St
lito,.., M.izediit
Asiftega K. 20, L
pisma te ne *prejein«j<fc- ljHtof* Štefan Godina. — Lasti&Ui maša za mesec 17.-.I Za Inozemstva meaečno 4
lUftnmleM (Mi twrti itiđl
V Trstu, v soboto 1. Iialila 1922
Posamezna številka 20 stotink
Letnik XLV!I
Liccjslca
aiMa. T*. B L J A W _
Poeamezne Številke y Trsta In okolici po 20 stotiak. — Oglasi se računajo »' ttakosti eae kolone <72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent esin tntce, ta zahvale, poslanke In vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavođo* mm po L 1 - Mali oglasi po 90 sL beaeda, maj na nj pa L 2 — Oglasi naročnina tn reklamacije se pošiljajo Izkfutno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Franfilka Asiškcga Hev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
iMn iiiiw Ma I
Ugledni nemški politik, poslanec Stresemann, ki je bil doslej na desni strani zbornice, torej v opoziciji proti sedanjemu režimu, je v osrednjem glasilu nemške ljudske stranke «Zeit» objavil članek, ki je posebno znameni! zato, ker prinaša nujno svarilo vsem strankam, naj v imenu skupne domovine in najvišjih koristi naroda odnehajo cd sedanjih nekulturnih in nečloveških oblik političnega boja«
Članku so dala povod politična umorstva, posebno umora Erzbergerja in Rathe-nau-a. S temi umorstvi se spravlja v zvezo nemško - nacionalna skupina, ki je srdita nasprctni-ca sedanjega režima Ta skupina najodločneje oporeka da bi bila ona v zvezi s tistimi tajnimi organizacijami, ki uveljavljajo politćno umorstvo kot dopuščeno sredstvo v politični bccbL Tudi Stresemann jo jemlje v obrambo pred to obsodbo. Pač pa piše med drugim:
To ne gre, da bi za vso sedanjo bedo, ki jo preživljamo, proglašali za odgovorne sedanje pcilit:čne oblastnike. Na tej bedi ne more sedaj nič izpremenitJ nobena vlada. Ne gre, da bi za vse gorje, ki ga je d.jnesla svetovna ka.tastrcfa, proglašali za odgovorne može blage volje, kakršen je bil Rathenau! In to na način, ki je na koncu konca demagoški! Može, ki dajajo najboljše od sebe, da služijo državi in narodu, četudi vsak na svoj način.
Stresemann ugotavlja, da so v Nemčiji tajne organizacije, ki sistematično pripravljajo umorstva, ali nemški nacionalci niso ž njimi v nikaiki zvezi. Vendar jim kliče Stresemann, da si morajo tudi oni priti na jasno, da način čplošne in osebne agitacije mora postati drugačen!
Dalje piše Stresemamn, da so streli, ki so umorili Rathenau-a, veljali v prvi vrsti Zidni Rathenau-u. Temu plemenskemu hujskanju pa je trefea napraviti konec! Rathenau je hotel koristiti deželi ravno kot odličen član mednarodnega finančnega sveta, ki je vsekaloo važen činitelj za obnovo Nemčije. Zaključuje pa: Kar potrebujemo, je, da preneha medsebojno mesarjenje med strankami in osebami, ki so se stavile v službo nemške politike. Potrebno je zaupno sodelovanje strank!
Nazori Stresemanna se nam ne zde
uvaževanja vredni le za Nemčijo in nemški narod, ampak tudft za druge države in narode. Pripisovali bi jim evropsko pomembnejši. Vojna in povoljna psihoza je zanesla v v ste kraje ia vsa ljudstva neko posu-rovljenje oblik pcditćčnega boja Neposredhi povod za ta opomin so dala sicer Strese-mannu politična umorstva Obsodba njegova pa velja gotovo tudi za vsako drugo nasilno obliko političnega boja. Napadi proti osebni varnosti političnega nasprotnika, grožnje, uničevanje njegovega imetja, požigi, itd, ne morejo in ne smejo biti nikoli dopustna, legitimna sredstva v borbi med civiliziranimi narodi! Moč idej, uma svitli meč, moč mirne besede, ki naj prepričuje, da se borim za pošteno stvar m daj hočem koristiti javni blaginji in napredku lastnega naroda: to so in morajo biti edina dovoljena sredstva v politični borbi.
Grenka čustva so vzbudila v nas izvajanja Stresemannova — misli na vse tisto strašno, kar smo preživeli in pretrpeli v tej naši pokrajini v novejšiSi časih v imenu in pod pretvezo političnega in narodnega nasprotstva, v imenu baje vzvišenih idej in dlje v, ki so se pa s takimi oblikami političnega boja le skrunile in blatile. Nikako politično naivzkrižje, nobeno narodno na-sprotstvo, noben takozvani državni patriotizem, najmanje pa človekoljubje in resnična ljubezen do svojega lastnega naroda — ne morejo upravičevati — kamo li opravičiti! — sredstev, ki- so se porabljala proti nam in našim legitimnim zahtevam. Veliko načelo politične svobode, zmagovalna ideja demokracije in ideja človekoljubja izključujejo absolutno taka nasilja v politični borbi!
Ponavljamo po Stresemannu: proč s plemenskim ščuvanjem, z narodnim soi-vraštvom, proč z me šarjenjem med) narodom in narodom, proč z maščevanjem pred vsem pa: proč z ostudnimi oblikami politične borbe! Narodi in politične stranke so v pravdi med seboj! Ne more biti drugače! Tako je bilo in bo. Ali tudi ta pravda ima svoj «prav dni red», ki ga je zarisala iid'eja človečanstva. Preko te meje ne smeta ne stranka, ne narod, če se nočeta postaviti izven človeške civilizacije! Konec bodi sedanjim metodam političnega in narodnega boja!
Italija
Tirolski Nemci in vojaška služba
RIM, 30. Nemški poslanci so izročili ministrskemu predsedniku in drugim pristojnim uradom spomenico podpisano od 26.000 žensk, v kateri se prosi vlado in parlament za odlog vojaške službe, Izgleda, da ta korak ne namerava obnoviti že rešenega vprašanja o vozački službi Nemcev sploh, ampak povdarjati željo Nemcev, da bi njihovi vojaki služili v bližini svojih rodnih mest. Iz jasnih političnih razlogov je težko mogoče, da bi vlada ugodila te* želji, čeravno je v okviru mogočnosti vedno rada upoštevala želje Nemcev.
Angleško - italijanski odnošaji Schanzer t Londonu
LONDON, 30. Z ozirom na pogajanja, ki se vršijo med italijanskim ministrom za zunanje zadeve Schanzerjem in angleškimi ministri piše « Times*: «Anglijo in Italijo spajajo tesne vezi prisrčnega prijateljstva. Naše sodelovanje z Italijo naj služi načelom, na katerih se bo razvijalo delo, ki bo rešilo Evropo pred nesrečo in bo pomagalo vzpostaviti odkritosrčnost mednarodnih odnosajev.» Z oizirom na vesti o dvojni zvezi med Italijo in Anglijo pravi «Times»: « Takšne tendenciozne vesti pri sedanjem položaju v Evropi več škodijo, kot koristijo.® _
Jugoslavija
Kapela v spomin žrtvam bolgarskih grozota tosti. — Položitev temeljnega kamena
BELGRAD, 29. Včeraj se je položaj v Sudulici temeljni kamen kapelice v spomin žrtvam bolgarskih grozodejstev ob času svetovne vojne. V Sudulico so odpotovali včeraj, da prisostvujejo temu opravilu, predsdnik narodne skupščine Ivan Ribar, načelnik demokratske stranke Davidović, minister za agrarno reformo Miletfč, ministra na razpoloženju Djurišič in Usunovič in dvajset pcslancev. Sudu lica je kraj, ki se nahaja med bolgarsko mejo in Vranjo in čigar mirno prebivalstvo — okoli 4000 duš — so bili Bolgari poklali. Ta pokoflj opisuje medzavezniška komisija v svojih <:Dokumentih», zvezek 32, stran 91 - 101. Pokolj se je začel v sledečih okoliščinah. Dne 5. decembra 1915 so Bolgari spravili civiliste in duhovščino v poslopje občinske uprave. Nekaterim se je posrečilo zbežati, drugi so bili poklani. Pokolje se je vršil pod! vodstvom posebne komisije, kateri je predsedoval poročnik Stc-jan Jururov. Ob strani so mu bili poročnik Nestor Simonov, pcsiajenačelnik v Sudulici, narednik Vita-nov in nekoliko vojakov, vsi iz 42. pešpol-ka. Ta komisija je poklala več sto mirnih prebivalcev, ki so bili pripeljani iz Pro-kuplja, Kuršumlje, Lebana, Prištine, Les-kovca in Niša. Žrtve večinoma niso bile pokopane in njiborve ostanke so raznesli psi po vsem kraju. Prvi župan mesteca je bil neki Stankov, kateremu je sledil neki Menkov iz Custcndila. V januarju 1. 1917. Je vojaštvo obkolilo ta kraj in policijski načelnik Najdan Konstantinov je prisilil prebivalce, kar jih je bilo ostalo, da so
morali pismeno izjaviti, da so Bolgari. Vsaka oseba, pri kateri je bila najdena kaka srbska knjiga, je bila ustreljena. Ko se je bila komisija naveličala krvi, je zahtevala od glavnega stana bolgarske armade, naj se pošljejo v lcra? komitaši, da bodo nadaljevali delo. Tedaj je bil poslan znani komi-taš Trajko Popov s svojo četo iz Skoplja v Sudulico. Grozote, ki so sledile, se ne dajo popisati. Četa je poklala žrtve izven mesteca ob 10 zvečer z bajoneti. Pri pokolju je sodeloval poveljnik 42. bolgarskega polka polkovnik Katkandijev, kateri je med drugimi umoril sodnika MBdća, Djur-djeviča. predsednika sodišča v Smedere-vu, poslanca iz Vranje Zafiraviča, Točna Mihajloviča i. dr. Poveljnik mesta Vranje Ivan Diroftrov se je nad temi divjimi dejanji zgražal in je poslal bolgarskemu ministrstvu za notranje zadeve dne 23. marca 1918, št. 903 zaupno poročilo, v katerem je kot glavne krivce obtožil polkovnika Kalit and »jeva, majorja likova, stotnika Dimkova, poročnika Hranova in medicin-ca Vasiljeva. _ -
iehoslovaika
Odnošap med Ceboalovaiko In Ruajo Trgovska pogodba odobrena
PRAGA, 30. Osrednji izvršilni odbor ruskih sovjelov je odobril trgovsko pogodbo, ki je bila pred kratkim sklenjena med Rusijo in Čehoslovaško.
Bolgarska
Vesti o bolgarskih hajdukih neresnične.
SOFIJA, 30. Bolgarski dopisni urad javlja, da so neresnične vesti, ki pravijo, da so se na bolgarskem ozemlju ustanovile hajhiike čete, ki bi napravile vpad na. Grško. Zahteva bolgarske vlade, naj se ustanovi posebna komisija, ki naj preišče to proti Bolgarski naperjeno obtožbo, je najboljši znak za neutemeljenost teh vesti. Sklep Sveta zveze narodov, da se bo zanimal za vprašanje bolgarskih čet, bo gotovo fcmalu dokazal pošteno zadržanje bolgarske vlade.
Poljska
Vladna kriza na Poljskem rešena
VARŠAVA, 30. Državni poglavar maršal Pilsudski je potrdil novo v4axio. Imenovani so bili: Slivinski za minasrtrskega predsednika, Kamoinski za notranje zadeve, Faru-tovvicz za zunanje zadeve, Soskovsks za vojno, Zaczek za začasno upravo zaklada, Makowski za pravosodje, Zioninski za javna dela.
Poljsko - ital janski kulturni odnočaji
KRAKOV, 30. Akadem&ja znanosti v Krakovu je imenovala senatorja Scialoja ia vatikanskega knjižničarja mons. Mercatija za svoja dopisna člana.
Romunska
Praske ob rusld meji — Romanski protesti
BUKAREŠT, 29. Ruske čete napadajo dalje romunske predstraže ob Dnjestm. Dne 8. junija je letal ruski aerof£an nad
Besarabijo in metal proglase revolucionarne vsebine. Romunska vlada je poslala v sled tega protest na predsedstvo genovske konference in konference v Haagu. V protestu obtožuje rusko vlado, da je prekršila pogodbo o nenapadanju in o začasnem prnehanju vsake prevratne propagande,	,, _
Francija
Govor Poimcaič-jev proti Nemčiji
PARIZ, 30. Odgovarjajoč na vprašanja različnih senatorjev je Poincare ponovno izjavil, da je haaška konferenca le sestanek izvedencev m popolnoma tehničnega značaja.
Govornik je nato prešel na vprašanje reparacij. Omenil je zadnje znižanje francoskega kredita napram Nemčiji, ki je imelo za posledico način plačevanja, ki je bil zelo škodljiv za Francijo. Vseeno pa je bil potreben pravcat « ultimatum*, predno je Nemčija sprejela ta nadn plačevanja. Nemčija ni ne skrčila svojih stroškov ne prilagodila temu svoj fiskalni sistem. Zvišala pa je množino nekriitega papirnatega denarja. Poincare je nato povdarjaL, da je neobhodno potrebna kontrola nemških ffoanc, če se hoče, tJa bedo reparacije izvršene. Omenil je nadalje, da je beda v Nemčiji le navidezna. Marka je izgubila v večji meri svojo vrednost v inozemstvu nego v notranjosti države; življenski pogoji so ugodnejši nego drugje. Ogromni dohodki nemške industrije se nalagajo v inctzemstvu. Kljubu vsem ckro-žnicam Reichsbanke zahtevajo nemški eksporterji plačilo v tujih devizah, katerih pa ne spreminjajo v marke, ampak jih uporabljajo za nakupe ali uloge v inozemstvu. A nemški tisk, ki je odvisen od trgovcev in obrtnikotv, teh stvari niti ne omenja Namesto, da bi plačevala dolgove, Nemčija uporablja miljar-de za povečanje trgovske mornarice. Nemčija je danes glede svetovne tonaže že na tretjem mestu in se povrača zopet k svojim sanjam o gospodarskem prvenstvu. Nerrčija tudi gradi nove železnice, ki imajo popolnoma strategični značaj. Poincare je opcaoril na dejstvo, da nemška industrial-na podjetja plačujejo 40% dfvidend ter naglašal, da imajo nemški industrialci interes na tem', da marka stoji nizko. Treba bo ustanoviti' posebne izvozne carimame, ki bodo skrbele za to* da se vrednota do-žene v izvozni trgovini odstopijo Reichs-banki. Govornik je dodal: Čim se pojavi nemški minister, ki je pripravljen izvršiti obveznr«rli Nemčije, ga dajo tajne organizacije usmrtiti.
Zakon o vojaških naborih sprejet
PARIZ, 30. Zakon o vojaških naborih je bil sprejet s 404 glasovi proti 220.
Pravilnik za Donavo sprejet t francoskem senata.
PARIZ, 30. Senat je odobril načrt mednarodnega dogovora sklenjenega dne 23. julija 1921 med Francijo, Belgijo, Italijo, Rumunsko in drugimi prizadetimi državami, ki se tiče končnega pravilnika za Donavo.
AnsHJa
Nemiri na Irskem.
LONDON, 30. «Times»-ov dopisnik je brzo-javil iz Dublma, da. je bila jnstitfaa palača zasedena Tri četrti poslopja so v rokah rednih irskih čet.
DUBLIN, 30. Mesto ima lice, kakor da bi se naihajalo v obsednem stanja. Trgovine so zaprte, ulice prazne. Od zunanjega svet« prihajajo le redke vesti. Zdi se, da so čete pr&vizo-rične vlade gospodar položaja.
LONDON, 30. Potrjuje se, da je irska provi-zorična vlada odklonila pomoč angleških Čet. Vlada pa je izjavila, da rada sprejme strelivo in vojni materijal.
DUBLIN, 30. (zvečer). V justični palači je izbruhnil požar, ki je povzročil strašno eksplozijo. En del mesta je porušen.
Nemili«
Po umora Rathenaaa, — Morilci prijeti Za obrambo republike — Stališče Barvarske
BERLIN, 30. Policija je oistovetila morilce ministra Rathenaua, k2 so Ernst Ren-ner iz Berlina, Saksonec Fischer in Me-klenburžan Korner. Vsa trije pripadajo k organizaciji «Konsul» in so bili prej vojaki v brigadi Erhardt. Dalje je bil aretiran tudi neki Ernst Techow, ki je vodil avtomobil, v katerem so bili morilci. Aretirana sta
desnice glede zadržanja bavarske vlade napram odloku državnega predsednika za obrambo republike. Ko je neki nacionalist v svojem govoru obsojal umor Rathenaua, so socialisti m komunisti zapustili dvorano. Predsednik bavarske vlade grof Lerchen-fekk je rekel, da je bavarska vlada, kakor hitro je slišala o umoru Rathenaua, prosila državno vlado, naj se brez^ predhodnega sporazuma z bavarsko vlado ne izdajajo nikaki cdlcki. Omenil je, da niso izredne mere in predvsem izjemno stanje za Bavarsko prav nič primerne. Te mere so imele na Bavarskem ta uspeh, da so povzročile nemire. Odlok o obrambi republike je za Bavarsko nesprejemljiv, ker predvideva ustanovitev pcisebnega sodišča, kar je v nasprotju z neodvisnostjo Bavarske glede pravosodja in policije. Na konferenci ministrskih predsednikov posameznih nemških diržav, ki jo je sklical državni kancelar, bo Bavarska zastopala to stališče. Bavarska ne bo zanemarila ničesar, kar bi znalo omajati državno skupnost, toda doma mora ohraniti mir in red na vsak način.
BERLIN, 30. Medi vlado in socialnimi demokrati se vršijo pogajanja o -vprašanju izgona bivših nemških vladarskih družin. Po predlogu vlade bo določeno v zakonu o obrambi republike, da se bodo lahko izgnali iz Nemčije ne samo Hohenzollernci, temveč tudi pripadniki vsake c&ruge bivše vladarske družine. To pa bo veljalo sam d v slučaju, ko bi eden ali drugi pripadnik omenjenih družin bil obsojen radi prestopka proti zakonu o zaščiti republike.
BERLIN, 30. «Vorwiirts» objavlja v posebni številki program treh socialističnih strank, predsedstva generalne zveze nemških delavcev ter generalnega društva uradnikov, kateri bo predložen vladi in poslanski zbornici. Program zahteva, naj zakon za obrambo republike ustanovi ostro kaszen za vsako monarhistično gibanje in za vsak napad na republikanske zastave in odznake ter zahteva nadalje, da se izločijo iz upravnih uradov, sodišč in iz vojske vsi pro-tirepubličcanski elementi. Program zahteva tudi ustanovitev vrhovnega sodišča v Berlinu, ustanovitev državne izvrševalne komisije in kriminalne policije ter takojšnjo amnestijo za vse politične pregreške. Program konečno poživlja inozemske sindikate in delavske stranke, naj na svo>e vlade izvršujejo pritisk, da An-tanta konča s svojo nasilno politiko napram nemškemu narodu, katera daja vedno nove povode za monarhistična gibanja«
Gornja Šlezija
Izpraznjevanje Gornje Šlezije
OPELN, 30. Odhajanje medzavezniških čet se redno nadaljuje. Do včeraj je odpotovalo sedem posebnih vlakiov z italijanskimi četami, ki se povrnejo v domovino črez Avstrijo. Ti vlaki so nadaljevali vožnjo tudi ob času sttavke avstrijskih železničarjev.	_
Grška
Grški kronski svet.
ATENE, 30. Listi pripisujejo veliko važnost posvetovanju, ki se je vršilo v gradu Dekelia, kraljevem poletnem bivališču. Sestanka so se udeležili ministrski predsednik Protopapada kis, ministri Gounaris, Baltazza, Stat os, Theo-tokis, Sterghiades ter general HadyianestL O sklepih tega sestanka se ni moglo ničesar zvedeti, misli pa se, da se je sklenil način, kako e ima rešiti sedanj* položaj.
Amerikanske ladje v grških vodah.
ATENE 30. Listi pišejo, da je phil skozi Dar-danele oddelek amerikanskega brodovja, ki je namenjeno v Carigrad. Listi dodajajo, da ima ko obrodovje cilj, da ščiti kršćane.
Nizozemska
Haaška konferenca. — Prva seja prve podkomisije
HAAG, 30. Prva podkomisija za zasebno lastnino se je sestala včeraj predpoldne ob 10.30 in seje so se udeležili tudi ruski odposlanci. To je prvi sestanek te komisije. Na tej seji je bilo Rusoan sporočeno, kako misli komisija postopati pri proučevanju vprašanja o zasebni lastnini. Ruskim odposlancem je bil obenem izročen seznam, ki vsebuje posamezne vrste zasebne lastnine in posamezne zahteve napram Rusiji Ta način postopanja so Rusi sprejeli, a zahtevali so, naj se jim pove, kakšna obvestila hoče komisija imeti cd njih. Dostavili so, da bodo morali na vsak način vprašati iz
, Moskve podrobnosti o vrednosti vsake posamezne vrste lastnine tujcev v Rusiji. Pri-
bita tudi dfva berlinska trgovca, lastnika garaže, v katero so zločinci skrili avtomobil. Tudi par študentov je policija aretirala in pri enem so našli med papirji pisma od
Ludendlorffa Jagowa in Weatarpa.	____________.
BERLIN, 30. Povodom umora ministra! J10^ Sefa Podko?nisi'S s?.bo Rathenaua je izdala d^kmteka strada ^	b° ^ V
proglas, v katerem zahteva od nemškega meščanstva, naj ne omahuje med spomini na preteklost in potrebami sedanjosti, temveč naj nastopi v zaščito nove države. Pro-
glas pravi dalje, cbr je potrebno, da se po vseh Šolah m vseučiliščih vceplja mladini brezpogojno spoštovanja do republike. Vsem državnim uradnikom naj se čim prej pove, da se ne more biti v službi države in ji obenem izpodkopavati temelje.
BERLIN, 30. Nemška vlada je 2e sestavila besedilo zakona o obrambi republike in ga je poslala ministrskim predsednikom posameznih nemških držav. Ta Tiinmiti načrt se predloži čim pref državnemn zboru.
MONCHEN, 29. V bavarskem deželnem zboru sa Titi razpdava o
začetku prihodnjega tedna.
Izključitev časnikarjev od sej in italijansko odposlanstvo.
RIM, 30. Načelnik italijanskega odposlanstva na Haški konferenci, baron Avezzana je brzo-javat, da vest, ki jo je razširil nizozemski brzojavni urad, češ da so bili časnikarji izključeni od sej vsled inicijative italijanskega odposlanstva, lie odgovarja resnici. Omenjeni sklep je bil izdan od predsednika konference v skladu s vsemi odposlanstvi.
Pogreb monakorskega princa se bo vršil
MONACO, 30. Pogreb rajnkega mona-kovskega princa Alberta sfi bo vršil v Mo-nacu due 8, julija.
Dnevne vesti
Prepovedana slavnost «Šolskega društva» v Sežani. 2e v včerajšnji «Edinost» smo priobčili izjavo cŠol. društva*, s katero naznanja, »ia je oblast prireditev prepovedala. Stvar je za nas prevažna in ne tako maloovaževanja vrec-na, da bi šli, kar tako ijavendan preko nje, zato moramo spregovoriti na naslov vlade par resnih besed.
Dočim se v «svobodni» državi lahko vsako italijansko društvo, vsak ital. klub, vsaka oseba italijanske narodnosti prosto giblje in dela po svoji volji, se delajo nam ovire, kjerkoli le mogoče. Prepoved slavnosti v Sežani — na čisto naših kraških slovenskih tleh — ni edini slučaj, kajti to se sistematično ponavlja. V spomin nam prihaja pri tem tudi lanska nameravana prireditev na Opčinah.
Obljubujejo in odnašajo dan za dnevom — celo uro za uro! Naša društva morajo za eno borno dovoljenje navadnega koncerta, dramatične predstave, čakati do zadnjega hipa pred prireditvi;©. Z dovoljenji za plesne prireditve je pa vlada zelo radodarna.
Koliko stroškov, koliko dela, kaka muka čakati dovoljenje v taki negotovosti, koiii.o zgubo povzroča na ta način vlada društvu s tem, da zadnji moment prireditev prepove! Dramatičnemu krožku v Skednju se je v minoli sezoni — decembra, januarja, in februarja nič Tnanjikot devetkrat prepovedala uprizoritev nedolžne drame, da, celo Martinovega večera. Isti slučaji so bili na Prošeku in drugod. In izgovor je bil vedno eden in isti: radi ozirov na javno varnost. Kdaj bo vlada nehala s tem krivičnim sistemom. Upamo, da smo v državi enakopravni z Italijani, zato zahtevamo iste pravice. Našim nedolžnim prireditvam, ki nimajo nič protidržavnega, ki obstojajo le iz naše slovenske pesmi in godbe, dramatične predstave, naj se ne dela nikakih sitnosti in ovir. Izgovor, da se je dovoljenje odreklo radi. ozirov na javno varnost, je piškav, brez prave podlage. Vlada ima dovolj moči v rnkah, s katero lahko zabrani vsako grozečo nevarnost. To je že več« krat pokazala. Ko se vladi zljubi, tedaj zna postaviti vse na noge, od zadnjega stražnika do visokega ministra, da se zabranit prestopek, da se izsledijo krivci. Ko je pa pokazati isto lice isto načelo napram našemu ljudstvu, tedaj je polna obzirov. Koliko krivic je moral naš narod v teh par letih preboleti od strani italijanskih hujskačev, koliko naših stavb zažganih — kdo se briga za vse to, kje so kri vež — ni sledu!
Tudi prepoved Sežanske slavnosti bomo vzeli na znanje, toda naj ne misli vlada,-da si s takim sistemom pridobiva srca in zaupanje ljudstva. V odgovor na sedanjo neupravičeno prepoved pa pokažimo na prihodnji prireditvi, da nam take in slične ovire s strani oblastev le podžigajo našo vnemo za delo v blagor našemu ljudstvu.
Deželni odbor goriški o dogodku na Krnu.
Deželni odbor v Gorici je sprejel sklep, ki na eni strani najodločneje obsoja oskrunitev vojaškega spomenika na Krnu in zahteva najstrožjo kazen za krivce. Na drugi strani pa odločno protestira proti temu, da se ta zločin poedincev pripisuje vsemu mirnemu prebivalstvu, ki se pokori zahtevam civilizacije in ki je potom svojih legitimnih predstavnikov nemudoma dokazalo, da noče imeti ničesar skupnega s skrunilci spomenika, posvečenega slavi junakov na Krnu. Sklep obsoja zato nar-silja, izvršena na ljudeh in njih imetju v Drež-nfci in Kobaridu, ter ne smatra, da bi bilo za oskrumbo na Krnu dano zadoščenje z vandalizmi na škodo nedolžnih državljanov in z zrušitvijo slovenskega kulturnega spomenika. Vsled tega zahteva od vlade primerne odredbe v varstvo ugleda in časti države, da se taka nasilja ne bodo ponavljala. Protestira živo proti prene premišljeni nameri gotovih političnih skupin, ki bi povodom navadnega zločina, ki ga obsoja vse prebivalstvo, hotele nalagati odgovornost tistim zastopnikom in državljanom, kateri, v svesil si, da koristijo tudi domovini, zahtevajo ohranitev naše avto< noenije z ozirom na krajevne potrebe. V znak ostre obsodbe vandalizma na Krnu daruje deželni odbor 8000 lir za vojne sirote v pokrajin; tn daja na razpolago nadaljnih 8000 Kr kot prvo pomoč nedolžnim žrtvam krivičnih represalij v občinah pod Krnom.
Lepo razočaranje! Srečal sem prijatelja domačina, ki se je vračal ves razburjen z mestnega anagrafičnega urada, kjer je v svoje veliko razočaranje izvedel, da ni on z vso svojo rodbino vpisan v imenik tržaških občanov, ki brez drugega dosežejo italijansko državljan« stvoL Nič ni pomagalo, da je pojasnil uradniku, da je stare tržaške rodbine, da je do vojne stalno bival v tržaškem mestu, kjer se je tudi poročil, da je celo imel tukaj volilno pravico ob zadnjih volitvah, v imeniku pa ni bilo najti nfl njeg- , ne njegove žene in ne njegovih otrok, vs£ so brez domovinske pravice, le za to ket bivajo slučajno sedaj izven mest. okrožja. Le pozivu v «Edmosti» se ima zahvaliti, tako mi je zatrdil, da je še pravočasno izvedel za to pretečo nevarnost. In koliko domačinov ostane izpuščenih iz državljanskega imenika, ker se ne potrudijo pravočasno na anagrafski urad, ker tamkaj je le jako malo strank opažati, & Sikoro vsaka ima kaj popraviti; saj so vojne raz* mere in povojne okolnosti so salno veliko iz-premenile v rodbinah naših domačinov, in mestni anagrafski urad najbrže tudi ob najbolji volji ni mogel mnogo popraviti, ako nima zadostnih dokumentov na razpolago.
In prijatelj mi je povedal Še drug slučaj, ki ga je izvedel na anagrafskem uradu. Prišla je tja tudi vdova po nekem znanem okoličanu domačinu; te tudi niso našli v imeniku in sicer, kakor se je izkazalo, ker ni bila rojena v sedanji Julijski Krajini, pač pa so bili upisani nje otroci ki so se rodili v tej občini! Tore; otroci da, mati pa ne! In kar je še lepše, uradnik ji je izjavil da mora najprej vprašati za opcijo, dasi ta starka biva že 40 let v naši občini in je bila pred vojno povsem pravilno priznana za Tržačanko. (Op. ur. To je popolnoma v redu. če pa dotična žena ne bi bila šla na občinski urad, ne bi bila najbrže zvedela sploh, da mora optirati).
Iz navedenih izgledov sledi, da se prav nihče ne sme zanašati na to, da je po tem ali onem pravilu ali domnevanju tržaški občan ali tukajšnji državljan. Kdor pa to priliko ki traja le do 5. julija zamudi, tega čakajo za bodoče največje sitnosti. Toliko v opozorenje našim ljudem v zadnjem hipu.	Okoličan.
*
dodajala
ulicah.
Iz đereU Mela. V <f«vetf dnU12 do hudih neredov, dan za dnem so se zločinstva po rtznflt mestih in jariift Grozila je ie drhn^mb vojna, ki bi izpod* kopala temelje Aisrc fa mučiln zasebna in Javna imetja. Na srečo pa so imeK v deveti deželi vestno vlado, ki se je zavedala v polni meri nevarnosti položaja in je brižno ukrenila potrebno, da se nesreča prepreči. Hitro je iz. dala svofan podrejenim prefektom ukaz, naj nkrenejo vse potrebno, da se prepreči vsako nadaljnje nasilje, bodi z desne, bodi z leve. V nekem večjem mestu je bil prefekt, ki je — v raztiko od drugih — ta ukaz prav resno vzeL Ni gledal ne na desno ne na levo in skuial je preprečiti vsako nasilje. Z eno besedo: bil je vesten uradnik, ki je ubogal svoje poglavarje, trckiouverjen, da s tem najbolje vrši svojo uradno dolžnost. — Sedaj pa Čujte, kak čuden glas prihaja iz devete dežele t Ista vlada, ki je dala prefeiktu gori omenjeni ukaz, ga hoče sedaj premstki daleč drugam za — kazen! Kaj pravite — a? Ali niso v deveti deželi zelo čudne razmere?!
K deveti deželi spadata tudi dve «Krapnt». V eni živijo poleg Deveto deželanov tudi Nemci, v drugi pa Slovani. Nekega dne se je neki odličen državnik devete dežele razgovaral z neko osebo o razmerah v prvi omenjeni «KrajiniIznenado je vprašal državnik: «Povejte mi, kaj pa pravijo tamošnji — Slovani? f» Vpra-Sanca je to vprašanje osupnilo, a j; kar debelo pogledaL Ko se je oddahnil, je pojasnil; «Saj tam so poteg Devetodeželanov samo Nemci!» ««Glejte, jaz sem pa misK), da so tam tu<fl Slovenci!»» Pouk: v deveti deželi niso čudne samo razmere, ampak fadi — državniki!
Pevsko društvo «SIava» se tem potom toplo zahvaljuje vsem pevskim m drugkn društvom, de pu tac i jam, domači godbi, Kcmsumnemu društvu ter vsem onim, ki so na kateri koli način pomagali, da je proslava njegove 30 letnice tako lepo uspela. Zahvaljuje se tudi slavnemu občinstvu, ki je v precejšnjem ticvifci pose t il o to prireditev.	Odbor.
Položaj jetničarjev in čuvajev. Prejeli smo sledeče poročilo iz Rima: Nekateri visoki uradniki ministrstva za notranje zadeve so proučili zadfivo jetničarjev v Novih pokrajinah. Na podlagi njihovih poročil je prišlo do sklepa, da se te uslužbence asimilira, tako da ne bodo več odvisni od ministrstva za pravosodstvo ampalk od ministrstva za notranje zadeve. Tozadevno se bo objavil v kratkem poseben odlok, v katerem se priznavajo jetničarjem vse pridobljene pravice ter se dovoljujejo jetni-čarejm, katerih služba zahteva znanje dveh jezikov, gotove koncesvje.
Siklenilo se je tudi v glavnem, da se bodo policijski agenti izenačili z raziskovalnimi stra-fcar j (guardie investigative) ter bodo ti vsled lega uživali glede plačila isie ugodnosti.
Nacijooalni kongres italijanskih novinarjev v Trstu se bo vriši od 15. do 18, septembra t. 1. Dnevni red še ni določen. Za sedaj bo najbrže obsegal sledeče točke: Poročilo o delovanju Zvezo novinarjev. Navcdila za izvršitev delav-ak-e pogodbe časnikarjev. Jamstva za moralno in politično neodvisnost. Reciprociteta	J
Italijo in inozemstvenn glede popustov pri železniških vožnjah.
Štrajk kovinarjev traja dalje po vsej Italiji. Začela so se pogajanja s posredovanjem vlade v Rimu. Upa se, da bo štrak kmalu končal.
♦♦ Razstava ženskih ročnih del in nekaj bolj-lih risarskih izdelkov bo v svetoivanski slovenski ljudski šeli v nedelfo 2. t. m. od 11 ure pred poldne do 5. pop. Stariši, oglejte si dela svojih otrok, da boste v bodoče bolj cenili trud našega učitetjstva.
Izvoz ovac. Poljedelsko ministrstvo ie pooblastilo carinske urade, da lahko naravnost dovoljujejo izvoz ovac vsake vrste ter ovčjega mesa.
Preluknjanje kolkov. Finančno ravnateljstvo v Trstu obvešča trgovske kroge, da bo nzšel cdlck, glasom katerega se odgodi obveznost uničena kolkov potom preluknjanja na 1. januarja. 1923. Do tedaj je vsakemu dano na prosto, če hoče uničiti kolke s tem da ;ih preluknja.
DruStven« vest!
Dijaška matica. Seja pripravljalnega odbor« se bo vršila jutri dne 2. t. m. ob 10. uri. Tajnik.
«Prosveta» (ods. za soc. izobrazbo). Danes zvečer ob pol 9. uri se vrši predavanje v Bor-Štu v gostilni na križišču. Predava g. dr. Povh o gospodarskih razmerah v Italiji.
MĐP Sv, Jakob. Mandolinistična skupina ima danes, točno ob 20. uri, v navadnih prostorih skupne vaje. — Nabiral se bo pri vajah de. nar za učnino tekočega in proslega meseca. Prosimo člane, da jo poravnajo z gotovostjo se danes. Obenem se naznanja, da se bo smatral vsak član, kateri danes ne bo navzoč pri vajah, {brez tehtnega razloga) za izključenega! Tovariši in tovarišice, pridite točno te polnošte-viino!	Vodia-
MDP Sv. Jakob. Vse one deklice, katere nastopijo pri igri * Skratim naj pridejo danes ob 15. uri k vajam v navadne pro&tcre. Vodja.
Odborova seja <*Org. oskrbnic voj. sirot v Trstu« se vrši v soboto 1. julija ob 5. uri po pol.
je prišlo 1 Ker je zadaja seja pred -	poinoitevilne udeležbe.
prosimo Predsednica. UčK**fco drvftvn za Trat in ofcnfico
roča •vojtm	da odpade prireditev," ki
bi ne imela vrfiti danes zvečer ob 8. tati v
sv etošvanskesn Nar. Domu.
MDP Sv. Jakob priredi v nedeljo dne 2. julija pešizlet v Nabrežino. Shajališče ob 5% zjutraj pred južnim kolodvorom in odtod peš v Nabrežino. Kosilo iz nahrhnika. — Prijatelji druuSPva dobrodošli.
Iz tržaškega življenja
Kolesarska nesreča. Prod snočnjim je doletela strojnega stavca Dragotina Bernetiča« iz Lonjerja, nesreča, ki pa ni k sreči težka.
Okoli 11. ure se je vozil Bernetač s svojim kolesom čez Ključ pri Katinari. Med potjo pa se mu je izpodmaknilo sprednje koto, in je tako zavozil v jarek. Pri tem se je rasni na glavi in po životu. Odpeljati so ga v mestno bolnišnico. Okreval bo
Majhen iavleček
PRIKLADNIH POLETNIH POTREBŠČIN
Kopalne potrebščine
Kopalne obleke« moške
Kopalne obleke« ženske suknene Kot
v desetih dnevih, če ne bo plikadf,
Pred^nočnjim ob pozni uri je prišlo v neki j ulici v Piranu do hudega spopaida med laikti( in komunisti. Pri tej priliki je bil tež&o ranjen* v trebuh mlad fašist.
O tem spopadu emo izvedeli sledeče: Okoli polnoči je ila po Piranu gruča komunistov in prepevala. Nenadoma je po planilo izza vogala neke ufice kakih dvajset, • palicami oboroženih fašistov, ki so saukeraH komunistom, naj utihnejo, sicer bodo spravili vse na oni svet Komunisti se niso pokorili temu ukazu: peli so naprej. To je pa vročekrvne fašiste tako razkačrlo, da so planili na komuniste in jih začeli pretepati V kratkem je bil med obema strankama že hud pretep, ki je trajal svojih dvajset minut. Med pretepom je bil teikiu ranjen v trebuh z nožem faiist Ivan Gonia, star 14 let, stanujoč v Piranu; drugi so pa odnesli lahke poškodbe. Kmalu po tem dogodku je bilo aretiranih več mladeničer.
Ranjeni fašist je bil pripeljan včeraj zjutraj v tukajšnjo mestno bolnišnico.
Samomor kraljevega stražnika. Včeraj ponoči okoli 3. ure »o pripeljali v agoniji v mestno bolnišnico kraljevega stražnika Dante Gozza, starega 30 let. Stražnik se je ustrelil s samo-; kresom, v ulici Venti Settembre, v desno sen-' ce. Pol ure pozneje je umrl. Iz kakšnih vzrokov; is je vzel življenje, ni znano.	i
Vlom v železno blagajno. V noči od četrtka ( na petek so vdrli doslej neznani vlomilci v! urade tvrdke Riharda Greenhama v ulici VaL-dirivo št. 18, prevrtali železno blagajno in našli v njej par... vinarjev. Da bi pa ne odšli praznih rok, so se polastili dveh britev.
opalne obleke, trikot, ženske, zadnji uzorci.......
Kopalni čevlji......... ...........
Kopalne čepke, modeme oblike od.......
Gobasto blago, za kopalne plašče, v živih barvah
Kopalni plašči kakor kape Pyiamas,
• » •
. . .
« . »•
moški za obrežje
(
Bombaževine
Crčpe bombažast, risbe veliki izberi Voile bombažast, farA risbe Voile bombažast, inuura.ii
...
Crepon bombažast enobarven" veiiRa	. . .
Tiskano blago, rožnato za obleke za letovišče ....
L	13^
L	38#—
L	39^°
L	9-—
L	
L	28-—
L	85-—
L	130 —
L	2-5»
L	3.90
L	4*90
L	6.50
L	8'—
i
Sukno
Alpacas I za kopalne obleke	. .
II	za ženske potovalne obleke
III	za moške jopiče . .
t
Svilenine
Surova svifa I* izbera.....
Crepe marog. v vseh barvah
Velikanska izbera (|PK IN VEZENIN
L 23-— L 32-— L 38*—
L 25-— L 27—
Vesti z Goriškega
Na obrtni nadaljevalni šoli v Solkana se
vrši skiep šolskega leta 1921—22 v nedeljo, dne 2. julija ob 10. uri predp. v šclsfeih prostorih. Istočasno se razstavijo šolski izdelki vajencev in vajenk. Solkanci, posebno solkanski obrtniki ter okoličani £n sploh vsi šolski med i prijatelji se vabfcjo, da si ob tej priliki ogleda^ razstavo, ki bo odprta od 10. zfutraj do 7. zvečer.	Vcxfctvo.
ura V. L lil. li. leL 10-08
Cono 0. E. III. IG. M 24-24
Vesti Iz Istre
Ru&ki igralci priredijo v Ricmanjih, kakor že javljeno jutri v nedeljo, ob 6. uri zvečer pri «Kons. društvu» predstavo z vrlo dobro izbranim sporedom. Izvajale se bodo razne ruske nar, pesmi, dueti, igra (drama) in več jako zanimivih točk.
POROČNA SOBA, predvojno dek>, masivna iz orehovega lesa, z. ttmrrak&cm, vzanetna, žimuicami, mizo in stolicaini, »e proda po nizki ceni. Corso Garibakti 29, vrata: 6. 12&9
UŠ A z gostilno, se proda radi odhoda po* nizki ceni Vstop takoj prost. Pojasnita Šalite št 9, T. n. levo.	1288
DAROVI
Namesto venca na grob svojemu očetu, darujeta Karel in Marija Bandel L 100.— za vojne sirote. Denar hrani upravniStvo.
_Za Jejčiča so nadalje darovali: Fran Šturm
Kozina L 10, Viktor Soaič, L 10, Fran Počkaj L 5, Stanko Perhauc, L 3, ostalo od računa L 12; skupno L 40.—, (Denar hrani upravništvo).
NA PRODAJ je po nizki ceni (od 5 lir naprej) več metrov moškega in ženskega sukna, lahkega angleškega, Sevjota najbolje vrste, temno plavega, črnega in svetlopepelnastega Ogledati si vsak dan dopoldne. Riva Naza^ rio Sauro 18, II, dtesao.	1287
Borzna ooroiila.
Tcfetfb
Trst, dne 30. junija 1922.
Jadranska banka ..............
CoruHch •	»..#«•»••• 800
Dalmatla .......................£65
Gerolfrnicb ................1M0
Libera .......................W
LIoyd • • •	M80
Lossino ...♦.....•••»••••• MartinoUch	140
Oceanfa . • ................186
Prem u da ...........................87J
Tripcovich	233
Tuja valuta na triaikem	tržss
ogrske krone	—
avstrijsko-nemSke krone............—.13.—
češkoslovaške krone • ...........40.40.—
dinarji ••
leji . k •••»••*••••• •	*
marke....................„ i?*- ...
.................................21.25— 21.40
francoski franki......... 178.75.—179.DO
3.15 —.16 40.9? 27.75 13.50 6.f>0
švicarski franki . . . angleški funti papirnati angleški fnnti, zlati • napoleoni
403.—.—407.— 94.10.— 94.40 101.26.—103.25 81.—.— 82 —
PODLISTEK
L S. TURGENJEV:
RUDIN
(Iz ruščine prevedel Ivan Voak-)
(30)
_ Zdi sc mi, Miiiaflo Mihajlič, dia jc za slušatelja vseeno, aH se prevzema ali ne ...
—	Oprostit« Aleksandra Paivlovna, ns vseno. Nekdo izreče besedo, ki me vsega prevzame, drugi Izreče isto besedo, a morda še lepšo, — t-etda gre mimo mojega usesa.
Zakaj to?
To se pravi mimo vašega ttsesa, ga je preLinila Aleksandra Pavlovna.
_ Da, mimo usesa, dasiravno imasn
morda velika uh^ja. Stvar je v tem, ker Rudinove besed'e estane^o le besede, ne da bi se kdaj udejstvile — in vendar zamorejo te gole besiede zmotiti in pogubiti miado srce.
—	Toda o kom, o kom, vendar govorite, Mihajfeo Mihajlič7
Ležnjo* fe preoehaL	. . .
_ Ali želite znat*, o kom govonm7 O
Nataliji AJeksejevni.	-
Aleksandra Pavlovna jc prišla v zadrego ca trenotek, toda takoj se je nasmehnila.
—	Toda oprostite, — ja začela: — kak-
šne čudne misli vam vedno po glavi roje! Natalija je še drek; in končno, če bi tudi bUo kaj na tesn, ali mislite, da bi Darja Mihajlovnai...
Darja Mihajiovna je prvič egioistka, živi sama zase; in drugič ona je tako prepričana o svoji vzgojiteljski umetnosti, da- ji niti v glavo ne pride, da bi se vznemirjala zaradi svojih otrok. Fif kako bi bik> to mogoče! en mig, en veličasten pogled — in vse pojde kot po nitki Evo, kako misli ta gospa, ki si domneva, da je mecenaika in učenjakinjtt in bogve 5e kaj, a v resnici ni nič drugega kakor velikomestna starka. A Natalija ni več otrok: verujte mi, ona veliko več in giobokeje razmišlja nego midva. Ali je potrebno^ da je taka poštena, strast-na in cgnjevi4a natura naletela na takega komedijanta, na takega koketa! Sicer pa je tudi to popolnoma nararvno in v redlu.
—	Koket! Vi ga imenujete koketa?
—	Gotovo... Toda povejte mma, kakšno vlogo igra pri Darji Mihajlovni? AH je spodobno za moškega, da je nekak hižni mal-ik m vedeževalec, da se vt&a v domaČe zadeve, v družinske kvante m spore?
Aleksandra je začudeno pogledala Lež-njova v obraz.
—	Ne poznam vas, Mihajlo Mihajlič, — je rekla ona. Vi ste zardcH, razburiti ste se. — Gotovo se za tem nekaj drugefr skriva...
(Dalje).
IIII
Nali oglasi
Trakovi, moške In 2eoske nogavice, robci, čistilo za čevlfe Brili, Eda, Lift. rmzlični glavniki, Spaga, diSeča mita, krtače, vzmetne zaponke, igle lo sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir !. t. d. po dnevnih cenah. 71
GIAC0K9 LEUi, Trst m S. HfC0l5 19
NAZNANJAM, da bom 1. juKja odprl f octeno. na Scorcola Pemfice. Toča bom izvrstno! \npavs4to in istrsko vino. Priporoča se za' obilen obisk lastnik Franc Cernigoj. 12&5
SOBO, v mestu ali v b&Knp okolici išče pošten delavec. Naslov pri upravniitvu.	1286
ZDRAVILA za vse živinske bolezni, redani1 prah, fluid za konje, se dobi v lekarni v H. i Bistrici.	29,4
POSESTVO obstoječe iz hBe s 7 prostori, kleti, vrta z vodnjakom, krotfljifičem in1 vinograd«, se proda z vsem inventarjem. Pridela se 20 in več hI vina. Naslov pri upravništvu.	__\21A
Srebrne Krose m zlato plačujem po mdm cenim
ALOJZU POVH
Trst« Plazza GMđ št Z
s (prej Barriera)

Roiaki! Ne zabite rsa Šolsko društvo!
Št. 256-28/21.
RRZQLRS.
Na podlagi st. germanske mirovne pogodbe naznanja se vsem v občino Dekani pri-stojnim osebam, da je imenik onih oseb, k» zadube italijansko državljanstvo po polnem pravu (di pieno diritto) razpoložen v tok. občinskem uradu za dobo 30 dni t. j. od 26 ju-« nija do 26. julija 1922 vsakomur na vpogled: Proti izpustitvi vpisa ali napačnemu vpisu je v gorioznačene dobe vložiti ugovor Civilnemu komisaratu za politični okraj v Kopru potom tukajšnjega županstva. Proti tem rešitvam je dovoljen prost utok na Generalni civilni komisariat v Trstu (Uff. XIII). potom civilnega komisariata v Kopru v dob) 15 od dni naznanitve.
ŽUPANSTVO OBČINE DEKAN!
dne 24. junija 1922. (445)	Župan: Grižon.
POSTELJE z vzmetjo za L 120.—, žimnice L 45,—, volnene L 90.—, vrmeti L 55.— in drugo pohištvo se prodaja via Fonderia
SREBRNE KRONE plačam L 1.72. goldinarje L 460. Pondares St. 6. I. nadstr.	1210
EGIPTOVSKI profesor grafolofiije pove karakter in usodo življenja. Sprejema od 9 do 7, Gorica, Piazza Vittoria 4, I.	ltS9
POZOR! Krone, korale, zlato, platin m zobovje po najviijih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita. via Madonnina 10, t 16
za ip ii izUnaoic prtu
rcg. zadmga za*.
Trst Via deir Olmo Štev. 6.
PODRUŽNICI: Gorica	Moofalcone
Via GaribakH SL 80 VU Friuli SL 614
Zalots Id delavnica majoDtelli peti in Štedilnikov. 65
izbera mjoKčnih plošč za stene in keramičnih plošč za pode.
•uia
E. GRAPULIH - GORICA (nasproti Ljudskemu urtuii
NA DROBNO — CENE BREZ VSAKE KONKURENCE — NA DEBELO
nUMII «M9!«IIIOi BBS^iamiHB
i
I Tunika Prim
Gorica — u Via M Teatro
I Uia Garlbaim 18
■ ' i s Na drobno Velika zaloga. Ka debeSo «
I Bencin, petrolef, karbur, navadna in fina mazila, glazure, barve, =	laki, vrvi, Špaga, ovojni papir i. t. d.
~~ = Dobave za avtomobile in motore v vsaki uri.
Lastna zaloga v Tolminu pri „Konramnem društva za tolminski okraj v Tolminu4'.
Najzmernejie cene.	40 i
Itt ji se ZASTOPNIKI in PREPRODAJALCI t mI JnlUsk! KcrJInT. ^f
»ad