IrO Vrnrfla 7tnr>n praznikov vsak dan ob 16. uri Račun prt poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 t^elja mesečno, pretentan v upravi ali po pošli 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Nov konflikt Pariz — Moskva ZARUBLJENO SOVJETSKO TRGOVINSKO ZASTOPSTVO V PARIZU. — GRO ŽNJE MOSKOVSKEGA SOVJETSKEGA ORGANA. Poltnlna plačana v gotovini MartooMU C( 'ta 1 Din .13 Prešernova ulica št. 4 Pred končno likvidacijo agrarne reforme Novi načelnik oddelka za agrarno reformo nri ministrstvu za poljedelstvo, g- Zvonimir Turina, je nedavno podal zanimive izjave, ki so važne tudi za naše severne kraje, ker napovedujejo končno likvidacijo agrarnega vprašanja tudi v naših krajih. Reči moramo, da se je vprašanje agrarne reforme, ki se je do 6. jan. 1929 vedno obravnavalo z vsakokratnih partizanskih vidikov enega ali drugega ministra, tekom zadnjih dveh let močno .preminilo z mrtve točke. Mifii-ster dr Š!benik je dvakrat zamahnil prav odločno, enkrat z zakonom o likvidaciji agrarnih odnošaiev v Palma ciii. drugič z zakonom o izpopolnitvi zakona o beglučki zemlji v Bosni in Hercegovini. Prepričan sem — ie izjavil gosn. načelnik Turina — da bo v najkrajšem času donešen tudi zakon za severne kraje glede veleposestniške zernlje in za južne kraje glede reševanja čiščinskth odnošaiev in kolonizacije v južni Srbiji. S tem bodo končani glavni posli agrarne reforme, in bo potem glavno delo obstojalo v tem, da se mali ljudje, ki so dobili agrarno zemljo, organizirajo v zaied-nice v svrho čim nnibolj racionalnega izkoriščanja zemlje. Veliko nam zameriajo veleposestniki — je nadalieval g. načelnik — način izveianh am-prne reforme. Nekateri se buniio češ da posejmo v njihova lastninska prava. Toda je-li snloh moepče govoriti o agrarni reformi brez tega? j-pfn«-t»a jo bila vs*kdar v 7P,n^nv,»l rezctH?1 ---vobmHofifliimfij no Spomnimo se prve agrarne reforme ki SO io Izvedli v Pimil pzed '»OOO leti li"dski tribnnj bratie Orehi! Pnnravi-li so sociialuo krivico. Vzeti onim ki imaio preveč, da se da onim, ki nimajo nič, to ie prjneio vseh agrarnih reform v zgodovini jn ftidj na?‘> Soej-jplna Pravičnost in nninosf zahtevata jmnernfivno de se vodi račun O Sta-Jevn ki tvr>ri 80% Celokiinnega nre-h!”ai.stva in sipne na njem temelii države. Thznvprimo tud’ dp se dajo nr-imala odškodnina 7,P 7p».Ha Toda p-1 roSCpvgT,1>11 agrarnih nr„M„„„,r ^.p r-u-dpr np srrlp rn;r1,t1 na nčKVn-lr.lr.n k’ bi -er,r^„„„ti,-e1'' čnfartrl 7-.-vVi ep odtrzprne Ve^ f,; to f-i--'?. V ,7.eČefVtt yn—A—ao+Ua vopt.p g'*e-pA re^ArreA 7etvi?e Ca Za ^.Alecra tfi %r\rr*n ^IavaVa hi vir»A p-^Airlrtp. A V a hT triArel rtlačnf* nnl«^ V-A/fnOSt Zernile ?n Cp v tA evrhr, 70. (j',5fifj pa vienho pVvAA+t hi b*1 irnro-pAX*pn ph tl rvt eiahl 1A fini in VSO b! mi’ čl A nA hehen T„41 pd d-*A,rA Se ne more ^aMova+l do nrMi7'’A”' nn kn-iafov-ri-o toV^ro h-An.Ar,A rta citaIa rame. 7ato so more odrVedeinA za Zomlfo Aredno odmorlff no finančni MOČI države In subjektov, sta katere J ZASTOPSTVO V PARIZU. — GRO _ / JETSKEGA ORGANA. PARIZ, 8. januarja. Med Parizom in Moskvo je nastal nov konflikt. Na tožbo nekega Herzfelda je bilo sovjetsko trgovinsko zastopstvo v Parizu obsojeno na plačilo 10.000 funtov. Proces se je vršil v Londonu in pariško sodišče je dobilo nalog, naj zarubi imovino ruskega trgovinskega zastopstva v Parizu. Moskovska »Izvestija« ostro napadajo radi tega francosko vlado in pišejo, da hoče Francija s tem prekiniti odnošaje z Rusijo. List povdarja, da bo sovjetska trgovinska misija v Franciji likvidirala in bo Rusija po drugih potih skušala uveljaviti svoj prestiž. Francoski listi komentirajo to pisavo moskovskega organa in naglašajo, da francoski gospodarski krogi že dolgo o-oazujejo nelojalno konkurenco Moskve, ter zahtevajo od vlade, naj odločno nastopi proti sovjetskemu dumpingu. Zarota reakcije v Turi!!! ORGANIZIRANA OD DERV1ŠEV IN VERSKIH FANATIKOV. — VODJA ZAROTE ARETIRAN. — OPTIMIZEM VLADNIH KROGOV. CARIGRAD. 8. jan. Preiskovalna komisija v Menemenu je prišla na sled tajni zaroti, kateri so pripadali večinoma derviši in razni verski fanatiki. Zaroto je vodil šejk carigrajske mošeje Aš Feraj ki ie bil sinoči aretiran. Organizacija je bila zelo razpredena in se ie raztezala na celo Turčijo. Pri pravliala ie snlošno revolucijo ki bi imela izbruhniti prve dni februarja. Zarotniki so razpolagali z velikimi količinami orožja in municije. Podoba je, da so uživali tudi podporo neke tuje države. V oficijelnih krogih je izzvalo to odkritje precejšnje vznemirjenje, vendar pa izjavljajo v vladnih krogih, da je vsak puč preprečen in da večina prebivalstva odločno odklanja to reakcijo. V vladnih krogih sodijo d^ bo no udušenju tega pokreta definitivno zaključena doba reakcije in da refor-matorno delo vlade v bodoče ne bo nikjer več naletelo na upor. 5louesna otuoriteu Trgovskega doma u Ljubljani LJUBLJANA, 8. januarja. Danes dopoldne ob 11. je bil v navzočnosti zastopnikov oblasti, vseh gospodarskih organizacij in raznih kulturnih društev slovesno Manzinu so ostali nepoškodovani. Letalo kapetana Boera je moralo pristati po 10-minutnem poletu. Na letalu je nastal požar. Ta nesreča je zahtevala 4 smrtne žrtve: Kapetana Boera, poročnika Bar-bicintija. mehanika Nensija in radiotelegrafista Imbastaria. Oba incidenta — ta- j izgnala 100.000 priseljencev WASHINGTON. 8. jan. Minister za delo Doak je sporočil senatu, da je trenutno v Zedinjenih državah krog 400.000 inozemcev, ki so prekršili zakone o doselitvi. Treba jih je najmanj 100.000 izgnati. Doak je prosil senat, naj dovoli 12 milijonov dolarjev za kritje stroškov izgona. Obenem je predlagal spremembo obstoječih za-kmov v tem smislu, da se bo v bodoče smatralo vsako nedovoljeno bivanje v USA kot kazniv prestopek. macdonald o rudarskem konfliktu LONDON, 8. januarja. Macdonald je imel sinoči na nekem zborovanju govor, v katerem se je bavil tudi z rudarskim konfliktom. Naglasil je, da je vlada od* ločena, vztrajati na zakonih in zlasti u-veljaviti premogovni zakon, če industrij-ci odklanjajo narodni industrijalni svet, ki ga predvideva ta zakon, se sami stav-Ijajo izven zakona in bodo morali nositi tudi posledice. otvorjen in blagoslovljen novi »Trgovski | ko zaključuje uradno poročilo — sta podom«. Dom je krasna trinadstropna pa- sledica rizika, ki je združen z letom ob- lača nasproti banski pal. v Gregorčičevi ulici in bodo v njem imele odslej krov razna stanovska trgovska društva. Pet smrtnih žrteu italijanskega prekoceanskega poleta ‘RIM, 8. januarja. Uradno se objavlja, da sta se pripetila pri prekooceanskem poletu italijanskih letalcev dva težka incidenta. Letalo, ki ga je vodil kapetan Recagna, je moralo v višini 50 metrov prekiniti polet in zasilno pristati. Pri pad cu na vodo je bilo letalo hudo poškodo teženih letal. Trgouinska pogajanja s Ceškoslouaško PRAGA, 8. januarja. »Narodni Listy« javljajo iz Beograda, da bo 15. t. m. odpotovala v Prago delegacija, ki bo pričela s Češkoslovaško pogajanja za trgovinsko pogodbo. Turiška borza CURICH. 8. jan. Beograd 9.126. Pariz 20.255, London 25.0525, Newyork 516.035, vano. Motorist Fois je bil ubit. Kapetan, Milan 27.015. Berlin 122.815. Dunaj 72.60, poročnik Abbriata in radiotelegrafist Praga 15.295. se agrarna reforma izvaja. Pri tias se vodi o tem račune vkljub temu pa se plačuje v naši državi agrarna zemlja mnogo boljše nego se je v katerikoli drug; državi izza vojne. Ugovarjajo končno, da se z izvedbo agrarne reforme oškodujejo interesi snlošppgp narodnega gosrmdar-sfvn. Pes je dn se močna gospodar-c-Vi AČlnjca ki 10 imra^riejn S+rokoV-nioki.no gotovem načrtu in s pornač-fp naimn^^mpir^fra orodia, lahko mririrrn hei| raeMerialno Izkorišča ne- obrez netrobnib ■nrjtirp,. To ra je samo prehodna tekava Č'm hodo mali po' nreko nle To je na vredno več nonm Izn^šain morebitne rnomstalne Izgube na pro duktivnosti zemlja, ANGLEŠKI LIBERALCI ZA SAMOVLADO INDIJE. LONDON. 8. jan. Pri konferenci »Okrogle mize« je bivši podkralj Indije, lord Reaaing. imenom liberalnih članov britanske delegacije izjavil, da liberalna stranka želi, da se izpolnijo zahteve Indije po samovladi. Le vpra šanja obrambe in vojske, zunanje zadeve in mednarodne obveznosti naj ostanejo pridržane odločitvi krone. »Dailv Herald« povdarja, da se ta izjava bistveno prav nič ne razlikuje od stališča voditelja indijskih liberalcev sira Teja Sanra. '* RAZOROŽITVENA KONFERENCA V SAN SEBASTIANU? PARIZ, 8. jan. Skozi,Pariz' je potoval te dni španski zunanji minister vojvoda Alba. Odpotoval je v Ženevo, kjer se bo udeleževal sej pripravljalne razorožitve-ne komisije in Sveta Društva narodov. V Parizu je ostal dva^dni. »Journal« javlja, da bo Španija v Ženevi delala na to, da bi se določil San Sebastiano kot kraj za splošno razorožitveno konferenco. Z MEDNARODNEGA ŠAHOVSKEGA TURNIRJA. HASTINGS, 8. januarja. Na mednarodnem šahovskem turnirju si je osvojil prvo mesto in prvo nagrado nizozemski mojster E u w e, drugo mesto Capablanca, tretja nagrada pa je bila prisojena sultanu Khanu. Mariborski »Dijaški šahovski *' ’b« ie priredil dne 6. in 7. t. m- m)d vodstvom g. Bogdana Pušerijaka dvo-, dnevno turnejo v Šoštanj in Slovenj-gradče. Takoj prvi dan so naleteli Mariborčani na jako močne nasprotnike ter so komaj po dolgem trudu do segli zmago. Rezultat je 514:2^ za, Mariborčane. Posamezni rezultati: Resnikr.Tnrdan 1:0: dr. T ieten°cker: Bertoncelj 1:0: Koren'Krambergar * « 0:1: dr, •šavli 0:1 KožeUDuh 0:1; 0;1 dr. Zalar.‘Kuster 54:14. se ie Mnrihprčanem nnsrečila ta- Irn-i*. nredKr^m r>n na ža- ln4|)e riali Mariborčani v c,oyon1a’rad<'g( ■kjer so odigrali včeraj. 7. t. m. turnir. Sfr«i % V M t rtb o r u. dne *. T. 1931. Mariborski in dneoni drobiš Prihod g. bana čr. (Damšiča u maribor V soboto, 10. t. m. ob 15. popoldne se pripelje z brzovlakom službeno v Maribor g. ban dravske banovine dr. Marušič v spremstvu g. pomočnika bana dr. Pirkmajerja. Po prihodu bo g. ban sprejemal v prostorih tukajšnjega okrožnega inspek torata predstavnike državnih oblasti. V nedeljo 11. t. m. od 9. naprej bo pa g. ban, istotako v prostorih okrožnega Inšpektorata, sprejemal deputacije in privatne stranke. Vse deputacije in privatne stranke, ki hočejo do g. bana, se morajo predhodno javiti pri g. okrožnem inšpektorju. Iz seje mestnega sveta. Na včerajšnji seji mestnega sveta so bila podeljena sledeča gradbena dovoljenja: Kumše Mariji za gradbo prizidka pri hiši Stritarjeva ul. 33; Jugosl. udruženi banki za preureditev enonadstropne hiše Aleksandrova c. 46; Zadružni zvezi za zgradbo drvarnice pri hiši Miklošičeva ul. 2. — Uporabna dovoljenja so se podelila: Ferjančiču Miroslavu za zgradbo pritlične stanovanjske hiše v Dr. A. Medvedovi ul. 12; Freitag Ivanu, za zgradbo pritlične stanovanjske hiše v dr. Medvedovi ul. 14; Pregradu Ivanu za prigradi-tev lesenega prodajalniškega paviljona pri hiši Aleksandrova c. 25; Pristavcu Antonu, za preureditev pritlične hiše Meljska c. 18 ; Zebotu Franju in Mariji za preureditev in nadzidavo pri hiši Loška ul. 10; Štajerski sadjarski zadrugi za zgradbo pritličnega skladiščnega poslop-Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo stu za preureditev uvoza in zgradbo tobačnega paviljona pri hiši Slomškov trg 4; Polaku Emeriku in Mariji za zgradbo enonadstropne stanovanjske hiše v Mag-dalenski ul. 35; Lupši Matiji in Frančiški, za uporabo skladišča v hiši Slovenska ul. 36 v stanovanjske svrhe kot provizo-rij za dobo 3 let. Sprejem finančnega direktorja v Mariboru. Gospod finančni direktor dr. Povalej Josip bo sprejemal stranke v poslopju finančnega inšpektorata v Mariboru v petek In soboto t. j. 9. in 10. t. m. od 10.—12. ure in ne v četrtek 'dne 8. t. m. kakor je bilo pomotoma javljeno. — Nove cene za kruh. Že včeraj smo med brzojavnimi vestmi na kratko sporočili odlok banske u-prave, s katerim so določene nove cene kruha v naši banovini. Danes objavljamo celotno odredbo, ki se glasi: »Temeljem določil čl. 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije izdajam v zvezi z zakonom o notranji upravi sledečo odredbo: Vsled stalnega padanja cen pšenici odrejam, da morajo izza 1. januarja 1931 vsi pekovski obrati in obratovalnice, ki se pečajo z nadrobno prodajo kruha, prilagoditi cene kruhu skladno določbam te odredbe. Za sedaj odrejam, da ne sme biti cena belemu kruhu iz moke št. 0 višja od 4 Din, črnemu in rženemu kruhu pa od 3.50 Din za 1 kg. Za bodo&s bo služil povprečni dnevni tečaj bele pšenične moke na zagrebški borzi kot podlaga pri določanju cen. Kruh (razen peciva in specijalnih vrst kruha, ki prihajajo v trgovino v manjši teži nego Hkg), se sme prodajati samo v kosih (štrucah) po H, M, 1, lH, 2, 2K in 3 kg. Razlika med to in resnično težo sme znašati pri svežem kruhu največ 3%, pri starem pa največ 5%. Proti pekovskim obratom, odnosno prodajalcem kruha, ki bi od določenega roka ne znižali cen kruha skladno določbam te odredbe, se bo postopalo po obstoječih zakonih. — Ban dr. Drago Marušič. To odredbo je banska uprava v Ljubljani razposlala vsem policijskim upravam in orožniškim postajam v banovini. Mariborska pekovska zadruga ima danes, ob 2. pop. v gostilni g. Emeršiča na Aleksandrovi cesti sestanek, na katerem se bo razpravljalo o znižanju cene kruhu in se ga bodo udeležili tudi člani mariborskega tržnega odseka ljudska univerza v Mariboru. Jutri, v petek, 9. januarja, bo predaval Parižan g- profesor Lavoix o temi — Pariz — mesto srca In duhovitosti! Sleherni, ki razume le malo francoščine, naj ne zamudi te izredne prilike, da sliši tega duhovitega Francoza poročati o intimnem francoskem družabnem življenju, o katerem smo večinoma popolnoma napačno informirani. — V pondeljek. dne 12. januarja. bo predaval g. primarij dr. Ben* čan iz Maribora o ženskih boleznih in o možnostih, da se jim izognemo. Učitelsko društvo za Maribor in bližnjo okolico zboruje v četrtek, dne 15. januarja ob pol 9. uri na III. deški osn. šoli. Razen običajnih boročil in volitev v odseke je tudi predavanje tovariša J. Kutina o poslovanju dnevnega zavetišča, Da stori vsakdo svojo stanovsko dolžnost in se udeležimo polnoštevilno, želi predsednik. Davčna uprava v Mariboru opozarja vnovič vse javne korporacije. politične, cerkvene in šolske občine. društva, družbe (javne, trgovske družbe in slične), zadruge itd., ki posedujejo kakoršnokoli nepremično premoženje (zemljišča ali stavbe), da v svrho odmere in odplačevanja dopolnilne prenosne takse predložijo predpisane taksne prijave za novo taksno perijodo 1931-1935 sigurno naj pozneje do 15. januarja 1931, davčni upravi, ker se bodo sicer odmere izvršile uradnim potom s kaznijo vred v smislu določil odlomkov V. in VIII. prip. 12, k tarifni postavki 12. taksnega zakona. — Št. Uj v Slov. goricah. Iz našega obmejnega kraja se malo bere v časopisih, toda ne počivamo, ampak deluje živahno več društev, ter tekmujejo med seboj, kdo bo pokazal več napredka na narodnem in kulturnem polju. Tukaišnje prostovolj no gasilno društvo, ki je bilo šele lansko leto ustanovljeno, si je nabavilo svojo motorno brizgalno. Kakor vsako mlado društvo, tako se mora tudi ono boriti v začetku s finančnimi tež-kočami. Da si kolikor mogoče opomore, priredi dne 11- tm. v prostorih Katarine Muršec v Cirknici pri St. liju svojo zimsko veselico. Ker je čisti dobiček namenjen v svrho kritja nabavke motorne brizgalne, se prosi k obilni udeležbi. Vabljeni so tudi naši zavedni Mariborčani. Nalezljive bolezni v Mariboru. Od 1. do 7. januarja je bilo mariborskemu mestnemu fizikatu prijavljenih 5 primerov obolelosti na nalezljivih boleznih in sicer 4 davice in 1 primer šena, ki pa so bili vsi lažjega značaja. Požar v MarIH Brezju* V sredo v zgodnjih jutranjih urah je izbruhnil požar pri posestniku Emilu Moderniču v Brezju pri Mariboru. Na kraj nesreče je prihitelo domače gasilno društvo, in društvo, iz Dol^oš. ki sta preprečili, da ogenj ni zavzel tudi stanovanjskega poslopja. Gasilcem iz Zrkovc in Pobrežja, ki so isto tako kmalu prihiteli na kraj nesreče, ni bilo treba stopiti v akcijo. Močno kurjeni kotli pri svinjskih blevih za »fureš« so osmodili bruna in takn je nastal nofar. Posestnik trpi vso škodo, ker ni bil zavarovan. Spet novorojenček v Dravi. Pri dupleškem mostu so našli 5. t. m. v Dravi v rjav papir zavito truplo 5 do 6 mesecev starega novorojenčka, ki je bil očividno mrtvorojen in si silo odpravljen. To je tekom kratkih dni že drugi novorojenček v Dravi. Oba sta bila zavita na enak način in v enak papir, zato oblasti sodijo, da sta bila oba spuščena v Dravo od osebe, ki se peča z odprav ljanjem plodov. Zopet tatvina kolesa. Iz veže gostilne Vogrinc na Aleksandrovi cesti je bilo snoči krog 18. ure u kradeno kolo, vredno 1000 Din, posestniškemu sinu Štefanu Kocnanu. Samci In male obltelji jedo poceni in dobro le v javni kuhinji na Slomškovem trgu 6. — fTiaribursko gledališče REPERTOAR: Četrtek, 8. januarja ob 20. urit »Grof Luksenbubrški«. Ab. A. Kuponi. Petek, 9. januarja. Zaprto. Sobota, 10. januarja ob 20. uri: »Grof Luksemburški«. Ab. A. Kuponi. Iz gledališča. V soboto, 10. t. m. se bo ponovila Leharjeva vesela in melodijoz-na opereta »Grof Luksenburški«, ki je letos radi dobrega podanja in uspele inscenacije še vselej privabila občinstvo. — »Duh zemlje« (Lulu) zanimiva in povsod z največjimi uspehi igrana moderna drama Franka Wedekinda se študira za najbližji čas. Za predpustne dni pa se pripravlja sijajna burka »Odgodena noč«, ki so jo igrali v Zagrebu in Beosradu večer za večerom pri razprodani li'ši. Koncert donskih kozakou Sinoči smo videli zopet enkrat unionsko dvorano nabito polno. Toliko in tako navdušene publike sem videl svoj čas v večjih mestih še samo na nogometnih prireditvah. Drage volje prepuščam publiki, da se navdušuje za nogomet in donske kozake, vendar naj se mi dovoli, da izrečem svoje mnenje, ker zahteva to od mene u-metnost, za katero živim in delam. Toliko peska nam ni nametalo v oči še nobeno glasbeno udruženje kakor sinočnji moški zbor, pardon, saj to je mešan zbor, katerega sestavljajo moški. Ali je potrebno, da kvari nam Jugoslovenom. ki stojimo v vokalni glasbi na zavidanju vredni višini, glasbeni okus tako zborovo udruženje. ki bi nam s svojim izrednim glasovnim materijalom podalo lahko pošten program moških zborov. To smo videli pri 6. (Ujeti kozaki) in 11. točki (Kanavka). Edino te dve pesmi sta bili podani v dostojni obliki moškega zbora. Vse ostalo je služilo efektu in glasbenemu akrobatizmu. Tako smo slišali: močne falzete, ki so posnemali ženski zbor; nizke base, ki so dosegali kon-tra »A«; slišali smo, kako so se izmenjavali glasovi v dosego »pianissima«: in še mnogo enakih stvari smo slišali. Celoten večer je bil samo velika kopica nanizanih akustičnih efektov in nič drugega. Tudi glasovna postavitev v zboru je služila temu namenu. Naše pevovodje je taka postavitev glasov dovedla že do tega, da jih skušajo tudi v tem pogledu posnemati, pozabljajo pa pri tem, da razpolaga moški zbor donskih kozakov s prevarljivimi glasovnimi sredstvi, ki z daleka ne služijo umetnosti. Dirigent razpolaga z velikim znanjem in zbor razpolaga z glasovno izklesanim materijalom ter krušnimi solisti. Zbor uživa baje velik svetoven sloves. Vse to smo razbrali iz uvodnega predavanja g. prof- Schvveigerja in tudi sami smo se prepričali o zelo visoki tehnični stopnji zbora. Zbor zna izrabljati glasbeno mentaliteto širokih mas. Nič ne moremo za to. če se tudi »evropske« publike oprijejnlje »amerikanski« okus, živimo pač v takšnem času. Tega se zbor donskih kozakov dobro zaveda, zato mi pač ne bo zameril, če mu na tem mestu odrekam vsako umetniško hotenje. K. P. Četrtek - petek 2 kabaretna večera v Veliki kavarni Razpis nagrade. Kakor smo včeraj javili, je bilo pri tvrdki »Elin« v Dvofakovi ulici t v noči od torka naserdo ukradenih 33.662 Din. Tvrdka razpisala 20% no nagrado onemu, ki bi omogoči! najdbo denarja. Težko se je ponesrečil pri smučanju na Piramidi 171etni gimnazijec Ciril Zebot, sin bivšega narodnega poslanca in podnačelnika mariborskega okrajnega cestnega odbora. Pri smučanju po strmem robu ga je vrglo na kamenite stopnjice med vinogradi in si ie pri nad cit zlomil 4 rebra ter mu je počila tu li lobanja. Prepeljali so. ga v splošno bolnico in je njegov položaj zelo resen. SINO tira* slcf: zadnjikrat RICHARD TAUBER ZEM1.1A SOl.NCA. 100% nemška zvočna opereta. Union: Od danes do vključno nondelika Veleiilm v naravnih barvah. 100% nemški govoreči in zvočni tilm. KRALJ VAGABUNDOV Mojstrsko delo no istoimenski operi. —: ■ — . . — , , , . , m Predstave v obeh kinih oh delavnikih ob 17 19. 21. uri: ob nedeliah in praznikih ob 15. 17. 19 In 21 iri Predprodaia dnevno: od 10. do 12 ure na biaeaint. XXVI V soboto, 10. in nedeljo 11. Jan.: Dvojni spoieu Tihotapci in Zavedeni policist. Pustolovina ter detektivsk* humoreska. Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru. Cenjene dame častnega damskega komiteja ob priliki enajstega akademskega plesa v »Unionu« dne 5. januarja naprošamo, da se udeleže zaključne seje v lovski- sobi hotela »O-rel« v soboto dne 10. januarja, ob 5. popoldne. Odbor. — »Vdova RcšUnka« v Pragi. Glasom poročil praških listov so včeraj 7. tm. v ljudskem gledališču Urania v Pragi pod protektoratom Češkoslovaško - jugoslovenske lige igrali Cvetka Golarja komedijo »Vdova Rošlinka«. Češki listi so že vnaprej pisali o Golarju in njegovem pisateljskem debt nrav laskavo. — Od Sv. Martina na Pohorju. Lepa planinska lega in zrak naše pohorske vasice vzbuja zadnja leta zanimanje ne samo v poletnem času kadar se krepčajo mestni otroci v Počitniškem domu kraljice Marije pri naši vasi, ampak vzbudilo je v tej zimi tudi športne kroge. Po širnih njivah in travnikih ie snega dovolj. Teren za smučarje je, kakor se izražajo, najbolj idealen na vsem Pohorju in smo radi tega imeli v tej zimi že obilo smučarskih gostov. Imamo tri gostilne, v katerih se dobi udobna pre nočišča, za dobro hrano pa Kor nova mati kaj rada poskrbi. Med prazniki so imeli pri nas Sokoli smučarski tečaj ter jim je teren tako ugajal, da so sklenili prirediti letos v našem kraju še en tečaj. Tudi smo opazili večjo skupino otrok, ki se je prišla sankat in smučat na posestvo počitniškega doma. Baje so poskusili teren in zimske razmere radi otvoritve zimskih sezij v prihodnjih letih. Ker je zapadlo te dni 20 cm novega snega, večinoma pršič, je smuka idealna in pričakujemo zato nove zimske goste. Društvo za zdravstveno zaščito otrok iz Maribora,, ki vzdržuje znano počitniško kolonijo, pri naši vasi in je s svojo napravo prineslo že toliko koristi našim krajem in liudem, se je spomnilo na zimo tudi revnih šmar-tinskih otrok s tem,, da je obdarovalo 25 otrok z oblačili. Za to pozornost smo Šmarčani društvenemu odboru posebno hvaležni. Remšnik. Mraz in snežni zameti so odeli našo severno mejo v molk in mir. Poe-dini hribolazci, ki občudujejo planine v zimskem času, menijo, da spi Remšnik zimsko spanje. A motijo se. Čas hiti v pričakovanju od dogodka do dogodka. Veselo razpoloženi se pripravljamo na 18. januar. Pri mnogim znani in obče spoštovani hiši Hubreh-tovi bo ta dan otvorjena brezalkoholna gostilna, ki bo nudila vsem hribolazcem sveže sadne sokove, mrzla m topla jedila i. dr. Podjetje je idealno zamišljeno in ga ie na naši severni meji naitonleie pozdraviti. V počaščenle s^oMna na pokojnega trgovca Feliksa Mtahe-litscha sta darovala trgovec J. Sinič in lekarnar Sirak vsak po Din 200. namesto venca, reševalni postaji prostovoljnega gasilnega društva VMarlboru, 'dne 8. I. 193f. F P M T K Tufr* Sfran 3. Temelil ieikega kmetijstva KMETIJSKO-GOSPODARSKO ŠOLSTVO IN NJEGOVI USPEHI. L. 1801 je iknez Schwarzenberg na svojem veleposestvu v Krumlovu ustanovil prvo gospodarsko šolo, 1. 1866 pa sta bila ustanovljena gospodarska zavoda v Taboru (češki) in Liebwerdu (nemški). Ta dva zavoda sta bila I. 1900 spremenjena v gospodarske akademije. L. 1906 sta bila praški tehniki priključena gospodarski in gozdarski oddelek. Na Slovaškem pa je obstojala gozdarska visoka šola v Banski Štavinci in gospodarska akademi:a (madžarska) v Košicah. Po vojni je bila ukinjena gospodarska akademija v Taboru in premeščena kot tehnika v Brno, v Taboru pa je ostala srednja gospodarska šola. Gozdarsko visoko šo!o v Banski Štavinci so uničili boljševiki, ko so navalili na Slovaško. Sedaj je tam srednja gozdarska in rudarska šola. Madžarska gospodarska akademija v Košicah je bila po prevratu preure:ena v slovaško srednjo gospodarsko šolo. Slovaki se bore za to, da bi se zopet preuredila v gospodarsko tehniko, ker nimajo nobene gospodarske visoke šole. Gospodarske visoke šole v ČSR imajo po 8 semestrov. Na tehniki v Pragi je bilo lani vpisanih 5108 dijakov, med njimi 117 Jugoslovanov. Vlada je izvedla popolno reformo gospodarskega šolstva i v pedagoškem i v strokovnem pogledu. Danes se češkoslovaško gospodarsko šolstvo lahko meri z enakim šolstvom vseh drugih držav. Uspehi tega šolstva se pa tudi jasno kažejo v silnem razmahu gospodarskega napredka, ki ne obsega samo kmeta, ampak tudi gozdarja, vrtnarja, gospodarske industrije. Z!asti pa doseza velike uspehe gospodinjsko šolstvo. Saj ima ČSR najstarejšo gospodinjsko šolo v Evropi, osnovano 1. 1884 v Kromerižu Vendar je gospodinjsko — kakor sploh gospodarsko — šolstvo pri5'o do pravega pomena šele po svetovni vojni. Višje ~spcdarsike šole (naše srednje!) trajajo 4 leta. Ob prevratu jih je bilo 10, danes jih je 14. Ta tip šol je najbolj obiskovan. Značilno je, da ima Jugoslavija, po obsegu in po številu prebivalstva skoro enako velika kakor ČSR, samo dve srednji kmetijski šoli. V Pragi je zadružna šola, enoletna, za maturante srednjih šol. V Časlavi je vrt-narsko-semenarska šola, po vzorcu srednjih gospodarskih šol. Dveletnih kmetijskih šol je danes 31. Je to najstarejši tip nižjih gospodarskih šol. Najbolj priljubljen tip nižjih gospodarskih šol pa so zimske gospodarske šole (ob prevratu 75, danes 128). Enoletne kmetijske Šole so popolnoma nov tip, ki najbolje uspeva na Slovaškem. Danes jih je 8. Gospodinjskih šol je 52: dva pedagoška seminarja, 3 dveletne srednje, ena dveletna nižja, 31 enoletnih, 5 zimskih, 10 poletnih. Najboljše rezultate izkazujejo enoletne gospodinjske šole in se tudi od leta do leta množe. Od nižjih specijalnih šol je treba omeniti še ribarsko šolo v Vodnjanih, travniško v Visokem Mytu in mlekarsko-si-rarsko v Kromerižu. Višje (po naše srednje) gozdarske šole s dietnim poukom so štiri, nižjih je 5 in dve drvarsko-žagarski. Vrtnarskih, sadjarskih, vinarskih šol je 11. Za specijalno izobrazbo deklet je dveletna dekliška vrtnarska Šola blizu Prage. Narodno-gospodarski prosveti so posvečeni nadaljevalne osnovne šole (kakor pri nas kmetijško-nadaljevalne). L. 1918 jih je bilo 28 z 874 učenci, danes jih je 871 z 40.300 učenci; V državnem proračunu je za te šole določenih Din 4,200.000. V nobeni drugi državi ne kaže kmetijsko-gcspodarska prosveta takšnega razmaha kakor v ČSR. Najb-’je je gospodarsko šolstvo urejeno na Moravskem. Tam pride na eno kmetijsko šolo 15.000 ljudi. Gospodinjsko šolstvo pa je najboljše v Šleziji (na eno gospodinjsko šolo 37.000 ljudi). Obisk na vseh šolah je izredno dober, izvzemši najrevnejše pokrajine. Vlada močno podpira delovanje učiteljev teh šol za napredek gospodarske prosvete tudi izven šole. Tako postaja gospodarska prosveta znanstveni temelj današnjega gospodarskega napredka ČSR. sm Zrtue nesreč u Uarsai/i VARŠAVA, 7. januarja. Včeraj je bila objavljena statistika o nesrečah, ki so se izvršile v mestu v preteklem letu. Številke nudijo žalostno in temno sliko poljskega glavnega mesta. Avtomobili so po vozili do smrti 50 oseb, 912 pa je bilo ranjenih. Tramvaji so usmrtili 29, ranili pa 248 oseb. Pri železniških nesrečah je izgubilo življenje 26, ranjenih je bilo 71 oseb. Samomorilnih poizkusov je bilo 1365, od teh je podleglo 368 oseb. Pri kopanju je utonilo 42 oseb, 72 oseb pa je postalo žrtev raznih težkih zločinov. Rnekdote o umetnik h Sjavni Emile Zola je bil mnogokrat v takih denarnih težavah, da niti svoje borne sobice, ki jo je imel v najemu v pariškem umetniškem delu mesta, Ouar-tier Latinu, ni mogel plačati. Nekega dne je zopet prišla gospodinja ln ga terjala za najemnino. »Ne morem več zapisovati«, je dejala, »preveč se je nabralo*. Mirno iw suho je odvrnil Zola: »Madame, ali boste pač mogli vse to obdržati v g^vi?« • Balzac se je nekoč v noči prebudil, za-slišavši šum v svoji sobj. Toda ob!ežai je tiho in videl, kako si neki vlomilec da opravka pri njegovi pisalni mizi. Nažgal je svečo in se pričel na ves gias krohotati. Neznanec je osupnil. »Čudite se, kaj ne«, ga je nagovoril Balzac, »da tako smejem, vendar se moram, ker je preveč komično: vi iščete pri meni v temi denar, dočim se jaz že /*la l®t* na vse načine trudim, da bi ob hajlepšem solnčnem. dnevu kaj našel.« Brez vsake besede je vlomilec izginil. • Dva pisatelja sta šla osebno k nekemu bankirjuJn sta ga prosila za posojilo. »Dal bom,« je izjavljal bankir, »toda vršiti morata produktivno delo A ko želi- ta, vama takšno delo dobavim. Zakaj vedno morata misliti na to: samo kdor je delal, je živel.« Tedaj se ie eden izmed pisateljev okre-nil in dejal tovarišu: »Pojdiva, jaz ne morem gledati mrliča.« , , Čuuajte se žen!“ — kot zadnje besede pod giljotino Zelo slabe izkušnje z ženskami je moral vsekakor imeti neki zločinec iz Roue-na v Franciji, ki je nedavno umrl pod giljotino. Ko so ga pripeljali do giljotine in ko ga je predsednik sodišča izročil krvniku, je zaklical zločinec navzočim: »Ljudje božji, čuvajte .se žen! Zena me je pripravila do tega. da sem izvršil umor in da sedaj izgubim glavo. Bežite pred njimi kakor vrag pred križem!« Duhovnik, ki ga je spremljal, mu je prigovarjal, naj bi preklical svoje besede, da ne bo s kletvo na ustnicah zapustil sveta. Toda obsojenec je. ves rdeč od jeze, ponovil svoje besede in proklel ves ženski rod. Njegov glas je utihnil šele, ko je pala krvniška sekira na njegovo glavo. Tujski promet na Dunaju. Na Dunaju je bilo preteklo leto skup no 656.576 tujcev, za 30-000 več kakor prejšnje Med tujci je bilo 444.807 inozeinc j njimi: 37976 Ameri- kancev, ; i Angležev, 32.288 Poljakov, 99 j Nemcev, 94.105 Čeho-slovakov, 20.920 Jugoslovanov in 11,866 Italijanov. • SL vrnski instituti v Ženčvl! Češkoslovaško ministrstvo prosvete, ki je postalo član »Bureaua International d’Edmation« v Ženevi, bo ustanovilo tam slovanski Institut, ki ga doslej tam ni bilo. Ker je tamošnja univerza zelo močno obiskana, bo imel zavod velik pomen »» Balkana Konkorčo“ je naslov mesečne revije balkanskih esperantistov, ki je začela izhajati dne 1. januarja v Sofiji. Esperanto je ideja miru in sporazuma vseh narodov s pomočjo skupnega mednarodnega jezika. Ta velika in vzvišena ideja pa bo imela tem večji vspeh, čim realnejša in trdnejša bo njena podlaga. Če hočemo doseči svetovni mir, spoznavajmo in ljubimo najprej in predvsem tiste narode, ki so nam najbližji in žive v istih razmerah kakor mi. To pa so balkanski narodi: Jugoslovani, Bolgari, Rumuni, Grki, Albanci in evropejski Turki. Sad tega spoznavanja je, kakor povdarja uvodni članek »Nia ta-sko« (»Naš namen«) novi esperantski list, ki je skiupno glasilo vseh balkanskih narodov. Mi balkanski esperantisti hočemo biti toraj glasniki in pionirji balkanske vzajemnosti. Ta volja se izraža tudi v bogati vsebini prve številke. Omenim le najvažnejše članke. Prvi članek (za uvod nim) poroča,o prvi balkanski konferenci, ki se je vršila od 5. do 11. okt. 1930 v Atenah med številnimi zastopniki vseh narodov na Balkanu. Posebno zanimive so izjave našega zunanjega ministra dra V. Mrinkoviča. Poseben oddelek je posvečen umetposti in književnosti. Tu se nahajajo življenjepisi in prevodi odlomkov najznamenitejšega albanskega književnika Naim-a Fašeri-ja (1846—1900), bolgarskega pisatelja in slikarja Nikolaja Rajnova (r. 1889) ter jugoslovanskih pesnikov in pisateljev Milorada Mitroviča in Frana Mažuraniča. Zelo zanimiva je zgodovinska razprava G. Gunčeva (asistenta vseučilišča v Sofiji) »Ime balkanskega polotoka«. Gospodarskim vprašanjem — posebno v Bolgariji — je posvečeno več krajših člankov. At. Atanasov poroča o pouku esperantskega jezika v bolgarskih šolah. Slpdnjič vsebuje številka kroniko esperantskega gibanja, književna (esp.) poročila, seznam esperant-skih organizacij na Balkanu itd. List kra-se sliki pisateljev Fašeriia in Rajnova, dve reprodukciji bolgarskega slikarja Ili-je Petrova in posnetek zemljevida balkanskega polotoka, ki ga je napravil leta 1624 Abraham Orteliv. Papir in tisk sta brezhibna. »Balkana Konkordo« je potreben za vsakega, ki se zanima za balkanske razmere in želi sporazum med balkanskimi narodi, v prvi vrsti seve za naše esperantiste. Letna naročnina znaša 40 Din. Naročila sprejme Dim. Simeonov, Sofija str. 6. Septemvri 3, oziroma Esperantsko društvo v Mariboru. — Dr. V, T. Bolonjski golobi Bologna ima, kakor Benetke, več tisoč golobov, ki gnezdijo običajno na glavnem trgu, znamenitem po srednje veških poslopjih. Ljudje se pritožujejo, da golobi uničujejo zunanjost lepe arhitekture teh palač in so zato zaprosili župana, da naj napravi konec golobji nadlogi. In res je župan za enkrat prepovedal krmljenje golobov. Proti njegovemu ukrepu pa je sedaj protestiralo društvo za varstvo živali, ki je izjavilo, da nikakor ne more dopustiti, da bi golobi umirali za lakoto. Spor radi golobov še vedno ni končan. Najdenček na grmadi V češkoslovaški vasi Gottschaling je bil za božične praznike izvršen ostuden zločin, ki je bil šele sedaj odkrit. Štirje drvarji so našli zavoj, v katerem je bil zavit novorojenček. Poleg otroka je bilo’ pismo, v njem pa 4.000 čeških kron. V pismu je bil najditelj naprošen, da naj vzgoji otroka", za kar bo dobival mesečno večjo vsoto denarja. Za prvo pomoč naj si vzame priloženih 4.000 K. Po kratkem posvetovanju pa so drvarji sklenili, da se iznebe otročiča, ki je močno jokal. Zažgali so ogenj in položili zavoj z otrokom na grmado. Otrok je zgorel med strašnimi bolečinami, brezsrčneži pa so si potem razdelili 4.000 K. Zločin pa bi ostal gotovo neodkrit, da se ni eden od udeležencev v pijanosti izdal. Orožniki so nato aretirali vse štiri drvarje, ki so po kratkem obotavljanju svoj zverinski zločin tudi priznali in jih čaka sedaj zaslužena kazea Spori Smuška tekma na daljavo za prvenstvo Dravske banovine. Razpis smuške tekme na daljavo za prvenstvo »Dravske banovine« in »Mariborskega zimsko-sportnega podsaveza«, dne 18. januarja na Pohorju pod pokroviteljstvom bana Dravske banovine g. doktorja Drago Marušiča in častnim odbo« rom, ki ga tvorijo gg. okrožni inspektol dr. Franjo Schaubach, komandant mesta Maribora brigadni general Dragomir Pavlovič; župan mesta Maribora dr. A-lojzij Juvan; zastopnik tujsko-prom. zveze, načelnik SPD Maribor dr. D. Senjor in predsednik JZSS dr. Ivo Pirc. Proga za seniorje: Klopni vrh—Ribnica, 30 km, start ob 8. uri. Proga za juniorje: Pisnik nad Ribnico—Ribnica, 8 km, start ob 9. uri. Proga za dame: Ribnica, start in cilji 5 km, start ob 9. uri. Tekmujejo lahko samo pri JZSS verificirani člani z verifikacijsko legitimacijo, ki jih izdaja podsa-vez ali savez. Prijave za tekmo se pošiljajo pismeno s tekmovalno prijavnico in prijavnino vred preko svojega društva na naslov »Mariborski zimsko - športni podsavez«, Maribor, Tattenbachova ulica 19, I. nadstr., ali pa osebno na naslov trgovine »Sport-Roglič«, Maribor, Grajski trg. Prijavnina do vključno 15. januarja na zgoraj označeni naslov znaša Din 10.— kasnejše prijave proti dvojni prijavnini na mestu starta. Dohod na Klopni vrh iz postaje Jjpa, v Ribnici iz postaje Brezno* Ribnica.aJdhod vlakov iz Maribora: 5.40, 13.18, 17JD0 in 18.40. Prenočišča na Klopnem vrhu in v Ribnici ter pri Pisniku rezervirana 17. in 18. januarja samo za teki movalce in funlrcijonarje. Garderoba za seniorje: najnujnejšo opremo vzamejo tekmovalci na Klopni vrh, od koder se ta prepelje po startu na postajo Fala in povrne imejiteliu pri povratku v Maribor,' Ostalo opremo oddajo tekmovalci v vreči z imenom na postaji Fala funkcijonarja podsaveza. Ta oprema se izroči na ciljni Autobusni prevoz od postaje Brezno-RibS nica in iz Maribora do Ribnice. Prijave na »Sport-Roglič«. Povratek vseh udele*-žencev iz postaje Bnezno-Ribnica s po* sebnim vlakom ob 17.25, prihod v Maribor ob 18.30. V Mariboru povorka z godbo do Grajske kleti, kjer je razglasitev rezultatov in razdelitev daril. — Da« rila: Seniorji: 1. darilo: srebrni poka« Dravske banovine; 2. darilo: kolajna MZSP; 3. darilo: znak MZSP. — JuniorjM 1, darilo: srebrni pokal »Zveze za tujsl§ promet« v Mariboru; 2. darilo: kolajn^ MZSP; 3. darilo: znak MZSP. — Dame« 1. darilo: zlata lovor jeva vejica »Zvez« za tujski promet« v Mariboru; 2. darilo; kolajna MZSP; 3. darilo: znak MZSP. —< Prvakom-članom MZSP pokloni podsavez še posebno Častno darilo. Mariborski smučarski klub priredi od 25. do 31. t. m. na Peci p: Uletovi koči (1640) tečaj za alpinsko tel niko v smučanju pod vodstvom gg. inži R. Koudelke in V. Forstneriča, katera sta absolvirala Bilgerjev alpinski tečaj za smuške učitelje. Namen tega tečaja je iz* vežbati smučarje v alpinski vožnji, v smuški telovadbi in v orijentaciji v alpr skem terenu. Prijavljajo se lahko izvež-bani, kakor tudi mani izvežbani smučarju Vsak udeleženec naj ima popolno taris-stovsko opremo, specijalko Pece in po možnosti Bezard-kompas. Za hrano in prenočišče je dovoljno preskrbljeno, vendar je število udeležencev omejeno ter se priporoča vsakomur, naj se prijavi naj kasneje do 20. t. m. na naslov: Fr. Vetrih, trg. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ul. 8. Prijavnina za člane je Din 10,—, za nečlane Din 40.—. Dnevna oskrba s prenočnino in kurjavo za vsakega udeleženca Din 40.— Mariborski zimskošportni podsavez Maribor. Dne 25. t. m. sc bo vršila v Mežici skakalna tekma za prvenstvo MŽSP v izvedbi SPD Mežica. Seja podsaveznega upravnega odbora v četrtek, dne 8. in 15. t. m. Prijave za udeležbo w>Lj0k«Md' v Bohinju na pock savez. — Tajnik MZSP. Sobolsfmt Redna odborova seja Sokola Martbor-matica nocoj ob 20. url v društveni sobi. — Starosta rnm% ur..wr«.^n ■*..»** V M ar f Ko r n, 'dne S. t t93f. M. Zevaccon V senci jezuita Zgodovinski roman. 37 Okrog na straži možje, oboroženi z noži, oblečeni fantastično v umazane cunje; nedaleč od tod — ču-doviščna obraza vojvode Egiptovskega in cesarja Galilejskega; nad tem vsem mrzla noč in težko molčanje, ki trepeče v njem desettisoč dihajočih prsi. Stara ciganka se je bila postavila pred tron kralja Tunskega. Začela je govoriti. In njen presunljivi glas, napet od besne energije, je zadonel, sekanje besede s silovito težnjo, da prepriča poslušalce: »Poslušajte me vsi! Povedati vam hočem to, kar je zapisano v mojem srcu in gotovo tudi v vašem. Govorili so vam ne kakor možem, marveč kakor babnicam, vrednim, da jih prodado na trgu. Trpeli ste to Vi strahopetci!« Ciganka je molčala nekaj časa. Burno dihame se je oglasilo liki sunek vetra nad to množico, poslušajočo v globoki pozornosti. Bilo je kakor na morju, kadar se naguba mahoma lice gladine, v znak, da se bliža nevihta izza globokega obzorja. Ciganka je stala ravno kakor smreka; sivi lasje so ji vihrali v vetru, roke so se ji dvigale v preklinjajoči gesti. Rdeči ognji so obsevali njeno suho postavo, in tako je stala pred zbranimi rokovnjači, temi nočnimi bojevniki, liki strašni angel bitke nad pripravljeno armado. In zborovalci so ob nienem nagovoru mahoma pozabili na modre nasvete kralja Tunskega. Psovke, ki jih je kričal nje ostri glas, so dražile raskavo kožo rokovnjačev kakor sladko božanje. Ona pa je povzela: »Niti enega ni tu, ki mu ne bi pokalo srce sramu In srca ob misli, da se je oglasil naš brat in zaman prosil pomoči. In za koga je prosil? Za najboljšega, za najhrabrejšega! Možje, poslušajte mel Moj sin Lantnč vam je dejal, da preti mojemu sinu Manfredu huda nevarnost. Ako ne poslušate tega glasu, ga bodo poslušale vaše ženske, in potem pojdem v Luver jaz na čelu veščih bab! To so moje besede.« In učinek teh besed je bil čudovit. Pretma Cigan-kina, da vdere v Luver na čelu vlačug Dvora Čudežev, je izvala tako navdušeno odobravanje, da so trepetali še v oddaljenih ulicah prebivalci dobro zaklenjenih hiš. poslušajoči ta zamolkli, ogromni hrupr ki se je razlegal kdoveodkod. »V Luver! V Luver!« »V boj!« »Po njih! Bij! Kolji! Grabi!« Kralj Tunski, berač Trikot, pa Je vstal in mahnil z roko. In tisti Hp je zavladal molk nad Dvorom Čudežev. Kralj Tunski je vprašal: »Torej pojdete v Luver?« Odgovoril mu je donebesen krik: »Tako je! V Luver pojdemo!...« Čim je dosegla, kar je hotela, je skočila Ciganka s soda, ki ji je služil za podstavek in govorniški oder obenem; stopila je naglo k Lantneju in ga prijela za roko: »Vidiš? Brez mene bi ne bil dosegel ničesar...« »To je res mati Ciganka.« »Zapomni si,« je povzela s čudnim glasom: »meni se imaš zahvaliti, da napadeš Luver in dvigneš bogokletno roko nad sveto oblast francoskega kralja...« Lantnčja je izpreletelo. In zdajci je dodala starka: »Morda se srečaš z velikim profosom . •.« »Morda!« »Meni se boš imel zahvaliti!...« Lantnž je odšel. Starka je zrla nekaj Časa za njim; grozna radost se ji je iskrila v očeh. Pomudili smo se pri tem dogodku, prvič, da pokažemo bralcu zanimivo in redko sliko rokovnjaškega zborovanja, in drugič, da pribijemo jasno in nedvojbe-no, da je šla Ciganki edina zasluga za oboje: za napad rokovnjačev na Luver in zato, da je Lantne ranil velikega profosa. Manfred in Lantnd. Čas je zdaj, da zadostimo upravičeni radovednosti svojih bralcev in poskusimo odgrniti pajčolan s preteklosti mladih mož, ki ju poznamo pod imeni Manfred in Lantnč. Bilo je nekega dne pred mnogimi leti; v Pariz je dospela četa ciganov, ki so jo tvorili oče, mati, velik dvajsetleten fant in maihen deček. Ti ljudje so prihajali iz Italije Prekoračili so bili že gore ter prehodili Francijo v dveh letih, potikaje se semtert'a obračaie se zdaj na levo, zdaj na desno, kakor da bi imeli namen, ne pustiti za sabo sledi, ki bi jo bilo lahko odkriti. Dospevši v Pariz, so krenili cigani seveda v Dvor čudežev. Vsak prosjak, vsak postopač, glumač in pocestni godec, izkratka vsi, ki so izvrševali na javnem mestu katero izmed obrti, ki jih je takrat kar mrgolelo, so jim dajali znamenja in jim kazali pot Na Dvoru čudežev so se nastanili v umazanem brlogu. Kljub temu pa so bili jako bogati, kakor je pripovedovalo več sosedov. Zgodilo se je po^ostoma, da je kdo zasačil ciganko, ko je štela zlatnike. In večkrat so jo videli meniati zlat denar, kovan s podobo papeža Aleksandra Bordžije. Sicer pa je začela vsa rodbina takoj delati, ne da bi tratila čas. Oče je hodil po pariških ulicah, prodajaje ma;hne vrbove košarice, ki jih je izdeloval sam z dovršeno spretnostjo in fino umetnostjo. Mati je prorokovala srečo. Sin je »delal« ponoči, opravljaje dobičkanosni in žlahtni posel uzmoviča. Mali deček pa je ostajal doma. pri starki, ki so jo klicali s kratkim imenom Ciganka. Po vsem videzu ni bil iste rodbine, niti istega plemena, kakor ti nomadie. Njegove poteze so bile fine, njegova koža bela, dasi jo je bilo nekoliko opalilo solnce na dolgih potovanjih križem sveta. V njegovem brihtnem obrazku, milih in vročih očeh in v njegovi oblastni, dasi otroški govorici, je bilo nekaj ljubkega, nežnega in živahnega, tako, da ga je začel takoj oboževati ves Dvor Čudežev. Ciganka je previdno molčala, kadar so jo izpraševali o tem otroku. Le tupatam je odgovorila, da je dobila otroka od neke rodbine na Laškem, ki je bila preveč bedna, da bi mogla vzgojiti malega, pa ga je prodala prvi ciganski četi, ki je prišla mimo. Ta izjava je več kot zadoščala brezskrbnim prebivalcem Dvora Čudežev, in preteklost Manfredovaje ostala temna. Omeniti pa je vredno, da je prišla nekoč na francoski dvor imenitna dama, ki se je imenovala vojvodinja Ferarska in je bila baje pravcata hči Aleksandra Bordžije. Ta dama je ostala v Parizu osem dni, nato pa se je vrnila v Italijo. Dognano je, da je Ciganka posetila vojvodinjo Fe-rarsko, ko je zvedela nekje za njen prihod. Imeli sta precej dolgo pomenkovanje Sicer pa ta dogodek ni rodil ob času, ko se je zgodil, nikakih vidnih posledic. Vzgajan na Dvoru Čudežev, občudovan od rokovnjačev, božan, negovan in poliubijan od njihovih babnic, je rastel mali Manfred v sili, prikupljivosti in lepoti. Zdajci pa je skalil nenaden dogodek razmerrma pokojno življenje ciganske rodbine. Aretirali so ciganskega sina. Ciganka >e ljubila tega sina s slepo strastjo. Materinska ljubezen je bila v njeni duši močnejša od vseh dru?ih čustev. Drage volje bi bila umrla, samo da prihrani otroku le najmairše zlo. Do moža, ki je delila z niim življenje, ni čutila bogve kako vroče ljubezni, mali Manfred na ji je bil naravnost deveta briga. Toda oboževala je svo!ega sina: vse pjeno življenje je bilo v tem oboževanju. Vzroki, zakaj so aretirali cigana, nam niso znani; verjetno je, da so ga zalotili, ko je ravno hotel oropati kakega meščana na uličnem ovinku. Gotovo pa je, da so ga obsodili na vešala. priti Gramofone, šivalne stroje, otroške vozičke in kolesa popravlja najboljša specialna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor. Tatten-bachova ul. 14. Nasproti Narodnega doma- 602 BRIKETI!, MeldtSek, Tattenbachova 13, teL 2457. Hišo z gostilniškimi prostori in celokupnim inventarjem oddam v najem. Ponudbe na upravo Večemika pod »Hiša«. 61 Namizni štedilnik (Tischherd) ceneno na prodaj pri Ku-merc, ključavničarstvo, Taborska ulica 10. 64 Opremlleno sobo s prostim vhodom oddam takoj dvema osebama, najraje zakonskemu paru. Prečna ul. 4. ’ 67 Vino ceneje. V gostilni »Split«, Vetrinjska ul. 2, točim prvovrstno dalmatinsko vino po Din 10.— za liter. 65 Iščem stanovanje, sobo in kuhinjo, do 15. januarja proti nagradi Din 200.—. Naslov v upravi. 60 Premog Peklenica brez smradu in kamenja, malo pepela. Po vozovih Din 38— franko dom. B. Guštin, Cankarjeva 24, telefon 2499. 182 V VIMPASSING VG.F VI moiem oddelku ostankov orodalam sneirve čevlje S&S&SFSS 72 Din Franc Kormann. Maribor _____Gosposka ul. 3____ Zahtevajte oovsod »Veternik"! Naznanjam, da sem prevzel gostilno in dalmatinsko klet v Mesarski in Vojašniški ulici št. 4- Točila se bodo najboljša dalmatinska vina od dobro znane firme Kapetžknovič iz Šibenika. Tu se bodo dobila tudi razna mrzla in topla jedila in dnevno sveže morske ribe. Cene zmerne. Za obilen obisk se priporoča bivši večletni natakar pri »Stari pošti«, prav dobro znani 25 Tone Gregoretlč. Zahvala Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti mojega nepozabnega soproga, gospoda Jožefa Sorka izrekam tem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujem preč. duhovščini magdalenske župnije, gospodu Brandtnerju, kakor tudi vsem občinskim nastavljencem, gosp. učiteljicam in gosp. učiteljem, pevskemu društvu »Frohsinn«, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem onim mnogošteviln., ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. 63 Katarina Sorko- JUTRO « Hitite, da ne zamudite usodne prilike I Zbirke se dobe samo do 10. februarja 1931. svojim naročnikom In iltateljem! Da omogoči ..lutro" svojim orija eliem nakuo krasnih slovenskih knjig tudi v Mariboru, se dobe v „3utru“ razoisane zbirke v podružnici T!svovn« zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta 13 _________ bdaja Konzorcij »Jutra* v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja in urednik: FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, oredstavnik STANKO DETELA v Mariboru.