 S koncertnega in opernega repertoar !a:
11.30	Poldnevniški razgledi. 12.00
Na goriškem valu; 12.40 Cecili-janka 81:	zbora «štandrež* in
»Miren*: 13.20 Glasba po željah: 14.10 Roman v nadalj.: B. Hofman: «Noč do jutra* 14.30 Otroški kotiček: «To je na laž!* 15.00 Beseda ni konj: 16.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji;
16.20	Instrumentalni solisti: 17.10 Mi in glasba: 18.00 četrtkova srečanja; 18.20 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
6.00,	6.30, 7.25, 13.00, 14.00 Po^ ročila: 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.37 Objave; 6.45 Cestne razmere; 7.15 Radijski, televizijski in filmski spored: 7.30 Val 202;
13.00	Na valu radia Koper' 13.15
Kinospored:	13.30 Zanimivosti:
14.10-15.00 Predstavitev oddaj in glasbene želje poslušalcev: 14.30 Mladi izvajalci:	15.00 Dogodki
in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Aktualna tema: 16.30 Objave, glasba; 16.40 Danes z nami: 16.56 Zaključek š pregledom novic.
KOPER
(Italijanski program)
6.30, 7.30, 12.36, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14,30, 16.30 in 17.30 Poročila; 6.00 - 9.30 Glasba za dobro jutro; 8.33 Pesem tedna;
9.00	Casadei; 9.15 Knjiga na radiu; 9.32 Lucianov! dopisniki;
10.31	Dobrodošli v Jugoslaviji, dobrodošli na lovu; 10.35 Glasbeni kotiček; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.36 Več kot ena popevka:
12.00	S prve strani; 12.05 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z...:
15.20	Glasbeni intermezzo; 15.45 Dalmacija v pesmi; 16.32 Crash: 15.55 Knjiga v izložbi; 18.10 Radio diskoteka; 18.45 Slišimo se jutri in zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00,12.00,
13.00,	15.00, 19.00 Poročila: 6.00-9.02 Jutranja oddaja; 9.02 Radio tudi mi; 10.30 Pesem skozi čas; 11.34 Velika ljubezen, 4. e-
pizoda; 12.03 Ulica Asiago Ten da; 13.25 Karavana, 13.35 Ma ster; 14.28 Igrajte; 15.03 Radio 1 - servis; 16.00 R paginone: 18.05 Glasbena zabava; 18.58 Zeleni val; 19.25 Nabožna oddaja: 20 00 Ples; 21.52 Objektiv Evrope 22.22 Autoradio flash: 23.10 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30. 12.30. 13.30.15.30, 16 30, 17,30, 19.30 Poročila; 6.00 8.45 Jutranja oddaja: 8.45 Giona ta Wild il Grande; 9.32 Lteria che tira; 12.10 Deželni program; 13.41 Sound-Track; 15.00 Radijski spektakel: II dottor Antonio: 15.42 Natečaj za radiodramo; 16.32 Radio 2 predstavlja: Festival: 18.32 Krog sonca: 20.10 Vsa tista prejšnja leta: 21.30 Poezija in proza: 22.20 Parlamentarna panorama; 23.29 Zaključek sporeda.
LJUBLJANA
6.30,	8.00. 9.00, 10.00 11.00 12.00. 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.10 in 6.45 Prometne in formacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Iz naših sporedov; 7.30 Z radiom na pejti; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Zaželena in nezaželena nosečnost; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Od vasi do vasi;
13.00	Danes do 13. ure: Iz naših krajev Iz naših sporedov; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Mehurčki; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Jezikovni po govori; 14.55 Minute za EP 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Obver. stila in zabavna glasba; 15 50 Ra dio danes, radio jutri; 16 00 Vr tiljak: 17.00 Studio ob 17. uri;
18.00	Z ansamblom Vita Muženi ča; 18.15 Lokalne radijske posta je; 18.35 Rahmaninov: Variacije na Corellijevo temo; 18.55 Minute za EP; 19.25 Obvestila in za bavna glasba: 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer: Rimska dramati ka, VIII: 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja; 22.25 Iz naših sporedov: 22.30 Plesna glasba; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Mozaik lahke glasbe; 0.05-4.30 Nočni program.
NOGOMET
V SINOČNJIH POVRATNIH SREČANJIH V TREH EVROPSKIH POKALIH
Tri italijanske in le ena jugoslovanska ekipa v nadaljnje kolo
• POKAL PRVAKOV: Juventus zanesljivo odpravil Belgijce #P0KAL POKALNIH PRVAKOV: Inter premagal Nizozemce - Crveni zvezdi ni uspel podvig v Španiji • POKAL UEFA: neverjeten spodrsljaj Spličanov - Visoka zmaga Sarajevčanov - Roma s težavo - Napoli izpadel
Predvidevanja so bila postavljena na glavo. Mislimo na Hajduk, ki je bil med favoriti za prestop v osmino finala pokala UEFA, ki pa se je moral po katastrofi v Bordeanxu posloviti od nadaljnjega tekmovanja. Jugoslovanski prestiž bo tako v Evropi branil samo Sarajevo, ki je zasluženo premagal Corvinul, saj se tudi Crvena zvezda poslavlja od tekmovanja. Kronike pravijo, da je Crvena zvezda igrala dobro proti Barceloni, to seveda ji ni veliko pomagalo...
Kar zadeva italijanske enajsterice, moramo ugotoviti, da so zelo solidno, čeprav s precejšnjo težavo, prestale izpit. Po predvidevanjih je bil izločen samo Napoli, medtem ko se je morala Roma pošteno potruditi, da je strla odpor Norrkb-pinga. Isto velja za Inter. Preseneča pa visoka zmaga Juventusa, ki je z 2:0 premagal belgijski Standard.
POKAL PRVAKOV
Juventus — Standard L. 2:0
(2:0)
STRELEC: v 14. in 28. min Rossi
JUVENTUS: Zoff, Bonini. Pran-delli, Furino. Gentile, Scirea. Bet tega. Tardelli, Rossi. Platini. Bo-niek.
STANDARD LIEGE: PreudTlom-me, Onal (52. min. Sciascia). Ples-sers, Poel, Delangre. Vandermis sen, Tahamata, Daerden, Haan, Wendt. Grundel (70. min. Geurts).
SODNIK: Galler (Švica)
TURIN — Z zanesljivo zmago je italijanski državni prvak odpravil belgijsko moštvo in se uvrstil v četrtfinale pokala prvakov
Turinčani so si nai redovanje v nadaljnje kolo praktično zagotovili že v prvem polčasu, ko so dosegli tudi oba zadetka.
Pri pr.vem golu je bil odličen Poljak Boniek, ki je preigral dva nasprotnika, podal Rossiju, ki je premagal vratarja gostov.
Juventus se ni zadovoljil z začas nim vodstvom in je v 28. min dosegel še drugi zares lep zadetek z Rossi.jem. Domači nogometaši so nato dosegli še gol z Bettego. ki ga je sodnik razveljavil.
Skratka, zanesljiva in zaslužena zmaga Juvenusa. ki .je eden glav nih kandidatov za osvojitev letos niega pokala.
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Inter —AZ'67	2:0 (1:0)
INTER:	Bordon, Bergomi Ba
resi, Oriali, Collovati, Marini. Bergamaschi (v 87. min. FerriL Bagni, Altobelli, Beccalossi (v 58. min. Miiller), Juary.
AZ ’67: De Koning, Reijnders, Ei genbrod, Steinmann. Koverkarftp, Arntz, Tol, Van Del Meer, Talan (v 80. min. Jansbrok), Jonker. Tiktak.
SODNIK: Jarguz (Poljska)
MILAN — V tekmi, ki ie bila na oko tudi lepa, si je Inter žago tovil predragoceno zmago proti Nizozemcem AZ '67. Milančani so imeli močno olajšano delo, potem ko so bili že v 4. min. v vodstvu. Jua-ry je namreč izkoristil začetniško napako nizozemske obrambe in dosegel pomemben, a lahek gol Stvari se v nadaljevanju niso spremenile, saj .je Inter nadzoroval potek dogodkov in skušal s hitrimi in stalnimi napadi doseči že drugi gol, ki bi mu zagotovil napredovanje v naslednje kolo. Do tega je prišlo v 67. min., ko je Altobelli preusmeril v gol žogo, ki se .je po strelu Orialija odbila od vratnice.
Barcelona — C. zvezda 2:1
(0:0)
STRELCI: v 55. min. B. Djurov-ski. v 58. min. Scnuster, v 83. min. Alesanco.
BARCELONA: Artola, Gerardo. Olmo, Manolo, Alonso (od 62. min. Quini). Alesanco, Victor. Schuster, Carrasco, Maradona, Marcos (od 76. min. Sanchez).
CRVENA ZVEZDA:	Stojanovič,
Pešterac, Jovin, B. Djurovski, Rajkovič, Šugar. Petrovič, Dzordžič, Savič, Janjanin, Repčič (od 62. min. Milosavljevič).
BARCELONA — Crvena zvezda je v Španiji popravila slab vtis, ki ga .je pustila v prvi tekmi z Barcelono
Crvena zvezda .je celo vodila z 1:0, malo zatem je Janjanin zamudil izredno priložnost Schuster pa .je rezultat izenačil na 1:1. Tako .je bila usoda gostov zapečatena, najboljši v vrstah Crvene zvezde pa je bil vratar Stojanovič.
POKAL UEFA
Saraj‘evo — Corvinul 4:0 (1:0)
STRELCI: v 33. min. Musemič, v 61. min. Jozič, v 70. min. Sušič, v 78. min. Pašič.
SARAJEVO:	Janjuš, Radeljaš,
Kapetanovič, Vidovič, Ferhatovič, Hadžibegič, Sušič, Janjoš (od 55. min. Jozič), Musemič (od 46. min. B. Božovič), Lukič. Pašič.
CORVINUL: Ionita, Redinc, Bogdan, Oncu, Dubinciuc, Andonie. Gabor, Klein, Dumitrake, Patcu, Ma tent (od 77. min. Golan).
SARAJEVO — Moštvo Sarajeva je včeraj v povratni tekmi šestnajstine finala v pokalu Uefa dobesedno zmlelo romunski Corvinul. Sarajevčani so delovali kot dobro naoljen stroj, ki ni poznal zastojev. Sušič in tovariši so najbrž odigrali letošnje najboljše srečanje in zasluženo zmagali.
Tekma je bila dopadljiva, Sarajevčani stalno v napadu, Romuni pa so si v celi tekmi ustvarili samo eno priložnost za gol. Vsi goli domači-
Tako včeraj v evropskih pokalih
POKAL PRVAKOV
•	Juventus (It.) —•
Standard Liege (Bel.)	2:0
(p. tekma 1:1) Kval.: Juventus
•	Liverpool (Angl.) —
HJK Helsinki (Fin.)	5:0
(p. t. 0:1) Kval.: Liverpool
•	Aston Villa (Angl.) —
Dinamo Bukarešta (Rom.)	4:2
(p. t. 2:0) Kval.: Aston Villa
•	Celtic Glasgow (Škot.) —
Real Socicdad (šp.)	2:1
(p. t. 0:2) Kval.: Real Sociedad
•	Olympiakos (Gr.) —
Hamburger (ZRN)	0:4
(p. t. 0:1) Kval.: Hamburger
•	Widzcw Lodz (Polj.) —
Rapid Dunaj (Av.)	5:3
(p. t. 1:2) Kval.: Widzew
•	Snorting Lizbona (Por.) —
CSKA Sofija (Bol.)
(p. t. 2:2) Kval.:
•	Dinamo Kijev (SZ) kvalificiran
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
•	VVaterschei (Bel.) —
1983 Kopenhagen (Dan.)	4:1
(p. t. 2:0) Kval.: VVaterschei
•	Barcelona (šp.) —
Crvena zvezda (Jug.)	2:1
(p. t. 4:2) Kval.: Barcelona
•	Inter (It.) —
AZ ’67 Alkmaar (Niz.)	2:0
(p. t. 0:1) Kval.: Inter
•	Lech Poznan (Polj.) —
Aberdeen (Škot.)	0:1
(p. t. 0:2) Kval.: Aberdeen
•	Austria Dunaj (Av.) —
Galatasaray (Tur.)	0:1
(p. t. 4:2) Kval.: Austria
•	Pariš St. Germain (Fr.) —
Swansea (VVales)	2:0
(p. t. 1:0) Kval.: Pariš St. Ger.
•	Ujpest Dozsa (Madž.) —
Real Madrid (šp.)	0:1
(p. t. 1:3) Kval.: Real Madrid
•	Bayern Miinchen (ZRN) —
Tottenham (Angl.)	4:1
(p. t. 1:1) Kval.: Bayem
POKAL UEFA
•	Servette Ženeva (Švi.) —
Slask Wroclaw (Polj.) odgodena (p. t. 2:0)
•	Porto (Port.) —
Anderlecht (Bel.)
(p. t. 0:4) Kval.:
•	IK Brage (Šve.) —
Werder Bremen (ZRN)	2:6
(p. t. 0:2) Kval.: VVerder
•	Banik Ostrava (ČSSR) —
Valencia (Šp.)	0:0
(p. t. 0:1) Kval.: Valencia
•	Haarlem (Niz.) —
Spartak Moskva (SZ)	1:3
(p. t. 0:2) Kval.: Spartak
•	Bohemians Praga (ČSSR) —
St. Etienne (Fr.)	4:0
(p. t. 0:0) Kval.: Bohemians
•	Lokeren (Bel.) —
Benfica (Por.)	1:2
(p. t. 0:2) Kval.: Benfica
•	DunJee United (Škot.) —
Viking Stavanger (Nor.)	0:0
(p. t. 3:1) Kval. Dundee
•	Norrkoping (šve.) —
Roma (It.)	3:4
(p. t. 0:1) Kval.: Roma
•	Rordcaux (F".) —
Hajduk (Jug.)	4:0
(p.t. 1:4) Kval.: Bordeaux
•	Knin (ZRN) —
Glasgow Rangers (Škot.) 5:0 (p. t. 1:2) Kval.: Koln
•	Universitatea (Rom.) —
Shamrock Rovers (Ir.)	3:0
(p. t. 2:0) Kval.: Universitatea
•	Ziirich (Švi.) —
Ferencvaros (Madž.)	1:0
(p. t. 1:1) Kval.: Ziirich
•	Sevilla (šp.) —
Paok Solun (Gr.)	4:0
(p. t. 0:2) Kval.: Sevilla
•	Kaiserslautern (ZRN) —
Napoli (It.)	2:0
(p. t. 2:1) Kval.: Kaiserslauterti
•	Sarajevo (Jug.) —
Corvinul (Rom.)	4:0
(p. t. 4:4) Kval.: Sarajevo
nov so bili lepi, najlepši pa Suši-čev, ki je z volejem premagal nasprotnikovega vratarja. Sodnik Me-negali je v 78. min. izključil dva Romuna, ker sta preveč temperamentno protestirala nad četrtim golom Sarajeva, (n.b.)
Norrkoping — Roma 3:4
(0:0, 1:0, 1:0, 1:0)
STRELCI: v 60. rpin. Bergman, iz 11-metrovk: Di Bartolomei. Con-ti, Chierico in Righetti (Vsi Roma), Petterson in Bergman (Norrkoping).
NORRKOPING:	Jonsson, Gran-
skog, Lundstrom, Bergman. Mans-son, Liljedahl, Svensson, Fredriks-son, 1. Petterson (od 103. min, Ka-leu), S. Petterson, Hellstrom (od 109. min. Lundquist).
ROMA: Tancredi, Nela, Viercho-wod, Righetti. Falcao, Maldera, An-celotti (od 46. min. Chierico), Pro-haska (od 56. min. Valigi), Pruzzo. Di Bartolomei, Conti.
NORRKOPING — Roma se je z veliko težavo uvrstila v osmino finala v pokalu UEFA. Varovanci trenerja Liedholma so celo tvegali, da bi bili izločeni in se je tekma s Švedi odločila šele z 11-metrovka-mi, kjer pa so bili Italijani priseb-nejši.
Norrkoping, ki nastopa v drugi švedski ligi, je dosegel gol na polovici drugega polčasa in s tem izenačil stanje, saj so Švedi izgubili v Rimu s prav takšnim rezultatom. Nogometaši Norrkopinga so si nato ustvarili še nekaj priložnosti, ki jih niso znali izkoristiti, tako da so bili potrebni podaljški. Vendar niti ti niso bili dovolj in zato so nogometaši streljali 11-metrovke.
Kaiserslautern — Napoli 2:0
(0:0)
STRELCA: v 71. min. Nilsson, v 81. min. Briegel.
KAISERSLAUTERN: Reich el, Briegel, Dušek, Melzer, Brummer (v 53. mm. Kitzmann), Eilenfeldt, Geye, Nilsson, Bongartz. Allofs.
NAPOLI: Castellini, Bruscolotti, Ferrario, Marino (od 46. min Cri-scimanni), Krol, Citterio, Celestini, Dal Fiume, Diaz (od 87. min Jaco-belli), Vinazzani, Pellegrini.
KAISERSLAUTEN - Napoli je izločen iz pokala UEFA.
Poročila iz Kaiserslautna pravijo, da je Napoli igral zelo dobro in si do prvega gola nasprotnikov u-stvaril kar tri stoodstotne priložnosti Vse upe Italijanov je nato pokopal Šved Nilsson. pozneje pa še Briegel, ki je preigral kar tri o-brambne igralce Napolija in nato premagal Castellinija.
Sodnik je v 73. min. izključil Ce lestinija, tako da je Napoli igral v desetih. Nasploh je bila tekma precej groba, v tem pa so pred njačili domačini.
Bordeaux — Hajduk 4:0 (2:0)
STRELCI: v 21. min. Rohr, v 33. min. Giresse, v 54. min. Thouvenel, v 80. min. Giresse.
BORDEAUX: Ruffier, Rohr, Do-menech, Bracci, Tresor, Specht (od 59. min. Martinez), Tigana, Thouvenel, Lacombe, Giresse, Memering.
HAJDUK: Simovič, Jelikič. Mi-ljuš, Jerolimov, Primorac, Rožič, Bogdanovič, šušnjara (od 59. min. Krstičevič), Gudelj, šalov, Pešič (od 46. min. Cukrov).
BORDEAUX — Take katastrofe Hajduka ni nihče pričakoval. Spli-čani, ki so na Poljudu dobesedno zmleli svoje nasprotnike, so se sinoči predstavili kot zelo skromna ekipa, brez vsakega koncepta igre. Tako se je ponovila slika iz prejšnjih let, ko je bil Hajduk po visokih zmagah na domačem igrišču redno izločen.
VELIK USPEH OPENSKIH KOTALKARJEV V LETU 1982
Polet na odličnem trinajstem mestu
Italijanska federacija za umetnostno drsanje je te dni objavila razpredelnico društvenega državnega prvenstva za leto 1982. V Italiji je pri tej federaciji včlanjenih kakih 800 društev z več kot 50.000 kotalkarji, vendar je za točkovanje društvenega državnega prvenstva prišlo v poštev le kakih 160 društev, se pravi tistih, katerih tekmovalci so si na raznih prvenstvih priborili točke, kot jih določa ustrezni pravilnik.
Na prvem mestu je klub SC Fol-gore iz Rima, sledi mu Skating Club iz Monze, tretji je Rollclub iz Padove, četrti je CAMST UISP iz Bologne in peti Jo!ly iz Trsta. Pri tem je treba poudariti, da so to klubi, ki imajo pod svojim okriljem izredno veliko število tekmovalcev, poleg tega pa gojijo tudi ples na kotalkah, kar seveda prinaša tem društvom več točk kot tistim, ki se ukvarjajo samo z umetnostnim kotalkanjem. Prav zaradi tega nas je nadvse prijetno razveselila vest, da je openski Polet v državnem prvenstvu za društva zasedel odlično 13. mesto, kar je izreden uspeh, saj je pustil za sabo mnogo društev z dolgoletno tradicijo. Če pri tem upoštevamo, da se
Polet ukvarja samo z umetnostnim kotalkanjem in ne s plesom, tedaj je uspeh toliko večji.
Ce upoštevamo društva v naši deželi, v tem primeru je Polet na tretjem mestu. Pred njim je poleg tržaškega Jollyja še klub A. R. Ital-cantieri iz Tržiča, ki je v tem letu zbral skupaj 59 točk in je na državni lestvici na 10. mestu, medtem ko je Polet nabral 7 točk manj. Sledi društvo Pattinaggio Artistico Tri-estino, ki je zasedlo 66. mesto, medtem ko so društva Oton Župančič iz štandreža. Roli San Mar-co iz Pordenona in SC 80 Latisana z enakim številom točk zasedla 75. mesto. Sledijo še PA Pieris, ki je na 82. mestu, Unione Ginnastica Go-riziana na 92. in SC Gioni iz Trsta, ki je na 144. mestu.
To je torej končni obračun letošnje sezone za kotalkarje. Da je Polet dosegel tako veliko afirmacijo v državnem merilu, je prav gotovo zasluga trdega dela tekmovalcev, dobrega trenerskega kadra, ki ga vodi Peter Brleč in nenazadnje pokritega prostora, ki je omogočil vadbo tudi v zimskih mescih Zato Poletu lahko samo čestitamo, z željo, da bi nadaljeval po tej poti.
niiiiiiiiiMiiimiiiuiiHiiiiiiiiiiiittiiiiitmiiiiiiiiiiniamiiiiimHMiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiMmiMiiiiiiitiiimiiiiiiiHuiiimiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiHiiiiinHiMHiiiiifNiiifiiMl
Iz planinskega sveta
m
Bližnje delovanje SPDT
V teh dneh, ko so se vse družbe nopolitične in kulturne organizacije spomnile padlih med narodnoosvobodilno borbo, so tudi planinci SP DT opravili majhno slovesnost v Glinščici pred obeležjem treh padlih planincev med NOB, kjer so položili tudi venec. Taka skromna slovesnost se obnavlja vsako leto, sicer pa jo naši planinci idejno obnavljajo vsakokrat, ko stopijo tam mimo ali pa začenjajo ali zaključujejo svoje izlete in pohode prav pri tem skromnem obeležju. Kot vsako leto, so venec postavili tudi na grob ustanovitelja in dolgoletnega predsednika SPDT Zorka Jelinčiča v Gorici.
« * •
Nadaljuje se tudi predavateljska sezona SPDT. Po prvem, zelo u-spešnem predavanju zamejskega alpinista Igorja Škamperleja. ki ie govoril o primorski alpinistični odpravi na Aconcaquo, bo drevi pr e daval Jože Ham iz Ljubljane na temo: *Šri Lanka*. Med predavanjem, ki bo opremljeno z barvnimi diapozitivi, bo Ham opisal to deže lo ter vse njene botanične značilnosti. Predavanje bo v Gregorčičevi

KOŠARKA
SINOČI V KORAČEVEM POKALU
ODBOJKA
KAŠE EKIPE V MLADINSKIH LIGAH
Crvena zvezda izgubila v Mestrah
Američan Hollis najboljši strelec srečanja - Bancoroma uspešna v Solunu
Lebole — C. zvezda 91:78 (49:39)
LEBOLE MESTRE: Dalla Costa H, Bosio 15, Lanza 14, Dorsey 12, Hollis 22, Teso 2, Arrigoni 2, Rigo 13. Milani, Emanuelli.
CRVENA ZVEZDA BEOGRAD: Milosavljevič, Tomič, Nikolič 11, Jo-kanovič, Karadžič 13, Bogosavljev 16, Salaj, žižič 16, Kovačevič 14, Avdija 8.
PM: Lebole 19:28; C. zvezda 14:23. PON: Kovačevič (38), žižič (38), Bosio (39).
MESTRE: Po nepričakovani zma gi v prvenstvu proti Cidneu je Lebole iz Mester izbojevrl še eno prestižno zmago, in to sinoči v prvem srečanju osmine finala Koračevega Pokala.
Crvena zvezda je tudi v tej tekmi Pokazala, da trenutno doživlja krizo, žeravičini varovanci so namreč sinoči igrali pod svojimi sposobnostmi.
Najboljši na igrišču je bil Američan Hollis, ki je dosegel 22 točk.
Arls — Bancoroma 86:89 (41:44)
SOLUN — V prvem srečanju osmi ne finala Koračevega pokala je Bancoroma v Solunu premagala domače moštvo Arisa in se tako prak tično uvrstila v četrtfinale.
V vrstah rimskega moštva sta bila najboljša Wright (21 točk) in Hughes (29) pri Arisu pa Galis, ki je dosegel kar 42 točk.
POKAL PRVAKOV
Milanski Billy pred težko nalogo
V prvem srečanju osmine finala košarkarskega pokala prvakov bi morala danes Ford iz Cantuja in zagrebška Cibona zlahka premostiti današnjo oviro, pred težjo nalogo pa bo milanski Billy, ki bo v gosteh i-gral proti francoskemu moštvu Le Mans.
DANAŠNJI SPORED Fribourgh (Švica) - Ford Cantu (It.); Hovend Budimpešta (Madž.)
- Cibona Zagreb (Jug.); Donar Gro-nigen (Niz.) -. Makabi Tel Aviv (Izr.); Christal Palače (Angl.) -Real Madrid (Šp.); Turun Turku (Fin.) CSKA Moskva (SZ); Le Mans (Fr.) - Billy Milan (It.).
ŠAHOVSKA OLIMPIADA
SZ v vodstvu proti Jugoslaviji
LUZERN — V 4. kolu šahovske olimpiade v Luzernu je Sovjetska zveza v vodstvu proti Jugoslaviji z 1,5:0,5. Doslej so odigrali dve srečanji, dve sta prekinjeni. Gligorič je zgubil proti Kasparovu, Beljavski in Kovačevič pa sta remizirala.
Prekinjeni sta srečanji med Ivanovičem in Taljem in razen presene čenj, bosta igralca remizirala, ter med Karpovom in Ljubojevičem, ki ni brez možnosti za zmago.
Dosedanji obračun dokaj zadovoljiv
V prvenstvu deklic borovke še nepremagane • Bregove mladinke odlične druge
Odbojkarska prvenstva mlajših mladink in mladincev (deklic in dečkov) ter mladink so v polnem teku. V teh kategorijah nastopajo tudi naše šesterke, pri mladincih pa ni nobenega slovenskega za stopnika. Z .dosedanjim uspehom naših šesterk smo lahko zadovoljni.
DEKLICE
Po 4 kolih je še edini nepremagan Bor. Tržačanke so same na vrhu lestvice in povrhu niso še izgubile niti seta. Po -treh setih igre so odpravile tudi moštvo OMA 0!ym-pic, ki je prav gotovo najnevarnej ši tekmec v skupini. Na odličnem 2. mestu je Kontovel Electronic Shop. ki je izgubil edino srečanje z OMA 01ympic.
Tako Sokol kot tudi Breg, ki na stopata z mlajšimi igralkami pa sta po enkrat slavila zmago. Vse kakor pa je potrebno omeniti, da sta Breg in Sokol igrala tekmo manj. Dve točki je zbral tudi CUS. in to v prvem nastopu z Bregom
Tudi Sacco med sobotnimi Jadranovimi nasprotniki
Zadnja Jadranova tekma je dvi-1 gnila precej prahu med tržaškimi športniki. Prav zato bi napisali še nekaj besed o srečanju v Forliju, I Preden bi to tekmo dokončno «sta vili* v arhiv.
Letošnje Jadranovo prvenstvo bo znatno težje, kot je bilo lansko, posebno pa na gostovanjih. Kako to?
Lani je bil Jadran še neznanka. Komaj po prvem delu prvenstva je Pri nasprotnikih vzbudil pozornost. Letos pa je stanje povsem drugač no. Jadran je med glavnimi favoriti, poleg tega pa vzjuia pozornost, ker so njegovi igialei — Slovenci. Govorijo «čuden jezik* in so Vsi v «sorodstvu s Kikanovikem*. Trenerji že poznajo vse vrline ja-dranovcev. Poznajo Viteza, Bana... Jadranove protinapade. Trenerji si med seboj izmenjujejo informacije. Nasprotniki začenjajo tekme naostreni kot britev. Navadno pa prav proti Jadranu odigrajo najboljše tek nte sezone. Prav dejstvo, da je Ja dran močan, nevaren in igra «alla slava* kot «Kozik in Kikanovik*. je na Jadranovih tekmah veliko občinstva. Večkrat pa je prav to. kar »pokopa* naše košarkarje. Sodniki so sicer vsi poštenjaki in nepristranski, vendar niso nobeni «superme-nl». Pod težkim psihičnim priti
skom se podzavestno prilagodijo do mačinom. Kričanje, žvižganje, večkrat nešportno navijanje, živčno obnašanje domačega, trenerja jih spravi s tira in v nekaj minutah (po navadi v zadnjih) domačini povedejo in zmagajo.
Nekaj podobnega se je zgodilo v Forliju. Trener Lostritto je po končani tekmi dejal, da je o Jadranu v glavnem vse vedel. Poizvedoval je namreč pri kolegih, ki so proti Jadranu že igrali, in gledal srečanje jadranovcev v Budriu.
Naše košarkarje čaka še precej podobnih srečanj kot v Forliju. Ysa‘ ko gostovanje bo nevarno in težko. Ker pa je cilj jadranovcev zelo ambiciozen: vstop v «play-off» in napredovanje v B ligo, se bedo morali naši fantje še bolj potruditi.
Sedaj pa nekaj o sobotni tekmi. Jadrariovi nasprotniki, moštvo Sys-data Benedetto XIV Cento ima svojevrsten rekord. Kar dve leti in pol je bilo nepremagano na svojem igrišču. Prav v nedeljo pa je izgubilo ta primat, saj je izgubilo proti Vicenzi, in kar z 18 točkami razlike. Cento uvršča bivšega Sinu-dynejevega košarkarja Sacca (igral ie skupno s čosičem). od ostalih pa bolj malo vemo. Na lestvici ima Cento dve točki manj od Jadrana.
In še nekaj informacij iz Jadra novega tabora.
Peter Žerjal je zopet pričel s treningi. Ni pa gotovo, da bo lahko v soboto igral proti Centu. V dvomu je tudi nastop Valterja Sosiča zaradi vojaških obveznosti.
Srečanje Jadran - Sysdata Cento bo v soboto ob 20.30 v tržaški športni palači. (Niko)
Mladinsko državno prvenstvo
Drevi v Repnu (18.15) Jadran-BC Udlne
V drugem kolu mladinskega državnega prvenstva bodo jadranovci drevi ob 18.15 v Repnu igrali proti videmskemu moštvu BC.
Po spodrsljaju v prvem kolu proti moštvu AP Udine je upati, da bodo jadranovci danes zabeležili prvo zmago in tako delno popravili slab vtis, ki so ga zapustili v uvednem kolu.
Za današnjo tekmo bo vstop brezplačen. (Niko)
GRENOBLE — Belgijca Foubert in Costermans sta zmagala na šestdnevni kolesarski dirki po Grenoblu med amaterji.
NOGOMET
SREDNJEEVROPSKI POKAL
Verona In Galenika igrali neodločeno
Verona — Galenika 1:1 (0:1)
STRELCA: v 9. min. Lacmanovič, v 49. min. Manueli.
VERONA: Torresin, Volpati, Fe-dele, Sacchetti, Tommasi (od 46. min. Dirceu), Tricella, Fanna (od 68. min. Quarella), Manueli, Sella, Di Gennaro, Penzo.
GALENIKA; Dujkovič, Milatič, Bankovič, Kaluševič, Živkovič, Nikolič, Memiši (od 65. min. Baroš), Kolb, Santrač (od 69. min. Dimitri-jevič), Lacmanovič, Tupajič.
VERONA — V drugem kolu Srednjeevropskega pokala je beograjska Galenika pripravila lepo presenečenje. Jugoslovansko moštvo je namreč remiziralo v Veroni proti istoimenskemu moštvu in tako vodi na lestvici,
Beograjčani so včeraj tudi prvi prešli v vodstvo po zaslugi Lacma-noviča in prednost obdržali vse do 49. min., ko je za domačine izenačil Manueli.
Praznih rok pa .je Club Altura, ki i je tudi najslabši v tej konkurenci | Glede na to, da je v tej skupini 7 ■ ekip, je v vsakem kolu eno moštvo prosto, tako da lestvica ni najbolj pregledna.
DOSEDANJI IZIDI
OMA 01ympic - Club Altura 3:0: Breg - CUS 0:3; Sokol Kontovel Electronic Shop 1:3; Sokol - Bor 0:3; CUS - Kontovel Electronic Shop 0:3; Club Altura - Breg 2:3; OMA 01ympic - Breg 3:0; Konto vel Electronic Shop Club Altura 3:0; Bor - CUS 3:0; Sokol - CUS 3:0; Club Altura - Bor 0:3; OMA 01ympic - Kontovel Electronic Shop 3:1; Bor - OMA 01ympic 3:0.
LESTVICA
Bor 8; Kontovel Electronic Shop in OMA 01ympic 6; Sokol, Breg in CUS 2; Club Altura 0.
DEČKI
Nesporen favorit za prvo mesto v tej konkurenci .je Inter 1904. ki ie po dveh kolih nepremagan. V pr vem nastopu je Inter 1904 odpravil Volley 80 Duke, v drugem pa Bor.
Vrsta Sloge .je po zmagi v slovenskem derbiju s 3:2 z istim izidom izgubila z Volley 80 Duke, potem ko je povedla z 2:0.
Mladi borovci so po dveti kolih na zadnjem mestu lestvice in povrhu še brez točk.
IZIDI PRVIH DVEH KOL
Volley 80 Duke Inter 1904 1:3: Bor - Sloga 2:3; Inter 1904 - Bor 3:1; Sloga - Volley 80 Duke 2:3.
LESTVICA
Inter 1904 4; Sloga in Volley 80 Duke 2; Bor 0.
MLADINKE
V	tej konkurenci brani barve slovenske ženske odbojke Breg in to dokaj častno, saj je po 4. kolu na več kot na odličnem drugem me stu z enakim številom točk in oovr hu z enakim količnikom v setih kot Inter 1904. Brežanke so izgubile samo eno tekmo, to ie s favoritom OMA Olivmpic, ki je seveda prvi in v štirih nastopih ni prepustit nasprotnicam niti niza. Poleg Brega je z OMA 01ympic izgubil tudi Inter 1904.
V	sredo. 10. t.m., pa bo v občinski telovadnici v Dolini srečanje med Bregom in Inter jem 1904, ki bo odločilno za 2. mesto na lestvici. Stik s tremi najboljšimi drži še Le Volpi, ki je zbral 4 točke. Ostala dva tekmeca — Nuova Pallavolo Trst in Prevenire pa sta najmanj za dva razreda slabša tekmeca.
DOSEDANJI IZIDI
OMA 01ympic - Breg 3:0: Pre venire - Le Volpi 0:3; Nuova Palla
volo Trst - Inter 1904 0:3: Le Vol pi - Nuova Pallavolo Trst 3:1; Breg - Prevenire 3:0: Inter 1904 OMA 01ympic 0:3; Prevenire - OMA Olimpic 0:3; Nuova Pallavolo Trst - Breg 0:3; Le Volpi - Inter 1904 0:3; Breg - Le Volpi 3:0; OMA 01ympic -> Nuova Pallavolo Trst 3:0; Inter 1904 - Prevenire 3:0.
LESTVICA
OMA 01ympic 8; Breg in Inter 1904 6; Le Volpi 4; Nuova Pallavolo Trst in Prevenire 0.	(G. F.)
OLIMPIJSKE IGRE
Barcelona bo kandidat za leto 1992
MADRID — Barcelona bo pred stavila svojo kandidaturo za organizacijo olimpijskih iger leta 1992. Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora, Katalonec Juan Antonio Samaranch, je tej kandidaturi naklonjen, vendar bo odločitev pa dla šele čez štiri leta.
dvorani v Trstu s pričetkom ob 20. uri.
• * «
SPDT nadaljuje tudi z organizacijo svojih izletov, le da so ti prirejeni v letnem času. Čeprav je vreme zelo dobro, 'vseeno ni več mogoče prirejati večjih in širokopotez nih izletov v visokogorje, zato pa v teh mesecih zaživijo hribi (pustimo smučanje za trenutek ob strani) kot so Slavnik, Vremščica, Nanos, Snežnik in še bi lahko naštevali.
V nedeljo, 7. novembra, prireja naše planinsko društvo jesenski spre hod na Kojnik, Slavnikov sosed. Zbirališče bo ob 8. uri pred spomenikom v Bazovici, izlet pa bo z o sebnimi avtomobili. Udeleženci izleta se bodo podali peš iz Praproč ter preko Podpeči dosegli markirano pot iz RiŽane na Slavnik, od te poti pa krenili na vrh Kojnika. Povratek bo mimo vasi Podgorje spet v Praproče. Skupno bo kake štiri
ure nenaporne hoje. Vabljeni vsi!
* » •
Smučarski odsek SPDT se je z navdušenjem vrgel v delo. V petek, 12. novembra, bo v Gergorči-čevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) s pričetkom ob 17. uri, sejem rabljene smučarske opreme. Istega dne in v istem kraju, le ob 20.30, pa bo uradna predstavitev smučarske sezone SPDT. Na sporedu bo prikaz bodočega delovanja, ki ga bo opisal načelnik odseka Panel Fachin. ter med drugim film o spustu s smučmi z na mišje nore v Severni Ameriki Mount McKinleva (6100 m). Tu bodo tudi razdajali vvisne pole za smučarski tečaj SP DT, ki bo trajal štiri nedelje v januarju prihodnjega leta. Vpisne pole bodo tudi razdajali v Tržaški kniigarni, izpisovanje pa bo nato na sedežu društva v dneh 2., 3. in 4. decembra.
• • •
Prejšnji torek ie bil na stadionu «1. maj* vrvi tsuhh trening alpinistov SPDT v persnektivi bodoče alninistične sezone. Vadili so uteži ter ufooting». Prve vam se ie udeležilo zadovoljivo Število vlezalcev, drugi trening bo spet ob 20. uri prihodnji torek na stadionu «1. maj*.
Predstavitev knjiae
«7ašč?tena območia —
Karnten, Friull - V.G.,
Slovenija*
Pred kratkim so slovesno predstavili javnosti izredno zanimivo planinsko kniiao - vodič z emblematič nim naslovom: *Naturschutzgebiete - Zaščitena območja - Zone protet-te - Karnten. Friuli - V.G. - Slovenija*. Kot je razvidno že iz naslova je knjiga trojezična (nemška, slovenska in italijanska), po uvodni besedi častnega predsednika Planinske zveze Slovenije, dr. Mihe Po-
niitiMiiitmMiiKiHiiiiitiiiiiimHiiiiimiiHiimiiiitiiiiniiiuiiininniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiinuHnimi
OBVESTILA
Športna šola Trst sporoča, da j: v teku skupna vadba za dveletne in triletne otroke skupaj s starši. Vadbene ure so ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 18. ure na stadionu «1. maj* v Trstu. Vrdelska eesta 7, (telefon 51-377).
* # *
Šahovska komisija ZSŠDI
organizira šahovski tefaj za srednješolce In višješolce. Tečaj bo v Dijaškem domu v Trstu s pričetkom danes, 4. novembra, ob 16. uri. Informacije in vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304.
* • •
ŠD Mladina smučarski odsek
obvešča, da je v teku vpisovanje za zimovanje v Kranjski gori vsak dan razen nedelje od 20.30 do 22. ure v domu Albert Sirk v Križu. Vpisovanje bo trajalo do 6. novembra. Informacije na tel. št. 220-505. Odbor.
• • •
Odsek za otroško telovadbo — ŠK Kras
obvešča, da se prične tečaj telovadbe za predšolske otroke In za osnovnošolce repentabrske občine
jutri, 5. t.m., ob 15.30. Kdor se ni še vpisal, lahko to opravi na prvem srečanju.
v * •
Odbojkarska sekcija ŠD Juventina
obvešča, da so treningi odbojke ob torkih in petkih od 17.30 do 19.30. Vpišejo se lahko letniki '68, ’69, '70 In ’71 pred začetkom treninga.
• * •
ŠD Sokol
obvešča, da je v teku vpisovanje za tečaj otroške telovadbe vsak dan od 15. do 16. ure v društvenih prostorih. Tečaj bo vodil prof. Stanislav Kojanec.
KONJSKI ŠPORT
Antidoplng test pozitiven za zmagovalca VN Merana
RIM — Antidoping test je bil dva krat pozitiven za zmagovalca velike nagrade Merana, konja cGuidso-na», last Marie Schnitzer. Na vsak način pa to ne bo vplivalo na vsedržavno nagradno tekmovanje, ki se je navezalo na to dirko, ker nagrade podelijo na podlagi prvotnih rezultatov in se ne ozirajo na morebitne naknadne spremembe.
točnika va je jasno, da ie pobuda za natis knjige prišla s strani slovenskih planincev. Besedila so uredili Helmut Hartl (Celovec), Divio Poldini (Trst) za slovenski del pa predstavniki Zavoda za spomeniško varstvo iz Ljubljane. Knjigo je uredila Darinka Petkovšek, za zemljevide so skrbeli člani IGF Ljubljana in Miro Černivec, z vseh treh straneh so sodelovali Ernest Faninger, Luigi Medeot, W alt er Si-monetti, Franco Musi, Nada Praprotnik, Stane Peterlin in Peter Skoberne. za prevode pa so poskrbeli Paul Walcher, Mara Poldini Debe-Ijuh in Franc Vogelnik. Za knjigo so skrbeli Sektionsverband Karnten des 6AV, Deželna komisija CAI za
Planinci SK Devin v Bohinjski Bistrici
31. oktobra, prav ob zaključku letošnje planinske sezone SK Devin so se planinci tega društva podali na obisk spoprijate-ljenega planinskega društvfc Bohinjska Bistrica. - - - * že na železniški postaji v Novi Gorici je bilo vzdušje prisrčno in k temu je botroval predvsem krasen jesenski dan.
Precejšnje število planincev se je tako podalo z vlakom do Bohinjske Bistrice, kjer jih je čakala skupina planincev tamkajšnjega društva da jih pospremi do koče na Suhi planini, katero sami planinci oskrbujejo čez celo leto. Hitro je bil pripravljen ogenj i.. pristna planinska jed je zado\ oljila vse prisotne. Kasneje so nas vodili na vrh špika (1700 m) v neposredni bližini Rodice. Ob prijetnem kramljanju, dobrem postanku in kozarčku domače kapljice je dan za nas vse planince minil. Obljuba pa je ostala in sicer, da se v kratkem zopet srečamo, po možnosti v zimski sezoni, ko je turno smučanje na višku.
Katja Škerk
varstvo prirode v F JK, izdala pa jo je Planinska zveza Slovenije.
Obravnavanih zaščitenih področij je 30, deset v vsaki od treh dežel Koroške, Furlanije - Julijske krajine in Slovenije. Prva so na vrsti področja na Koroškem in sicer zanimive cone kot Dolina Poden in Vrtača, Dobrač, Belska Kočna, jezero Weissensee in druge. Od obravnavanih italijanskih področij so najbolj zanimiva greben od Peralbo do Co-gliansa, območje Zermule in Mokrinj (Pramollo), Belopeška jezera, Viš in Montaž, območje Muicev v Beneški Sloveniji, ter Glinščica seveda ni mogla izostati.
Slovenska zaščitena območja se začenjajo z Alpskim botaničnim vrtom tJuliana» v Trenti, nato je govor o Mali Pišnici, o Martuljkovi skupini, o znamenitem Triglavskem narodnem parku, o Rakovem Škocjanu, o Notranjskem Snežniku ter še o drugih področjih.
Opisi so ustrojeni zelo sistematično in pregledno. Poglejmo primer Glinščice na strani 195. Telegrafsko navedeni podatki so sledeči: provinca, občina, varstvena skupina, geografski položaj, površina, nadmorska višina, dostopi, planinske postojanke. kartografija, ostali pojmi kot podnebje, geologija, favna, vegetacija in flora, kulturnozgodovinske posebnosti, alpinizem, predlogi za ture in literatura so obširneje obravnavani. Na koncu knjige pa so še zemljevidi vseh opisanih področij. Torej res zanimiva knjiga za nezahtevne, pa tudi bolj zahtevne izletnike v naravo in naravne lepote naše bližnje pa tudi širše o-kolice. (D. J.)
STRELJANJE
Rettkovvskemu svetovni naslov
CARACAS — Na svetovnem prvenstvu v Caracasu je zlato odličje v streljanju z zračno puško osvojil vzhodni Nemec Frank Rettkosvski. ki je zbral 587 točk. Na drugo mesto se je uvrstil Švicar Pierre Dufaux, tretji pa je bil rojak Rettkowskega, (Volfram Andreas.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TkST Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 49 72 (4 linij*) TLX 490270
Podružnica Gorica. Drevored 24 maggio 1	Tel. (0491) 93392 (95723)
Naročnina
Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 120,00 letno 1200,00.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-9374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel
v Italiji pri SPI.
4, novembra 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj«!
in tiska I
IZTT I Trst
član italijanske 2veza časopisnih založnikov FIEG
V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj
INDONEZIJSKA »MIRNA NAPETOST:
Primei Gabriela Garcia Mar-q ueza, letošnjega kolumbijskega nobelovca za književnost, ki na svet občuduje. a domača vlada ne trpi. ni izjema. Pri nas slišimo preavsem o sovjetskih znanstvenikih in književnikih, disidentih. ki imajo opravka z domačo cenzuro ali z zapori, a veliko manj slišimo o dr u a ih pomembnih možeh. ki se borijo pri ti krivične i-šim družbam drugod po svetu.
Marquezov manj srečni kolega /e nci jvech živeči inaoncziiski pisatelj Pramoedva Atlanta Toer, tudi on Kandidat za Nobelovo na g/ado. V zaporu je preseael '4 let. od leta IM. torej po državnem u-daru. ki je privedel na oblast sedanjega predsednika generala Su harta. do leta 1979. Pisanje so mu v zaporu dovolili le leta 19/3 in v lem času ie napisal dva romana <Ta človeška zenita* in »Otrok vseh narodov». ki jih te vlada pre povedala leta 1981 zaradi »škodljive marksistične ideologi ie*.
Toer ie predvsem simbol upora širokemu zatiranju, ki daleč presega njegove osebne doživljaje. Je pač tako. da posameznemu pogumnemu intelektualcu uspe bolje opozoriti svetovno javnost na ne ko krivico ali grozoto kot na tisočerim mrtvim žrtvam nasilja. V indonezijskem primeru svetovna javnost skoro ne ve. da ie bilo po Suhartovem udaru, ko te odstranil preišnieaa predsednika Su-karna (enega od pobudnikov nihanja neuvrščenih) ubitih najmanj 509.000 oseb (pol milijona), osumi ienih levičarskih te ndenc o H simvatiie za take tendence. Toer je bil med srečnejšimi, ki Hh ie doletela <le > zaporna kazen seveda brez procesa, in Ki nh ie režim vred kratkim izpustil nc svobodo
Nove pokole ie povzročila indonezijska zasedba vzhodneau dela otoka Timor, v letih 1974	1975.
Tu le prej vladala Pi/rtuoalska in levičarska struja domačinov ie bita na tem. da prevzame oblast Suhartov režim le ob nodvori zahodnih sil »pomiril* deželo in in priključil ostali Indoneziji. Število žrtev ni znano, c opazovalci meniio. da znaša cribližno polovico prvotnih 850.000 prebiralcev.
ZDA so poslale indonezijski vojski nekaj zelenih baretk, da z izkustvom pridobljenim v Vietnamu, pomagart izkoreniniti odporniško gibanje domačinov.
Ni čudno torej, če danes v Indoneziji ni nobene ovoziciie in da vojska še vedno drži oblast trdno v svojih rolcah. Položaj v državi seveda uradne vojaške oblasti predstavl ja jo v drugačni luči. Ponosno iziavltaio. da je državna plačilna bilanca s tujino stalno aktivna; da narodni bruto proiz vod rase 7 odst. letno in da ie inflacija obvladana na isti ravni 7 odst.
To so uradne številke, o Indo nezi ji pa ie treba vedeti še marši kaj drugega. Po številu prebival siva ie peta največ jo država na svetu, s preko 150 milijont pre bivalcev, ki so. presenetljivo, v ogromni večini muslimani. Ti milijoni živijo raztreseni na 13.000 otokih, ki so razpršeni v pasu. ki ie dola preko 5.000 kilometrov, a so zelo neenakomerno porazde lieni. Na otoku Java. ki meri 7 odst. celotne površna (približno kot polovica Jugoslavite) živi 70 milijonov, polovica vsena prebivalstva.
Več kol tretjina prebivalstva živi pod ravnijo 150 dolarjev do hodka letno, kar na, bi bila v tamkajšnjih razmerah mejo rev ščine. Vsako leto se rodijo 4 milijoni otrok a od teh Uh umre v vrvem letu 600.000, drugih 800.000 na pred netim letom starosti. Po prečrta življenjska doba te 48 let. Velika večina prebivalstva živi od kmetijstva. -:ai industrija nudi le 7 odst. narodnega dohodka in 5 odst. izvoza.
Skrivrutst indonezijskega čude ža. ki aa opisujejo vladni podatki je petrolej. Indonezija je ena izmed desetih naivečt.h izvoznikov petroleja, ki ie leta 1981 tvoril 80 odst. vsega izvoza in 70 odsl vseu državnih dohodkov. Sedanja med narodna gospodarska kriza ie začela pretresati to krhko nospo darsko strukturo, prodaja petroleja se manjša in z njo tudi vre potrebni denar za razvoj.
Krhka je tudi druzoena struktu ra. Ogromno število prezposelnin (po raznih ocenah jih je 30 milijonov) tvori pravo vojsko cenene delovne sile. ki. je pripravljena delati za vsako plačo in ob vsa kih pogojih. To delovno silo izrab liaio predvsem ameriška m japonska podietia. ki gospodarsko nadzorujejo Indonezijo. To i im omoaoča domača vojska, ki ima v svojih rokah posredno ali neoo sredno res upravni in «osnodar skl aparat. Vojaški poveljniki 16 območij, v katere ie država raz deljena, imajo pristomosi tudi za gospodarski razvoj, zlasti za iz koriščanie ogromnih gozdnih bo gastev in dejavnosti, ki sledijo iz tega: industrijo predelave le sa in papirja.
Napetosti se nabirajo. Ker v sedanjem sistemu ne moreta priti do izraza politične sile se trenja osredotočijo zlasti v narodnostnih spopadih V Indoneziji živi nam reč dva milijona in vol Kitajcev. 150.000 Indijcev in 70'00 Arabcev, ki so si priborili določene družbene vloge in privileoi e. A koreni ne napetosti so aloblie vesti o nari dnostnih konfliktih so le no kazaleli. da ».družbena tempera tura» narašča.
Sumatra
J000.
-J_	, Tizian \
J	-----v
Balt
Avstralija
NEVSAKDANJA PROMETNA NESREČA LE ZA LAS SE NI SPREMENILA V TRAGEDIJO
V ZRN ČELNO TRČENJE MED AVTOM IN RAKETO
Ameriški tovornjak, ki je prevažal evroraketo «pershing», je zaradi okvare na zavorah zavozii v avtomobil
BONN — Trčenje med avtomobi lom in raketo srednjega dometa ni za sedaj še vsakdanja zadeva, a v Zahodni Nemčiji je do podobne «pro metne nesreče* že prišlo, njene posledice pa le za las niso bile tragične.
Predvčerajšnjim zvečer je namreč v bližini Waldpreehts\vcihera pri Karlsruheju prišlo do čelnega trčenja med osebnim avtomobilom in tovornjakom ameriške vojske, ki je prevažal orjaško evroraketo «per shing 1». Nesreča je zahtevala smrt veznika osebnega avtomobia. njegov sopotnik in pa šofer tovornjaka sta bila teže ranjena. Številni stro kovnjakj so brž po nesreči izjavili, da bi lahko bil obračun naravnost tragičen, ko bi bila raketa opremljena z jedrsko konico.
Kljub temu pa so zahodnonemške oblasti evakuirale vseh 1200 prebivalcev bližnjega mesta, ker je ob-slajala nevarnost eksplozije več kot tisoč litrov goriva, ki poganja ra keto in ji po izstrelitvi omogoča 720 kilometrov dometa. Vnetljivo tekočine so ameriški strokovnjaki iz o-porišča v Heilbronnu ves včerajšnji dan pretakali iz rakete v ogromne rezervoare. šele nato jim je uspelo postaviti evroraketo na drug tovornjak. saj je bil ponesrečeni docela neuporaben. Celotna reševalna akcija jd zahtevala ogromnega napora, lahko pa bi bila še zahtevnejša, ko bi šoferju tovornjaka, ki je pripada! isti vojaški koloni, ne uspelo izogniti se trčenju, sicer bi se reševalci znaš'i kar z dvema «pershin-goma», namesto samo z enim, ki pa jim je že povzroči) dovolj preglavic.
O vzrokih nesreče ni še nobenih uradnih sporočil. Vse kaže pa, da so pri tovornjaku popustile zavore. Je šlo za sabotažo? Tega za sedaj nihče ne more trditi. Kakorkoli že, pa imajo sedaj goreči zahodnonem-škj ekologisti, ki postajajo med dr zavijanj čedalje bolj priljubljeni, ar gument več v boju proti jedrskemu oboroževanju in prisotnosti ameri ške vojske v Zahodni Nemčiji.
NA KONGRESU VLADAJOČE TANZANIJSKE STRANKE V NAIROBIJU
NYERERE ZOPET POTRJEN ZA PREDSEDNIKA VRSTA NOVIH IMEN V IZVRŠNEM KOMITEJU
Kongres je potekal v znamenju «pripravljanja nasledstva» za popularnega voditelja države - Uveljavitev politike konsolidacije gospodarskih razmer
(Od dopisnika Dela za Primorski dnevnik)
NAIROBI — TanzanijsKa vlada joča politična stranka, ki je na svojem rednem nacionalnem kongro su pred anevi ponovno izvolila za svojega predsednika dr Juliusa N.verereja. za podpredsednika pa zanzibarskega voditelja Abuda Jumbeja, je po poldrugem desetletju znova debila generalnega se kretarja z močnimi pooblastili. To je Rasidi Kawawa. nekdanji podpredsednik in premier, ki pa je zaanja leta izgubil politični vpliv, tako da predstavlja njegova izvoli te v presenečenje.
To .ie bil prvi redni kongres stranke «chama cha mapinduzi*. CCM (stranke revolucije), odkar je na-nastala leta 1977 z združitvijo vla dajoče celinske stranke TANU'(tan zanijske afriške nacionalne unije) ter stranke afro shirazi z otoka Zanzibarja. Dvanajstdnevnega kongresa ki se je pravkar končal v Dar es Salnamu. se je udeležilo 1.796 delegatov ter pi edstavniki 25 dežel med njimi .Jugoslavije. Alžirije. Kube, NDR in PLO. Januarja letos .je imela CCM svoj izredni kongres, na katerem so predlagali ločitev strankinih in vladnih funk cij na vseh ravneh, večjo demokra tizacijo pri volitvah funkcionarjev ter ponovno uvedbo položaja generalnega sekretarja. Nazadnje ie imel to funkcijo Dacar Kambona. ki pa se je leta 1907. po sprejetju v deklaracije iz Aruslit*. to je pro grama socialistične preobrazbe de 'žele na temelju opiranja na lastne sile. sprl z Nyererejcm in ie po slej na čelu opozici.je v svojem izgnanstvu v Londonu.
V skladu s priporočili tega izred nega kongresa so na zdajšnjem red nem kongresu prvič volili najvišje .položaje v stranki tajno, toda presenečenj ni bilo: Nyerere je dobil 99,37 odstotka glasov (proti je bilo le devet delegatov), Jumbe pa 98,73 odstotka (proti jih je bilo 19). Presenečenja pa so bila med volitvami v novi. 130-članski nacionalni izvršni komite, saj je izpadla vrsta vplivnih osebnosti, med njimi tudi minister za gospodarske zadeve in načrtovanje, prof. Kigotna Malima. V preteklosti je Nyerere. ki vodi stranko vse od ustanovitve TANU leta 1954. sam imenoval večino političnega vodstva.
Toda Nyerere si je obdržal pravico do imenovanja desetih članov in tako je prof. Malima na njegov predlog vendarle prišel v nacionalni izvršni komite. Prav tako bi mo-
ral Njerere predlagati tri kancLida te za položaj generalnega sekretarja CCM, vendar je imenoval le enega, ki je bil nato enedušno izvoljen. to je 53-letnega minisira brez listnice Rashidija Kawawo. Kavvaiva je sicer znana osebnost tanzanijskega političnega življenja, saj je bil prvi podpredsednik države in stranke TANU, nato pa dolgoletni premier in obrambni minister. Tedaj so ga često omenjali kot morebitne ga naslednika danes 60-letnega Nye-rereja. vendar pa sta se v zadnjih letih sporekla in je poslej igral manj vidno politično viego. Očitno pa mu jc Nyerere oprostil.
Kongres CCM je sicer mogoče o-značiti tudi kot kongres pripravljanja nasledstva, saj je predsednik Nyerere na zadnjih volitvah okto bra 1980 nepreklicno poudaril, da bo to njegov poslednji petletni man dat na čelu države in da se bo potem posvetil edinole stranki. To je sicer napovedal že leta 1975, toda predlani se je pustil pregovorili, zavoljo težavnih notranjih razmer in pa zato, ker da še ni izdelal «siste rna za spremembo vodstva*. Toda čez tri leta se bo dokončno poslovil in poslej bodo Tanzanijci volili svojega predsednika aa največ dve mandatni obdobji po pet let.
Za prihodnje obdobje treh let, kolikor še ostaja na čelu države, je predsednik Nyerere hkrati začrtal triletni program strukturalnih spre memb. s, katerim naj bi povečali proizvodnjo, zmanjšali inflacijo, odpravili pomanjkanje tujih rezerv in izboljšali državno upravo. Predsednik Nyere.o je rekel, da bo to vpro gram konsolidacije, ne pa ekspanzije* in da ne nameravajo ustanavljati nobenih novih podjetij. Že med sprejemanjem novega proračuna v juniju so skrčili vladne izdatke za 1.25 odstotka in zamrznili 966 razvojnih projektov, V svojem govoru na' kongresu pa je Nyerere opozoril. da je Tanzanija, ena izmed 10 najrevnejših dežel n- svetu, v najhujši krizi po osvoboditvi leta 1961, in da je samo lani trošila dvakrat več. kot. pa je zaslužila, zato naj bi drastično omejili porabo ter potovanja na tuje.
Te ostre gospodarske ukrepe je Nyerere označil za eekonomsko vojno*. podobno tisti prati vojni proti Idi ju Aminu v Ugandi pred štirimi leti. ki .je veljala Tanzanijo kakih 500 milijonov dolarjev in je v dobršni meri prispevala k današnjim težavam. Pozval je ljudi, naj trdo delajo in varujejo svojo neodvisnost ter dostojanstvo, hkrati pa o-
pozoril na lasten zgled, češ d" so tanzanijski voditelj-' revni, ne pa tako, kot v drugih državah, kjer ljudje ne morejo bi J voditelji, če niso bogati*, pvi čemer je prejkone mislil na sosednjo Kenijo, s katero so se zadnji čas zaostrili odnosi.
Popularni «MwaIimu», to je «uči-telj», kot kličejo Nyerereja. je ob koncu kongresa CCM poudaril, da mas ne bo nič zaustavilo pri izgradnji socializma v Tanzaniji* ter opozoril, maj se naši nasprotniki tega zavedajo*. Po končanem kon gresu oo v Dar e,. Salamu tudi skli cali konferenco vseh tanzanijskih diplomatskih predstavnikov po svetu. očitno zato, da bi z novimi političnimi odločitvami seznanili druge države.
TIT DOBRŠEK
BRUSELJ — Izvršna komisija Evropske gospodarske skupnosti bo morala na današnji seji sprejeti primerne sklepe, da vsaj zniža goro masla, ki se je nagrmadila v skla-
diščih nekaterih članic (zlasti se vernih) deseterice. Vprašanje se poslavlja vsako leto. ker je prireja mlečnih izdelkov venomer večja od notranje porabe, letos se pa postavlja še ostreje, spričo nadaljnjega naraščanja neprodanih za log. Prireja mleka je namreč na rasla letos za 2,6 odstotka, masla in mlečnega pralni ie pa celo 7 odstotkov več kot lani.
RIM — Davkoplačevalca čaka v tem mesecu pri bančnih sedežih prava džungla različnih obrazcev za izpolnjevanje dolžnosti, ki mu jih nalaga davkarija. Do jutri bi moral opraviti trimesečno izplačilo IVA, za kar je sicer ustrezen obrazec na razpolagi, a je spoštovanje roka ote ženo zaradi razčlenjenih stavk bančnega osebja. Razpoložljivi so tudi obrazci za izplačilo 92-odstotnega predujma na davka IRPEF in ILOR, ki ga je treba izvršiti do konca meseca,
Lepa manifestacija klubov OZN v Ptuju
V	soboto je bila v Ptuju osrednja manifestacija ob 25-leinici Klubov OZN Slovenije, ki je potekala pod geslom «Za mir in enakopravno sodelovanje med narodi*. Manifestacije se je udeležila večtisočglava množica in to v glavnem člani vseh klubov OZN Slovenije ter tudi drugih jugoslovanskih republik. Prisotni pa so bili tudi mladi iz zamejstva.
Slavnostni govornik je bil Vlado Janežič, izvršni sekretar CK ZKJ; i spregovorili so se Vida Tomšič, Matjaž Kos (klubi OZN) in predstavnik ' RK ZSMS. Ob tej priliki je vodstvo j klubov OZN podelilo tudi priznanja zaslužnim članom in mentorjem klu bov OZN Slovenije za njihovo dolgo- | letno in požrtvovalno delo v prid te organizacije.
Manifestacijo v Ptuju .je priredil center k hi boi’ OZN Slovenije, v sodelovanju z RK ZSMS.
V	popoldanskih urah se ,je pričel v prostorih ptujskega dijaškega doma dvodnevni seminar članov klubov OZN.
Seminarja, oziroma srečanja klu-bovcev, so se udeležili tudi pred stavniki slovenske mladine s Koroške in iz Italije, oziroma zamejski udeleženci poletne politične šole klubov OZN na Debelem rtiču.
Srečanje v Ptuju je bilo penovna prilika za navezovanje stikov med mladimi iz zamejstva in matične domovine. Tudi na tem področju bi bilo potrebno aktivnost še v večji meri popestriti, da ne ostane le na (čeprav koristni) poletni politični šoli.	— ik—
Prizorišče nevsakdanjega trčenja med avtom in ameriškim vojaškim tovornjakom
(Telefoto AP)
•iiimtiiiiiniiiiMitiiiiiiiiiiiHHUiiiniiMiiiiiiMiHiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiimnniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiuiitfiii«
IZ PRIČEVANJA PROFESORJA FENZIJA NA PROCESU MORO
Zgodovinsko jedro rdečih brigad krivo za frakcionaštvo in razkole
Tudi skesani ideolog ne ve odgovora ra ključna vprašanja o zadevi Moro
Lc obalne galerije poravnale račune
PIRAN — Piransko gospodarstvo b; smelo glede na rast dohodka ob polletju povečati osebne dohodke le za 12 odstotkov, ker pa je to gospodarstvo v veliki meri izvozno j usmerjeno (predvsem na konverti- • bilna tržišča), pa je bil lahko ta odstotek precej višji. V piranskih j gospodarskih OZD so tako smeli v j poprečju za 32 odst. povečati sred-1 štev za osebne dohodke in te meje v povprečju niso prekoračili. Zato pa je bilo ob polletju kar 31 organizacij, ki so za osebne dohodke razporedili več denarja, kot bi lahko glede na ustvarjen dohodek.
Na zadnji seji treh zborov občinske skupščine so ugotovili, da so od vseli 31 ozdov le piranske «obal-ne galerije* uskladile presežek pri razporeditvi sredstev za osebne do hodke. Predstavnik «obalnih galerij* je razložil, da presežek (31. tisoč dinarjev) sploh še niso izplačali ampak ga le na papirju računovodsko namenili skupni masi za osebne dohodke. Tako je zbor delavcev iz obalnih galerij imel pravzaprav nalogo — maso denarja, predvideno za osebne dohodke so. (na papirjih) »olajšali* za presežnih 31 tisočakov in tako pravzaprav edini v občini hitro poravnali račune Morda je k temu veliko pripomogel tudi sklep občinskega izvršnega sveta, ki jim je za orne njeno prekoračitev odločno zagrozil s strogimi ukrepi.
Druge OZD pa še naprej ostaja jo prekoračitelji. Le nekatere je rešilo sezonsko poslovanje, ki jim je v poletnih mesecih prineslo več zaslužka in tako avtomatično izbrisalo iz druščine kršilcev resolu cije. Ostali pa bodo še naprej u lemeljevali in razlagali prekora- , čitve. (bš)	‘
RIM — Po nezanimivem pričevanju Marca Donat Cattina so na včerajšnji razpravi Moro dale povsem drugačen pečat izjave genovskega univerzitetnega profesorja Enrica Fenzija. ki je bil dalj časa ideolog rdečih brigad. Za preiskovalce in sodstvo je Fenzi danes najbolj iskreni in zanesljivi skesani terorist, kar je prišlo do izraza tudi ob nedavni razsodbi, ko so sodniki za Fenzija upoštevali vse možne zakonske olajšave.
Sodnikom je Fenzi včeraj podal izčrpno sliko krize rdečih brigad. Po izkušnjah, ki si jih je pridobil v zaporu v Pa!m;ju, kjer je bil zaprt s Curciom in Franeeschinijem, so za frakcionaštvo in razkole v
rdečih brigadah krivi prav ustanovitelji te organizacije iz vrst tako imenovanega »zgodovinskega jedra*. Najprej so bili povsem nezadovoljni z zadevo Moro, očitali so Morettiju, da ni poskrbel za njihovo osvoboditev. Povzročili so najprej frakcionaštvo milanskega voda «Walter Alasia*. ki je izstopil iz Morettijeve «fronte zaporov*, nato pa še nastanek Senzanijeve »gverilske stranke*, ki bi morala likvidirati Morettijevo skupino. «Danes pa se Curcio, in Franceschini kot prebrisana politikanta vračata na izhodiščne točke,* je poudaril Fenzi.
Kljub podrobni analizi, izčrpnemu pričevanju pa tudi Fenzi ni odgovoril na temeljna vprašanja, ki
KUUB ZADNJIM VARČEVALNIM UKREPOM ZIS
Ponovno nepravilnosti pri splitskem Hajduku
SPLIT — Kot poroča jugoslovanska poroeevalna agencija Tanjug se je znašlo v spremstvu splitske nogometne enajsterice Hajduk. ob njenem odhodu v Bordeaux (kjer je včeraj igrala v drugem kolu pokala UEFA) poleg igralcev in tehničnega vodstva kar sedem članov uprave tega kluba, skupno s predsednikom Ivanom Šantičem na čelu. Načelnik splitske carinarnice Željko Vladovič je v izjavi za časnik «Slobodna Dalmacija* dejal, da ni nihče od te sedmerice «vodij potovanja* plačal predpisanega pologa za prehod meje v višini pet tisoč dinarjev, ker so na seji odbora odločili, da bodo potovali uradno.
Med rutinskim pregledom na splitskem letališču pa je carinik našel pri. članu uprave Ferranteju Colnagu. ki je tudi eden izmed glavnih funkcionarjev spljtske Jugobanke, 35.000 dinarjev v devizah in domači valuti, katere je skušal neprijavljene prenesti preko državne meje.
Tudi če ne upoštevamo teže družbene kritike, katero člani Hajdukove uprave vsekakor zaslužijo zaradi takega obnašanja v času boja za disciplino, štednjo in dosledno spoštovanje zakonitosti — poudarja Tanjug v svojem poročilu — je treba p odčitati, da se je to zgodilo klubu, ki je tudi bil na seznamu službe družbene kontrole v nedavni akciji za ugotavljanje nepravilnosti pri jugoslovanskih športnih kolektivih. Čeprav so pregledi službe družbenega knjigovodstva nedvoumno dokazali pri splitskem prvoligašu vrsto nepravilnosti, niso s tem v zvezi v klubu podvzeli nobenih ukrepov in to kljub temu, da je uprava to ustno obljubila. V tem kontekstu se ni treba čuditi — zaključuje Tanjug — če se osebe iz Hajdukove uprave vedejo tako, kot da se najnovejši ukrepi zveznega izvršnega sveta tičejo nekoga drugega, ne pa njih same.
zanimajo sodnike in z njimi vso i-talijansko javnost. Zakaj je bil u-bit Aldo Moro, kdo jc dal ukaz, kdo je izbral prav bivšega predsednika KD za tarčo terorističnega napada? ' Fenzi je ob teh vprašanjih povedal, da teroristi neradi govorijo o izvršenih akcijah. Po njegovem ni za ugrabitvijo Alda Mora nobenih »velikih spletk* in niti toliko krat o-menjenega «močnega starega*, ki naj bi za kulisami premikal niti italijanskega terorizma. Alda Mora so brigadisti ubili, ker so zašli v slepo ulico, iz katere ni bilo izhoda. In prav z umorom bivšega predsednika KD se je po Fenzijevem mnenju začel zaton rdečih brigad, ki se niso več rešile notranjih sporov in ri-barij.
Fenzi je tudi spregovoril o raznih i sestankih -z različnimi vodi rdečih ; brigad, na katerih so skušali strniti i vrste in odpraviti razkole. Vsi ti poskusi so se izjalovili po zaslugi «zgo-dovinskega jedra*, ki je iz zapora pogojeval teroristično strategijo. Glede morebitnih povezav med ka-moro in neapeljskim vodom rdečih brigad je Fenzi izrazil mnenje, da so bržkone obstajali ti stiki, tako v zaporih kot na terenu. Navsezadnje je neapeljski vod nastal iz pripadnikov NAP, ki so imeli v preteklosti številne izkušnje z organiziranim kriminalom.
■■illAMII|tlMIIIIIIIIIIII|lllll9IIMIIIII«|444l9lllllll99lllltll9lllllll9lll||lllll»ll9ll9lll9ltlltlllllll9999llllll9t99MIIIIIIIIIIII*lfl!l999<t4AtRARAAIII||||||||||||||||||||agggg||||||||||||||||||HII9lll4IIIIIIA/l9Alllllillllllllllll99l99l|l9||||||||||||||||9|||||||||4|||||||||||||||||||||||||||g||||||||||||||||||||||||||f|||||||||||


H

V Venetu in Furlaniji aretirali 7 brigadistov
| VIDEM — V sklopu preiskave o «beneško - furlanskem* vedu rdečih brigad, ki jo vodi beneško sod-
i stvo, so aretirali sedem od osmih domnevnih teroristov, proti katerim so izdali zaporne naloge, štiri osebe so aretirali v Venetu na območju med Padovo in Benetkami, tri pa v Furlaniji.
I : Za sedaj so znana le imena treh aretiranih v Furlaniji, saj je policijska akcija še v teku, preiskovalci skušajo predvsem izslediti osmega terorista, ki se jim je po srečnem naključju izmuznil. Po prvih vesteh je trojica iz Furlanije o-pravljala ie obrobne funkcije v teroristični organizaciji, sestavljali pa so jo: 25-letni Alessandro Franco iz Torviscose. 26-letni Federico Indri iz Bagnarie Arse, ki je bil kot železničar zaposlen v Trstu in 27-leini delaVec Sergio Varin iz Gradeža. Z njihovo aretacijo bodo sedaj skušali preiskovalci ugotoviti vlogo voditelja furlanskega voda Giannija Franoescuttija.
Tik pred selitvijo v novo izolsko bolnišnico
Bolnišnico so zaceli graditi leta 1975 in so doslej namenili zanjo 640 milijonov dinarjev
IZOLA — V novo regijsko bolni šnico nad Izolo že nekaj dni selijo zadnjo premično opremo, natančno čistijo in razkužujejo prostore, pripravljajo zdravstvene delavce na nove delovne razmere, skratka v novo bolnišnico nad Izolo se bodo po dolgih zapetljajili in večkratnih obljubah končno selili zares. Po natančno izdelanem načrtu, naj bi se 27. no vembra brez vsakršnega rompa in pompa, torej brez otvoritvene slo vesnosti,. izolski kirurgični oddelek preselil v več kot 300 prostorov na 16 tisočih kvadratnih metrih, s 147 posteljami, celotnim urgenčnim od delkom, z najnujnejšimi poliklinični-mi ambulantami in drugimi medicinskimi pomožnimi službami, kot so rentgen, laboratorij, fizioterapija, sterilizacija, lekarna, skladišča, o-skrbovalne službe itd.
To pa je šele prvi del prve faze regijske bolnišnice, ki naj bi imela skupno 630 postelj. Začeli so jo graditi septembra 1975 in doslej zanjo
namenili 640 milijonov dinarjev prispevkov zdravstvenih skupnosti iz šestih južno - primorskih občin. V koprskem zdravstvenem centru v zadnjih dneh skoraj da ne govorijo o drugem kot o novi bolnišnici nad Izolo. Vanjo bodo 27. novembra preselili še paciente in tako začeli delati v povsem novih razmerah. Selitev se je pravzaprav začela 18. oktobra, ko so začeli v bolnišnico nameščati postelje in drugo premakljivo opremo in natančno čistiti vse prostore. Čistilcem so priskočile na pomoč izolske občanke, pa tudi delavci delovne skupnosti skupnih služb zdravstvenega centra, od katerih vsak pomaga čistiti osem ur. Dodobra so se tudi že pripravili na ponoven tehnični pregled. Berni Strmčnik predsednik poslovodnega odbora zdravstvenega centra Koper in hkrati tudi predsednik šlaba za preselitev, je zatrdil, da tehnični pregled, v nobenem primeru ne bo zaustavil poteka selitve. «Če do 27.
novembra nc bi dobili uporabnega I Tudi rešilni avtomobili bodo morali
elAtTAl 1PM lil 71)1.' 'It' Alt	/In ni ! U!4t n n t n n / n n /iKffAOnAtsI 1/1)101 IV) 1
dovoljenja, zakar pa mislimo da ni razlogov, bomo delali v razmerah poizkusnega obratovanja, sicer pa smo za delavce kirurškega oddelka že pripravili nekaj tečajev, na kate rih smo povedali kako ravnati z novo sodobno opremo. Izdelali smo za vseli 17 služb v novi bolnišnici 17 strokovnih elaboratov z organizacijskimi predpisi, ki jih bo moral po znati vsak delavec, če bo hotel delati v novih prostorih. 22. novembra bodo začele v bolnišnici delovali skoraj vse službe. V starih prosto rih bomo obdržali le najnujnejše pa eiente, vse načrtovalne operacije, ki niso vezane na čas bomo predstavili na december. Zadnja dva dneva pred selitvijo pacientov bo najbolj zapleteno, ko bosta morali delovati pravzaprav obe urgentni službi v starih in v novih prostorih, šele ko bo nov urgentni oddelek popolnoma brezhibno «zadihal» bomo lahko zaključili z delom v starih prostorih.
biti natančno obveščeni kam naj pravzaprav peljejo morebitnega ponesrečenca. V kirurškem oddelku prehajamo na vsebinsko popolnoma novo organizacijo dela.*
Še v tem mesecu bodo v nadstro pju nad operacijskimi dvoranami opravili vsa groba dela za interni oddelek, ta naj bi ,se selil čez nekaj let. Da ne bi kasneje z ropotom in tresljaji motili zdravljenja v spodnjem kirurškem oddelku. Za naložbo so porabili 640 milijonov dinarjev, ki jih je prispevalo šest občinskih zdravstvenih skupnosti, vendar zaradi pomanjkanja denarja v zadnjih mesecih te zdravstvene skupnosti predvsem postojnska, ilir-skobistriška in sežanska ne odvajajo dogovorjenega zneska za regijsko bolnišnico. Za ta prvi del bolnišnice bodo denar zbirali še vsaj do sredine leta 1984. Hkrati pa v zdravstvenem centru že jamrajo, da bo nov« bolnišnica močno podražila
fiksne stroške na enoto zdravstvenih storitev. Bolnišnica bo namreč izkoriščala le del skupnih funkcionalnih naprav in oprem. Edina rešitev za znižanje teh fiksnih stroškov pa je po mnenju vodilnih iz zdravstvenega centra v tem, da čimprej dokončajo in vanjo preselijo še pre ostale oddelke, najprej internega. Po drugi strani pa bo nova bolnišnica zagotovo nekoliko za nekaj deset milijonov dinarjev letno, ublažila obljub prispevkov, ki jih iz te regije namenjajo drugim zdravstvenim središčem, kamor zelo radi zahajajo tukajšnji prebivalci na zdravljenje.
B. ŠULIGOJ
LONDON — Vrednost zlata in sre bra na svetovnih tržiščih še nadalje pada. Včeraj so v angleški prestolnici za unčo (nekaj več kot 33 gramov) zlata plačevali 427.50 dolarja. oziroma 3 dolarje in pol manj kot včeraj.
Rekorden vzpon življenjskih stroškov
RIM - Po krajšem premoru, med katerim se je zdelo, da se draginja blaži, so dosegli življenjski stroški v preteklem oktobru nov rekorden vzpon. Po podalkili državnega statističnega zavoda ISTAT se jc namreč cnokazatelj cen pri potrošnji za družine delavcev in u-radnikov* povišal za 2 odst v primerjavi s septembrom. To je največ ji skok v zadnjih 12 mesecih, skupaj so se pa v tem času življenjski stroški dvignili za 17.2 odst., torej prek prislovičnega »praga* 16 odst., ki ga je postavila vlada.
Pri ponovnem vzponu draginje je najbolj vplivalo povišanje stroškov za stanovanje ( + 6,8 odst.), oblačila so se podražila oktobra za 3,8 odst., elektrika in goriva za 1,7 razne dobrine in storitve za 1,6, prehrana pa za 1,4 odstotka. Ob teh podatkih je zelo verjetno, da se bo draginjska doklada (ki se sicer računa po drugem, nekoliko drugačnem pokazatelju) povišala za 13 točk, kar pomeni, da bo v novembrskih plačilnih kuvartah kosmatili 31.057 lir več.