Posaiezna številka 10 vinarjev. siev. 148. У Llumiani, v sopoio, i. milja isie. Leio xliv. ss Velja po Za oelo leto napre- K 2®' za en шовео „ • za Nemčijo oelolet > za ostalo lnozemsl V Ljubljani i Za oelo leto napri za on meseo „ • » V opravi prejeman ввло » za oelo leto ; za Nemčijo oejoli® >»» za ostalo ОДРфГ > je v Kopitarjevi niioi itey. е/ш. 2-20 dom t K 24"-— h * 1*80 8-- Inserati: Enostolpna petllvrsta (72 шш široka in 3 mm visoka aH nje prostor) za enkrat . . . . po 33 v za dva- in večkrat . .25,, pri večjih naročilih primeren popust po dogovora. Poslano: , Enostolpna pttltvrsta po 60 vin. Izhaja vsak dan, lzvremšl nedelje tn praznike, ob 5. ari pop. Redna letna priloga vozni red T Iur Dr^M. . . . Rokopisi 86 i тгабаЈо; nelranklrana P'sma " ne h— sprejemaj'— OrednUSkega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Opravnlštvo Je v Kopitarjevi ullol št 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št 188. Mehika ko nasprotnica Severne Amerike. vaJ» riiitt ^bSo ^e staro. Odkar se je Se-verna АтДа osvobodila od Anglije In^e 1 iS) udi Mehika končnoveljav-no dose^aVojo neodvisnost od špan-ee krooe je Ostajalo med tema najmogočnejšima fržavama severnoameriško celine neprestano nasprotje. Mehika je imela začetkom 19. stoletja znatno večji obseg nego danes. Skoraj celo ozemlje današnje severnoameriške Unije za-padno od missisipske kotline je bilo del nekdanje španske kolonije Moksike in poznejše neodvisne svobodne države enakega imena. Notranje zmede v Mehiki, ki so se godile, odkar se je proglasila njena neodvisnost, so dale Združenim državam že v prvi polovici 19. stoletja zaželjeno priliko, da razširijo svoje meje na račun te špansko-indijansko kolonije. Dočim so se Mehikanci razdelili v dve skupini: v liberalce in konservativce, dočim so sovražniki Cerkve hujskali tamošnjo drhal na boj proti samostanom in cerkvam, so Združene države že izza tridesetih let dosledno delale na to, da se polaste severnomehikan-skih pokrajin. To se je zgodilo zlasti v Texasu. L. 1846. so Združene države radi Texasa napovedale Mehiki vojno, ki se je končala tako, da je morala Mehika, ki je bila radi notranjih nemirov in razsipanja državnih denarjev popolnoma oslabljena, odstopiti Združenim državam vsa ozemlja severno od mejne reke Rio Grande do Morte. Mnogoštevilna španska krajevna imena in špansko prebivalstvo na zapadu Združenih držav še danes priča, da so bile tu prvotno španske kolonije. Spominjamo le imen San Francisko in Santa Fć. Združene države so igrale poslej vedno vlogo zapovedovalnega pokrovitelja Meksike in vseh južnoameriških držav, bodisi španske ali portugalske narodnosti in kulture. Opetovano so vsilile Mehiki vlado, ki je bila njim ljuba, in niso dopustile, da bi si bile evropske države pridobile ondi kakor-šenkoli politični ali gospodarski vpliv, ki bi nadkriljeval onega Združenih držav. Značilna za to je podpora, ki jo je vživdl zločinski mehikanski predsednik Juarez, besen sovražnik katoliške cerkve, ravno od evernoamefiške Unije. Intervencija Francije in Španije v Mehiki, ki se je uvedla začetkom šest- „Slovenec" i Minem polju. (Pisalo »Slovencu«.) Z nekakim otročjim veseljem pričakam vsak dati onega trenutka, ko se vležem zvečer Iv posteljo, da morem nemoteno citati »Slovenca«. Nemoteno v toliko, ker čilajo tudi moji tovariši različne časopise! tako da se mi ni treba bati radovedni h vprašanj, s katerimi se navadno vsak trenutek drug dru-zega nadlegujem!. Tudi splošno je navadno zvečer mirno; lc tupatam se včasih oglasi glas julijanskega težkega topa, kateremu ševecla naš 30 iri pol možnar navadno vodno odgovori. Mi srno bolj komodni. pa pustimo zvečer naše havbice v mini. »Slovenca« dolivam navadno redno vsak dan ob 7. tri zvečer; in sicer vedno številko prejšnjega dne. Le tupatam se pripeti, dazaostane kaka številka, katero pa pozneje dobim, ali pa tudi izostane, v katcem slučaju jo za-mečejo na pošti ali ji pa kak dober rojak na vojni pošti bor; in pozabi naprej poslati, česar seved; ne smatram za posebno »galantno«, č'prav je dotičnik moj rojak, ker mi jo iSlovenoc: preveč desetih let na korist upnikov, katerim Mehika ni hotela plačevati obresti od državnih dolgov, je povzročila'v Mehiki vrenje, katero je Severna Amrika podpirala. Takrat so,spletke Napoleona III. nagnile nesrečnega nadvojvodo Maksa do tega, da se jo poteza! za mehikan-sko cesarsko krono. Kakor hitro je pa potem stopil na/mehikanska tla, ga ni pustila na cedi u le Francija, marveč so ga izročili ni milost in nemilost roparskemu predsedniku Juarezu, katerega je ščitila/ Severna Amerika. Po umoru mehikaiiskega cesarja, ki so je izvršil na povoje Juarezovo, je postala Mehika igrači/ krvavih strankarskih bojev in spletk, ki so končno dovedle do tega, da je 'dobil predsednik Porfirij Diaz skoraj d.'ktatorsko oblast, ki jo je izrabljal v to Bvrlio, da je zase in svoje pristaše nagrabil ogromna bogastva. Bili so takortkoč v trgovskih zvezah z velikimi kapitalisti Severne Amerike, Anglije in Francije, ki so se polastili zlasti bogaljh mehiških srebrnih rudnikov in paj petrolejnih vrelcev. Mehiško ljudstvo, ki večinoma sploh ni evropskega iaora, marveč so to potomci Indijancev in mešanih zakonov, jo zašlo pri tem v najhujšo gospodarsko odvisnost od teh domačih in inozemskih velekapitaiistov. Diaz je potom raznih zakonitih določb, ki so odrejale za upornike prisilno bivanje v gotovih delih dežel/, uvedel neke vrste državno suženjstvo na ta način, da je silil inter-nirance t delu za državo in zasebnike. Severna/Amerika ni vedela veliko ugovarjati »roti Diazovemu predsedovanju, dokler niso povzročile nove skupine ii/teresentov, ki so nastale na severnoameriškem ozemlju, da se je moral ta/diktator odpovedati in pobegniti. Odka/- je Mehika otresla s sebe to prisilno vlado, leze mehikanska, država takorekoč narazen. Strankarski boji, ki so vladali v Mehiki v letih od 1912 do 191д, so bili posledica tega preobrata. Mehikanski katoličani in konservativci so si pod vodstvom predsednika Hu-erte prizadevali, da osvobode svojo domovino severnoameriškega varuštva. 'l'i mehikanski domoljubi niso hoteli, ničesar slišati o frazasti antiklerikalni politiki, ki,jo je bilo vsililo severnoameriško prostozidarstvo kot moderno demokracijo; hoteli so marveč zdru- I žiti mehikansko ljudstvo na polju družabne reforme. Huerta jo stremil tudi za tem, da doseže zvezo Mehike z najmogočnejšimi latinskimi republikami južne Amerike: Brazilijo, Argentinijo in Cliilom. Ta prizadevanja seveda v nobenem oziru niso odgovarjala name- ram ameriških pokroviteljev v Wa-shingtonu. Izigrali so zato proti llucrti ogenj antiklerikalne revolucije, da bi na ta način preprečili notranje konso-lidiranje Mehike. Eno zadnjih dejanj Pija X. je bilo, da je v pismu na mehi-kanske škofe le-te opominjal, naj obvarujejo ljudstvo državljanske vojne ter ga pozovejo k miru in pokorščini nasproti obstoječi državni oblastvi. Obenem je pozdravil intervencijo južnoameriških držav Chila, Argentinije in Brazilije za ohranitev miru v Mehiki. Severna Amerika se pa j>o tej papeževi mirovni politiki ni dala motiti. Z ameriškim denarjem, ki so ga dali na razpolago tamošnji trustovski magnati, sta Carranza in Villa udrla v Mehiko, pregnala Iluerto in povzročila eno naj-ostudnejših preganjanj cerkve, ki jih pozna zgodovina. Prizanašali niso ne duhovnikom ne redovnicam in zasmehovali vse, kar je svetega naši Cerkvi in veri. Carranza in Villa sta veljala takrat za pred bojevnika napredka v Mehiki in severnoameriško svobodnjaško časopisje ju je slavilo. Danes se je pa to severnoameriško navdušenje popolnoma izprevrglo. Carranza. je zadostno utrdil svojo moč v Mehiki in nohče sedaj ničesar vedeti o svojih nekdanjih pokroviteljih. Sedaj jo dal severnoameriški predsednik Wil-son mobilizirati ameriške čete in Unija je v ostrem diplomatičnem sporu z Mehiko. Spričo vročekrvnosti inehikan-skega prebivalstva se iz tega spora prav lahko izcimi vojna med obema republikama severnoameriške celine, ki Uniji v sedanjem trenutku nikakor ne bo dobrodošla. Na zatožni klopi v Londonu je; sedel le dni mož, ki je obrnil nase pozornost vsega sveta in za čegar usodo se tresejo milijoni src. Po izdajstvu je bil prijet plemeniti irski voditelj Case-ment v hipu, ko je stopil na tla ljubljeno domovine, in vsemu svetu v ob-žalovaini zgled se je moral zagovarjali zaradi veleizdaje pred sodiščem ter je bil obsojen na smrt. »Ko sem v govoru nemškega, državnega kanclerja čital mesto: Vaša srca naj bijejo k Bogu in vaše pesti po sovražnikih, — sem so uveril, da ima nemški narod po pravici povoda, da jo ponosen na svojega cesarja in svojo zemljo.« Tako je govoril Sir Rogcr Case-ment, ko je izbruhnila vojska. Osred- njim državam zvest prijatelj je vroč trs ski domoljub. Njegova vitka, orjaška postava se vzpne po konci, kadar go-i vori o verolomni Angleški, in medle ro-< ke se mu stisnejo v pesti. Zakaj Slil Roger Casement sovraži Angleža, so-i vraži žareče, ognjeno. In kakor on, vsi Irci, katerim je še srce polno domovin-* ske ljubezni. Vsi razen takozvanih U1-* stercev, potomcev priseljenih prote-stantskih Škotov, katerim ni do uso-de ubogega zasužnjenega irskega new roda. Kdo je Sir Roger Casement? Rojert je bil leta 1864. v Dulilinu in je sin, gardnega ritmojstra v angleško-indij-ski službi. Študiral je na Angleškem inf Irskem, in dvajsetleten se je napotil kot turist in lovec po Afriki. Vrnil so ni pet let, prepotoval vso Afriko, zlasti ozemlje ob Kongu, in je pomagal ustanoviti Stanleyu in Sir Francis Winto-< nu, poznejšemu dvornemu maršalu angleškega kralja, državo Kongo. Casement je na glasu kot daleč naj-znamenite j i in najzaslužneji konzular-ni uradnik v zadnjih dvajsetih letih. Saj ga je kralj Jurij V. [»oplemenitil, ko je podedoval vlado. Bil je med drui gim generalni konzul v Laurenco Mar-ijues v portugalski Vzhodni Afriki, v zapadno afriških kolonijah, v Gauru v francoskem Kongu, na Haiti, St. Do-mingo in v Rio de Janeiro. Bistrih oči in strogo pravičen je premotril razmero v teh pokrajinah in odkril dvakrat ne-doslatnosti najhujše vrste, ter se ni umiril, preden niso izginile s sveta. Njegova poročila iz Konga so bila tako žalostna, da se je moral Leopold II., kralj belgijski, odločili in poslati v Kongo preiskovalno komisijo, ki jo poročala meseca oktobra 1905 o svojih izkušnjah. Ta poročila so napravila konec izsesevalnemu zistemu. Sir Roger Casement se sicer izprva ni zameril angleški vladi, pač pa mu jo hudo zameril krog vplivnih visokih finančnikov, ko je odkril strahote, ki jih jo uganjala neka angleška družba na domačinih v Braziliji in na Peru-vanskem. Na prošnjo ministra Greya jo prepotoval v avgustu 1910 kot. generalni konzul indijska plemena ob reki Putumayo, pritoku Amazonske roko, da je preiskal sramotne čine grabežljivih nakupovalcev kavčuka, ki so iz-Irebljevali cela plemena. Poročilu je priložil 30 zasliševal n i I) zapisnikov. Na i o poročilo je imenovala angleška zbornica posebno zbornično preiskovalno komisijo, ki je imela 30 sej, zaslišala 27 prič in izdala naposled uničevalno obsodbo za londonsko finančno družbo. priljubljen. — Razmere na italijanskem bojišču so v tem oziru pač veliko boljšo, kot so bile v Galiciji, kjer sem navadno jio 10 dni moral čakati, prodno sem prejel časopis, in če sem ga sploli prejel. Preberem vedno natančno celega »Slovenca« in ne kot v miru, ko sem samo površno pregledal stvari, ki so me ravno zanimale. Pri tem se čutim kot, doma, ker čitam domače stvari. Sicer se ne morem pritoževati, da sem daleč v tujini, ker sem v bližini svojega doma, komaj 60 km zračne črte oddaljen; med tem ko sem bil v Galiciji in zlasti v Besarabiji najmanj 1500 km; ampak če je človek vojak in zlasti na bojišču že čez eno leto, in če vidi svojo domovino spremenjeno v bojno polje, vendar ne more občutiti toga, kar ie preje, ko so bili časi mirni, in če bi bil tudi doma; je pač vojska in to občuti vsakdo. Koliko časa vsak dan potrosim z mislimi ali bolje rečeno, si krajšam čas, kako krasno bode, ko so povrne mir in si bodem pri čitanju »Slovenca« obujal spomine na nekdanje dni, ko sem čital isti list na bojnem uoliu. Zjutraj na vso zgodaj, ko se prebudim, iue vpraša moj služabnik, če :;ein že prečita! »Slovenca«. Tudi on se je tako navadil na »Slovenca«, da ga komaj pričakuje. In potem potuje iz rok v roke celi dan. Zvečer mi ga prinese služabnik zopet nazaj. Tedaj izgleda oblika »Slovenca« prekrasno: strgan, zamazan; nos začuti različne duhove, tako da vem za vse špecijalitete jedi in pijač, s katerimi se je tisti dan moštvo krepčalo, in da lahko študiram kvalitativno, včasih pa tudi kvantitativno kemijo različnih organskih in anorganskih spojin. In kadar »Slovenca« ni, kako pusto je zvečer v postelji. Nekaj mi manjka in kar zaspati radi tega ne morem. Zato po nedeljah in praznikih vo lno slabo spim, tako da me drugi dan vprašujejo tovariši, če sem bolan, ker slabo izgledam. Vos čas namreč, kar som na južni fronti, so ugodnosti za spanje iz-borne; to jo seveda razumljivo, ker se fronta ne pomika ne naprej ne nazaj, ampak stojimo nepremakljivo v svojih postojankah, kakor pribiti. V Galiciji se nismo navadno nikjer več mudili kakor pet dni. Vojska v enoinistih postojankah jo veliko bolj prijetna, kakor pa neprestano divjanje iz kraja v kraj. Drugi dan, ko prejšnji večer »Slovenca« nisem prejel, me vpraša zopet jjrav hlastno moj služabnik, če sem že prečila! »Slovenca«. »Ja, ljubi moi Ma- rinčič, včeraj ga pa ni bilo,« in s tako klavrno povešeno glavo odide. In ko pridem čez dan med moje ljudi, pa. me marsikdo ustavi z nagovorom:: »Včeraj ga pa ni bilo.« »Ne, zato bodeta pa jutri dva in bo veselje večje, ker boš lahko dalj časa čital.« Potolažen odide po svojih opravkih, zamišljen Bog ve kam: na dom, na svojo ljubo... Tudi jaz se v takih slučajih zamislim nekam, daleč, daleč od tod, srčno hrepev nje po najdražjem se mi oglaša in v mislih postanem »dozerter« naši fronti in se preselim na severno, v Kolomejo, da bi še enkrat preživel one strašne, obenem najkrasnejse dneve mojega življenja, ko pričakuje človek v objemu najdražjega bitja smrti. Ah prekrasni spomini na svetovno vojsko! Poglej, preljubi »Slovenec«, kako sem postal naenkrat otožen in samo radi tega, ker Te nisem včeraj, ko bi Te moral, ker je bil predvčerajšnji dan delavnik, prejel. Ne bcwli tak, kot nezvesto dekle, ki ljubi danes tega, jutri onega, prihodnji dan zopet, prvega itd,.. Sicer sta si v lastnosti »mnogo .jih ljubili« precej podobna, ampak rt 'i Tebe vendar ne boclem nikdar ljubosumen. Iskren pozdrav prevdani Ti / Zasluga Sir Rogerja jo bila, da je pregovoril v dolgem posvetovanju tedanjega ameriškega predsednika Taf-ta. naj sodeluje pri onemogočenju teh strahot. Angleški kralj je nagradil delovanje Casementovo z mnogimi poča-ščenji. Podelil mu je viteStvo in visokih odlik in redov, katere je sicer odložil zopet, ko je ostavil državno službo. To leta 1913. na svojo željo, da bi se povsem posvetil domaČi irski politiki, kateri je daroval nemudoma vso svojo moč. Odlična njegova osebnost ga je privedla skoro na prvo mesto med voditelji irsko-narodnega gibanja. Od tega trenotka dalje ga je besno črtila angleška vlada. Saj je splošno znano, kako nizkih pomočkov si je izbrala, da bi ga uničila. Angleški poslanik v Kri-stijaniji je naravnost hotel podkupiti norveškega Rogerjevepa spremljevalca, naj bi ga umoril. Ali Norvežan je bil častivreden človek, in načrt se je igjalovil. . , Srd do vnetega orjaškega, visokoraslega moža z lepimi, sanjavimi, svetlo sinjimi očmi in sivkasto brado se more razumevati, ako se pomisli, kako so ga vzljubili Irci. »Ni ga Irca, da ne bi poznal njegovega imena,« je pisal nekdo leta 1914., »ni ga, ki ga ne bi ča-etil, in jezera njegovih rojakov bi v hipu dala življenje zanj. In to niso prazne besede. Doživel sam sam — na dolgi avtovožnji je bilo, na katero se je napotil, da bi mi pokazal najzatiraneje kraje na Irskem—»Joživel v Cannomari, ur Galway in Limmeriku, da so brzoja-vili pred njim: »Sir Roger prihaja!« Od kraja do kraja je brzela vest, in tisoči in tisoči Ircev so se zbrali povsod, vrste mladih, krepkih mož, ki so ga dvignili c voza, pojoči irsko vstaško pesem, v kateri so besede, da Angleška mori može in žene, ki nosijo zeleno (irsko narodno) barvo.« Sir Roger je danes najznamenitejši Irski domoljub. Sedanja vojna se mii je zdela veleprilična za Irsko, ki naj bi ae lotila zopet boja za svobodo. Zato je odpotoval ob pričetku vojne na Nem-gko, da je pridobil od vlade zagotovilo, nemške čete, ako bi prišle na Irsko, ne bi prišle tja kot osvojevalke, ki bi Irski delale krivico, temveč Kot prijateljice in osvoboditeljice irskega naroda. Sir Roger Casement je bil v sedanjosti redek velik idealist in prijatelj človeštva. V stoletja stari zgodovini irskega osvobodilnega gibanja se bode blestelo njegovo ime slavljeno poleg imen Danijel O* Conell, Parnell in drugih. Ako pade plemenita glava rablju pod sekiro, bode vzklilo iz njegove krvi le novo življenje in rodilo novo navdušenje za irsko etvar na Irskem, a še posebno v 'Ameriki. Naj Angleži že postavijo zelenemu otoku, ki je pil že toliko krvi, v Casementu novega mučenika ali ne, 'duh Casementov, duh junaštva in po-Srtvovalnostl bo živel dalje. Gospodarske vesti. Na Ogrskem so v nekaterih komi-tatih že začeli žeti rž in pšenico. Od prihodnjega tedna dalje bo več ali manj cela Ogrska v žetvi. Tudi v Avstriji se bo žetev kmalu pričela. Poljedelsko ministrstvo je občinam in gospodarskim organizacijam poslalo posebno okrožnico, v L .čeri znova opozarja na odredbe, ki so se izdale tekom vojne za zagotovitev žetve; občine naj kot nadzoroval-na oblast nemudoma skličejo žetvene komisije. Ker je lani neugodno vreme ob žetvi napravilo veliko škode, je ogrska vlada vse potrebno ukrenila, da so letos kaj takega ne zgodi. Porabile so bodo vse razpoložljive delavne moči, da se žetev v Čim najkrajšem času iz-vrSi in spravi. Občine in okrajni odbori so pooblaščeni, da pritegnejo k delu vse doma ostale, ženske, deklice in dečke. Vojni ujetniki se razdele delovnim odsekom po celi deželi. Razen tega so najeli na Ruskem Poljskem več tisoč delavcev. Stroji se bo1, niti oblačka o in mirno je in tam je pa-ki je zamrl na latančno 5 po- Spoštovani g.! »... Sedaj, ko smo tisnili daleč nazaj, imam da Vam popišem, какб njeni k r s t in kakć m pri srcu. Lep, krasen dan, top na nebu. Skrivnostnotih t bilo tisto popoldne. Le ti del kak italijanski strel, robu gozda. Ura je bila _____ poldne, ko je naša artiljcrija oddala prvi strel. Zdajci se je začel pravi pravcati pekel. Začela je deljovati tudi pehota, naša in sovražna. Krogle so žvižgale nad našimi glavami, kakor kadar gre toča. Naži 30.5 cm so nam grmeli nad glavami v sovražne postojanko, ragljale so strojne puške, plavale so po zraku mine, počasi, da smo jih lahko opazovali, na tleh pa so ss z grozovitim pokom razpokavale; bil jo cel sodni dan. Mi smo imeli postojanke ob robu gozda, sovražnik pa je st4al na pobočju sredi travnika, kakih 100 korakov prod nami. Gledal sem in strmel, kaj bo zdaj... Moj vod se je nahajal kakih 20 korakov za našimi postojankami, za rezervo; aU jaz sem si pribor hotel ogledati in sem ležal spredaj. Streljalo se je natančno 1 uro. Ob 6. uri popoidne so naši topovi utihnili. Vsak izmed nas je dobro vedel, kaj to pomeni. Naenkrat mučna tišina. Poteze na obrazih so se spreminjale, prsa so hropla, oči vseh so zrle tja gori, kjer so italijanske Žične ograje ležalo raztrgane na tleh; vedel som dobro: zdaj pride juri«, na nož! Blizu mene je nekdo nepotrpožljivo šepnil; »Kaj čakamo? Bajonet —« listi hip od leve strani povelje: »Naprej!« Naenkrat divje kričanje in rjovenje po celi rojili črti: »Naprej, hurA, kura! --« Vsa dolga vrsta se je vzdignila, v rokah puške z bajoneti, in divjala in kričala po hribu gori, da so so tresla tla. Sovražnik je bil v prvem hipu kakor onemel; toda naglo °e je zavedel in že so začele delovati njegove strojne puške. Tu se je zgrudil eden naših fantov, tam zopet kriknil drugi in se opo-tekel... Toda naši fantje ne poznajo ovir. Še 30 korakov do žičnih ovir, še 20, samo še 10... »Naprej, fant je!« Italijani niso mogli vzdržati. En del jih je planil ven iz strelnih jarkov, roko kvišku in bele robce, drugi pa so obrnili hrbet in bežali proti gozdu navzgor. Ze so naši preskočili strelne jarke, en veličastni: »Naprej! — Hura...« in potem niso od onemoglosti mogli več naprej; razen tegale čakala tudi gori pri gozdu sovražna [rezerva in nove postojanke. Naši so Ifpli in zopet, začeli streljati. — V tem sem dobil povelje, naj s svojim (in ? vojska še dolgo trajala, pač tipajo, morebiti so tudi o tem prepričani, da se jim bo do jeseni posrečilo NcniCijo prisiliti, da se bo morala povsod otiejiti na obrambo in da jo po pretečei težavni zimi prisilijo, da poklekne. Miiovno vprašanje. Londonski »Economist« stavi naslednje mirovne pogoje: 1. Nobena izprememba evropskega zemljevida. 2. Vsaka država plača svoje vojne stroške, izvzemši Belgija, ki dobi odškodnino. 3. Nobena gospodarska vojna. 4. Omejitev oboroževanja in obligato-rična razsodišča. Angleški krogi, ki so za mir, smatrajo te pogoje kot zelo umljive. Vojske z nalilo. Hudi boli ш Doiierdobski planoti. Mani povsod odbili. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 30. junija. (K. u.) Uradno se razglaša: Boji v odseku Doberdobske planote se nadaljujejo, posebno ljuto so se bojevali ponoči v prostoru pri Sv. Martinu. Naše čete so zopet odbile vse napade Italijanov, le vzhodno od Selc se še nekateri jarki čistijo. Ključ do Gorice je obstreljeval sovražnik s topovi in z metalci min. Preprečili smo poizkuse sovražne pehote, ki je poizkušala napredovati proti naši postojanki pri Podgori. Na koroški bojni črti so se izjalovili napadi sovražnika na Veliki in na Mali Pal kakor tudi na Freikolel. V Pustrski dolini obstreljujejo daleč noseči topovi kraja Sillian in Innichen. Med Brento in Adižo se slika o delovanju Italijanov ni nič izpremenila. Močnejši in slabejši oddelki so napadli mnogo postojank bojne črte, a uspeli niso. Pri takem napadu na našo postojanko Borcarola je streljalo italijansko topništvo krepko v črte lastne pehote, ki je boječe napredovala. V včerajšnjih bojih so privedle naše čete 300 ujetnikov, med njimi 5 častnikov, 7 strojnih pušk in 400 pušk. Namestnik načelnika generalnega štaba: У - pl. Hofer, fml. Italijansko uradno poročilo. Rim, 28. junija. Od Adiže do Bren-te postaja sovražni odpor, podpiran od prevladaj očih, za obrambo močno utrjenih postojank,.živahnejši in vstrajnej-ši. Kljub temu so naše čete tudi včeraj dosegle znatne uspehe. V Val Lagarina in Vallarsa intenzivno delovanje artiljerije. Obstreljevali smo sovražne postojanke na Monte .Trappola, Monte Testo in na Col Santo. Polastili smo se močno utrjenega jark blizu Malega Zugna. Na cesti Posina-Astico so našo čete osvojile sovražne postojanke na Monte Camonta severno od Fusine in na Monte Caviolo, ki obvladuje ocl severa Ar-siero. Drzni konjeniški oddelki so na cesti v dolini Astica prodrli do Pede-ecalle. Na Asiaški planoti smo zasedli južno pobočje Val cl'Assa in dosegli pobočja Monte Rasta, Monte Intterrotto in Monte Moseiacli, katero so branile močne sovražne zadnje čete. Dalje severno smo priborili postojanko na Monte Colombaro. Naše četd se bližajo dolini Galmarare. Na ostalih točkah bojne črte ob Brenti je položaj neizpremenjen. V Karniji so sledili včeraj po močni artiljerijski pripravi sijajni napadi naše pehote, ki je osvojila sovražne jarke in opirališča v odseku Freikofela. Ob soški črti artiljerijsko delovanje in napadi naših oddelkov. Ugrabili smo 353 ujetnikov, med njimi 7 častnikov in zaplenili 2 strojni puški. Naše postojanke pri Gorici v italijanskem bobnečem ognju. Goriško, dne 29. jun. 1916 Zadnje dni nismo imeli krog Gorice Večjih bojev, čeprav je sovražnik dosledno napadal v presledkih naše postojanke. Sinoči, v sredo, točno ob pol 7. uri popoldne, pa so zopet otvorili Lahi na doberdobski planoti strašen artiljerijski bobneč ogenj. V boj je poseglo vse topništvo na obeh straneh. Bitka je trajala celo noč brez prestani'a z vso silovitostjo. Grmenje topov je bilo naravnost strašno. Šele danes zju traj jc zopet nastopil mir. Toda popoldne je kanonada zopet pričela. Kdo je porušil Asiago? Dunaj, 30. junija. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Italijansko dnevno poročilo z dne 27. junija povdar-ja kot dokaz nam lastnega barbarstva, da so bili Asiago in drugi cvetoči kraji od sovražnika izpremenjeni v razvaline. Tej trditvi nasproti je treba pribiti, da je med boji za Asiago vsekako nekaj hiš v mestu in okoliških krajih po našem artiljerijskem ognju trpelo. Težka škoda v Asiagu je pa nastala šele po ognju italijan. artiljerije, ki jc po zavzetju mesta po naših četah vzela mesto pod težki artiljerijski ogenj in je popolnoma porušila, tako da je Asiago sedaj res kup razvalin. Je tedaj zavestna potvorba dejstev, če laško vojno vodstvo skuša po italijanski artiljeriji povzročeno porušenjo mesta sedaj opisovati kot dokaz za naše barbarstvo. Enako jc treba ceniti tudi ostale podatke Cadornovega poročila, tako da so vse navedene osvojitve razumeti tako, da so Italijani vsa od nas izpraznjena ozemlja zasedli brez vsakega odpora ali k večjemu v ognju naših zadnjih patrulj. Večji boji so se vršili šele na od nas izbrani novi odporni črti in izpadli vseskozi neugodno za Italijane. Težave Lahov na bojišču. Lugano, 30. junija. Iz Milana: Z bojišča se poroča, da morajo premagati velike težave, predno bodo mogli organizirati novo italijansko protiofenzivo. Uničeni so vsi vodovodi, zato morajo vodo prinašati z mulami. Graditi morajo nova pota. Umeten gozd so morali nasaditi 10 km daleč, da so preprečili sovražnim letalcem znanje novih laš-rih taborov in skladišč streliva. Graditi morajo nove telefonske zveze in mostove. Švedi o laških uspehih. Stockholm, 30. junija. Vojaški kritik lista »Dagbladfet« je mnenja, da se je laška defenziva manj vsled vojaških uspehov Italijanov kot pa vsled zaslug Brusilova izpremenila v laško ofenzivo. Avstrijska vojna poročila po pravici opisuje umikanje kot v celoti neopaženo podjetje brez izgub. Da pravijo Italijani, da so to umikanje metodično izsilili, se iz narodnopsiholoških vzrokov ni čuditi. Dejansko sc mora vloga laških čet znitno omejiti. To izhaja tudi iz tega, da ne omenjajo nič ujetnikov in nič plena na topovih. Švicarska sodba o položaju na laškem bojišču. Čutili, 29. junija. »Ziiricher Tages-anzeiger« piše: Italijani zdaj uradno po-; ročajo o obsegu ozemlja, ki so ga Avstrij ci prostovoljno izpraznili. Uspeh je pač malopoftiemben in ne odgovarja zmagoslavju v Italiji, ker so Avstrijci do te ure ni?o nikjer umaknili v globini 5 kilometrov. Na zemljevidu se izprememba bojne črte komaj zapazi. Laški kralj v Asiagu. Rotterdam, 30. junija. Kralj Italije je došel predvčerajšnjim v Asiago. Cadornovi načrti. Lugano, 30. junija. »Corriere della Sera« piše k položaju na italijanski fronti: Stoji, da je sedaj prodiranje Italijanov, ki so se vseh sovražnih postojank brez truda polastili, naletelo na ovire. Sovražni pehotni oddelki in strojne puške so si povsod ustvarili opirališča in sovražna artiljerija je že zavzela svoje postojanke. Nasprotno pa upa »Secolo'<, da bo sovražnik kmalu vržen čez mejo, nato je treba paziti na Ort-lersko skupino in na Dolomite, ker bo Ca-dorna tam pričel svojo ofenzivo. Nova prebiranja v Italiji. Rim, 29. junija. (Kor. ur.) 10. julija so pozvani pocl orožje: tretja skupina rojstnih letnikov 1882 in 1883, dalje preiščejo nepotrjene letnike 1882 do 1885, dalje tiste, ki so jih zvrgli radi napak hrbtenice ali na prsih letnikov 1886 do 1894 in iz mornariških naclo-mestilnih okrajev letnika 1889 do 1894. Burni prizori v italijanski zbornici. Curih, 30. junija. (Kor. ur.) V včerajšnji seji laške zbornice je rekel poslanec Carniani, da ceni vojne izdatke Italije na deset tisoč milijonov! Socialistični poslanec Treves je rekel, da ker jc ostal Sonnino v vladi, ni upati na to, da bo nova vlada dopuščala večjo javno svobodo in resno javno sodelovanje parlamenta. Dvomi, da brani in spoštuje sporazum odkritosrčno koristi in pravice Italije. Trgi. ki jih potrebuje Italija, bodo morali ostati odprti tudi po vojski. Italija ne sme postati orodje Kospodai'skega in političnega imperializma Anglije in se ne sme prepustiti izkoriščanju Anglije na način, kakor ta izkorišča angleške kolonije. Italijanskih izdelkov ne kupujejo v Franciji in v Angliji, marveč jim konkurirajo; potrebujejo za to trge osrednjih velesil. Želi, na j Italija v pravem trenutku prevzame zgodovinsko poslaništvo za slogo in za mir med narodi, ki ji gre po njenem zemljepisnem položaju. Republikanski poslanec Colaiani prekine govornika in kriči: »To bi bil nemški mir!« Socialistični poslanci kriče nad Colaianinom. Razvije se strašen ropot. Poslanci in stranke se psujejo s klici: »Proč z vojsko!« »Živio Italija!« »Avstrijci!« »Francozi!« »Tepci!« »Kana-lje!« Ko se je polegel vihar, ki je trajal do 10 minut, je govoril katoliško socialni poslanec Migholi; rekel je, da obsoja vojsko, če je tudi poslanec, ki versko enako misli kot on, postal minister. Načelna nasprotstva med člani nove vlade izključujejo, da bi bila sposobna za delo. Boji na zflMu. Angleži pričeli z ofenzivo. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 30. junija. Veliki glavni stan: Naše čete so tudi včeraj in ponoči odbile angleške in francoske sunke na več mestih pri Richebourg takoj s protinapadom. Sovražnik nadaljuje brez uspeha svoje napade v množicah. Z odmori se je nadaljevalo močno delovanje s topovi. Krvavo smo odbili jugovzhodno od Tahure in pri selu Maiscn de Champa-gne francoske oddelke, ki so napredovali. Na levem bregu Mcze in na višini 304 so naše čete napredovale; na desnem bregu pehota ni nastopala. Skupno število povodom naših nspehov 23. junija in pri obrambi velikih francoskih napadov privedenih ujetnikov znaša 70 častnikov in 3200 mož. Stotnik Bttlcke je sestrelil zvečer 27. junija pri selu Thiaumont svoje 19. sovražno letalo, poročnik Parschu severno od Peronne 29. t. m. peto letalo. Pri Boureuilles (Argoni) je sestrelil obrambni ogenj francoski dvokrilnik. Vrhovno vojno vodstvo. Francosko uradno poročilo. Pariz, 29. junija oh 3. popoldne. V Champagni pri Tahure, zahodno od griča Le Mesnil se jc posrečil Francozom presenetljiv napad, ki jim je dovolil, da so izčistili sovražne jarke prve vrste in vdrli na več točkah v druge črte, kjer so razstrelili bivališča. Na levem bregu Mozc topniški boj na višini 301, ne da bi nastopila pehota. Na desnem bregu Mozc so napadli Nemci po ljuti celodnevni pripravi s topovi oko-lu 8. zvečer francoske postojanke se-vernozahodno od utrdbe Thiaumont; a zadržal jih je zapiralni in ogenj strojnih pušk; postojank zato niso mogli doseči. Izgube so Nemci zelo čutili. Ponoči so streljali s topovi dalje pri Che-nois. Ob 11. ponoči. Med Soissons in Reims smo dopoldne presenetljivo napadli nemški jarek severnozahodno od Savigneul; zrušili smo bivališča in odvedli ujetnike. V Champagni je zrušil ogenj naših topov naprave sovražnika na Mont Tetu, na griču Le Mesnil in severno od Tahure. Nemci so napadli na levem bregu Moze po živahni pripravi z ognjem okolu pol 5. popoldne postojanke zahodno od višine 304, odbil jih je ogenj naše pehote in zapiralni ogenj. V gozdu Avocourt se je razvil popoldne precej živahen boj z ročnimi granatami. Z desnega brega Moze se ne poroča o nobenem boju pehote. Topništvo je zelo živahno delovalo v odsekih Fleury, v gozdu Vaux, pri Chapitre in pri Le Chenois. Belgijsko poročilo. Močno delovanje s topovi na celi bojni črti belgijske armade posebno v odseku zahodno od Ramscapelle in pri Steenstraete. Angleško poročilo, 29. junija. V zadnjih 24. urah je udrlo veliko število naših poizvedovalnih čet na raznih točkah. cele angleške bojne črte v sovražne jarke. Vse so dosegle svoj smoter; sovražniku so zadale težke izgube, in zaplenile zaloge. Verdun pred padccm? Curih, 30. junija. Vojaški kritiki vseh pariških listov priznavajo, da sc je zelo poslabšal položaj Francozov v Verdunu radi najnovejših uspehov Nemcev. Vkljub junaškemu odporu francoske armade se je posrečilo Nemcem, da so'osvojili nove, važne postojanke; zdaj groze iz bližine notranjim utrdbam. Obkolitev s severovzhoda in z zahoda napreduje; v nekaterih dneh bodo morali rešiti vprašanje, če bodo poklicani činitelji prevzeli odgovornost za to, da bodo Nemci posadko Verduna popolnoma obkolili ali da odrede, naj sc Verdun izprazni, da bodo rešili francoske čete in prepustili Nemcem le kup razvalin. Ofenziva Angležev. Genf, 30. junija. Pariški listi razglašajo z debelimi črkami, deloma s posebnimi izdajami, da se je pričel na celi bojni črti glavni napad Angležev. Razočarani Parižani. Gens, 30. junija. V Parizu se jc včeraj govorilo, da so prebili Angleži nem- ško bojno črto in da so že vzeli Lens in Lille. V Parizu so bili zelo razočarani, ko so izvedeli, da so nasedli. , Joffre zavira. Lugano, 30. junija. »Secolo« poroča, da se Joffre ne strinja s sedanjo angleško ofenzivo, ker Angleži še nimajo dovolj topov in ker angleške čete še niso popolnoma izurjene. 200.000 Arabcev izkrcanih v Toulonu. Barcelona, 30. junija. Španski list »Vauguardia« javlja, da je došla 200.000 mož močna armada Arabcev v Toulon, ki so jih izurili v Tunisu, Alžiru in v Maroku. Francoske tajne seje. Genf, 30. junija. Senat bo imel tri tajne seje. | Baselj, 30. junija. »Baseler Nach-richten«: V tajni seji zbornice je glasoval proti zaupnici vladi prejšnji zunaw nji minister Delcasse. /y Dogodki na Balkanu. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 30. junija. (K. u.) Uradno se razglaša: Pri spodnji Vojuši boji prednjih straž, sicer nič vainega. Namestnik načelnilta generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 30. junija. Veliki glavni stan: ' Položaj se ni izpremenil. Vrhovno vojno vodstvo. Kralj Peter smrtno nevarno oboleL Petrograd, 30. junija. »Novoe Vrem-< ja« javlja, da je kralj Peter smrtnonc-varno obolel. Angleški protektorat nad Solunom. Sofija, 30, junija. Iz diplomatičnih virov poročajo »Narodni Prava«, da bodo Angleži v bližnjih dneh proglasili protektorat nad Solunom in zasedenem ozemlju grške Makedonije. Bolgarija in Amerika. Sofija, 30. junija. Dosedanji vodja ameriškega poslaništva Einstein odide v diplo-matično službo v Ameriko, v Sofijo pa pride generalni konzul Murphy. Nove ententine zahteve na Grškem. Genf, 30, junija. »Matin« poroča, da bo ententa nove zahteve v Atenah stavila šele po končanih volitvah. Volivni boj na Grškem. Listi poročajo, da bo volivni boj na Grškem zelo vroč. Venizelosovi ljudje so si gotovi zmage. Na zahtevo entente je Zaimis imenoval Vcnizelosove pristaše za ona mesta, ki pridejo v poštev pri volitvah. »Secolo« poroča, da Nemcem prijazna stranka na skrivaj pridno deluje in zato je treba odstraniti vse nezanesljive pre-fekte. Nemcem prijazne stranke pod vodstvom Gunarisa so izdale volivno geslo: »Ali slavni kralj Konstantin ali Venizelos.« Volivno geslo entente pa se glasi: Ali je grški narod še za politiko nevtralnosti ali za vojsko na strani entente? Razpoloženje v Romuniji. Lugano, 30. junija. »Popolo d' Italia« izve iz Rima, da se odločno Nemcem prijazna struja v rumunski vladi vsled dosedanje ruske ofenzive ni še prav nič pre-drugačila. Sicer ententine stranke nadaljujejo svojo agitacijo za intervencijo na strani entente, pa vodilni krogi nočejo ničesar slišati. Ljudstvu je gibanje za entento sicer simpatično, čuva pa se nastopiti naravnost za vojsko. Agitacija rumunskih rusofilov brez uspeha. Bukarešt, 30. junija. Poizkusi m* munskih intervcncionistov, da bi vzbudili navdušenje za entento, so se kla-verno končali. Lahko se reče, da so bile vse alarmne vesti iz Rumunije prazne. islam v vojski. Turško poročilo. Carigrad, 30. junija. (K. u.) Poročilo Agence tel. Milli: Glavni stan naznanja: Iraška fronta. Položaj je ne-» izpremenjen. Na perzijski meji so por izkušale ruske sile, ki smo jih bili pregnali iz Kerinda, zapadno od Kesrava-bada, med Kerindom in Ilarunabadom ob cesti v Kermandšah izvajati odpor. Po osemurnem boju, v katerem so utrpeli Rusi velike izgube, so bili prisiljeni, da so bežali v smeri Harunabada« Naše čete jih zasledujejo. \ K a v k a š k a fronta. Na des-» nem krilu in v središču nobenih dogodkov razen neznatnega obojestran-« skega ognja. Na levem krilu jo poizkus šal sovražnik z deli svojih bojnih moči napad na neko postojanko, katero je bil prej zapustil. Napad se jc izjalovili ■ ■ strankam pri sladkornih komisijah na zahtevo proti posebni izjavi in če bodo k temu upravičene, oddajale tudi enkratne sladkorne dodatne izkaznice za vkuhavanje sadja, glaseče se ali na 4 kg, ali na 5 kg, ali na 6 kg sladkorja. Na te izkaznice se bo smel kupovati ozir. prodajati le sladkor v grudah, ne pa tudi v kockali. Kdor bi v nasprotnem smislu postopal, proti temu so bo po obstoječih zakonitih predpisih uradno postopalo. Ij Izgubila je včeraj na ljubljanskem gradu neka dama- usnjato ročno torbico, v kateri se je nahajala denarnica, vožnja legitimacija južne železnice in en ključ. Najditelj se prosi, da prinese izgubljeno proti nagradi v Škofijsko ulico 13 pritličje levo. Ij Izgubil je 8. junija nek vojak v vlaku med postajama Ilirska Bistrica-Št. Peter na Krasu rujavo kartonsko škatljo, v kateri sc je nahajala vojaška bluza, čepica, nekaj perila in druge drobnarjie. Čepica je zaznamovana s črkama D. S. Ako bi kateri izmed takratnih sopotnikov našel dotično škatljo, sc lepo prosi, da jo izroči oziroma pošlje proti nagradi 5 K in povrnitvi stroškov na upravo našega lista. (3) Naše čete so zasedle v protinapadu ob-vladajočo višino, katero je bil imel sovražnik zasedeno. Tekom boja smo uplenili tri strojne puške, število strojnih pušk, ki smo jih uplenili sovražniku v bojih na levem krilu, se je zvišalo na deset. mmi Mobilizacijski krediti dovoljeni. Waskington, 29. junija. (K. u.) Reu-ter: Kongres je sprejel zakonske načrte, s katerimi se pripadniki milice prestavijo v regularno armado in dovoli 27V1> milijona dolarjev za njihov prevoz na mejo. Čete hitro prevažajo na mejo. Poslanika Bolivije in San Salvadorja sta vnovič ponudila posredovanje .Državni tajnik Lansing je izjavil, da bo šele takrat pripravljen pogajati se, ko bodo ujetniki izpuščeni in ko bo prejel odgovor Carranze na ameriško noto. Napetost zopet poostrena. Genf, 30. junija. »Newyork-Herald« poroča, da se je napetost zopet poostrila vsled novega napada Mehikancev blizu moje, pri č~mur so bili trije Ame-rikanci v Hocheti ubiti. Čete Carranze so napadle prednje straže Pershinga, pa so bile odbite. Hughes proli Wilsonu. Amsterdam, 28. junija. (K. u.) »Times« poročajo iz New Vorka, da je odbor napredne stranke s 32 proti 15 glasovom sklenil poslušati Rooseveltov nasvet in podpirati Ilughesa. Ta se je zahvalil z brzojavko, v kateri odkriva svoj program. Wilsonu očita, da je bil proti Nemcem preveč mevžast in da ni znal končati spletk tujcev, ki so si Združene države izbrali za pozorišče svoje gonje in da ni skrbel za primerno vojaško pripravo. Za mehikansko žalo-igro je tudi odgovoren Wilson. Tudi ni spoznal, da trgovina potrebuje varnostno carino. Demokratična stranka ne more čuvati interesov naroda. Na morju. Skupen nastop mornarice sporazuma. Bern. Iz Turina se javlja: Angleški podadmjral Robeck se je pripeljal s štabom v Francijo. Pravijo, da je Ro-beeku naročeno, naj se dogovori o skupnem nastopu mornarice sporazuma. Boj nemške in ruske mornarice. Berlin, 30. junija. (K. u.) Wolffov Tirad: V noči od 29. na 30. junij so nemške torpedovke med Haefringe in Landsortom napadle rusko brodovje: eno oklopno križarko, eno topovsko križarko in 5 rušilcev torpedov, ki so bile očividno poslane ovirat naše trgovsko paroplovstvo. Po kratkem boju so se ruske ladje umaknile. Navzlic ostremu obstreljevanju mi nimamo niti izgub niti poškodb. Naš podvodni čoln brez periskopa. Rotterdam, 30. Neki potnik, ki se je rešil s parnika »Sardinia«, katerega je potopil avstrijski podvodni čoln, je pripovedoval, ko se je vrnil v London: Podvodni čoln je bil najnovejše vrste, brez periskopa. Oborožen je bil z dvema topoma. Parnik je zasledoval z brzino 20 morskih milj. Rešenci so čuli kmalu po potopu svoje ladje še dva poka. Sklepali so zato, da je potopil podvodni čoln še dva druga parnika. Kako manjkajo Anlgežem ladje. Haag. Avstralski ministrski predsednik je moral petkrat preplačati 15 tovornih parnikov s 63.700 tonami, med katerimi je jeden že 17 let star. Minister je rekel, da ladij tako manjka, da je moral ladje ne glede na ceno kupiti. Konec isiori sKe deKlaracile. Angleša vlada je razglasila, da ne misli več vztrajati pri londonski deklaraciji. Gre se za pomorskopravno deklaracijo, ki naj bi bila omogočila absolutno blokado osrednjih sil. Ne cia sc dognati, koliko so Angleži do danes svoj cilj že dosegli, vplivati pa so morale pomembne okoliščine, da je Anglija kot voditeljica blokadnih sil takore-koč razrahljala blokaclno vez. Pred nekaj meseci so v angleški zbornici izjavili, da nekatero angleške industrije ne morejo izhajati brez nemških izdelkov. Norveško nevtralnost ogroženo. Stockholm, 29. junija. (K. u.) Listi poročajo o novi ruski kršitvi švedske nevtralnosti. Pri Jettenholmu v švedskih vodah sta dva ruska torpcdolovca napadla nemški parnik »Ilernianthls«. Streljala nista, ker ie bilo v bližini pre- več švedskih ladij, čez pol uro sta nehala z zasledovanjem. Dnevne novice, -f Tisza zopet na Dunaju. Iz Dunaja poročajo 30. t. m., da je zjutraj prispel ogrski ministrski predsednik groi Tisza. -j- Sekčna svetnika v finančnem ministrstvu sta postala višja finančna svetnika dr. Karol Šavnik in dr. Aleksander Vidic. — Vojna odlikovanja. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: poročnik 87. pp. Franc Gatt, nadporočnik 17. pp. Emerik Cvahte, prideljen orožništvu, nadporočnik 3. bos.-herc. pp. Jernej Zupančič, poročnik 27. pp. Rihard Lončar, poročnika železniškega polka Anton Gašperčič in Emil Mo-ravcc. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil voj. ži-vinozdravnik 5. drag. p. Avguštin Toman. — Srebrn zaslužni križec s kroDo na traku hrabrostne svetinje sta dobila rač. podčastnik 87, pp. Franc Abram in rač. podčastnik 6. polj. top. p, Josip Snoj. — Čez 22 mesecev se je oglasil iz ruskega ujetništva Alojz Ferle iz Svibna št. 10. Bil je ranjen v bitki pri Grodeku, od Rusov ujet, in je sedaj zdrav v Tjume-nu, gubernija Tobolsk, Sibirija. Pisal jc že večkrat, a njegovi domači so šele sedaj dobili prvo dopisnico od njega, Iti je hodila ravno tri mesece. — Torej še je upanje, da se bo oglasil še marsikdo, ki sc ga že davno pogreša. — Potres. Iz Adlešič, 30. junija. Včeraj 29. junija ponoči ob %12. uro smo čutili pri nas precej močan valovit potres, da so okna šklepetala. Nekateri pripovedujejo, da jc bil kmalo potem še drugi, pa bolj lahek potres, kakor bi bilo zagrmelo. — Smrt za domovino. Na Reki — vojaška bolnišnica — jc \imrl Jakob Strgar iz Gorjuš, ki jo bil od začetka v vojski, v Galiciji bolan na koleri, pozneje sc pozdravil, a zopet, zbolel vsled prehlajenja. Pokopali so ga dne 25. junija 1. 1. Naj v miru počiva! — Iz Vo-gelj pri Kranju. Dne 25. junija je umrl v naši občini mož poštenjak g. Mihael Globočnik, posestnik v Voklem in Vog-ljah. Brigal se je za vse občinske naprave, posebno pa za gasilno društvo, katerega ustanovitelj jo bil; načelnik mu je bil od leta 1899. Ko je izbruhnila vojska, moral je tudi on pod orožje. Tu si je nakopal zavra eno bolezen, ki ga je položila v prerani grob. Vsi, ki so ga poznali, žalujejo za njim, posebno pa gasilci, ki bodo pogrešali svojega načelnika. — Bodi mu žemljica lahka, bridko prizadeti rodbini pa naše so-žalje. — Važna za konjerejce, C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani prodaja v sredo, dne 5, julija t. 1., dopoldne ob devetih, na dvorišču družbene podkovske šole v Ljubljani (Poljanska cesta 48) 34 žrebet dražbenim potom. Pravico se udeležiti te dražbe imajo le kmetovalci-konjerejci. — Vojno razstavo na Dunaju so slovesno danes otvorili. — Slovensko Planinsko Društvo opozarja obiskovalce Kamniških planin, da so sedaj oskrbovane koče na Kamniškem sedlu, Veliki planini in Kamniški Bistrici, Obenem naznanja, da vozi ob nedeljah in praznikih zopet večerni vlak ob 9. uri 20 min. iz Kamnika. — Ponesrečena politična demonstracija v Nemčiji. »Mtinch. Neueste Nachiv< poročajo, da so v ponedeljek pristaši radikalno socialnodemokratične stranke v Stuttgartu hoteli prirediti politično demonstracijo. Kolovodje, moške in ženske, so zaprli, sicer je bilo prebivalstvo mirno. Milanske novice. Ij Novo mašo bo imel v nedeljo, dne 2. julija, v cerkvi sv. Jakoba novomašnik tržaške škofije, Ljubljančan, preč. g. Adoli S i m o n i č. Pridiguje pa c. kr, vojni kurat preč. g, Cegnar. Ij Ustanovitev mestne vojne kuhinje. Aprovizačni odsek mestne občine ljubljanske je v včerajšnji seji sklenil odpreti vojno kuhinjo, v kateri se bodo odajala živila zjutraj od 6, do 8., opoldne od 12. do 2. ter zvečer od 6. do 8, ure. Vstop bo dovoljen vsakomur. V začetku bo seveda število obiskovalcev omejeno, in sicer, dokler se ne odpre v slučaju potrebe novih kuhinj, Prva mestna vojna kuhinja bo v Ga-jevi ulici, in sicer v prostorih, kjer je bila preteklo šolsko leto dijaška kuhinja »Domovina«, Juha bo stala 8 vin., zabeljen fižol, krompir in druge enake jedi porcija ■ a 20 vin., bela kava 14 vin., črna kava ; 10 vin. Kuhinja se odpre, če nc bo posebnih ovir, tekom er iga tedna. Vse potrebno se še objavi pravočasno, lj Predaja ohrovta pri mertni aprovi-zaciji. Kakor znano, je mestna aproviza-cija ob cesti na Spodnji Rožnik — med tivolskim gozdom in mestnim vrtom — dala obdelati večje zemljišče ter ga posaditi z razno zelenjavo. Strokovno vodstvo teh nasadov ima mestni vrtnarski nadzornik Hejnic, Preteklo sredo in danes je mestna aprovizacija postavila na trg prvi ohrovt, ki je napravil že prav lepe glave. Komad se prodaja d 20 vin. Prodaja zelenjave iz oprovizačnega vrta se bo nadaljevala v prihodnjih tržnih dneh, lj Prodaja telečjega mesa. Do sedaj so se že skoraj vsi mesarji zavezali, da bodo prodajali telečje meso na drobno do najvišje izmere 1 kg, v večjih množinah pa le na nakaznice. V splošnem se je ta način prodaje mesa čisto dobro obnesel, vendar pa se čujejo sem pa tam pritožbe čez mesarje. Umevno je, da splošno opravljanje ne koristi nikomur. Komur se je zgodila krivica, naj jo v vsakem konkretnem slučaju sporoči mestnemu magistratu. Le tako je mogoče nedostatke odpraviti. Sicer se pa tudi občinstvo opozarja, da naj je pri nakupu telečjega mesa vsaj nekoliko obzirnejše napram drugemu kupujocemu. Nekoliko obzira pa opravičeno zahtevajo tudi lahko mesarji. Ni prijetno oddajati meso, če segajo ljudje z rokami pod sekiro, če trgajo meso mesarju iz rok in Če mesarju izginejo iz stojnice celi komadi telečjega meba. V lastnem interesu vsega prebivalstva je, da se začno ljudje zavedati, da živimo v času vojne, ko je treba napram bližnjemu veliko več obzirnosti kot v mirnem času. Tudi jutri, v nedeljo, bodo prodajali mesarji telečje meso. lj П. odlikovanje članov prostovoljnega reševalnega in gasilneja društva v Ljubljani. V četrtek, na praznik sv. Petra in Pavla, so sc ob 1 'Л2. ur dopoldne zbrali v gasilni dvorani v > Mes nem domu« člani prostovoljnega in reševalnega društva ljubljanskega k proslavi II. odlikovanja svojih tovariSev. Načelnik društva g. Josip Turk je v vznesenih be3edah cčrtal dolžnosti in zasluge društva za javni b agor sploh. Tudi v sedanjih časih se je druUvo izkazalo, da je i v humanitarnem oziru kos svoji nalogi, kar so merodajni činitelji uvideli in zopet jc v čast celega društva sedem članov odlikovanih s častnimi in zaslužnimi kolajnami »Rdečega križa«. Ko je še zbrane člane podkrepil in navdušil, da naj še nadalje z vsemi močmi delujejo v čast in blagor domovine, je razdelil odlikovanja. Odlikovani so bili: blagajnik oddelka g. Anton Leutgeb s srebrno kolajno, z bronastimi pa gg. člani: Ivan Friškovec, Ivan Hiti, Joief Karu, Matija Kemperl, Anton Klcmbis, Fran To-mažič in Ivan Sever. S tem je bilo sicer tiho, a za cclo društvo pomembno slavlje končano in so se člani s slavo-klici na pre-RvetVga cesarja razšli. . lj Proračun ljubljanske mestne občine za čes od 1. julija 1916 do 30. iunija 1917 kaže sledečo sliko: Izdatki 1,967.402 K 37 vin., dohodki 940.724 K 93 vin., pokriti je tedaj še 1,026.677 K 44 vin, lj Šolska slavnost v Lichtenthur-novem zavodu sc na željo mnogih odličnih gostov, ki so vabljeni, ponovi še le v sredo 5. j u 1 i j a ob 7. u r i zvečer in v nedeljo 9. julija ob 5. uri popoldne. lj Umetniška razstava. Zanimanje, ki ga uživa letošnja prireditev, se je v zadnjih dneh skoraj še povečalo. Obisk, je trajno dober in tudi kufrci se Še oglašajo. Poleg že zadnjič omenjenih umetnin so se nadalje prodala sledeča dela: Jakopič R.: »Večer«; Sternen-Klein R.: »Pri toaleti«; Šantel S.: »Aškerc«; Vav-potič I.: »Begunci«. lj Predaja ledu. Prihodnji teden pričela bo mestna aprovizacija dovaža-ti led z vozom tudi po hišah. Odjemalci ledu in tudi privatne stranke, ki žele led dobivati na dom, blagovolijo naj naznaniti svoj naslov in pa katero množino ledu bi odjemale. Priglasitve se sprejemajo le dne 3. julija 1916 od 8. do 12. ure na magistratu v srednji hiši v pisarni pri vhodu na desno ( v veži). Za dovoz na dom (le ob ulicah, kjer se more z vozom do hiše) doplačati bo 2 v. za 1 kg ledu. lj Razstava ženskih ročnih del šentjakobske šole v Mestnem domu se je v vsakem oziru prav povoljno obnesla. Obisk je bil prav mnogobrojen, občinstvo zelo zadovoljno. Čisti dohodek v znesku 874 K 38 vin., namenjen kranjskemu ozir, ljubljanskemu invalidnemu skladu, se je izročil v depot ravnateljstvu pomožnih uradov c. kr. deželne vlade v Ljubljani. Vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli k tej razstavi in k njenemu odličnemu gmotnemu uspehu, gre zaslužena zahvala in vse priznanje. lj Padel jc na laškem bojišču štabni narednik, bivši trg. sotrudnik v Ljubljani Gustav Fr. Hoisclicr. lj Ob poroki dar za sirote. Gospa Ana Poharc, narednika soproga, stanujoča Zaloška cesta, gamizijska bolnica, je nabrala o priliki poroke, oziroma svatbe g. Frana Vlahyga, narednika 17. pešpolka z gospico Angelo Pečarje-vo iz Novega Vodmata za vdove in sirote padlih Ljubljančanov vsoto 25 K. lj Umrla je včeraj gdč. Ana S i n -kovic, sestra pokojnega, g. sodnika dr. Ivana Šinkovica, stara 33 let. lj Prodajalci sladkorja pozor. Ob prihodnjem sladkornem dnevu sc bodo Primorske novice. Trgovska akademija v Trstu. C. kr. trgovsko akademijo v Trstu jc poleg šestih dijakov italijansko narodnosti dovršil tudi naš rojak Vin. Del L in z ter z odličnim uspehom napravil zrelostni izpit. Gospod Vinko ВЛ1 Linz je sin znanega trgovca in posestnika Petra Dol Linza v Ilruševju pri Postojni. Hadl veleizdajnlstva preganja tržaško deželno sodišče v Trstu-Volosko sledeče krivce: 1. Ulixesa Cherubini, roj. 1. 1876. v Malem Lošinju, poveljnika lad je »Alice«, last Austro-America-ne; 2. Marija Sciucea, roj. 1. 1880. v Trstu, strojnika ladje »Alice« in 3. Antona Cosulich, roj. 1. 1875. v Malem Lošinju, ladijskega poveljnika, slednjič generalnega zastopnika Austro-America-ne v Buenos A'ires. Vsem trem sc za-plenja celokupno premoženje. Ladja »Alice« je bila boje izdana sovražniku. Prve sveže *igs so prišle 27. jun. na tržaški trg. Prodajajo jih po 7 in 9 vin. komad. Blago jc dobro in zdravo. Tobaka je prišlo te dni nekaj v Trst. Kadilci so se drenjali pred trafikami. »Šnofarice« pa niso dobile ničesar. Vročina v Trsiu je pričela hudo pritiskati. Popoldanske uradne ure so zato podaljšali in se privatni uradi od-pro šele ob 5. uri in trajajo do 7. ure zvečer. Zelenjave na tržaškem trgu primanjkuje. Sedaj so vpeljali to novost, da prodajajo solato na kilogram po 60 vinarjev. Zavod za vojne invalide z vsemi potrebnimi oddelki za lrirurgično in fizika-lično terapijo, delavnico za izdelovanje umetnih udov itd. ustanove v Trstu. Načrti so že gotovi, — V odlikovanje je predlagan slovenski junak kadet g. Albin Šiško-v i č pri c. kr. havb. polku št. 28, -i. bat. Izvršil je na italijansko-tirolskem bojišču junaški čin, o katerem bo pa mogoče šele pozneje govoriti. Imenovani je sin g. trgovca K. Šiškoviča iz Iler-pelje-Kozina, ki ga diči odlikovanje iz bosen. hercegov. bojev 1. 1878. Umrl je v sredo v Rojanu po kratki bolezni, star še le 34 let, g. Ciril Lavrenčič. — Umrl je v tržaški bolnišnici prostak Ambrož Zarja. — V bolnišnici na Ogrskem je umrl učitelj voditelj v Otaležu pri Cerknem Stanko Ter-dan. V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Pod Trančo« vijudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter sc priporočata, da jima ohranijo p. n. odjmialci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve. Naravna najbogatejši alkalični (natror. litijev) kislec na Češkem. — Izborna dietotiena namizna pijača. O vrednosti „Bilinska" izvolite vprašati hišnega zdravnika. Vermut vino najboljše kakovosti se dobi v sodčkih od 56 litrov naprej po primerno nizki ceni pri M.RosneraCs. v Ljubljani. + ало n irojni i j« 1 Marija Gor|anc naznanja v svojem in vseh sorodnikov imenu pro-tužno vest, da j« Bogu Vsemogočnemu dopadlo n;eno nad vse ljubljeno teto Jerico Strupi hiino posestnic» v Sp. Domžalah h. i. 5G danes, 30. juniju/ob i/44. uri zjutraj, prevideno s tolažili sv. vere, v 68. letu njene starosti nepričakovano poklicati k Sebi v boljše življenje. Pogreb bo v redeljo, 2. julija, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na župno pokopališke v Domžalah. Sv. maše zadusnice se bodo opravile v Domžalah in v Kranju. Preblago nepozabno pokojnico priporočam v pobožno molitev in blag spomin! DOMŽALE, dne 30. junija 1916. Globoke žalosti potrti naznanjamo tužno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi naSo ljubljeno hčerko, svakinjo in teto Ano Sinkovic v 33. letu starosti, po dolgi, mučni bolezni, večkrat prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, včeraj ob pol 9. uri zvečer. Pogreb drage rajnice bode v nedeljo dne 2. julija ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Dunajska cesta 5tev. 17 na pokopališče k Sv. Križu. Nepozabno rajnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin! Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župnl cerkvi Marijinega oznanjenja. V Ljubljani, 2. julija 1916. Žalujoči ostali. Zahoala. Vsem, ki so našega soproga, očeta in strica gospoda Jerneja Serganf hišnega posestnika in dolgoletnega kletarja v pivovarni »Reiningbaus« spremili na zadnji poti, se tem potom srčno zahvaljujemo. Posebej pa se zahvaljujemo pivovarni „Reininghaus" ter si. požarni brambi v Zgornji Šiški za darovane vence. Vsem še enkrat srčna hvala! Zgornja Šiška 1. julija 1916. Žalujoči ostali. ЈНУПН ZHHMHLH gosp. Franc \VillieIm, lekarnarju, c. in kr. dobavitelju v Neuukirchenu, Nižje-avstrijsko, iznajditelju ČHJH UfiLHELIKI Če stopim s tem v javnost, storim to samo radi tega, da se predvsem zahvalim gospodu Willielm, lekarnarju v Neunkirchenu, za odlično pomoč, ki mi jo je nudil njegov kri čisteči čaj pri mojih skelečih revmatičnih bo-leč.nah kakor tudi, da opozorim na ta odlični čaj še druge, ki morajo trpeti vsled te hude bolezni. Po štiritedenski uporabi imenovanega čaja nisem samo zgubila vseh bolečin, katerih Š9 sedaj, ko že 6 tednov ne uživam v»č čaja. nič več ne čutim, temveč so je tudi celo mojo zdravstveno stanjo izdatno zboljšalo. Trdno sem prepričana, da bodo vsak, ki se v podobni bolezni zateče k temu etiju enako kot jaz, blagoslavljal g. Franc \Vilhe!nia. Z odličnim spoštovinjem grofica Boischin-Streiffeld, soproga podpolkovnika. Cena zavoja K 2-—, 6 zavoj, K 10'—. Kjer ni naprodaj v lekarnah ali dro2e-rijal), pošiljamo naravnost. У Krškem na Dolenjskem je takoj na prodaj lepo pose Jbstoječc iz hiše in prostornih gospodarskih poslopij i. velikim dvoriščem, rastlinjakom, iedonico, parkom, vrtovi, vto ob cesti, ter iz vinogradov, travnikov, njiv itd. Krasna pril ka ta vsakršno podjetje vsled usodne loge in velikih prostornostij, — ali pn tudi za mirno življenje. Pojasnila daje dr J. lločevnr, župan v Krškem. 153 V Ilirski Bistrici pri Cerkvi je naprodaj novo hiša s Irgovino z mešanim blagom vred. Ponudbe na upravo Slovenca pod Ilirska Bistrica. Pri gradnji tovarne v Tesliću (Bosna) sprejme se proti plači 80 do 100 vinarjav na uro delo od 10 do 11 ur dnevno. Zidarji preko 40 let idejo lahko na nabor, oni mlnjii četudi potrjeni za vojaščino, so tu oproščeni vojaštva za dobo dela. Delo bo trajalo do božiča. Pismena vprašanja na stavbeno podjetje Adam Till, Teslič Bosna. Bieefo se Frančiška Korsič s 5 otroci in brata Jožet in Anton Korsič iz Gorenj. Gero-vega občina Sv. Florijan pri Gorici, ki se pogrešajo od početka vojske z Italijani. Kdor kaj ve o njili, naj sporoči na naslov: Jernej Korsič, Dunaj XVI. Auzengruberplatz 4, T. 2. V nedeljo, dnć 3. julija od opoldne do 6. ure zvečer se bo prodala v štefanji vasi štev. 76 pri Ljubljani ki bo v petih dneh imela tele. Proda se z nekaj zemljišča z gostilnr«, trgovino mešanega blaga in deželnih pridelkov, žganjetoiem, tobakarno itd. tik farno cerkve in ljudske šole v prav prometnem krnju na deželi. Hiša s hlevom in kegljiščem brez blaga se proda za 1j 000 K — z vsem trgovskim blagom ter vinom in žganjem skupaj pa za 34.000 K — ptlovična vrednost hiše se plačuje lahko nu obrok«. — Oglasiti se je pri lastniku LOKI SfiNfCA trgovec v Šmariu pri Sevnici ob Savi na Štajerskem, Kupi se kakih 50 kg ali več lepih, debelih, trdih, temnih u t m џ © ms Ponudbe na Marijin trg 3/III desno. Za gospodično samo se išče s kuhinjo. Ponudbe na upravo lista pod »1. avgust«/!. aiatsaacjisaataaa^aaasnaansasnasiaLaccj Proda se iz proste roke obstoječa iz 5 stanovanj in hleva ža 3 konje. Več se izve: Jenkova ulica št. 14, сссссгоазсашсвсссоа^саасс^сп^оп Urez zvišanja cen radi v3iiko zalooci Britev, zelo fina kakovost, takoj vpo-rabna, K 3'-, 4'—, 5 -», 6"-. lirlv.Mti aparat v eleg. nikeln. e.niju s 1 rezerv, rezili K 6'- in K fi'80, v fini kaseli z zrcalom, čopičem itd. s u !a rezili K 7'50 in K I2 -. NatbolJ. t. «|ieolal. jamstv. rezila, tr.cat K 3*60, I. solin, lacsotrlžnlk z dvema premikal«, glavnikoma K 7'5U Po-šilia se po povzetju. PoSiljatvc na vojno pošto proti vposlatvi zneska in K 1 — za poštnino. Specialna tvrdka za solinško jekleno blago A. VVEISBERG, Duna] II. Untero Donaustrasse 23 S, odd IV. Katalogi in engros-ceniki za trgovce zastonj. Zastopnik, se iščejo. Slovensko dopisovanje. Vsakovrstne 1414 priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu FR. CERAR, tovarna slamnikov v Stobu pošta Domžale pri Ljubljani. GosfšSnššSto posestvo na glavni ceMi, v neposredni bdižini Ljubljane, obstoječe iz enouadstropue hiše, velikegu kostanjevega in zelenjadnega vrta, je z opravo vred ln oustopom koncesije radi dru/insKili razmer pod ugodnimi pogoji 1&Г na prodaj! TJBg Vprašanja— na upravo lista pod »Gostilna*. — o FRANCU LUDOVIKO, ki je služil pri 27. p. in se je bojeval na srbskem bojišču? Sporoča naj se ženi M. LUDOVIKO, Jesenice. nošta Medija-Izlake, Dol. Zahvnifi. Povodom smrti naše nepozabne, iskreno ljubljene matere ozir. sestre in tete gospe Ivane Verbiž prisrčna zahvala vsem mnogobrojnim udeležencem pogreba od blizu in daleč kakor tudi na vsem izkazanem sočutju. VRHNIKA, 1. julija 191(5. ŽaluiočS ostali. Gospodična rešča vseh pisarniških 3" n. a. dež. življ. in rentne, r.ezg. in jamstvene zavarovalnice sprejma zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja. Javen zavod Absolutna varnost. Nfzke premije. Udeleba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem leta 114............................K 173,490.838 — Stanjegarancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022-76 V letui914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dob.čka . . K 432.232-66 Kdor lamerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za Dd]:iO zaOSFOOailie, naj sev lastno korist obrne do gori imenovane nodružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto. 1439 BW" Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezie cesta št 12. Reslfeva cesta, Reslfeva cesta, Prosim cenj. odjemalce, da si potrebščine na porcelanu in kuhinjski posodi nakupijo sedaj V Času sejma. Velespoštovanjem Ustanovljeno 1.1393 Ustanovljeno 1. 1893. fle puščajte otfok samih, da se požari omejijo I зажникза.г! v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Rentni davek plačuje iz ^З Hanje denarja na razpo- svojega. csssss Zunanjim ^Nfp I ж |ц lago brezplačno polož-vlagateljem so za poši- ® l^®1 I*"5 niče poštne hranilnice Zadruga dovoljnje posojila v odsekih na 7Ч2, 15 ali 22v2 let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo iu zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 800.090 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1914 2228 s 16.493 rteležl, ki repre-zentujejo jamstvene glavnice za 8,432.270 kron. Načelstvo: Predsednik: Andrej B.aian, prelat in stol. kanonik v Ljubljani I. podpredsednik: 11. podpredsednik: Ivan Sušnik, stolni kanonik v Ljubljani. Earoi Pollak ml., tovarnar v Ljubljani. Olani: Ivan Dolenc, c. kr. profesor v Ljubljani; dr. Jože! Gruden, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Koblar, dekan v Kranju; Br. IVicrhar Alojzij, gitnn. veroućitelj vLjub-Ijani; dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Pran Papež, odvetnik v Ljubljani; B. iriemec, ravnatelj trg. šole v Ljubljani; Anton Sušnik, c. kr. gimnazijski prolesor v Ljubljani; dr. Viljem Schv/eitzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Ušoničr.Ik, profesor bogoslovja v Ljubljani; Fran Vcrbic, e. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; Ignacij Zapiot- nik, katebet v Ljubljani. Nadzorstvo: Predsednik: Anion Hvžić, c. kr. prolesor in kanonik v Ljubljani. — Olani: Anion Čadež. kateliet v Ljubljani; K. Gruber, c. kr. lin rač. oflciial v Ljubljani, ivan Mlakar, profesor; v Ljubljani; Avguštin Zaje, c. kr. rač. rcvidunt in posestnik v Ljubljani. Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako; 3. vse pol,jske pridelke, žita in krmo; 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad ln udnine, ki so znašale L 1912. 673.356 kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913. na 735.147 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tenikolje bo rastel zaklad. Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje-nlštv* v Celjn ln na Preseku, kakor tudi po vseh farab na-stavljinl poverjeriki. Сзпв primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo. 1439 идагзксшг.: ГЈе jušeajte otpok samih, da se požari omejijo I увЗД - .т.таизипдстдги Jantarjevi laki in iaščilo za sobna tla. Mar.x-emajl za pode, zid, železo in drugo ___________________■ ■., ■ m ... .i ............ .i — I.IIIIIIM .....—■ i, ■ .innmniHii. i« n i .14, umi «inip . i tu ■ i ■ 11 ■ » lin ii »n n » ii ii'in 'i mm n mm i in mm i « — im Ustanovljeno 7 letu 1842, Trgovina oljnatih barv, laka in firneža Crkoslikarija Slikarja, pohištvena 'n stavbena pleskarja LjiljaiiS, MiSMieva cesta Nasproti hotela Union Telefon 154. Teleton 154. Oljnate barve, najboljše kake angiesise za isoaje za pohištvo in druge pre< vrste la^adne barve, vremensko neizpremen- ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za sobne slikarje. 1132 Delavnica za črkoslikarska, likareka in pleskarska deia Igriška ulica 6, Gradišče ШШШШШШШШШШШ Stran in crr лтпгхтог a.. 4 i..n>.