UPOR IDRIJSKIH P0DL02NIK0V LETA 1627
MARIJA VERBIC
Leta 1604 je bila mdiarsikia Idirija za vedno
izločena iz toiminskega gospostva in kot de-
želnoknežji rezervat podrejena Dvoimi ikomoiri
na Dunaju.i Obsegala je idrljs,kio rudarsko
naselbino z rudnikom in idrijsko župo. Ta je
sikupiaj z žuipansko hubo štela 14 starih hub
in večje število noivtov.2 Podložniki idrijske
žutpe ISO skupaj z logaškimi in vrhniškimi
podložniki tovorili za Idrijo po precej nižji
prevozniški tairifi kot drugi kmetje, ki k pre-
našanju idrijskih totvorov niso bili prisiljeni;
rudniku pa so koristili še s svojimi kmetija-
mi, ker so presežke svojih pridelkov proda-
jali rudarjem, česar pod tolminskim gospo-
stvom niso mogli, ker so jih morali oddajati
na tolminski grad.'
Podložniki idrijske župe in rovtarji nekaj
časa po pripojitvi k Idriji niso plačevali
nobenega činža in davkov idrijskemu upra-
vitelju, ki je postal njihov zemljiški gospod.
Od hub so plačevali le manjšo denarno da-
jatev za vpis v urbar in 6 krajcarjev letno
idrijskemu upravitelju za regalia. Od novih
rovtov in lazov so dajali le desetino župniku,
upravitelju idrijskega rudnika pa nič. Opro-
ščeni so bili vsake tlake ter so bili za vsako
uslugo, storjeno za grad, ustrezno plačani.
Idrijske ceste, ki jih je moral popravljati
idrijski upraviteljski urad, so popravljali
idrijski rudarji, kar so delali že od davna,
podložniki pa so bili za vsako opravilo na
cestah primerno plačani. Glavna njihova
dolžnost do idrijskega rudnika je bila, da so
tovorili za Idrijo in da iso bili za to opravilo
vedno na voljo upraviteljskemu uradu.
Idrijski podložniki se sploh niso potrudili,
da bi svoje zakupne kmetije dali prevesti v
kupne, kot so delali kmetje po drugih gospo-
stvih. Če so prodali zemljišče, ki so ga imeli
v last, niso plačali nobene denarne pristoj-
bine upraviteljskemu uradu; le kupec je pla-
čal desetino od kupnine, čeprav je bilo po
drugih gospostvih v navadi, da je prodajalec
plačal desetino od prejete vsote, kupec pa je
dal še enkrat toliko. Brez vsakega davka so
bili tudi gostaoi v trgu, ki so se ukvarjali
z obrtjo, predvsem gostilničarji, čeprav so
letno iztočili 600 do 700 tovorov vina.
Vse to so ugotovili deželnoknežji komisarji,
ki ISO 1621 opravili revizijo rudniških dohod-
kov, izvirajočih iz podložniškega razmerja.
Ukazali so upravitelju, da morajo idrijski
podložniki takoj začeti plačevati zakupnino
(Miethgeld) od svojih hub, kot so jo plačevali
podložniki drugih gospostev. Od nje so izvze-
li le rudarje in gostače v trgu. Tistemu, ki
se je želel odkupiti od nevoljništva (Leibei-
genschaft), je moral idrijski upravitelj zara-
čunati pristojbino, kot mu je pripadala. Vsa-
kemu gostilničarju so naložili 4 do 6 gld.
davka letno. Od novih lazov je moral upra- j
vitelj  pobirati ne samo činž, temveč tudi j
še desetini ustrezno dajatev. Od zemljišč, j
ki so jih imeli v last, pa so jüi prodali, j
so morali idrijiski podložniki plačevati ena-
ke pristojbine, kot je bil običaj po drugih
gOiSpostvih. Od njih so bili izvzeti le rudarji,
ki so desetino svojega zaslužka, prejetega za
akordno delo v rudniku, odrajtovali cerkvi.
Komisarji so tudi ukazali, da idrijske ceste j
ne bodo več popravljali rudarji za zaslužek, j
temveč idrijski kmetje za tlako. Ta odlok so ;
opravičevali s tem, češ da je treba poprav- :
Ijati ceste le enkrat letno.* i
V resnici pa je bila cestna tlaka mimo pri- i
silnega tovorjenja idrijskih tovorov vseh vrst, j
bodisi na krajše ali daljše razdalje, kot npr.;
do Vrhnike, Trsta, Reke ali do Beljaka, eno j
najtežjih in najpogostejših opravil za idrijske i
podložnike. I
Cesta iz Idrije na Črni vrh, čez katerega i
je vodila idrijska tovorna pot na Trst in na-
zaj ter idrijska žitna pot čez logaške rovte
na Vrhniko, sta bili med najtežje oskrbova- ;
nimi cestami na kranjskih tleh. Speljani sta;
bili več milj daleč prek skal, visokih klan- j
cev in globokih grap, neprestano izpostavlje-;
ni neugodnim vremenskim vplivom. Spomla-
di in jeseni so jih nalivi in pogosto deževje
močno razrili in razdejali ter jih je bilo treba
dolgo časa popravljati, da sta bili zopet pre-
hodni; pozimi pa so ju hudi snežni viharji
zasuli z visokimi snežnimi zameti. Da so mo- \
gli idrijski tovorniki tovoriti tudi pozimi žito i
v Idrijo, so morali idrijski kmetje cesto na i
Vrhniko čistiti snega in delati gazi v visokem
snegu.5
Tako so morali biti idrijski podložniki ne- 1
prestane na cestah: bodisi da so popravljali'
ceste in jih čistili snega, ali pa so tovorili j
idrijske tovore, ki so se leto za letom množili j
zaradi povečane proizvodnje živega srebra j
in povečanega števila rudarjev. Posledica te-
ga je bila, da delo na kmetijah ni bilo ob času
opravljeno, da so bili dohodki od kmetij ved- j
no manjši in da davka od kmetij, ki je zara- j
di novih naklad neprestano naraščal, idrijski j
podložniki niso mogM več isproti plačevati. Da \
bi prišli do denarja, so se izogibali tovor je- j
nju za rudnik, tovorili pa so tuje blago, za i
katerega so prejemali večjo tovornino. Idrij- :
ski upravitelj je moral večkrat poslati ru- ;
darje na idrijske ceste, da so prestrezali idrij- i
ske podložnike in tovornike, ki so tovorili i
blago za tuje trgovce. Raztovorili so jim to- ]
147
vore ter jim ukazali, da so šli v Idrijo, kjer ,
so morali prevzeti tovore za rudnik." ,
Težka davčna bremena, ki jih niso mogli
sproti odplačevati, in neprestana tlaka ter
prisilno tovorjenje za rudnik, vse to je vzbu-
jalo vedno večje nezadovoljstvo in odpor
idrijskih podložnikov do rudnika. Treba je
bilo le neznatne iskre, pa bi se vnelo. Leta
1627 je prišlo do prvega večjega tolminskega
upora. Kmetje so se uprli na novo vpeljani
dajatvi za novine, ki so jih izkrčili kljub
prepovedi zemljiškega gospoda.'' Upor se je
razširil tudi na idrijska tla. Šestega junija
1627 je okrog 50 idrijskih podložnikov nava-
lilo na idrijski grad, kjer so upravitelja rud-
nika dr. Hanibala Bottonija tako hudo pre-
tepli, da je komaj ostal živ. Potem so še
štiri dni gospodarili po gradu in ga oplenili.
Ko se je idrijski upravitelj nekoliko opomo-
gel od prestanega strahu, je obvestil kranj-
skega vicedoma in dvorno komoro o dogod-
kih v Idriji ter je zaprosil za njihovo pomoč.
Kranjski vicedom je na ukaz dvorne komo-
re poslal v Gorico kranjskega deželnega sod-
nika z osmimi sodnimi biriči, da bi skupaj z
močnim vojaškim spremstvom 50 do 60 vo-
jakov, ki so ga jim dali na voljo goriški sta-
novi, odšli v Idrijo, kjer bi polovili uporne
idrijske podložnike. Idrijski upravitelj je tej
kazenski ekspediciji dodelil še dva zaupnika
iz vrst idrijskih rudarjev, da bi jo po naj-
bližjih poteh in neopazno pripeljala v Idrijo.
Zastopnika rudarjev, ki sta z drugimi sta-
novskimi tovariši odobravala upor idrijskih
podložnikov proti upravitelju, pa sta kazen-
sko ekspedicijo vodila po stranskih poteh, da
so se mogli idrijski uporniki, ki so bili med-
tem obveščeni, kaj se proti njim pripravlja,
pravočasno razbežati in poskriti. Vicedomu
se je zdelo čudno, kako so mogli rudarji iz-
vedeti za prihod vojaštva v Idrijo, ker ni
deželnemu sodniku in biričem nič povedal,
zakaj jih pošilja v Gorico in Idrijo. Obvestil
je deželnega kneza o neuspeli akciji proti
idrijskim upornikom ter je prosil za nadalj-
nja navodila.^
Deželni knez je bil zelo zaskrbljen zaradi
upora idrijskih podložnikov proti upravitelju,
saj bi imel lahko ta upor, posebno še, če bi se
razširil, daljnosežne posledice, ki bi lahko
ogrozile obstoj rudnika. Ukazal je vicedomu,
naj njegova vizitacijska komisija takoj razišče
vzroke za upor v Idriji in mu poroča. Kranj-
ski vicedom se je od udeležbe v komisiji
opravičil, češ da mora takoj odpotovati v
Gradiško, ter je prosil kneza, naj namesto
njega imenuje koga drugega za člana komisi-
je. Komisija je nato šla v Idrijo, kjer je stvar
temeljito preiskala. Ugotovila je, da je kriv
upora upravitelj sam, ker je ves čas svoje
službe nečloveško ravnal s podložniki.
Ker pa so  idrijski podložniki z  uporom
proti upravitelju izkazali neposlušnost dežel-
noknežjemu predstavniku v rudniku in so ■
mu ob napadu na grad napravili silo, grad pa ;
oplenili in ker je bil idrijski rudnik zaradi i
njihovega upora v neposredni nevarnosti od ;
Benečanov, ki so se takrat še vojskovali s
Habsburžani, je deželni knez velel nasnova-
telje in voditelje upora eksemplarično kazno- i
vati, da se ne bi nihče od podložnikov še i
kdaj drznil upreti rudniški oblasti. j
Naročil je kranjskim stanovom, naj poš-
ljejo v Idrijo močan oddelek deželne vojske,
ki bo polovil vse tiste voditelje in nasnova-
telje upora v Idriji, ki so bili še na svobodi.
Skupaj s tistimi, ki so bili že zaprti v idrij-
skem gradu, jih je velel ukleniti v verige in
okovje in pripeljati v Ljubljano ter zapreti i
na ljubljanskem gradu. Naročil je tudi, naj !
bodo zelo previdni in da naj postavijo straže,
ko bodo odpeljali aretirane upornike iz Idri-
je v Ljubljano, da jih ne bi morda kdo od
podložnikov ali rudarjev skušal rešiti, ali da
ne bi ogorčeno ljudstvo navalilo na rudnik
in mu napravilo kaj zlega, kar bi imelo za
posledico ustavitev proizvodnje, ki je bila I
takrat v polnem teku.'
Se preden so aretirane idrijske upornike
prepeljali iz Idrije v Ljubljano, kar se je
verjetno zgodilo brez incidentov, je deželni
knez močno osovraženega dr. Hanibala Bot-
tonija odslovil iz upraviteljske službe, na
njegovo mesto pa je postavil Sebastijana
Seifridta. Nato je ukazal postaviti na gradu I
stalno stražo in zanjo zagotoviti potrebna
denarna sredstva.'"
Odstavljeni idrijski upravitelj je zahteval ^
od vicedoma, da takoj zasliši idrijske upor- ;
nike ter jih obsodi. Proces proti obtoženim
idrijskim upornikom pa je vicedom kljub
večkratnim urgencam nadrejenih oblasti dol-
go zavlačeval. Celo sam nadvojvoda Ferdi-
nand II. je moral dati vicedomu ukaz, naj
pospeši proces med bivšim upraviteljem dr.
Hanibalom Bottonijem in idrijskimi podlož-
niki. Pisal mu je, da mora takoj začeti pro-
ces proti obtoženim upornikom ne samo za-
radi tega, ker so bivšega upravitelja ponižali
in pretepli, temveč tudi zato, da bodo priprti
kmetje rešeni negotovosti in da bo s tem po- |
magano njihovim družinam, M doma trpe
največje pomanjkanje in bedo."
Nato je deželni knez velel kranjskemu de-
želnemu upravitelju, da za vodenje procesa
imenuje dva pravna strokovnjaka, ki se bo-
sta takoj lotila svojega posla.
Zal ni podatkov o procesu proti obtoženim
idrijskim podložnikom, niti ni znano, če so i
bili kaj obsojeni in kdaj so büi izpuščeni na i
svobodo. Ker so proces uradne oblasti močno \
zavlačevale, pa smemo domnevati, da kazen \
148
za upor, čeprav so ga šteli med criminalia, ni
bila prehuda in da so jo obtoženi podložniki
prestali že v priporu. Sicer se pa vrata ječ
na ljubljanskem gradu niso za dolgo zaprla
za idrijskimi uporniki. Dve leti kasneje
(1631) so po nekaj tednih zapora izpustili iz
ječe na ljubljanskem gradu devet idrijskih
rudarjev, ki so pripravljali upor proti rudni-
ški oblasti, a so bili še pred izbruhom od-
kriti in prijeti.*-
Kot se zdi, se idrijski podložniki po sploš-
nem uporu 1627 niso več upirali. Nekateri
idrijski podložniki so bili takoj pripravljeni
plačati upravitelju zaostale činže in davke,
zato je bil 1629 poslan v Idrijo vicedomski
knjigovodja Ernst Schere, da njihove davke
pobere in likvidira.'' Tudi ekonomski polo-
žaj idrijskega podložnika se je začel pola-
goma izboljševati. Ko je tovorjenje idrijske-
ga blaga sredi 17. stol. prevzela tuja špedi-
cijska družba Luckner-Mittermayer, so bili
idrijski podložniki oproščeni prisilnega to-
vorjenja za Idrijo; za prenos tovorov so bili
enako plačani kot drugi kmetje, ki tovorjenja
za Idrijo niso opravljali za tlako.*'' Tudi cest-
na tlaka ni več tako hudo bremenila idrij-
skega kmeta kot nekoč; zaradi opravljanja
tlake na idrijskih cestah so bili idrijski pod-
ložniki oproščeni deželne tlake, ki so jo
opravljali kmetje vseh drugih gospostev.*^
V velikem tolminskem kmečkem puntu
1713 pa se zdi, da idrijski podložniki zopet
niso bili mirni. Tolminski puntarji so jih na- j
govarjali, da naj ne plačujejo več vinskega ^
daca, ki ga je pobirala kranjska dežela. S !
puntarji drugih sosesk iz okolice Idrije so ;
oplenili idrijsko župnišče. Rudarjev za upor \
pa niso pridobili, ker jih je pomiril upravitelj
rudnika s tem, da jih je oprostil plačevanja
naklade za tobak."
OPOMBE
2. Orig. listina, 1604, 1". 8., Lajidesarchiv
Graz — 2. Urbar gospostva Tolmin iz 1. 1598, Ar-
hiv Slovenije, Ljubljana. — 3. Hofkammer, Sa-
chabteilung, 1623, 14. 10, LA Graz. — 4. Inner-
österreichische Quecksilbergwerke, fasc. 18323/
(1614—1647), 1621, 24. 8., Hofkammerarchiv Wien
— 5. Hofkammer Sachabteilung 85/14, 1955, 13.
11. LA Graz. — 6. Stanovski arhiv, fasc. 298,
1608, 13. 10., AS Lj. — 7. Bogo Grafenauer,
Kmečki upori na Slovenskem, Lj. 1962, str. 287.
— 8. Vicedomski arhiv 1/50, Vn/23, 1627, 16. S.,
ASLj. — 9. St A. fasc. 296, 1628, 5. 2., ASLj. ~
10. Vic. A. L^SO, VII/23, 1628, 26. 4.. — 11. Vic. A.
1/50, VII/23, 1629, 6. 7.; 12. Vic. A. 1/50, 1631, 27.
8. — 13. Vic. A I[^50, VII/32, 1629, 30. 8. — I'ij.
H. V. Srbik, Der staatliche Exporthandel Öster-
reichs von Leopold I. bis Maria Theresda, Wien
u. Leipzig 1907, str. 131. — 15. Marija Verbio,
Rudnik živega srebra v Idriji do konca 16. stol.
inavg. disertacija, FF. 1965. — 16. Grafenauer,
C d. sitr. 320—321.
149