Posamezne številke* Navadne Din 1'—» ob nedeljah Din 2*—•
.TABOR* izhaja Taak dan* raanres nedelje ia praznikov,
ob 18. uri a datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 18*—:, mo» semdro D 26’—, dostavljen na dom D 19*—v na Izkaznice D18*—a ms er a ti p* dogovoru.
Naroča ae pri uprsvi »TABORA.*, MARIBOR, Jurčičeva uKca itev, 4.
Naslov:
Poštnina plalana ¥ lotovini 'Cena tianašnie štev-1 Bin
Licejska kur,-
Maribor, sobota 3. maja 1924.
Posamezne številke* Navadne Din V—» ob nedeljah Dm 2*—,
UREDNIŠTVO « sablja v UmU boru, Jurčičeva nL št. 4, I. ned-•tropje. Telefon intorurb. št. 276. UPRAVA te nahaja v Jurčičevi ul id št- A pritličje, desno. Telefon št. 24»w<-~ SHS poštnočdoovui račun Štev. 1L787.
Na naročila brez danarja m ma ozirak — Rokopisi se oe vračajo-
Leto: V. — Številka: 101.
Val demagogiie.
'	Maribor,	2. maja.
Zc pred nekaj tedni smo zabeležili yest, da se jc iz Prcpeluhovega avtonomističnega jajca*izlegla slovenska radi-čevščinn. To je bilo pričakovati in objem med prvakom Velike Hrvatske in kandidatom za prvaštvo Velike Slovenije ni pikogar iznonadil, saj Bog tudi v politiki pari ljudi tako, da je prav. Bivši so-fcialist, kr. poverjenik za soe. skrb itd. jo postal Radičev emisar v Slovenjih Zadnji »Slobodni dom« namreč poroča. •►Urednik ljubijanskoga repnblikansko-ga tjedrtika »Avtonomist« Albin Prepeluh boravio je u Beču dva dana te se je s predsjednikom HRSS potpdno spora-feutnio s) obzirom na buduče parlamentarne izbore.« Ta »potpuni sporazum« no pomeni nič drugega nego to, da bo Prepeluh ova kompanija na Radi<jev račun in s hrvatskim denarjem lovila glasove slovenskih volilcev. Prepeluh si je že prej ustanovil podružnico ob severni Imeli, kjer je smotreno hujskanje proti 'državi in obstoječim' zakonom' najbolj potrebno: v Prekmurju ‘toje mdičevske postojanke že izza zadnjih volitev, ko so Zagrebški agitatorji obet Sli tamošnjim Zeadžaronom »sporazum' z Madžari glede Prekmurja«. Tako se rnd»e!evš"in-si počasi vceplja tudi Slovencem in se Im vcep Ijala tako dolgo, dokler se zdrav razum našega človeka ne bo izmotal fz megle povojne demagogije.
| Najsmešnejše na stvari je to, 'da so je Avtonomist Prepeluh1 pripravil za sprejem "Radičevega razodetja pod pisanim 'dežnikom SLS. Z odobravanjem' kleri kalcev iri njih denarno podporo je gnal slovenski avtonomizem' na skrajno levi co. Zdaj bodo morali klerikalci občutiti staro resnico, da so najstrupenejše tiste kače, ki jih kdo zredi na lastnih prsih. Boj med radicevščino in klerikalizmom se bo bil tam', kjer je bilo doslej jedro Koroščevo politike: mecT kmečkim' ljudstvom. Klerikalno časopisje je pripravi lo med ljudstvom tla za najdebelejšo de •magogijo proti sed: ji državi in pod lagi, na kateri sloni. Na teh tleli bodo zdaj lepo sejali Radičevi emisar ji pml vodstvom1 razočaranega vodje »Ohlacil-Uice« in naveličanega socialista Prepeluha. Borba med klerikalizmom in ra-dičevščino bo tembolj tragikomična, ker sta obe stranki zaveznici v rušenju n-Stave. Ker pa je Radiču politika 'istovetim s kupčijo, je seveda razumljivo, da s« ne mara odpovedati dobičku' v) Sloveniji. Sicer zatrjuje včerajšnja zagrebška vest. da Radič ne n o morava knndi dirati v Sloveniji in v Bosni, toda res Uh*a bo po vsej verjetnosti ta, da bo Radič v Svoji volilni vročici pozabil vse ozire in vsako mejo »spodobnosti« tu bo nabasal bisago, kje bo mogoče in
akr> bo mogoče.	'‘
Haaeu klerikalcev so opeKarjeni tudi feamostojneži, ki so se v srvojem1 obupu Ponujali Radiču; ker pa ta ni verjel v odkritosrčnost njihove spokorjeposti, so sklenili zvo7x> 8JSrfc.-kimi zemljoradniki. G. Pucelj še danes ni-spoznal, da Radiču ne gre z-a razredno »odrešitev«' kmeta, temveč da je njej»ova politika čisto gosposka v smislu• vel ikolirvaitskegn) star-čevinstva in' Pravaštva. Današnja borba
je čisto politi ena ;n zemkioradniki ne bodo niti med Srbi našli dovolj umeva-nja za svojo socialno preobrazbo države. Namesto da bi se samostojnc-ži postavili
'°^bčpo -VKnapreilncr:' slt.vcnskošfalangc
Radič se vedno boli umika.
Ne več sellačka. ampak sam® še repuShDikanska
stranka.
Radieevci bi šli tudi v koncentracijsko poslovno vlado. — Federacija HRSS z Zajcdničarji in frankovci. — Radičevci pojdejo v avdijenco.
ZAGREB, 2. maja. Včeraj se je vr- predsednikom Radičem na Dunaju. Ra šila tu seja glavnega odbora 11RSS.
Razpravljalo se je o poslovniku poslanskega kluba stranke ter sc je končala redakcija volilnega manifesta stranke na narod in na državljane Jugoslavije. Razpravljalo se je še o riadaljni taktiki stranke v sedajni parlamentarni krizi. Sklepov ni nobenih, in so bodo izvršili vsakokratno po položaju v razvoju krize. Poslanci HRSS principijelno soglašajo, da vztopijo ali v poslovno vlado o-pozicdjskega bloka ali v koncentracijsko poslovno vlado, ki bi ustregla njihovim zahtevam;
ZAGREB, 2. maja. Rnzun seje glavnega odbora Radičeve, stranko se je vršila včeraj tudi seja strankinega vodstva, v kateri je podpredsednik dr. Maček poročal o konferencah s strankinim
dič jo pismeno izdelal inštrnkcije glede nadaljno taktike. Z navdušenjem je bil .sprejet načrt za federacijo HRSS z Hr-vatsko zajednico in stranko dr. Košuti-ča (krilo Frankovcev). Federacija bi naj nosila ime Hrvatska republikanska stranka. Seji .-o prisostvovali delegati zajeduičarjev in košutičcvcev. Govorili so še posamezni pristaši o razpoloženju in »o odobravali sedajno politiko stranke. V tem smislu je bila sprejeta resolucija.
BEOGR AD, 2. maja. Za danes jc napovedana avdijenca radičevskih poslancev Valenčiča in Kovačeviča. Opozicija upa, da bo avdijenca prinesla več jasnosti v krizo, čuje i“ vstopi Radičeva stranka tudi v vlado, čs bi kralj to že* Icl.	1
Radičevski manifest
Včeraj še ni bil objavljen. — Kratek pasus o republikanstvu.
BEOGRAD, 2. maja. Danes opoldne je sprejel podpredsed. Radičeve stranko g. dr. Maček poročevalca zagrebškega »Tagblatta« in je izjavil na vprašanje, kedaj so objavi včeraj sklonjeni manifest stranke, da bi so imel objaviti že včeraj, da pa radi tehničnih težkoč to ni bilo mogoče. Na vsak način izide naš manifest popolnoma neodvisno od razpleta krize.« GTedo vsebine manifesta je izjavil: Predvsem1 se obračamo na narod, da mu razložimo položa j, ki je nastal radi spremembe v naši taktiki. •— Uvodoma izjavljamo, da jo od nek-daj'(D) teza HRŠS, da je hrvaško vpra-
šanje mogočo rešiti, samo z o ik'rit:t sr črtim sporazumom med Hrvati in Srbi. Zato smo so lani sporazumeli z radikalci in podpisali Markov protokol. Radikalci pa so sklenjeni sporazum pogazili in nadaljevali svoj protizakonski režim. Zato smo spremenili svojo taktiko in šli v Beograd, da ga zrušimo. Manifest govori dalje o našem strankinem programu in o tem, kakšne vrste je naš republikanizem1. Tozadevni odstavek je zelo kratek)!). V manifestu sc še po vda rja potreba, naj si kmetje sami krojijo pravico.
§^as«8ryk©ve izjave © snedncir©€inem položaju.
Možnost vstopa Madžarske v Malo j antanto? > [?■ %, sgg/^91
RTM, 1. majnika. (Izv.) Predsednik Masaryk, ki je danes odpotoval iz Genove na Sicilijo, je izjavil dopisniku ru-munske »Tribune«, da je povsem' možno, da Madžarska pozneje vstopi v Malo antanto. Mala antanta je bila ustvarjena v obrambo zonev nemško prodiranie na vzhod in je vsled tega popolnoma defenzivnega značaja in' , nima niti trohice one agresivnosti, k! ji pripisuje Italiji. Mala antanta je miroljubna na-pram Nemčiji poleg vseh svojih odno-šajev napranr Franciji. Nova' vojna je popolnoma izključena, ker so vsi narodi popolnoui. '/.črpani in utrujeni. Češkoslovaška nima protiitalijanskih ieijdend in1 jo njena politika popolnoma samostojna. Napram Rusiji je angleška previdnost naravnost, vzgledna, kajti Rusija se šc vedno ni odrekla svoji revolu-cijonarm* propagandi; sIcot pa je finančni položaj Rusije zelo težaven'. Nacijo« nalno gibanj« v Italiji je spričo neugodnega razmerja med .vojnimi aspiracijami in uspehih' v 'mirovnih pogodbah popolnoma razumljivo. Tudi Češkoslovaška sc mora vedno zopet braniti proti povratku nemškega im pori jaliznia.
Poslanci se vrafelo v Beograd.
Prihed vseh radičevskih poslancev. — Kralju predložen radičevskl manifest.
BEOG<RAD, 2. maja. Danes zjutraj ste prispeli v Beograd dve partiji radičevskih poslancev, skupno 35. Sli so takoj v svoj klub. V skupščini jo nastalo živahno gibanje, ker jo tudi mnogo poslancev drugih strank že prispelo. Spaha pričakujejo za nocoj. Nocoj pridejo tudi ostali poslani i Radičeve stranke, ki so glasom izjave posl. dr. Mačka odpotovali zjutraj iz Zagreba. Takoj po
ča. Poslanci Radičeve stranko so poročali gg. Korošcu in Davidoviču o rezultatu včerajšnje seje v Zagrebu. Izročili so jima tndi definitivno stilizirani tekst manifesta HRSS na narod. Poslanec Da-vidovičeve skupine Popovič, ki jo prisostvoval seji Radičeve stranke v Zagrebu, je delj časa konferiral s Korošcem in Da Vidovičem. Ob pol 12. uri jc šel na dvor, kjer je poročal kralju o ra-
prihodu poslancev se je vršila Ven Te-1 dičevski seji in’ mu predložil tudi mani
renca ga. Korošca, Mečka in Davidovi- fest ITRHS na narod
Skupičina bo lutrl odgodena.
Avdijence na dvoru. — Nocoj skupna seja cpozicijonalnih skupin.
BEOGRAD, 2. maja. Kakor sc čuje, se vrši jutri seja skupščine in bo odčitano pismo min. predsednika Pašiča. ki prosi za odgo-denje skupščinskih sej, ker je vlada v demisiji. Skupščinsko predsedstvo bo v smislu tega. pisma postopalo.
BEOGRAD, 2. maja. Tokom! včerajšnjega dne sta bila sprejeta od kralja v
avdijenco bivši minister zn soc. politiko dr. Peleš in demokratski poslanec dr. Timotijevlč. Tudi vseučiliški. profesor Belič in bivši poslanec Spasojevič, oba pristaša Pribičevičn, sta bila. sprejeta.
BEOGRAD, 2. maja. Nocoj bodo zbrani v Beogradu sikoro vsi opozieijcnnlni poslanci. Še, nocoj bo skupna seja, da sc določi, taktika za jutrišnjo sejo.
so v svoji slepoti podrli vse, kar bi bili še lahko pri nas dosegli, če bi ohranili jasno politično linijo.
Pričakovati je, da bo prihodnji volilni boji še hujši boj z demagogijo nego jc bil zadnji. Kaj je v tem slučaju demagogi ja? Prikrivanje in zavijanje na.i-enostavnejših-pol i ti en i h resnic in1 izrabljanje zmedenih ljudskih nazorov za politične cilje. Na pr. republika. Noben republikanec noče povedati ljudstvu, da bi v naših razmerah tekla kri in1 da bi namesto miru in sporazumu imeli dr-žavHanskp vojno. Radič« govori - o« paci*
fiznvu, hkrati pa izziva krvave notranje boje. Prepeluh kupuje za republikansko akcijo ljudi, ki so šc lani peli panegirike dinastiji in katerih osebno moralo je razjedla brezmejna častihlepnost. Tako »odrešujejo« domovino, tako delajo za »narodov blagor«. In ta »narodov blagor« so mandati, s katerimi bodo lahko izsilili v primornem' trenutku to, zaradi česar se s tako vnemo podajajo v politični boj. Toda vse te oči vidno mora biti Sreča je, da ima vse na svetu svoj ko nec in svoj obračun.
i" •	- u-
MIRNA PROSLAVA 1. MA.TA.
ZAGREB, 2. maja. Proslava 1. ifiaja; je v splošnem potekla mirno. Tu se js vršilo troje delavskih zborovanj. N# troh krajih je prišlo do manjših spopa-j dov med komunisti in policijo. Nekaj’ razgrajačev jo bilo aretiranih. Tud* Beogradu jo proslava z Stekaj zborovanji potekla v največjem miru in redu.
POVODNJI V AVSTRIJI.
Donava silno narasla.
LINZ, 1. majnika. (Izv.) Vssled stalne« ga deževja jo vodovje zelo naraslo. Donava jc mestoma stopila iz struge tej*1 povzročila veliko škodo. Voda je nara-i 3la za 3 nf nad normalno stanje. Tudi' vsi pritoki Donave stalno naraščajo, .ji
Silni viharji v Severni Amerikf. jj
ATLANTA (Georgija) 1. maja. (Ha-
vas). V Georgiji južni Karolini je divjal silen vihar, ki se je raztezal v daljavi 1000 km! Porušeni so mnogi mostovi. Škodo prekaša 10 miljonov dolarjev. 89’ oseb je mrtvih, 130 pa ranjenih'.
Rusija želi pogajanja t, Belgijo.
PARIZ, 1. maja. »Matin« poroča is Bruselja, da želi moskovska vlada začeti z Belgijo pogajanja glede ureditve medsebojnih odnošajev. Belgijska vlada je to željo izpolnila, V kratkem1 bodo pričela v Londonu pogajanja v prvi vrsti glede belgijske industrije in posestva v kotlini Donesa. »Echo de Paris< meni, da se bosta tudi Hynas in Thennis ob svoji navzočnosti v Londonu dotaknila ruskega problema.
*—O-"
Borza«
CURIH, 2. maja. (Izv.) PredHorzA, Pariz 36.30, Beograd 7, London 24.79, Prar ga 16.30, Milan 23.25, Nowyork 563.50, Du-d naj 0.007950.	d,
ZAGREB, 2. maja. Pariz 521.50—526.5$; Švica 1431—1441, London 359.75-362.75," Dunaj 0.1128—0.1148, Praga 236—237, Mi«* lan 360-363, Newyork 80-81.	|j
Beograd 2. maja. Pariz 528—53tf, ŠvicS; 1+32—1433, London 352—333.25, Dunaj. 0.1 L6—0.1137, Praga 2-37.50—237.75, Milah 361.23—361.50, Newyork S0.60—80.80. Sofija 15£, Bruseli. 44i>—455%.
/i'	4
i *
VT S B O R«
'iV U^MHoru,' <Tne 5. frfžla' 192 G . j
programa.
Politične vesti.
*. k Točno! Dr. Šušteršičev »Ljudski tednik« pravi v svoji zadnji številki': Ko so Nemci podpirali s amoradik a hi o vlado in. ko fie 3« končalo skrivno p aktiran j e dr. Korošca % radikalno stranko, je, ©asopis-je SLS besno napadalo vlado, ceš da ščiti protiniarod.ne elemente na račun Slovencev in Hrvatov. Ko pa so Nemci presl. v opoiicijo ter postali zavezniki dr. Korošca. napadla časopisje SLS zopet vlado ter piše c njenih nasilstvih prota narodnimi manjšinam. — Ha, da, vedno
dvolična igra!
* Klerikalci na Hrvatskem, ki so pri
tadnjih volitvah tako pogoreli, da niso dobili niti enega mandata, so se nekoliko opomogli in imeli 30. aprila v Zagrebu svoj kongres. Stranka bo pri prihodnjih1 volitvah zopet nastopila.
* Iz fanatičnega klerikalca v zaritega Radieevca se je tekom kratkega leta dni razvil izdajatelj »Morske Straže«, Nas zadeva dalje ne bi brigala, če bi nas ljubi prijatelj v vsaki številki svojega bedastega lista ne izzival z »glasilom Grajske kleti« in podobno, im če bi ne vedeli, da je njegovo sedajmo delovanje samo izliv njegove maščevalnosti, ker so ga klerikalci vrgli iz posojilnice v Gornji Radgoni. Imamo tam priče n,a_ razpolago, napram katerimi je dečko izjavljal, da bo klerikalcem podkuril. Zato se z možičkom in z njegovim »prepričanjem« ne bomo prav nič bavili, ker je stv ar nekoliko ogabna.	_	„
* Srednja Dalmacija za Pribieovica. Dne 30. aprila ie imel minister pravde g. dr. Grisogono dva velika shoda v srednji! Dalmaciji, v Sin ju in v Splitu. Oba Shoda sta bila ogromno obiskana in! so zborovalci odločno obsodili Davidoviče-vo politiko ter se izjavili za Pribi Čovičevo. To je tem bolj značilno, ker je Split po veliki večini hrvatsko niesto.
* Če pri »Slovencu« slišijo travo rasti, talil mora v tej umetnosti slediti tudi <na-rodnosocijalna »Kova Pravda«. <3e se v Mariboru neki gospod, ki je s pomočjo demokratov prišel -na odlično mesto v pašem' macijonalnem društvenem živi j e nju, dasi' ni bil organiziran pri demo bratski stranki, trudi, da bi zanesel razdor v demokratske vrste, in’ če te neres-tae poskuse z velikim veseljem' beleži klerikalni »Slovenec«, ni vrag, da si ne bi »Nova Pravda« privoščila druge senzacije in poročala, da so v Gej.in imeli »samostialci« iz Celje, Maribora in Ljubljane Sestanek, na katerem so se tako sprli, da so nazadnje nekateri gospodje ogorčeni' odšli. Da pomoromo »Novi tPravdi« do novih senzacij, ji povemo na taho, da je prišlo na tem sestanku do krvavega poboja med dr. Kalanom) in dr. (Žerjavom! iti da se bo ta častna afera ha »viteški« način' reševala dne 1. aprila 1035 na Miklavškem hribu. Dr. Kal n,n si je vzel za Sekundanta dva. narodna socialista, ker m,n noben demokrat ni hotel obljubiti. Kadar bo ..Nova Pravda« rabil« nove senzacije, naj se kar obrne na pas. Borno vedno zelo uslužno na raz-.polago.
i * Eksponent Radičeve stranke v Sloveniji je postal g. Albin Prepeluh, bivši (socialdemokrat, sedaj urednik republikanskega »Avtonomista« v Ljubljani. — .Tako vsaj poroča g. Radič sam v svo-,’jero] »Slobodnem; domu« od 30. aprila. Pravi, da je bil Prepeluh dva dni pri ,-njem1 na Dunaju in da sta se popolnoma .sporazumela glede bodočih parlamentarnih volitev. Ali se dr. Korošcu kaj odpirajo oči! In kaj poreče g. Dobnik, ki je .v imenu SKS osebno na Dunaju ponujal .Radiču' zavezništvo SKS pri volitvah!
* Okrog nemških reparacij. Repara-c j jeka komisija je objavila odgovore 'Jugoslavije in Japonske. Jugoslovanska vlada je .izjavila, da je pripravljena sodelovati pri odredbah zaveznikov, ki se ■K zdijo potrebne, da se omogoči izvrši-
rg in končno odločitev reparacijskc ko-
in Oti 10 riinin	   •	•	•	.
.7
Uboj dveh Rusov v Ljutomeru.
PosBedica klerikalnih hujskarij.
V nedeljo 27. trri. (na pravoslavno Veliko noč) se je duša našega tukajšnjega vernega, katoliškega ljudstva pokazala v svoji strahotni živalski nagoti. Na Kamenščaku blizu Ljutomera jo tolpa nahujskanih' mož in žensk ubila na bestijalen način1 nekega Rusa, ki je bil zaposlen pri zgradbi železnice, drugega pa je tako ranila, da je tudi umrl. Vse brez vzroka, iz golega sovraštva do dru-gorodeev. Umorjenec je prosil, naj ga puste, ker ima ženo in1 deco, toda' njegove prošnje iiiso ganila njih katoliških vernih src. Ženske so svoje može še ščuvale in eha izmed teh hijen je mrtvega Rusa čelo sunila z nogo v glavo, češ: »To imaš zdaj, prokleti Rus!« Cela vrsta »so trud ni kor« je pod ključem. — To dejanje je posledica klerikalnih hujskarij zoper Srbe, Ruse in pravoslavne sploh.
Zanimivo je, da so občina Kamenščak IS sosedne občine pri zadnjih volitvah vo-lilile po ogromni večini klerikalno, klerikalci ne morejo trditi, da niso storilci njihovi pristaši in nosilci njihove srčne kulture. Oblast pa pozivamo, da uvede zoper take zločine, ki se strahotno m nože, najstrožje mere. Ali bi ne bila ukinitev porotnih sodišč na mestu! — Pripomniti je, da se vedejo vsi tukajšnji Rusi, z malimi izjemami, dostojneje ko nekateri domačini. Omenjeni ljudje jih smatrajo za. odjedalce kruha, ker o-pravljajo pri zgradbi železnice zemeljska dela. Znano je, da so tukajšnji okoličani za taka dela malo uporabni, celo manj nego Prekmurci, Če bi katoliški Nemci delali na progi, bi jih isti ljudje oboževali — čisto po klerikalni praksi.
Dnevna kronika.
— Himen. V Rajhenburgu ob Savi se je minoli pondeljek poročil z gdč. Mici Miklavčičevo iz ugledne trške rodbine trgovec g. Blaž Jeriček, starosta tamoš-njega Sokola, navdušen in' neuklonljiv narodni delavec in odličen pristaš demokratske stranke. Mnogo sreče!
Odbor za Malgajev spomenik v Gu-štanju prosi pn. društva, korporacije in osebe, da do 10. maja javijo svojo udeležbo pri od ir ‘tjn Malgajevega spomenika. Zadeva je zelo nujna iu to radi polovične vožnje, posebnih vlakov, prehrane in za spopolniitev slavnostnega
j
I
nisi j e, Otrta zahteva imenovanje jugo-lovanskegia člana za »Copiitč des trans-5rte«. Reparaoij.ska komisija jo izdala oinunike, s katerimi je odgodila pro-čevanjo odgovorov glede note, ki je bi-i izdana dne 17. aprila, da omogoči poji) jan ja, ki se botlo .vršila tekom) jutriš-jega drieva.	...	.	j\	i
Pristopajte k CMD1
— Med državnim uradništvom, zlasti med učiteljstvom, vlada zopet veliko razburjenje, ker tudi za prvi maj' niso dobili nakazanih novih plač, in še jim je nasprotno celo še predujem! črtal. Torej mesto zvišanih zmanjšane plače. Razumljivo je razburjenje in treba na vsak način nemudoma storiti vse, da se krivica popravi in da se krivcem tega škandala stopi na prste. Čujemo sicer, da je velikemu številu drž. nameščencev že nakazana nova plača, drugi pa, ki še niso prejeli prevedbenib dekretov, so zopet prikrajšani. Baje se izravna zadeva tekom1 prihodnjih' dni. Vsekakor pa je nujno potrebno, da se izsledi krivec, ki je povzročil, da železničarji niso dobili predujmov in novih plač, dasi je minister izdal ljubljanski direkciji v tem' pogledu strikten nalog.
— Kakšen bo mesec maj? Stoletni Miklošičev koledar prerokuje za mesec maj sledeče: od 2. do 22. lepo in toplo vreme. Kadar nastane »grm len je in vihar«, toplo in plodno. 23. oblačno in hladno, od 24. do 20. megleno in' mrzlo, kakor pozimi. Trta, ki ima pre-nežno brst, lahko pozebe. —* Narodni izreki pa pravijo: če maj hladen, a ne mrzel, se obeta dobra košnja, iri bogata, trgatev. — Samemu sebi škoduje, kdor pred koncem mejnika z vinom) trguje. Torej (ne prodajaj vina, dokler ne veš, kakšna bo letina. — Urban (25. maja) jasen, lepa jesen. — Na Urbanovo dež — kislo vino. — Če je koncem maja žito tanko in1 redko, bo seme drago. — Če majnika. grmi, dobro letina zori.
— Zgodnja toča. Pri Dravogradu se je v nedeljo 27. aprila krog poldneva vsula toča, ki je udarjala pol ure in napravila na drevju in tudi na poljih precej škode. Tudi iz drugih krajev nam poročajo o prvi toči istega dne.
— Zlatko Baleknvič v Ameriki. Zagrebški, vijolinist Zlatko Balokovic je na svoji' turneji po ameriških mestih nastopil tudi v Clewelandu, kjer je dosegel velikanski uspeh. Kritika se o njem laskavo izraža, in ameriški odličniki so ga vabili k sebi na dom. Njegov nastop jo bil obenem sijajna propaganda za ja* goslovensko domovino.
— Češkoslovška odlikovanja naših do-brovoljcev. Danes dopoldne bodo sloves-do izročena jugoslovenskim dobrovolj-cem' od češkoslovaške podeljena odlikovanja. Izročitev se vrši v vojašnici kralja Petra v Ljubljani v prisotnosti češkoslovaškega gen. konaula dr. Beneša iu komandanta Dravske divizijske oblasti. Med drugimi bodo odlikovani 'sledeči slovenski dolirovoljci: dr. Valentin Meršolj, dr. Gašpar Pekle. prof. Lu-devit Vagaja, Stajio ^Tidmar, EV.ahjo Pe-
ric, Janko Bukovac, Blaž Logar, Josip Grča, .Valentin Starman in Ljudevit Pucelj.	'B	l
— Italijanski bojkot. Silno ogorčenje med primorskim prebivalstvom) je izzval bojkot, ki so ga začeli izvajati Italijani v naših lukah. Italijanska vlada je naročila svojim1 konzulom, naj sporoče italijanskim ladijam1, ki prihajajo v jugo-slovenske luke, naj uporabljajo za dela samo italijanske državljane, kar velja tudi „u italijanske špediterje. Prebivalstvo zahteva takojšnjo intervencijo vlade pri italijanski vladi, ker zifači to kršenje dogovorov,
— Tvornica letal v Beogradu. Beograjski aero-klub namerava zgraditi v Beogradu tvornieu letal, ki bi letno izdelala 100—150 letal. Stroški so prora-čunani na 20 milijonov dinarjev. Polovico bi založil klub, ostanek pa zasebniki, člaiij kluba,	)	’
— Velika poneverba v Novem Sadu. V preiskavi se jo ugotovilo, da je direktor novosadske židovsko banko Šmir-mund, ki je nedavr-o poneveril okrog pol milijona dinarjev. Banko Samo je oškodoval za 250 tisoč D, a novosadskega trgovca Omni jeva za 200 1 i soo D. Razven tega jo poedinim! ostal dolžan okrog 100 tisoč dinarjev.
— Prvi ženski duhovnik. V občini) Prios v Vojvodini je imel minulo nedeljo pridigo prvi ta mošnji reformistični duhovnik —• žena Olga Novak. Pridigala je tako lepo in glnljivo, da so bili poslušalci kar navdušeni. Po službi božji pa je orožništvo njo ih še drugega duhovnika aretiralo, ker sta se v pridigi bavila tudi s političnim) hujskanjem’. Vsekakor je to slaba reklama za ženske duhovnike!
— Črne koze v Osijeku. Iz Osijeka poročajo, da. so se tam v nekoliko slučajih pojavile črne koze. Mestni fizikat- je odredil potrebna preventivna sredstva, da prepreči širjenje te epidemije.
— Desetletnica sarajevskega aterita ta. Glasom poročil sarajevskih listov se vrše v Sarajevu velike priprave za proslavo 10-letnice sarajevskega atentata.	\
— 70 rudarjev zasutih. V rudnikih Bentwooda so našli trupla štirih' žrtev zadnje eksplozije. Rešilno moštvo je neprestano na delu, da prodre v one dele rova, kjer se nahaja še tki rudarjev. Bojijo se, da so vsi rudarji usmrčeni.
3DS.
Sestanek JDS v Svečini. V torek 29. apr. zvečer so se zbrali v Svečini zaupniki JDS iz Svečine iu Zg. Sv. Kungoto ter pretresli položaj z ozirom na nacionalno eksponiranost obmejnih občin. — Ugotovila se je predvsem' potreba snio-trenega 1 j n d s ko i z o b r n ž e v a 1 neg a. dela.
Veržej. Na velikonočni pondeljek je imela tukajšnja, krajevna organizacija JDS svoj sestanek v prostorih gostiln. Alojza Seršena. Zbranih je bilo lepo število somišljenikov, katerim) je gosp. notar Koder * Murske Soboto obrazložil in razjasnil sedanji politični položaj iu vzroke, zakaj so je skupina Pribičevič® odcepila od skupino Davidoviča. Udeležba bi bila gotovo še več j a, ako bii no bil ravno velikonočni pondeljek. Zato pro-sihfo naše somišljenike veržejske kraj. org. JDS, da s« prihodnjega sestanka v nedeljo 4. tjjj. brez
Celjske vesti.
Smrtna kasa. V pondeljek 28. aprila) tl. je umrla po kratki bolezni v 28. letu' starosti ga. Angela Vltavskjr, narednikova soproga in svakinja tajnika okoliške občine celjske. N. v m. p.!
Krstna slava vojnih invalidov v Celju. Udruženje vojnih invalidov praznuje svojo krstno slavo vsako leto dne 8. maja. Podružnica Celje proslavi letos ta dan z mašo za padle žrtve v svetovni 1 vojni ob 8. uri dopoldne v farni cerkvi ter vabi tem potom' vsa civilna in vojaška oblastva ter cčnj. občinstvo.
Radiotermalno kopališče v Laš^eitf se je otvorilo s 1. majem tl.
Nov strelovod na farni cerkvi sv. Danijela v Celju napravlja klepar Fr. Dolžan’ v Celju. Nevarno delo iia visokem) zvoniku privablja nešteto radovednih, gledalcev.
Kolo jugoslovanskih sester v Celja priredi svoj drugi družabni večer v četrtek ]0, tm. ob 20. uri v mali dvorani Narodifoga doma.	)
Obrtno nadaljevalna šola v Celju j#, zaključila svoje šolsko leto 27. aprila. Poleg pripravnice iini dveh normalnih razredov je imela še povsod po drve vspo-rednici. Vpisanih je bilo 234 učencev,v med temi 71 učenk. Po narodnosti je biloi 266 Slovencev in 68 druge., po večini nemške narodnosti. Pouk se je vršil ob delavnikih popoldne, ob nedeljah dopoldne, skupno 8 ur na teden. S prihodnjim) šolsikim letom, bo treba razširiti šolo šal najmanj za eden do dva razreda.
Proslava 1. maja v Celju je bila primerna vremenskemu razpoloženju. Obl jutranjih urah so se opazile posamezne skupine delavstva po mestu, ki so hitele doloma pod katoliško zastavo Pri belem) volu, deloma pa se zbirale z rudečimit cvetkami pred Nar. domom’. Solnce je x svoji nagajivosti oznanjalo lep dan, naenkrat pa se zatemnilo v goste oblake in celi dan’ je vladalo pravcato aprilsko vreme. Klerikalna prireditev, dopoldne sv. nfaša, popoldne pa ljudska veselica) na Babnem’ ni združila piti sto dclav-cev, prav ki a ver n d je. pa poteklo tudii B0-ci j ali stierio manifestacijsko zborovanja na Dečkovem trgu pred Nar. domom h? pa obhodi po mestu. Na zelo šibkih1 nogah mora biti organizacija, ki ne spravi več somišljenikov skupaj celo na praznik dola. Trgovine in vsi uradi so bili) tal dan odprti, prvi mej je obhajal le pro-letarijat in kapitalizem1 (denarni zavodi).	,	-	j;
Primorske vesti.
Italijanska, kultura. Po veliki zmagi v Italiji se je odigral po poročilu »Edinosti« v Kobaridu nečuven in’ sramoten prizor.- Tamom ji fašisti so na najpod-lejši način razžalili versko in (narodno ouvstvo našega naroda. Na način, kakor; si- ga človek niti misliti ne mOre, so »pokopali« dr. W.ilfana. Po mestu so razposlali osmrtnice, v katerih' pravijo, da je duhovnik Šcek blagoslovil smrdljivi kadaver. Iz zdravstvenih razlogov s® mora truplo sežgati' in pepel raztrositi) na vse strani. Priredili so tudi pogreb, pri katerem1 je morala, pod pritiskom) sodelovati tudi slovenska godba. Ta pogreb je bil na.jnesramnejše blatenje cerkvenih obredov, ki je izzvalo med našimi ljudstvom1 silno ogorčenje. Faši-c sti so šli v cerkev ter zvonili za časal pogreba. Kobariški zdravnik, fašist, ja igral vlogo svečenika, -u i •' <,	<
Radio.
Prijave za Itadio-klub sprejema gosp, Ozim v našem uredništvu dnevno med 9. iu 12. ter 14. in 18. uro. Pravila klnba so že predložena in! bo v kratkem skli« can ustanovni občni zbor, nakar se bodo pričela' redna predavanja) itd.
Radio konferenca v Ženovl. Pred« konferenca za internačTjonalpo radio-tlefonijo je te dni končala svoje delo iu izrazila sledeče želje: da se gotova po« 1 ja nevidnih valov izločijo zaradi ra*. 1 ikovfl.)tja od polj brezžičnega brzoja%« ter da so gotova polja rezervirajo zal amaterske poskuse. Konferenca je apelirala na' zvezo narodov in svetsko unijo telegrafov,'-da so potrudi za čim! prejšnje sklicanje splošno ali vsaj ovrop-SKc ^ference, -'	-v «’	'
y Sraf?oS7'^”^rma!ar 33®!
Dopisi.
Sv. Trojica y Slov. gor. (Intervjo. z
feospodom županom). Potujoč skozi! licm trg, sem se oglasil pri g. županu m ffa prosil za kratek razgovor o tamošnjvh občinskih razmerah. Gospod župan mo -je sprejel prijazno ki mi obljubil, da k> ■ra d e vol je. ustregel moji proSfcp: Razgovor se je vršil tako-le: Jaz:	«Gospod
•župan! Znano Vam je, d,a se trzam borijo za pravico paše na spodnjeporekem travniku, katera jini-jo bila pripo znana že predi 50 leti. Kaj ste v tej zadevi storili do sedaj kot; župan m kaj nameravate še v naprej ukreniti*« On: »Mene, ta reč nič ne skrbi. Jaz imam, za svojo živino dosti pašnikov, prizadeti tržani pa naj sami skrbijo, da se pereča stvar za, nje ugodne reši.« J a z: »Gospod župan! Kaj je pa z upeljavo telefonske postaje v trgu? Več tržanov, so je ancn-da za to reč zainteresiralo in so tudi obljubili prispevke.« O n:	»Ta reč me
sploh nič ne skrbi, kajti jaz ne potrebujeta telefona.« Jaz:	»Gospod	župan!
Gredoč skozi trg sem zapazil, da se je •kanal na dveh mestih pogreznil in so »ostale radi tega velike odprtine, katere so ob okrajni cesti in radi tega nevarne za pasažo. Kaj nameravate ukie-i niti, da se prepreči slučajna nesreča?« On:	»Jaz	imami sedaj: v vinogradu, v
StanjgOiVi toliko dela, da še nimam časa i Siti domu spat, tedaj tudi no časa za pospravljanje kanala. 1’ešci in vozniki se pa naj (lukenj izognejo, da se jim! ne pi;i-peti kak a (nesreča.* -»J a z: »Gospod zu-'pa! kaka je pa sedaj cesta proti pokopališču?« O n: To pa mene in tu d i V as • čisto nič im skrbi. Kdor hoče imeti boljšo cesto, naj st jo sam poprav. « - S tem je bil razgovor končan. Zahvalil sem se g. županu za Pri jaznoš,t in odšel iz trga, katerega blagor nič ne skrbi njegovega klerikalnega župana. — Popotnik.
Mariborske vesti.
Maiibor, 2. maja 1924.
U. mainak w ^japibe?u-
Tudi letos so jo 1. maj pi k, praznik Sela, slavil v Mariboru z običajnimi abo-tidri1, pov-očkami in prireditvami. Vendar |pa' letos ni bilo opaziti one navdušenosti in solidarnosti, ki bi pristopala temu brazniku. Beniagoštvo, ki politično raz-peda delavske vrste, je izmbibv. tudi- ta •(praznik v svoje namene, j, Mariborsko delavstvo jo obhajalo 1-ferajnik v štirih taborih. Najmočnejši je bil socijalistični, dasi' so bile tudi tam vrsto mnogo redkejše, kakor prejšnja leta. Ob 5. uri so priredili budnico cb .svitanju godbe pekrskega gasilnega društva. Ob 9. uri se jo vršila povorka- skozi mesto. Povorko so tvorili kolesarji, katerim'-so sledila razna socijalistionn društva ter strokovno organizacije. Ob 10. uri se j©,,vršil na Rotovškem: trgu shod, na katerem' je govoril Vohal slovensko, Korun’ pa -nemško. Posebne navdušeno,-sti govornika nista izzvala: Popoldne se je nadaljeval veseli del v gostilni Roth na Teznu, ki je, kakor dopoldanski, potekel (mirno brez incidentov.
' KorifurBisti. ki so se prvotno Sicer po-Eujali soci jalistem’, a, eo- bili odklon jeni, so se .zatolkli K Gambrinu, kjer So ob pibli udeležbi! poslušali govornika iz JjjubTjano.
Krščanski 'sPcčjalrsti so po Sffnši v 'frančiškanski cerkvi oh pičli udeležbi
— kakih ttrO ljudi z ženskami vred — poslušali Žabotov govor v? Gospodarski
‘banki'’"., popoldne pa so šli uživati naravo m dobro vitice k Sv. Petru.
Narodni eoci jaliati eo svoj shod, .nameravan na vrtu Narodnega donia, preložili. radi prepičlc udeležbe v kmečko sobo, Ikjer se je vršil na-to prijateljski
sestanek.	v
Narodni ■'železničarji so •proslavi 1 r delavski praznik z Tcpo uspelo' rptrireditvii-jo v Sokolskem domiui v Studencih ob petju in zvokih marljivih vtirava nov«.
Opojuostiiif navdušenost 1. ma.in.ika
— v kolikor je ohstojala.— jemtriula' in resnost vsakdanjega žiVl jetija, v vsej Sgoji trpkosti se nadaljujte. Žetiirfo, da M dblavstvo spoznalo'velike' svtijc nalo-wewtjugoslovanski! državi ter se čirirprej otreslo drmugoštva, ki ga .še danes tlači ter zavzelo med ostalimi sloji ono hie-
titočfcpiuu ggc-v našem nnrpdu in državi
spored koncerta; »državnega
ŽENSK. UČITELJIŠČA« V MARIBORU v Gotzovi dvorani dno 3. majnika 1924:
2 A. Dvorak: »Vezil-o«, dvoglasen Ženski zbor s klavirjem. — 2. K. Bendel: »Gozd miruje«, dvoglasen ženski zbor. —
3 A. Dvorak: »Prstan srečnih dni«, dvoglasen ženski zbor. - 4. E. Ropasova: »Tam! na vrtni gredi«, četveroglasen ženski zbor. — 5. E. Adamič: »Ne maram za te!«, Četveroglasen ženski zbor. 6. O. Dev: »Kuži pravni«, belokranjska narodna, četveroglasen ženski zbor. i. E. Adamič: »Seni si vzela«, rnedji murska narodna, četveroglasen ženski zbor. — 8. J. Pavčič: »Žabe«, kantata za četverogla-sen ženski zbor s spremljevanjemi klavirja in harmonija.. — Odmor. 9. LisztrVerdi: Konoertna parafraza iz ope re »Rigoletto«, igra na klavirju gdč, Marija Finžgar jeva, profesorica na Glasbeni Matici v Mariboru.—10. Mayer-beer: Arija iz ojHirc »Prerok«, poje gdč. Zora Ropasova, operna pevka v Ljubljani. — U. J. Pavčič: »Ženjioa«, poje gdč. Zora Ropasova, — 12. A. Dvorak: »Na begu«, dvoglasen ženski zbor s klavirjem1. — 13. O. Dev: »Zar jo morala doc?«, srbska narodna, četveroglasen ženski zbor. — 34. E. Ropasova: »Ptičice, vprašam vas...«, četveroglasen ženski zbor. — ?5. O. Dev: »Zajček teče«, šeste-ro glasen ženski zbor. — 16. E. Ropasova: »Kdo jo ta?«, četveroglasen ženski zbor s harmonijem. — 17. E. Grieg: »Pred samostanskimi vrati«, četveroglasen ženski zbor, sopran- in alt-solo. orkester. Soprart-solo poje gdč. Mar. Radova, profesorica Glasbeno Matice v Mariboru, ali-Solo pa. gdč. Zora Ropasova, operna pevka v Ljubljani. — Pevske zbore spremljata gdčni Finžgar “in Zaclierl.
»
mi Tombola. Ponovno opozarjamo na veliko javno tombolo, ki se vrši 4. trn. na Glavnem trgu. Glavni dobitki so: 1. dragocen! srebrn pas, 2. voz premoga, 3. 6 garnitur moškega, perila, 4. usnje (koža in podplati), 5. zaboj terpenti novega Zlatorog-mila. Oglejte «i izložbo trgovine Z. Brišnik v Slovenski ulici in si priskrbite pravočasno tombolne karte.
m Pet glavnih dobitkov. Pri tomboli v prid Otroške bolnice ne bodo le štirje glavni dobitki, kot smo prvotno poročala, temveč pet. Peti glavni dobitek je zaboj terpontinovega Zlatorog-mila.
ni Zahvala. Tovarna »Zlatorog« nam jc podarila za tombolo v prid Otroški bolnici: zaboj terpen trnovega mila. Za izredno lep dar izrekamo tovarni mila prav prisrčno zahvalo. — Mariborsko slovensko žensko društvo.
mi Čemu nabiramo za Ljudsko knjiž-nico? Marsikdo se temu čudi, ccš snj pobirate izposojnino, dobivate darila in celo precejšnjo podporo pri občimh Pojasnimo v kratkem: Izposojnina vrže ob najvččji! udeležbi komaj za 2 knjigi. Večina izposojevalcev pa jo revnih slojev in mladine, ki dobe po znižanih cenah, obrtna in šolska mladina, črev. .500 dečkov in deklic, pa dobiva) knjigo sploh zastonj. Stroški, pa so toliki, da je izdala knjižnica letos že nad ftftlb din’, za nakup in vezavo knjig. Sedaj pa. še potrebuje omar. ker so sedanje vse nabito polne. Mislimo torej, da ne bo Mariborčana ki ne bi 7, odprtini1 sreeml daroval po svoji moči, najsi bo potem že duševni ali: ročni delavec, trgovec ali obrtnik ali indtrstrijaloc.
1U Gospodične in gospode, ki hi-želeli sodelovati pri nabiralni akciji Ljudske knjižnice, prosimo, da, se zglase. v soboto 3. im. od 14. ure naprej in v nedeljo od 8. ure naprej v Ljudski knjižnici, kjer dobe tozadevne znake po 1, 5 in 10 D za prodajo in tudi nabiralne pole. Ako bi deževni::, se nabiralna dneva preložita na prihodnji teden.
' m Idealni mariborski maturanti. Letošnji maturanti državne gimnazije v Mariboru se pripravljajo pod protektoratom g. ravn. dr. .T. Tominška, d-a gredo Po maturi pod vodstvom gg. profesorjev na poučno potovanje po paši državi. To potovanje pa ne bo zgolj zabavna! ekskurzija, ampak zamišljeno je tako, da h ovclikeiga kulturnega pomena za vse kraje, kamor bodo prišli, predvsem1 pa bodo posvetili največjo pa.žnjo industriji, obrti in trgovini v Sloveniji in’ vsestranskemu zbližan j u Jugoslavenov. — Predavati hočejo namreč na svojem po-.tovanju ■>' brezplačnih, >-,se,%u>.obči.hsivu
dostopnih predavanjih' o razmerah v Sloveniji, tako prosvetnih kakor obrtnih, industrijskih, trgovskih in sploh gospodarskih. Predavanja bodo1 po možnosti tudi ilustrirali s skioptičnimi slikami, za katero se bodo, kakor tudi za podatke o obratu, obrnili na večja podjetja v Sloveniji. Smatramo te zamisle-ke mariborskih maturantov kot zelo lepe in hvalevredne ter priporočamo našimi pridobitnim krogom, da jim z vsestransko podporo gredo na roko. Njihovo potovanje bo pravzaprav nekaka propaganda za Slovenijo, za njeno industrijo, obrt in trgovino. Zato naj ti krogi uvažu je jo pomen toga podjetja ter jim naklonijo tudi denarno podporo. — Mariborski gimnaziji pa, ki daje naši domovini tako idealne in za napredek našega narodnega gospodarstva tako navdušene maturante, častitamo.
m Ob grobu Sergeja Vabiča mu je zapisal prijatelj v slovo: Danes sem- te spremljal zadnjikrat, spremljal sem te v domovino večnosti. Rešila T® je smrt trpljenja, rešita vsega, na teni svetu in’ Te poklicala med Tvoje štiri sestre, katere st ljubil in njim hotel ohraniti življenje, ne da bi vedel, da stopa tudi za Teboj že bela smrt. Imel si vedno dobro voljo in upanje, da okrevaš, dočakati pa nisi mogel lepe spomladi, nenadoma si me zapustil. Bil si mi vedno zvest prijatelj, spremljevalec v času, ko je prihrumel vihar svetovne vojne, stal si ob moji strani zvest narodu, katerega sva čuvala s sokolskimi: krili, dokler se nisva ločila. Stal si. ob strani svojega 0-četa, ko jc bil kot mučenik odgnan v graške zapore. Ali vztrajal si, vedel si, da pride čas svobode. Užival si pa komaj malo časa prosto življenje, podal si se v skrbi, Kotel si, napredovati, zbral svoje sile, a, ni ti bila sreča mila na tem svetu, nisi dobil plačila tukaj. Spavaj inirno, Sergej moj!
m Skrbi klerikalnega poslatica. V Mariboru se je febr. ustanovila nova organizacija postreščkov in vložila prošnjo za koncesijo. Znani klerikalni poslanec je smatral to društvo za konkurenco dozdajne-mu po večini klerikalnemu društvu in je hitel intervenirat na glavarstvo proti koncesiji. Ko so ga' interesenti vprašali, zakaj to dela, se je moško odrezal: če me Vi naprosite, da grem za Vas intervenirat, pa bom tudi to storil. Oj ta. skrb za blagor ljudstva!
m Hitro kaznovana demagogija. Naši citate)ji se še spominjajo, da-smrt morali pred kratkim' zavrniti napad župana Grčarja radi naše stvarne kritike nestrokovni jaškega ofoekavan j a kostanjev. Nista še pretekla od tega dva tedna, pa jc že Grčarjevo glasilo »Vol kasti mane«, v svoji slavnostni rdeče obrobljeni majski številki sama lopnila po Ovčarjevem magistratu, ker je pustil v St.rossmayor-jevi ulici čisto vandalsko prav do debla oskubiti kostanje — seve na ljubo samostanu. »Volksstimme« te županove gorečnosti za klerikalce ne more razumete. Mi, ki še nismo pozabili idilično Ovčarjeve ljubezni do klerikalcev, se pa; prav nrč ne čudimo, ker je klerikalcem! še vedno ustregel, kjer je le mogel. Estetiki in zdravju meščanstva na. ljubo pa si naj magistrat, nabavi .vsaj kako kmečko pratiko, kjer bo čital, da so drevje ob sekava marca, ne pa takrat, ko že zeleni in! cvete.
m1 Uspehi »junaka iz Like« v Mnriho* ru. V srp.do zvečer je priredil znani »junak iz Like« Marijan Matijevič, o katerem smo pisali, da se je posebno proslavil v Ameriki, v veliki dvorani Narodnega doma. svoje produkcije. Dvorana je bila natlačeno polna, r s db vodnega občinstva. Sodelovala je vojaška godba. -Marijan Matijevič je pokazal občudovanja vredno moč svojih mišic in svojega telesa. Dvignil je z zobmi 6 sodov, napolnjenih z vodo in težkih 650 kg in je ž njimi plesal kolo. Leže se je igral z utežomJ 100 kg; okrog vratu1 si je zavil 'železen ovratnik, i» železnih palic je na* redil tklopčiče, katere jo razdelil med občinstvo. Na: uho si je potožit utež 50 kg in ga sunil z obrazom daleč od sebe: s prsmi je pretrgal verigo 6 konjskih sil, ki mu jo je prinesel nekdo iz občinstva. S težkim' kladivom1 st je dal razbiti na glavi, celo skalo:	da.	je	pokazal trdost
svojih mišic, se je tolkel z ostrimi sabljami, ne da bi st količkaj ranil roko. Pretrgal jo tudi sveženj taročnih' kart. Rokoborbo a-napp.v.odanim -jUjjskim
-	■	T-	P*	' •	• -
rokoborcem1 ni bilo, ker je o’ praveml ča-S su izvedel za Mati jevičevo moč in jo je rajši popihal v Zagreb, da mu ni bilor treba plačati stave 50.000 D. Občinstvo je* •bilo ves čas dobre volje in je nagradilo^’ »junaka i? Like« z vencem. Marijan Mas' tijevič namerava razkazovati svojo izredno moč tudi v drugih slovenskih ms* stih in’ trgih.	]■:
m Globctroter grof Dejanovi^ zapil« i stil mariborsko bolnico. Znani svetovni! ’ potnik grof Rok Dejanovič, kii je prepotoval ves svet in ki se še vedno nahajal na potu, je decembra 11. v Mariboru) zbolel in je bil do L maja oskrbovan vHj tukajšnji bolnici. Zdaj se bo spet podal po svetu’.	tjs	j'
m Pred zatvoritvijo razstave »Kluba' mladih«. V nedeljo dne 4. trti. ob 5. uri pofioldne ho razstava »Kluba mladih«, j zaključena. Želeti bi! bilo, dti bi si jo 'ta!'j nedeljo ogledali vsi, ki še niso bili hal ! razstavi ali pa so bili samoienkrat. Dol« I žtfost vsakega inteligentne«- Maribor«;! čana je, da spozna našo-mlado umet* j nost.	^	j.	j
m O nujnosti eksprešijon?sHčneg« izražanja« bo predaval v nedeljo dne 4. maja ob pol enajsti uri v razstavni dvorani g. dr. Makso Žnuderl. Predavanja priredi »Ljudska univerza«. Pobirala se bo za vstop v razstavo določena vstopnina. Predavanje bo kratko in bo naj* j lepši epilog razstavi »Kluba mladih«, ki! i bo v nedeljo zaključena’.	»/:
in Klub mariborskih farmacevtov o* pozarja, da' dobivajo državni in mestni! uradniki in nameščenci samo na podlagi legitimaci je v vseh lekarnah brez iz« 1 jeme 20 % popust na zdravniške recepte, ni Tujci v Mariboru. Dne 3. maja je bilo prijavljenih v Mariboru 46, dne 2, maja pa 68 tujcev in! sicer: Meran 1.8, Privat-hotel 7, Zanforeo 14, Pri grozdu 7, Črni orel 6, Zlati konj 5, HalbVidl 4,
Kosovo 3, ,Wouoh 3 in »Domovina« 2.	'
 	-	-	|	J
sfcs&AsfesfejfcjfcSfeSfc:*::*::*: i
Milil
Narodno gledališče.
" REFERTOIRE:
Sobota, 3. maja »Oar d ašk a knegin j a*, j izv. Pretilijera.	^	k.
Nedeljo, 4. ntaja. »Cardaška ,i k negi-' nja.«	*'	'	*	-L
Pondel jek', 5,- tfiti ja1. Zaprto... A ' J V S b; Torek, 6. maja: »Divji loveče (kuponi). Gostovanje g. !A. Danila, člana ljubljanske drame.	,
‘U ••	■'
Čardaška Kneginto na mariborskegS j odru. V Soboto 3. mlaja-se vrši preanijeral •• ene najpopularrčejših in najefeMtiejši^j K a litin novi h operet »Čardaška knegi-j nja«. Premijera obeta, biti zelo zammi- j va. Da bo vprizoritev čitti dostojneejša je ] votirala gled. upravna večjo eVoto-va na--! ba.vo nekaj novih neobhodino' potrebnihJ kulis irf kostumov. Delo režira priznanii| operetni režiser g. Bachmann, katerega^ ja svoječastio povabila' zagrebška gdediri uprava, da je režiral tanil opereti »Goi« j soha« in »Vineilirka«. Tudi ostala za.$ed* i ha je v najboljših domačih močeh. Glav*« | tio vlogo Silve, čardaske kneginje, igr%' ga;. Mitrovičeva, tenorska partija je Vi; rokah g. Skrivaniča: dalje nastopijo T večjih vlogah gč. Lnbejeva iti Petkova^;, ter gg. Harastovič, Rasbefger, Urvaloki! itd. Muzikalno je delo naštudiral ravnatelj opere g. rA. Mitrovič, ki tudi.dto rigira. — Radi ogromnih troskov je mo«(j rala uprava č.ene zvišati.	.
Gostovanje Nestorja slov. igralčev g. j A. Danila v mariborskem gledališču. ‘Vj; torek, 6. utaja: poseti naše gledališče od*;j ličen gost ljubi ja,tiske drame in Nesto«5] slovenskih igralcev g. A. Danilo. Nasto-d pil bo v »Divjem lovcu« v vlogi rihter.iato •katoro vlogo je igral neštetokrat s sijaj-*! n i rti' uspehom1. — Dolžnost .maribomW! publike pa je, da z obilnimi posettorirt po«j časti slovenskega igralca- starosta. i,j
— Kar Vi potrebujete, to je Efeaffnid«J
To pravo domače sredstvo, katero ’ žene Vaše bolečitiel Poizkusna po§iljk^ 27 D. Lekarnar Eug. V. Fellcr, Sto bi ca ^ Dopja, Elzatig št. 201, Hrvatska, 273g]
Mala oznanila
Pohištvo
Prodam motorno kolo NSU, 3 HP; debro ohranjeno po nizki ceni. VpraSati: Maribor, Aleksandrova cesta 8tey. 55.
Zelenjadne sadike kakor
zgodnji karfijol, zelje, ohrovt, kolerabo, paradižniki i. t. d. se dobijo vsak čas pri vrtnarstva IV. JEMEC, Razlagova ulica At. 11.	867	10—3
Inventar hotela v letovišču v Sloveniji na prodaj, kompletni inventar restavracije v bogatem obsegu. Hotel obstoja čez 50 let in ima v poletnem času prvovrstne dohodke Pojasnila daje M. Z. uprava -Tabora".	926	2—1
lastnih izdelkov za spalne in jedilne sobe najceneje v zalogi Šercer in drug, Maribor. Vetrinjska ulica štev. 2.	106
Kupi sc bel otročji voziček.
Smetanova ulica 10, vrata 5, 923
šivilja za obleke sprejme dele na dom, eventuelno gre šivat k boljši družini. Naslov v upravi ^Tabora*.	925
Postelja, umivalnik, otroška postelja, omara in drugo po ceni na prodaj. Kolar, Gregorčičeva ulica 18.	982 }—1
V najem oddam posestvo, ki leži tik pri industrijski koloniji. Posestvo je zelo pripravno za mlekarstvo ter bi se lahko oddajalo dnevno preko 100 litrov mleka. Potrebni kapital Din. 50.000. —, ki bi se obrestoval od 30 do 50V0. Ponudbe je pošiljati na Aloma Company, Ljubljana pod .Najem".	908 2—1
Ugodno kupite
kravate, srajce, klobuke, čepice, robce, nogavice, palice, in parfumerijo v modni trgovini
I. VesellBOfič § Bi.
Maribor, Gosposka ulica 26 = Najlepše novosti =*
128
Glasovir (Shilzflugel) po ceni na prodaj. Einspielerjeva ulica št. 26.	859
Otročji voziček 200, 350 Din postelje od 150 D naprej, stolice, omare trdi in mehki les, umivalnik, zastorji za 6 eken, sobna kredenca 850 D na prodaj Vpraša se: Rotovški trg št. 8, I. nadstr., levo. 924 (
Podpirajte so kolski tisk!
JUGO SLIVENSKO
kaučuk pete in kaucuk podplate
nosijo otroci in odrast!!, ker so trpežni, po ceni in nošnja udobna,
POENKAREOVA ULICA BR. 10 TELEFON 23-90
010NIČK0 DRUŠTVO
GLAVNA ZASTUPSTVA ZA KRALJEVIN U S. H. S.
Ganz & Comp. — DantibMs
Maschinen-, Waggon- und Schiffbau Aktiengesellschaft Ganz’sche Eiektnzitats-Aktiengeselschaft Leoberadorfer Ma schsmietifa-briks- Aktienge$elsi
ill Medftameina špedicija
StevoTonti {.Maribor
Tozadevne informacije poda odvetniška pisarna dr. A. Mulej, odvetnik, Maribor, Aleksandrova cesta
D. S. Merežkovjski:	L>!jj	'H 'VL
Julijan Odoadnik.
(Dalje.)	(97)
rr^ kaj’ pa? — je vprašal Julijan s skrivno bojaznijo — kaj pa, dekle? Si li (našla pri njih, česar si iskala?
Arsinoja je zmaj aha z glavo in odvrnila otožno:
— Ne. Bila so sama napovedovanja, utrinki, slutnje . . .
— Povej, {povej mi vse! — je silil vanjo cesar; v očeh mu je že vzplamtevala nadeja.
— Ali bom umela povedati? — je za-fcela počasi.. — Glej, dragi prijatelj: pri njih sem iskala prostost, a tam! prostosti ni.
— Da, da. Kaj ne? .ni je! — je zmagoslavno pritrjeval Julijan. — Mar ti nisem' pravil, Arsinoja. Se li spominjaš?
Sedla je na vojaški stolec, pokrit z leopardovo-kožo in nadaljevala s prejšnjim -otožnim' smehljajem. On jp zanosno in željno lovil slednjo njeno besedo ... — — •— — — — — ■— —
■*-< GReoL mi, kako si odšla od teh nesrečnežev? — je vprašal Julijan,
— Tudi jaz sem imela izkušnjave, — Se odvrnila. —- Nekoč šeni med kamenjem iv puščavi našla odlomek belega, čistega mramorjai, dvignila sem ga in ee dolgo veselila, kako je bleščal v solaten; tedaj sem se spoVmi]a Aten. svoje taladosti, umetnosti in tebe. Hipoma sem Be predramila iz spanja in sklenila, povrniti se v svet, da živim in umrjem 5>a to, k čemur me je Bog ustvaril — za umetnost. Ob istem ca-sn je imel stari Did-im preroško sanjo, da bom! jaz tista, jfci' te bom pomirila z Galilejceml...
— Z Galilejcem? — je tiho ponovil Julijan. .-Obraz mu je hipoma zmra-
čil, oči so ugasnile in’ smeh je oledenel na ustnah.
— Hotela šem to .videti, — je .nadaljevala Arsinoja, — hotela sem spoznati, ali si na; svoji poti dospel k re i in kako daleč si dospel. Oblekla sem si moško meniško obleko; z bratom1 Ju-ventinom sva po Nilu odrinila do Aleksandrije in orlom!od z ladijo v antiohijsko Selevcijo; tu sva se bila pridružila večji karavani, ki je šla čez Apa-mejo, Epifamijo, Edeso do .meje; z mnogimi težavami in nevarnostmi smo prehodili od Perzijcev opustošeno mezopo-tamijsko puščavo. Blizu nnselišča Abu-zate smo kmalu po zmagi pri Ktezifonu ugledali tvoje taborišče. Glej, zdaj sem tukaj. In‘ — kako je s tabo, .Tulijau?
Cesar je vzdihnil, nagnil glavo na prsi ju ni odvrnil ničesar.
Nato jo je pogledal izpod oka z naglim1, prosečim in nezaupljivim pogledom1 in vprašal:
— Arsinoja, zdaj Ga ti tudi sovražiš?
— Ne. Zakaj? — je odvrnila tiho in prostodušno. — Mar se filozofi Heladc niso približevali njegovim naukom? Ljudje, ki v puščavah trpinčijo svoje meso in duha, so daleč od blagega Marijinega sina. On je ljubil otroke, svobodo, veselo slavnosti in bele lilije. Ljubil je življenje, Julijan. Le naša krivda je, da. smo odšli proč od Njega; zato smo zgrešili pot in si skalili vedrino duha. Tebe imenujejo Odpadnika, » resnici pa so sami odpadniki;...
Cesar je klečal -pred njo lif jo zrl prosečih oči; počasi se je udirala solza za solzo;
— Ne, ne, •— je šepetal, —-ne govori tako... Cernu? Pusti oni to, kar je bilo. Ne postani zopet moj sovražnik!
— Ne! — je vzkliknila Arsinoja z ne-odoljivo močjo, — Povedati ti moram
vse, prav vse. Slušaj. Vem, da Ga ti ljubiš. Molči, — tako je in to je tvoje pro-kletstvo. Komu si so uprl? Kako moreš trditi, da si Njegov sovražnik? Ko tvoja usta proklinjajo Križanega, ti srce koprni po Njem. Kadar se boriš zoper Njegovo ime, si bližje Njegovemu duhu nego oni, ki vpijo na mrtva usta: Gospod! Gospod! -Glej, to so tvoji sovražniki, ne On. Cernu se trpinčiš bolj nego galilejski menihi?
Julijan je prebledel in skočil na noge; njegov obraz se je spačil in težko sopeč je zašepetal:
— Proč pojdi, proč o,d mene! Dobro poznam vaše galilejske zvijače!
Arsinoja ga je pogledala prestrašeno ko da je znorel:
— Julijan, Julijan! Kaj je-s tabo? Tora j te že samo ime?...
Julijani je že dobil oblast nad sabo; oči so mu ugasnile, obraz je postal ravnodušen, domala prezirljiv.
Pojdi, Arsinoja! Pozabi, kar sem t.i dejal. Saj vidiš, da sva si tuja. Med nama leži senca Križanega. Nisi se mu odrekla. Kdor ni Njegov sovražnik, ne more biti moj prijatelj.
Ona je pokleknila pred njim1:
— Zakaj? Zakaj? Kaj delaš? Usmili se vendar samega sebe, da ne bo pro--pozno! Vrni se, ali pa ,
Ni končala; on je z oholim, usmevom uganil dekličino misel in je nadaljeval:
— Ali pa pogiinpm. Pa bodi! Šel bom po svoji poti do konca — vseeno, kam' me neki pripelje. 0e res nisem1 bil, kakor praviš, galilejskim' naukom pravičen, pa se «pomni', koliko sem pretrpel od njih. — kako tieštevllni in podli so bili moji sovragi, — Nedavno sem videl tale prizor: Rimski vojaki so našli v mezopotamskem močvirju od strupenih muh preganjanega leva; muhe so mu si-
lile v žrelo, v ušesa, p nozdrve; niso nart dale dihati, lepile *o so za njegove oči; polagoma so » piki' svojih Žalcev premagale levjo moč. — Taksen je tudi moj konec; tako tudi Galilejci- zmagujejo nad rimskim1 cesarjem!
Deklica je venomer molče in brez nadeje iztezala k ujemu roke: tako dela prijatelj nad mrtvimi tovarišem'. Toda med njima je bil propad, ki ga živi ne
prestopijo---------------------------  —	—	—
Dvajsetega- julija je rimska vojska Po dolgi poti čez izžete stepe dospela v globoko dolino reke Duru«, koder je rasla trava, kije ogonj ni pokončal. Legionarji so se neznansko razveselili; polegli so po zemlji, vdihavali presni vonj in pritiskali travna stebel j ca k zaprašenim obrazom in vnetimi vekam.
(V bližini' je bilo polje zrele pšenice. Vojaki so jo brž poželi. Tri dni so počivali v prijetni dolini. Četrtega dne zjutraj so riraeke straže opazile z bližnjega griča oblak, ki ni bil podoben ne prahu ne dimu. Nekateri so menili, da so to divji osli, ki se radi zbirajo v črede, da se skupno branijo pred levi. Drugi so mislili, da so ondi Saraceni, ki so jih privabile vesti o obleganju Ktezifona; tretji pa so se bali. da bi to utegnila biti glavna vojska cesarja Suporja. Julijan je ukazal zatrobiti na poplah'. Kohorte-80 se razvrstile na bregu reke v obrambno črto, podobno velikemu pravilnemu krogu in pod zavetje jeklenih ščitov1, postavljenih nalik obzidju.
Zavesa dima ali prahu je ostala, na obzorju do večera in nihče ni z gotovostjo uganil, kaj ge skriva zanjo.
Noč jo bila tomua in tiha; na nobu ni sijala ne ena zvezda,
Rimljani niso spali. Stali so okoli za* dimljenih vojnih ognjev in so z molčečo nepofrpežljivostjo čakali jutra.
tastfiik in	Konzorcij	»Tabore.	Glavui	ip,	odgovorni	urednik;	.Vekoslav	S	p	i	n	d,	J	e	r.	—	TiakAl	MArlkotrnka	ttftkagtoa	d,	i.