Političen list za slovenski narod.
Po poeti >rt|«ltisn velja: Za «slo Uto predplatam 16 jfld., z« pol let* 8 rld.» » četrt le<a 4 «1<M va jsdia
meiec 1 rld. 10 kr.
V admlnlatraeijl prejtmm velja: Za *■!• lato II rld., u pol leta 6 rld., ca «»trt leta S gld., ia jedtn «eiec 1 rld
V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 gld. 20 kr. več и leto. Poiamna itevilke po 7 kr.
|l
Naročnino in ontanila (lneriti) viprejema npravnlltvo ia ekipedleija v „Katol. ritkami", Kopitarjeve ullee it. 2.
Rokopisi «e ne vračajo, nefrankovana piama ne viprejemaje.
Vredništvo je v Semenliklh ulicah it. 2, I., 17.
txhaja vtak dan, iiviemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
193.
V LJubljani, v sredo 25. avgusta 1897.
Letnili XXV.
Shod v Radečah-
(Dopis.)
Shod minolo nedeljo v Radečah pri Zidanem Mostu nekaterim domačinom ni bil po volji. Zato so lepo ostali doma ta pečjo, dasi smo še v avgustu. Najlepše pa je storil župan, ki je dal oklicati, da shoda na trški trati ne bo. In res ga ni bilo na trški trati, temveč na trati, kamor g. župana oblast še ne sega. Zapomnijo naj si dobro vsi brez izjeme, da se naši poslanci ne boje nobene nagajivosti, ne resnih obrazov, temveč gredo povsod med narod, med ljudstvo, kar je njihova pravica in dolžnost. Ljudstvo je treba poučevati, treba ga organizovati preti vsem destruktivnim močem. V ljudstvu je naša moč, naša zaslomba, v ljudstvu bodočnost slovenskega naroda. Temu ljudstvu treba je udahniti samozavesti, navdušiti ga v boju za gmotni in narodni obstanek. Od vseh vetrov brije v deželo strupena sapa mednarodnega socijalizma in nihilizma, ki mori in usuševa naš rod telesno in duševno. Ljudstvo naše obupuje, zgublja pogum v vrtincu političnih in gospodarskih bojev. Zato je dolžnost njegovih zastopnikov, da se usmilijo nesrečnika, ki je padel med razbojnike, da mu hlade in zdravijo njegove duševne rane ter se borč z besedo in dejanjem za njega boljšo bodočnost. Ta in edino ta namen imajo shodi, katere prirejajo katoliško' narodna društva po deželi. Ljudstvo naše mora spoznati svojega sovražnika in neprijatelja. Ta sovražnik, ki je v verskem, narodnem, političnem in gospodarskem oziru malone ugonobil naš narod, to je liberalizem, in naj se odeva z nemško, italijansko ali slovensko barvo. Rodil se je iz istih vzrokov ter rodeva jednake sadove, kajti prepričanje naše je in ostane, ako propadejo gmotno naši delavski stanovi, kmet, obrtnik in delavec, propadel je slovenski narod, zasužnjil ga je tujec s svojim kapitalom. Eaj pomaga, če v slovenskih pokrajinah vzraste sto in sto tovaren, ako so te v tujih rokah in je domačin
le hlapec, tlačan tujemu gospodu, kateremu žrtvuje svojo dlan in um, domača zemlja pa svoje zaklade. Domača podjetnost, ta naj živi in se razcveta ter krepi, potem si postavimo trdno svoje domovje na svoji zemlji. Po tem uvodu kratko poročilo o shodu:
Ob 3. uri popoludne g. Petrič kot sklicatelj shoda otvori zborovanje, predstavi kot vladnega komisarja g. notarja Schonwettra ter predlaga predsednikom zborovanja č. g. župnika Z g ur j a iz Bele Cerkve, ki se je kot predsednik „Kat. pol. društva za Dolenjsko" udeležil shoda.
Prvi govornik, drž. poslanec dr. Susteršič, nariše v jedrnatih besedah divji boj nemških nacijonalcev in liberalcev v državnem zboru proti jezikovni naredbi za Češko. Ljudstvo hoče kruha, a kričeči v državnem zboru zaprečili so vsako resno delo. Govornik opiše razne stranke, ki tvorijo sedanjo večino, ter posebe slovansko kršč. narodno zvezo. Govornik konča, da mora državnozborska večina nadaljevati odločen boj proti nemškemu liberalizmu, kateri je najhujši nasprotnik slovenskemu narodu v obče, osobito delavskim stanovom. (Živahno odobravanje.)
Drugi govornik, državni poslanec Povše, v daljšem govoru pojasnjuje vzroke, vsled katerih propada kmečki stan. Prva dva vzroka sta visoki davki in rastoči dolgovi na kmečkih posestvih. Novi osebni pridobninski davek, ki bode državi na leto donašal 20 do 25 milijonov, utegne poljedelcem in obrtnikom nekoliko zlajšati bremena. Mnogo troškov provzročajo ljudstvu tudi nepremišljene pravde. Govornik pojasni pomen hipotečne banke, ogersko nagodbo, zakon proti ponarejanju živil, novi domovinski zakon, in zavarovanje proti požarom, živinskim boleznim in toči. Konečno omeni, da bodeta letos država in dežela razdelila vinogradnikom 55.000 gl. brezobrestnih posojil, kar bode gotovo izdatna podpora propadajoči vinoreji. (Živahno odobravanje.)
(Konec sledi.)
LISTEK
Zenon in Justina.
Zgodovinska povest. — Iz laškega prevel P. B.
Prvo poglavje. Juet.
Na rimskem prestolu sta sedela dva nekronana grozoviteža, Dioklecijau in Maksimilijan, najbolj divja mej tolikimi sovražniki Kristusove cerkve. Njiju preganjanje je bilo poslednje, bilo je skrajna sila, s katero so se uprla peklenska vrata katoliški cerkvi, toda bilo je neuspešno, zakaj pomnožila se je in za-cvela tem živejše sv. cerkev.
0 tem času je stalo na skrajni adrijanski ožini, nedaleč od Ogleja, lepo in cvetoče mesto Trst. Ta sloveča rimska naselbina, imenovana drugi Rim, je bilo najvažnejše skladišče vse trgovine nemške in angleške. Tukaj so se nakladale ladije iz vzhoda, iz Nikomedije, Dioklecijanove prestolnice, in drugih mest. Ondi je živela deklica, po imenu Justina. Bila je jedinka zelo bogatih starišev, cvetočega telesa, od vseh občudovana in od mnogih stavljena in ukana. Lepo telo pa je krasila plemenita duša. Ju-
stina je bila kristijanka, ljubila je krščanskega Boga, posvetila se mu je do cela ter obljubila ohraniti iz ljubezni do Jezusa vedno čisto in neomadeževano deviško lilijo, hoteč devica ostati in devica umreti.
Deklica je slonela na mehkem naslonjaču v veličastni sobani svoje rojstne palače. Držala je v roci zavoj koženice ter čitala. Bila je znana knjiga, predraga knjiga vsem, ki ljubijo in časte spomin slavnih mučencev. Bila so dejanja sv. Perpetuve in sv. Felicite, tista čudesna povest, katero pripoveduje Perpetuva o svojih britkostih in mukah. To delo je le jedno v dejanjih mučeniških in izmej najdragocenejših spominkov, kar se nam jih je ohranilo od prvega krščanstva. Plemenita devica, češčena nevesta, ki žedi v ječi z mlado žensko in drugimi kristijani, drži v roci tako rekoč dnevnik svojega življenja ter zaznamuje vsak dan z nekako vzvišeno priprostostjo vse, kar je prestala in pretrpela, kako je odgovarjala sodnikom, kaka razodetja je imela od Boga, sploh knjižica, kateie ne more nihče prečitati, da ne bi bil napolnen največega spoštovanja in sočutja do svetih žena.
„Perpetuva, o blagor ti, da si mogla toliko pretrpeti v svoji ljubezni do dobrega Jezusa, ki ti je dal veliko milost mučeništva ter prelil vso kri za
Shod v Idriji.
Iz Idrije, 23. avgusta.
Javni shod gospoda dr. M a j a r o n a in gospoda dr. Ferjančiča v Idriji trajal je v nedeljo dne 22. avgusta dve in pol uri. Ze v soboto na večer se je razgovarjal gospod dr. Majaron z nekaterimi delavci, kako naj bi se premenila društvena pravila po novem zakonu, da bi ne bilo na škodo delavcem. Zato je v nedeljo po dovršenem političnem shodu to še jedenkrat razpravljal.
Torej na nedeljo ob 4. uri popoludne je bil napovedan javni shod, na katerem sta poročala idrijska poslanca. Kako se mi zanimamo za javne zadeve, priča to, da bi bil že ob 4. uri komaj spravil Se kakih 50 ljudi v dvorano „pri črnem orlu", če tudi je v njej prostora več kakor za 500.
Dr. Majaron prvi poroča kot deželni poslanec. Našteva vse predloge, katere je stavila njegova stranka, osobito še on, na drobno kaže, kaj se je vse o Idriji govorilo in za njo storilo, mahne par-kr&t po katoliško-uarodni stranki, v milu pa pusti nemško stranko. Končuje svoj govor, da je deloval ne samo za meščane, kateri so ga volili, temveč osobito še za delavce, kar jim je kot kandidat obljubil. Temu je kot poslanec zvest ostal.
Oglasi se za njim socijalno-demokratski govornik iz Ljubljane. Govori dolgo, nauduieno, samo logike ne išči pri njem. Včasih pride do sklepov, ki nimajo nobenih premis, kar pri izobraženih vzbuja glasen smeh, a somišljeniki pritrjujejo. Njega pa ne moti ne jedno ne drugo, on vztraja na odru, da pove, za kar se je pripravil. Glavne misli bi bile : Samo socijalna demokracija bo za delavce kaj storila. Deželni zbor v sedanji sostavi nima srca za delavce, ker v njem niso nižji sloji zastopani. Najmočnejša stranka je klerikalna, ona delavcem ne sme kaj privoščiti, ker bi s tem škodovala svojim interesom, narodna stranka zastopa meščanstvo, torej skrbi le za priviligirane stanove. Ko se mu nazadnje glasno
tebe. O da bi mogla tudi jaz trpeti in umreti za mojega Jezusa I"
Ta hip vstopi suženj v sobo.
„Just želi govoriti s teboj, gospica", reče, ter se globoko pokloni.
„Naj vstopi", odgovori mladenka.
V sobo vstopi mladenič pri dvajsetih letih, lepe postave, prijetnega in skoro žalostnega pogleda; zavit je bil v dragoceno togo.
„Zdrava Justina!"
„Zdrav Just. Kako sem srečna, da te vidim".
„Precej dnij je že prešlo, odkar sva se zadnjič videla, res je Justina; toda oprosti I Moje mnogovrstne skrbi za sv. mučence in spoznavalce Kristusove . . . ."
„Vem", prekine ga smejoča se mladenka. „Ko bi ne bilo Justa, kaj bi počeli ubogi spoznavalci, mučenci Kristusovi I Kdo bi jim dajal tolažbe, ki so je tako potrebni, kdo bi jim poskrbel za skrivnostni kruh, kruh angelov, kdo bi pokopaval trupla svetih mučencev. Kdo neki? Oh, Just, kako si zaslužen za stvar Kristusovo I"
Mladenič zardi pri teh besedah.
„Justina, ti pretiravaš", reče. „Jaz sem nevredno in revno orodje v rokah Gospodovih. Storim

ugovarja, spremeni svojo trditev, da imajo lahko posamezni poslanci narodne stranke dobro voljo, a storiti ne morejo kaj, ko so vezani na to, kar jim večina kluba naloži, a večina pa skibi le za svoj žep.*) Jednako je v državnem zboru. Delavci se morajo sami organizovati, pa bodo lahko zahtevali, ne pa klečeplazili pred ministri, kakor je poniževalno antišamboiral dr. Majaron pri poljedelskem ministru, da bi idrijskim delavcem kakšen košček izposloval.
Za njim se oglasi krščanski socijalist, ki zatrjuje, da je bil prej odločen in naudušen pristaš demokratov. A ko je videl, da se vse drugače dela, kakor se delavcem na njih shodih obeta, ko je in-terpeliral gospoda Eristana, zakaj se stranka tako obnaša, da večkrat temeljna načela zapušča, a ni dobil povoljnega odgovora, ko je spoznal, da so se v državnem zboru ravno socijalni demokrati združili z nemškimi nacijonalci ter s tem preprečili vsake reforme delavcem v prid itd., se je studom obrnil od take stranke, ki le slepi in zapeljuje ljudi. (Dobro-klici, ploskanje.)
Dr. Мајагон odgovarja govorniku socijalno-de-mokratske stranke. Zbodlo ga je posebno to, ker se je reklo: poslanci delajo za svoj žep. Dr. Majaro-novo javno delovanje ga stane precej novcev.
Na vrsto pride dr. Ferjančič s poročilom o dr-žavnozborskem zasedanju. Ob kratkem omenja ponujenega kompromisa narodne stranke, katerega je pa klerikalna odbila,**) govori o važnosti slovanske krščanske narodne zveze, ki ima gotovo to dobro stran, da se je prvič pokazalo, da so Slovani odločilni faktor v naši državni polovici. Da je bilo zasedanje neplodno, so krivi nemški poslanci, katerim ni po godu, da oni ne odločujejo, kakor do sedaj že toliko let v državnem zboru, in so zato porabili pravične jezikovne naredbe za obstrukcijo. Njim so se kot zvesti trabantje pridružili socijalni demokrati. Že v Ljubljani je on zahajal k shodom te stranke, da bi spoznal njih težnje, razvidel, kako bi demokrati osrečili človeštvo, a prepričal se je in tudi javno izpovedal, da ti ljudje tolčejo le fraze, govoričijo puhle besede, a pravega programa nimajo, o kaki stvari temeljito ž njimi govoriti ni mogoče. Po svojih govornikih hujskajo delavce, obljubujejo jim, kar se nikoli doseči ne da. Tudi današnji njih zastopnik je govoril o vsem, govoril celo o državnem zboru in njegovem delovanju, kakor kak star in skušen parlamentarec, a pozabil je povedati, po kateri poti, na kak način, kako naj se zboljSajo delavske razmere. Vse je bilo polno fraz, zabavljanja na desno in levo, nezadovoljnost na vse strani, a dejanja, praktičnega nasveta, kako naj se pomaga delavcu, nismo slišali nobenega. — Koliko se je dr. Ferjančič že trudil za idrijske delavce, noče ponavljati; zopet letos je bil pripravljen govoriti njim na korist, a zabranili so govor najbolj socijalni demokrati z divjim vpitjem in pobalinskim ropotanjem. Ce je šel potem k poljedelskemu ministru, ki ima vendar popolno moč in oblast v idrijskih zadevah, da bi bolje razmere pojasnil, se mu podtika, kakor bi prosjačil. Eje naj
*) Ali g. Zadnik ni povedal, koliko dež. poslancev je že obogatelo V Op. vred.
**) Kakor je narodna stranka jednako odklonila ponudeni kompromis od kat.-narodne stranke. Op. vred.
svojo dolžnost in nič drugega. Zdaj sem prišel do te, da te poprosim za neko veliko milost".
„Ce je mogoče, ustrežem ti iz srca rada", reče devica.
„Dobro. Ti poznaš našega slavnega someščana Servula ?"
„Servula! Mladega mučenca? Svetega subdi-jakoua P"
„Tako je. Tistega, ki je poslavil s svojim častitljivim mučeuištvom Trsi, svojo domovino".
„In za to me ti poprašuješ ? Vsak dan se priporočam mogočni priprošnji mladega mučenca. Servul! Kako lepa, orjaška podoba to I Mlad subdijakon, ki je iz ljubezni do svojega Križanega prebil toliko let premišljujoč v strašni jami1), zatajujoč svoje čute, bičajoč svoje nežno telo, čegar jedna sama beseda je umorila kače®), ki je izganjal hudobne duhove3), ozdravljal bolnike, ki je dobil od Boga svojim someščanom milost, da je bila vsakega hiša, ki je hra-
') Ko je bil 12 let star, nastanil se je po božjem klici v neki jami zunaj mesta, koder je živel sila spokorno (Pro-prium Sanctorum pro Eool. Tergestina).
>) Na cesti je umoril silno veliko kačo, prekrižavši se in dihnivši vanjo (Ravnotam).
*) Obsedenca je oprostil hudobnega duha (Kavnotam).
pa potrka, če ne na takem mestu? Kje naj razloži, če ne tam, kjer morejo pomagati? Gospoda demo-kraška, sedaj se vam ponuja najlepša priložnost, pokazati svojo učenost in modrost. Poljedelski minister grof Ledebur pride osebno začetkom septembra v Idrijo, da se na lici mesta pouči, kaj in koliko je storiti mogoče. Pridite tedaj s svojimi predlogi, pokažite in prižgite takrat svojo reformatorično luč!
Socijalni demokrat iz Ljubljane se zopet oglasi: Dr. Ferjančič je imenoval naše govorjenje „puhle fraze". Vprašam pa vse navzoče, kaj je pa dr. Ferjančič sedaj govoril druzega, kot le gole fraze, saj pozitivnih dejanj ni prav nič pokazal. Mi sploh od takih poslancev ne pričakujemo nobenih dejanj. Kako neki? Prej so tako poudarjali absolutno narodnost, sedaj se pa uklonijo klerikalni komandi dr. Susteršičevi in dr. Krekovi. Kako je dr. Krek govoril v državnem zboru o delavcih, nam je бе v živem spominu. Mož zastopa svoje interese.*) Kakor pa prvak, tako tudi somišljeniki. In če pogledamo druge slovanske stranke, ki imajo sedaj večino, spoznamo takoj, da nam ne bodo nikoli pripomogle do naših pravic. Poljaki so le zastopniki žlahčičev, podjetnikov in tovarnarjev, za ljudstvo se ne zmenijo, naj ostane še v temi in nevednosti; k večjemu jim več tovarn za žganje privoščijo. Mladočehi so prej obljubljevali veliko, ali odkar zobljejo iz vladnih jasli, so zatajili svoj program, silno mehki in odjenljivi so postali. Krščanska zveza je pa klerikalna in kot taka nasprotna vsakemu napredku, da lažje gospodari nad nevednim ljudstvom. Ce smo trohico dosegli, da imamo nekaj delavskih zastopnikov v zbornici, je jedino zasluga in milost Nj. Veličanstva. Noben poslanec se do sedaj še ni bil spomnil delavcev. So-cijalno-demokratski poslanci imajo v državnem zboru svoj klub, niso vezani od nobene strani, zastopajo le delavski stan; a če so bili v obstrukciji, bili so k temu prisiljeni, da bode čim preje konec takemu reakcionarnemu postopanju, kakor se razvija v nazadnjaškem duhu že dolgo vrsto let v državnem zboru. Za nas delavce je sedaj le to važno, da se zavedamo svoje moči, a tudi svojih pravic, da delamo za preustroj sedanjih družabnih razmer, ker le potem se bode dalo vsakemu, kar mu gre. In v to svrho zakličem: Živela socijalna demokracija I (Zivio-klici.)
Tretjina zborovalcev - somišljenikov zapusti ob 7,7. uri dvorano, drugi še ostanejo, da se posvetujejo o prenaredbi pravil bratovske skladnice.
*) In g. Zadnik židovske kapitaliste. Op. vred.
Politični pregled.
V Ljubljani, 25. avgusta.
Izjalovljen poskus. Z ozirom na povabilo, ki je je doposlal ministerski predsednik grof Badeni nekaterim vplivnejim možem obeh čeških strank, in z ozirom na izjavo -nemško-liberalnih poslancev ter grofu Osvalda Thuna, o katerih smo včeraj govorili obširneje, objavlja včerajšnji „Fremdenblatt" nastopno oficijelno naznanilo : „Kakor čujemo, je naznanil ministerski predsednik grof Badeni z ozirom na odklonitev konference od nemške strani, deželnemu nadmaršalu knezu Lobkovicu, grofoma Bou
nila v sebi kak košček kavuna iz njegove jame, po svetnikovi pričujočnosti posvečena in ni nihče vsled njegove posredbe trpel na obsedanji*), Servul, veliki mučenec, ki je končal svoje življenje pod rabljevo sekiro6)? In ti me poprašuješ, če ga poznam?"
Just jo je gledal smeječ se.
„Ne bodi huda, gospica I Nisem te mislil raz žaliti. Dobro vem, da častiš pobožno slavnega ma-čenča Kristusovega, in za to sem prišel k tebi. Ti veš, da je slavnega mučenca pokopala njegova pobožna mati Klemencija0) pod zemljo v rovi, ki jo je napravil naš prvi škof Hijacint na slavni spomin sv. mučencem Kristusovim Primožu, Marku, Cebi-janu, Jazonu in koder počiva tudi Apolinav, Lazar, Tekla, Evfemija in mnogo drugih junakov sv. vere.
„Vem. Grobiček se dviga blizo morja na Gru-mulskem obrežji. Molila sem večkrat na tem grobu ter se priporočala priprošnji teh junakov sv. vere. ________(Dalje sledi.)
*) Pobožno izročilo pravi, da ni nobenega Tržačana po njegovi posredbi hudobni duh mučil in tudi ne, če je hranil kako stvarco iz njegove jame v svoji hiši (Ravnotam).
B) častitljivo palmo mučeništva je zaslužil z glavosekom leta Gospodovega 284 (Ravnotam).
') Njegovo telo je pobožna matiKlemencija spoštljivo pokopala (Ravnotam).
quoy-u in Osvald Thun u ter poslancu dr. Heroldu, da izostane napovedano posvetovanje kot brezpomembno, ter se jim ob jednem zahvalil za prijaznost, ki so mu jo izkazali z vsprejetjem povabila." — S ttm je torej ta zadeva za sedaj pokopana in sicer le vsled nemške nestrpnosti in nespravljivoeti. Da so bili Cehi voljni pogajati se glede tega vprašanja, je razvidno prvič iz tega, da so se takoj odzvali povabilu grofa Badenija, drugič pa iz pisma samega, s katerim sta se v imenu izvrševalnega odbora mladočeške stranke odzvala povabilu dr. Skarda in dr. Herold. Ti eo izjavili, da srčno žele, da se v najkrajšem času snide češki deželni zbor in da se potom ravnopravnosti čim preje uravna narodno vprašanje. Vlada mora sedaj poiskati drugo pot, po kateri bi se dalo pomiriti veliko nasprotje in neznosna napetost. Politično krizo bodo sedaj reševali, kakor se nam je včeraj brzojavno sporočilo, načelniki klubov parlamentarne večine, ki se snidejo danes teden na Dunaju. Kaj se tu ukrene, je dosedaj se popolno nejasno. Govori se le, da se od češke in poljske strani z vso odločnostjo zahteva, da ee grof Badeni Čim preje oslobodi sedanjega naučnega in pravosodnega ministra ter ju zameni z zaupniki desnice. To bo neki jedna glavnih in najvažnejih točk, s katero se bodo prihodnji teden pečali klubovi načelniki.
Katoliški delavski kongres v Novem Sandecu se je pričel, kakor smo že svoječasno naznanili, minuli ponedeljek. Zastopanih je 23 katoliških delavskih društev po 50 delegatih, poleg tega se ga pa udeležuje veliko število delavcev iz mesta in bližnje okolice. Na dnevnem redu je razgovor o organizaciji obstoječih društev v jedno skupino in o skupni akciji v zboljšanje materijalnega položaja delavskih krogov. Kongresu so došli mnogobrojni pismeni in brzojavni pozdravi, mej drugimi od nadškofov Moravskega in Issakovicza ter škofov Lobosa, Soleckega in Glazerja. Socijalistični agitatorji v Novem Sandecu so nameravali prvi dan popoludne prirediti veliko demonstracijo, toda poskus se jim je sijajno izjalovil, ker niso mogli zbobnati vkup več nego kakih 100 zapeljanih delavcev.
Hrvatski deželni »bor je v ponedeljkovi večerni seji, ki je trajala skoro do desete ure, razveljavil šest izvolitev s 56 proti 12 glasovom, in sicer posl. dr. Vrbanič, Bancinger, dr. Brlid, Pasa-rić, Bedekovič in dr. Ružić, izvolitev dr. Derenčina pa je bila soglasno odobrena. Po tem „slavnem" činu mažaronske večine je naznanil predsednik, da bode takoj pozval deželno vlado, da razpiše v šestih okrajih nove volitve. Mažaronska klika je popolno prepričana, vsaj tako se kaže, da prodro pri novih volitvah njeni kandidatje, toda uverila se bode lahko, da so zanjo tla še bolj neugodna, kakor pri prvi volitvi, kajti prebivalstvo ie v malo dneh deželno-zborskega zasedanja zadostno spoznalo svoje „prijatelje" in jim torej vkljub še tako silnemu pritisku ne bode hotelo dati svojih glasov.
Grško vprašanje in velevlasti. Znano je, da se je v poslednjem času pojavilo veliko nasprotje mej Nemčijo in Auglijo v zadevi grško-turškega pogajanja. „Times" je objavila po naročilu Salisbury-jevem minule dni zelo oster članek proti nemški orijentalni politiki, v katerem zelo ostro obsoja zahtevo Nemčije glede finančne kontrole. Na to odgovarja sedaj „Nordd. Allg. Zeitg." ter naglaša, da je uvedba mejnarodnega nadzorovanja obrestovanja in amertizovauja grških posojil, starih iu novih, neobhodno potrebna in da so temu nasvetu pritrdile vse velevlasti, tudi Anglija, in da jo je Salisbury v zgornji zbornici označil kot conditio sine qua non za prospeh grškega kredita na evropskem denarnem trgu. Konečno se pa naglaša, da je s postopanjem berolinskega kabineta zadovoljno prebivalstvo Nemčije, in bodo dospeli do tega spoznanja tudi ostali krogi in Grki sami, ker bodo uvideli, da jim je le na ta način omogočeno ohraniti si veljavo na zunaj. Kako je razumeti ta razpor mej Nemčijo in Anglijo, dosedaj še ni jasno, kajti neumevno je, kako more Salisbury zagovarjati isto stvar v parlameutu, katero graja in ji nasprotuje v javnosti. — Poleg te zadeve je pa prišla v poslednjem času zopet na dnevni red vojna odškodnina. Govori se, da so se jele velevlasti pogajati o tem, kako bi znižale vojno odškodnino, ki ni v nikaki primeri z grškimi viri dohodkov. Tudi ta misel je nekako čudna. Poprej se je vsestrausko bobnalo v svet, da so se glede te točke zjediuile vse velevlasti, sedaj se pa zopet nekaj kujajo in še le sedaj uvidevajo, da je svota previsoka.
Novi španski ministerski predsednik
še ni pokazal svoje politične barve, marveč namerava v mesecu novembru sklicati državni zbor, kateremu bo obširneje pojasnil svoje nazore. Dosedaj še ni določeno, se li tudi nadalje vlada po nazorih pokojnega Canovasa. Kar se tiče kubanskega vprašanja, objavlja neko uradno glasilo nastopno, po Azcarragi inspirovano izjavo : Ministerski predsednik se načelno vjema s taktiko generala Weylerja, vendar si pa pridržuje pravico in slobodo, obširneje se pečati s tem vprašanjem in potem šele pojasniti svoje nazore. Eakor znano, je izrazil jednako mnenje svojedobno tudi vodja liberalcev Sagasta. Razvidi se, da je kubansko vprašanje vedno bolj zamotano in se najbrže vsakdo boji, izreči kakoršno koli določeno sodbo. Tudi glede Filipin se novi miuisterski predsednik še ni odločil niti na to niti na ono stran. Gotovo je, da položaj niti na Eubi in ne na Filipinih ni ugoden za Spanjce in da vojni minister zopet zahteva, da se odpošlje nova vojna moč.
Anarhisti pod varstvom policije. Iz Londona dohaja poročilo, da so minulo nedeljo priredili anarhisti velik shod. Vdeležili so se ga pa poleg zvestih privržencev tudi nekateri drugi, ki se nikakor ne strinjajo z revolucijonarnimi idejami anarhizma. Vnel se je mej obema strankama hud razpor, ki bi bil imel zelo slabe posledice, ki bi ne bila vzela policija anarhistov v svoje varstvo ter jih spremila v varno zavetje. Potem takem je pač brezploden ves napor proti anarhizmu, ako se javne oblasti javno potegujejo zanj, mesto, da bi združeno z dobro mislečimi ljudmi skušale polagoma zatreti nevarno zalego.
Slovstvo.
Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica.
Spisal Jožef Lavtižar, duhovnik ljubljanske škofije. Cena 80 kr. V Ljubljani 1897. Založil pisatelj. Tiskala B. Miliceva tiskarna. — Tako je uaslov knjigi, ki je ravnokar prišla na svitlo. Eo smo prebrali 184 stranij obsezajočo knjigo, razveselili smo se, da je to kratko zgodovinsko delce pisano tako poljudno in lahno. To že kmalu kdo naredi, da sestavi v preglednem redu par številk, letnic in imen, toda kdor bere take suhoparne proizvode, dolgočasi se, ne tako pa pri tej knjigi. Oospod pisatelj podal nam je v knjigi obilo obilo zgodovinske snovi, a prepletel je golo naštevanje in opisovanje z raznimi, jako zanimivimi podatki in dogodbami. Zato se bere to delo prijetno in lepo; kajti da bi posebej še hvalil jezik, zdi se mi nepotrebno.
Enjiga razpada v splošni in posebni del. V prvem nam gospod pisatelj podaja kratek obris zgodovine zvonov, razlaga znamenja na zvonovih, njih vlivanje; nadalje govori o razmerju med glasom in težo ter o melodiji in harmoniji. Eo je na kratko opisal posvečevanje zvonov, dodaje nekatere praktične opomine, kako ravnati z zvonovi, in za nameček še odlomek iz govora, ki ga je imel župnik L. Dolinar na Cešnjicah.
Eakor je razvidno iz tega prvega dela, bil je prvotni namen gospoda pisatelja, podati nam popis zvonov radoliške dekanije. Toda ker se mu je to zdelo presuho, dodal je pri vsaki fari, katere potem v drugem delu popisuje, nekaj zgodovine. V 25 odstavkih poda nam zgodovino in opis zvonov ravno tolikih samostojnih duhovnij dekanije. Mislimo, da ne delamo gospodu pisatelju krivice, če rečemo, da je zgodovine za svoj namen privzel preveč, zlasti pa naštevanje vseh župnikov. Če je pa mislil pisati zgodovino dekanije in njenih fara, je je pa premalo. Toda to nas nikogar ne more odvrniti od tega, da ne bi marljivemu gospodu, ki v uvodu popisuje trud, ki ga je imel, izrekli svoje zahvale, da je tako otel pozabljivosti marsikateri ostanek zanimive preteklosti. Vemo ceniti njegove napore, zato pa knjigo prav toplo priporočamo vsem, ki se zanimajo za zgodovino sploh, posebej pa za zgodovino onega dela naše domovine, ki hrani v sebi največja naravna čuda, prelepe Gorenjske. Vsakdo, ki bo prebral knjigo, bo zadovoljen ž njo, a želel bi tudi z nami vred, da nam preč. gospod župnik poda nadrobnejo zgodovino te ali one fare radoliške dekanije. Saj ga delo bržkone nu bo stalo mnogo več truda, ko ga je imel sedaj, ko je ledina že izorana. Želimo pa vrh tega z gospodom pisateljem, da bi se tudi po drugih de-kanijah dvignili pisatelji in sestavili podobno delo o zvonovih svoje dekanije.
Dnevne novice.
v L j u b I j a n i. 25. avgusta.
(Shod na Brezjah.) V nedeljo 22. t. m. popoludne je priredilo slovensko katoliško delavsko druStvo ljudski shod na Brezjah. Predsednik Jakopič pozdravi v obilnem številu navzoče kmete, obrtnike in delavce in predlaga ta predsednika župnika gospoda J. Berlica. Potem govori Gostinčar: Cdkodi je socijalno vprašanje? Govornik pravi po kratkem uvodu, da odtod, ker so si prisvojili nekateri vso oblast, izrabljevati bližnjega, kakor se jim ljubi. Delo človeka, ustvarjenega po podobi božji, nima prave, spodobne veljave. Delavec se stavi v jedno vrsto s strojem. Odtod beda in preteči pogin delavskih stanov. Rešitev i za kmeta i za obrtnika je v zadrugah. Pove tudi, kako hočejo rešiti socijalni demokratje socijalno vprašanje, kar naredi precej smeha mej poslušilci. — Jakopič priporoča kmečke zadruge, Raiff^isnove posojilnice, ki prinašajo toliko koristi, ter obrtniške zadruge. Združimo se! Geslo presvitlega cesarja n»m bodi vedno pred očmi. — Pri raznoterostih se oglasi Gostinčar in predlaga sledeče resolucije, ki so bile vsprejete jednoglasno. 1. Današnji ljudski shod slovenskega katol. delavskega društva na Brezjah izreka svoje najglobje ogorčenje nad škandalozno obstrukcijo nemških na-cijonalcev in socijalnih demokratov v državnem zboru, ker se 8 tem postopanjem zavira in uničuje vsako narodom koristno socijalno delovanje državnega zbora. 2. Današnji ljndski shod na Brezjah soglaša popolno s slovansko krščansko zvezo državnega zbora, posebno ker si je stavila kot nalogo, delovati v socijalnem smislu po krščanskih načelih. 3. Današnji ljudski shod se izraža: Visoka c. kr. vlada naj uresniči narodno jednakopravnost, zajamčeno po členu 19. državnih osnovnih zakonov v vseh kronovinah države. 4. Današnji shod slovenskega katoliškega delavskega društva pozivlje visoko c. kr. vlado, da se ozira pri naročevanju železnih izdelkov, kakor žebljev itd., pri naših domačih izdelovalcih v Eamni Gorici in Eropi, ker je to jedina obrt, ki ta kraja vzdržuje. — Predsednik zaključi shod s trikratnim „živio" na papeža in cesarja.
(Osebne vesti.) Dr. Viktor P e s i a k , c. kr. pristav, je imenovan finančnim tajnikom pri tukajšnji fiaančni prokuraturi. — Davčni nadzornik v Radovljici, B. J o r d a n , je premeščen v Rohrbach na Gor. Avstrijskem.
(Iz c. kr. mestnega šolskega sveta.) O redni seji, katera se je vršila dne 17. t. m., smo prejeli sledeče poročilo: Potem, ko proglasi predsednik sklepčnost in otvori sejo, poroča zapisnikar o došlih kurencijah in pove, kako so bile rešene. Sklene se, prošnjo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika profesorja Frana Levca za znižanje učne dolžnosti priporočilno predložiti visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu, oziroma ministerstvu za bogočastje in nauk. Za razpisani službeni mesti na mestni dekliški 8 razrednici in za novo ustanovljeno III. katehetsko mesto stavijo se terno-predlogi. — Sklene se prošnjo neke mestne nadučiteljice za stalno vpokojitev priporočilno predložiti c. kr. deželnemu šolskemu svetu. — Poročilo o letošnji okrajni učiteljski konferenciji za slovenske iu slovensko nemške šole se vzame na znanje in sklene se, združeno s tem poročilom zi-stematičuo urediti pouk o prostoročnem risanji na teh šolah ter pismeno priznanje in zahvalo izreči mestni učiteljici Emiliji Guslovi in mestnemu učitelju Ivanu Erulcu za koreniti, poučni in zanimljivi predavanji povodom te konferencije. — Na drugi mestni 5 razredniei se ima opustiti in na mestno 2 razrednico na Barji prenesti rokotvorni tečaj za mizarstvo in rezbarstvo ter mesto njega na II. mestni 5 razrednici uvesti rokotvorni tečaj pletarski (ko-šarstro). — Konečno odgovori predsednik na nekaj vprašanj glede šolskih poprav.
(V Leskovici) bila je 16. t. m. kolavdacija za cerkev in župnišče. Dež. odbor je v svrho popravila dovolil 150 gold. — Bodi s tem vsem blagim dobrotnikom izražena prisrčna zahvala.
(Dekliške Marijne družbe iz Gorenjskega) se zbero na angeljsko nedeljo 29. avg. na sv. Joštu nad Eranjem. Ob 10. uri bo pridiga in sv. maša za društveniee, in to tudi, če bi bilo neugodno vreme.
(Dobitki pri srečkanju) 26. decembra 1897. Vsled odloka c. kr. fiu. ministerstva z dne 21. decembra 1896, St. 68.912 je srečkanje preloženo na ta dan zato, ker je bilo lani še malo srečk razpro-
danih. Djbitki: 1. Konj z opravo in s pol pokrito kočijo vred ; 1000 kron vrednosti. 2. Sobna oprava, 300 kron vrednosti. 3. Valvazor, štirje lepo vezani zvezki, 200 kron vrednosti. 4 Polovnjak vina, 100 kron vreinosti. 6. Brana za travnike, 50 kron vrednosti. 6. Tele, 40 kron vrednosti. 7. Vedro starega vina, 30 kron vrednosti. 8.— 12. Slomšek, Zadnja večerja, žepna ura, dve mizni opravi, & 20 kron vrednosti. 13.—24. Stenska ura, dežnik, platno, samokres, viseča svetilnica, miza, par svečnikov, par čevljev, umivalnik, stojalo za obleko, brušena stekle« niča z garnituro, service za kavo, a 10 — 16 kron vrednosti. 25.—100. Reči a 4—6 kron vrednosti. 101 —300. Reči & 2 kroni vrednosti. 301. —500. Reči različne vrednosti. — Srečkanje se bo vršilo v sejini dvorani „Narodnega duma". — Zaradi dobrodelnega namena se obračamo do vseh blagih rojakov in jih najuljudnejše prosimo, da obdržijo poslane jim srečke, ter jih po možnosti tudi med druge razpečajo.
Odbor za katoliško podporno društvo v Celji.
(Srečolov) je dovolilo finančno ministerstvo kmetijski podružnici pri Sv. Erižu poleg Tržiča ; srečke, katerih je 2000, prodajale se bodo po 10 kr.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 15. do 21. avgusta je bilo 23 novorojenih, 3 mrtvorojeni, 15 jih je umrlo, med njimi 2 za jetiko, 1 za vnetjem sopil-nih organov, 4 za želodčnim katarom, 8 za različnimi boleznimi; med njimi je 5 tujcev, 8 iz zavodov ; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer : 1 za vratico.
*
* *
(Iz Scliiirdinga) na Gor. Avstrijskem nam piše rojak : Dne 22. t. m. se je tukaj ubil zdraviški gost A, Zbukmtiller. Vozil se je iz mesta v bližnjo vas, nasproti mu pridrči kolesar, konj se spl&ši, mož skoči z voza in pade t&ko nesrečno z glavo na kamen, da je takoj mrtev obležal. Voznik je ostal na vozu ter se mu ni nič pripetilo. Opomin kolesarjem, da previdneje vozijo mimo konj ! — Število gostov je naraslo na 956. Prihajajo iz Češke, Moravske, Ogerske, Gor. in Dol. Avstrije. Tu biva že več mesecev tudi minoritski provincijal z Dunaja, veleč. g. Al. Pollak, katerega je bil zadel mrtvoud. Zdravje se mu je toliko zboljšalo, da že polagoma hodi s palico. Med gosti je tudi neki deček z Dunaja, star 10 let, ki pa tehta 421/» kg. — Minolo nedeljo so tukajšnji veterani slovesno praznovali cesarjev roj-etveni dan. — Tukajšnji zdravnik, Oton Ebenhecht, je jeden prvih učencev Eneippovih. Bolniki imajo v njega veliko zaupanje. Minoli petek je predaval o vzrokih in zdravljenju nervoznosti. — Vreme je tukaj večinoma deževno.
(Reka in Mažari.) Naš zagrebški dopisnik je že obširno opisal razmerje mesta Reke do Ogerske. Reko so Mažari šiloma priklopili svoji državi, potrošili mnogo denarja za pristanišče in druge naprave, a sedaj se mestni zastop Mažarom postavlja po robu. „Budapesti Naplo" vsled tega ostro napada Rečane. List piše, da Rečani nikdar niso bili udani ogerski državi, da so le zviti Italijani, ki so iz špekulacije hlinili udanost. Mažari pa so bili toliko naivni, da so jim verjeli ter milijone trosili za Reko. Mažarski list preti Rečanom, da se morajo pokoriti, kajti Mažari storć na Reki, kar hočejo. Mažarski list pa je pozabil dostaviti, da ogerska država ne more delati, kar hoče, proti volji Reke in Hrvatske, in da Ogri niso trosili denarja iz ljubezni do Reke, temveč zaradi svoje koristi.
(Ministri v Avstriji.) Od pričetka vladanja našega presvetlega cesarja je bilo v Avstriji vseh ministrov 170, in sicer: 9 vnanjih ministrov, 11 vojnih ministrov, 19 rainisterskih predsednikov, 5 drž. finančnih ministrov, 19 pravosodnih, 17 finančnih, 17 trgovinskih, 17 notranjih, 18 naučnih, 10 poljedelskih, 6 policijskih, 9 ministrov za dež. brambo, 12 ministrov brez portfelja in 1 žel. minister. Od teh 170 ministrov jih je bilo 17 neplemenitašev. L. 1848 je bilo 26 ministrov.
(Umrl) je dne 13. t. m. na svojem posestvu blizu Moskve slavni ruski akademik Teodor Buslajev, star 80 let. Bil je prvi ruski poznavalec svojega jezika, ruskega pesništva iu staroruske umetnosti. Napisal je več učenih knjig; prvo njegovo delo je bilo: „Vpliv krščanstva na slovanski jezik."
Telegrami.
Dunaj, 25. avgusta. Na posebno povabilo cesarjevo se udeleži velikih vojaških vaj
načelnik ruskega generalnega štaba Obručev. Kot gostje se udeleže nadalje vojaškij atašeji Francije, Anglije, Italije, Rusije, Španije, Amerike, Rumunije, Srbije in Japana.
Dunaj, 25. avgusta. Včeraj popoludne se je vršil pod predsedstvom grofa Badenija ministerski svet, katerega so se udeležili vsi člani kabineta. Razpravljalo se je o položaju.
Petrograd, 25. avgusta. Včeraj opo-ludne je dospel predsednik Faure v spremstvu ministra Hanotauxa v Petrograd. Mnogoštevilno občinstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Vsprejel ga je mestni glavar. Častno stražo je pozdravil predsednik v ruskem jeziku.
Pariz, 25. avgusta. Radi požara v dobrodelnem bazarju je bil obsojen baron Mackau na 500 frankov denarne kazni, oba uslužbenca pa vsak v 20mesečno ječo in na denarno kazen, vendar se uporabi v tem slučaju olajšava Berangerjevega zakonika.
Curih, 25. avgusta. V včerajšnji splo-šnji seji mejnarodnega kongresa za varstvo delavcev se je s 182 proti 35 glasovom vsprejel predlog bogoslovnega profesorja dr. Becka iz Freiburga, ki meri nato, da se prepove obrtno delo z otroci do 15. leta. Mladostni delavci od 15. do 18. leta smejo delati le osem ur na dan s poldrugournira odmorom. Za obisk obrtne nadaljevalne šole potreben čas je v teh urah že zapopaden. Mladoletnim delavcem in učencem je brez izjeme prepovedati produktivno delo ob nedeljah in praznikih. Debate so se vdeleževali mej drugimi Avstrijci Aksman, Schoiswohl, Bielohlavek, dr. Adler in Pernerstorfer.
Gosp. lekarnarju Piccoli-ju
v Ljubljani.
Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita G. Piccoli) z Izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim in žolčnim izlivanjem.
Bolniinica usmiljenih bratov.
Gradec, dne 2. februvarija 1897.
232 100-42
Provincijal brat Emanuel Leitner.
nadzdravnik.
Hleliisine- ustna in zobna voda
deluje izborno proti zobobolu in gnjilobi «ob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. 1 stekl. 50 kr.
Jedina zaloga	(3i) i
lekarna pri МагЦ i Pomagaj M. Leustek v Ljubljani,
Resljeva oesta itev. 1, poleg mesarskega moata.
Tujci.
23. avgusta.
Pri Slonu: Spitz iz Varaždina. — Sehmidtmann iz Bregenca. — Eisler iz Budimpešte. — Tallian in Kunka iz Gradca. — Scarpa z Reke. — Weinberger, Brunn, Hočevar, Ripper, Kalbermathen z Dunaja. — Sonnenfeld iz Berlina. — Lowenberg. Sokolarič iz Trsta. — Rosman s Krškega. — Jordis iz Vidovca. — Kuhn iz časlove. — Suhumann iz Barmen-a.
—	Stern iz Zagreba. — Vodnik, Schlogl iz Gorice.
Pri Maliču: Katzenstein iz Hamburga. — Anzelini, Scbutz, Hartig, Stein, Kaufmann, Pick, Telch, Jung. Runggert z Dunaja. — Fiala iz Bora. -- Hossler, Ober iz Arnsdorf a.
—	Koeppen iz Remscheid a. — Haselsteiner iz Gradca. — Podmenik iz Rateč. — Latzel iz Giins-a. — Geissbreitter z Reke.
Pri ТЛоуЛи: Verhov iz Bleda. — Ziesel z Dunaja. — Appel iz Trsta. — Smrekar iz Dobrepolj. — Brauner iz Zadra.
—	Ivane iz Rajhenburga. — Priedberg iz Planine. — Gregorič iz Celovca.
Pri bavarskem dvoru: Tscherne iz Plosch-a. — Gratzbofer iz Pliberka. — Lorenz iz Borovnice. — Dworak iz Rajhenburga. — Zalar iz Iga. — Zormann iz Adergasa.
Pri Južnem kolodvoru: Verchownik iz Gradca. — Petschnigg iz Celovca.
Meteorologično porodilo.
a <e	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urab v mm
24	9 zvečer	H735 1	16 0	si. sever	skoro oblo"	
25	7 zjutraj 2. popol.	734-8 7335	14-8 20-8	si. vzh. sr. vzh.	oblačno del. jasno	09
Srednja včerajšnja temperatura 15 9°, za 2-0° pod normalom.
Eksekutivne dražbe.
Avgusta L u s e r j a iz Novega Mesta posestvo (1600 gld.) dne 3. sept. in 1. okt. v Novem Mestu.
Franceta Mavca iz Tatinca nepremakljivo posestvo s pritiklinami (3161 gld.), terjatev 133 gld., dne 15. sept. in 15. okt. v Kranju.
Jožefa T r e 1 c a iz Hotemaž nepremakljivo posestvo s pritiklinami (4532 gld.), terjatev 244 gld , dne 15. septembra in 15. oktobra v Kranju.
Franceta M i h e 1 i č a iz Harij zemljišča (1600 gld.) dne 10. sept. in 11. okt. v Ilir. Bistrici.
Antonije Roje iz Podgraje zemljišče (50 gld.) dne 10. sept. in 11 okt. v Ilir. Bistrici.
Janeza Cimpermana iz Nareda posestvo (2880 gld.) s pritiklinami (163 gld.) dne 17. septembra in 22. oktobra v Vel. Lašičah.
i
558 1-1
Zofija Urbas poroj. Ctlobočnlk javlja potrtim srcem v svojem kakor v imenu vseh sorodnikov vest o smrti svojega nepozabnega soproga, gospoda
Gabrijela Urbas-a
kontrolorja vseh deželnih dobrodelnih zavodov
ki je dnd 23. avgusta ob 9. uri zvečer po kratki, težki bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, blaženo v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v tredo, dne 25. avgusta, ob 5. uri popoldne iz uradniškega doma, deželna bolnica.
Sv. maša zadusnica v namen nepozabnega pokojnika darovala se bode v četrtek, dne 26. t. m., zjutraj ob 8. uri v župnijski cerkvi pri sv. Petru.
Prosi se tihega sožalja. V Ljubljani, dne 23. avgusta 1897.
Cirkus Menry
v Ljubljani, v Lattermannovem drevoredu. Danes v sredo, dnć 25. avgusta, ob B. uri zvečer:
Ma }tŠm klownov ia komikov
s bumorističnim vsporedom.
Moderni magnetizem ter dama izgine iz srede občinstva, predstavlja klown Aleksander. — Najboljši izvež-bani slobodni konji. — Medved kot umetni Jahač. —
Ježa amaterjev. 20 kron nagrade onemu, ki na dirjajočem konju stoje trikrat objezdi prostor, ne da bi se prijemal. — Pregnanstvo Mazeppe v ukrajinske stepe, velika pantomima
Predprodaja vstopnic od 10. uro zjutraj do 6. ure zvečer je v glavni tobačni zalogi na Mestnem trgu.
Natančnejši vspored Je na lepakih razviden.
556 i
Ravnateljstvo.
Za slikanje cerkva
se priporočam prečastiti duhovščini z zagotovilom, da bodem meni izročena dela v poljubnem slogu bodisi lntarsia, barok-all gotlikem slogu itd., ua presno (fresoo) kar najbolj natančno izvršil. — Na željo napravim načrt, po katerem se morajo izvrševati vse v cerkvi potrebne slikarije.
Velespoštovanjem
549 2-2 Franjo Alešovec
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 7.
ЛГа prodaj sta
dva križeva pota
jeden 95 cm. visok, velja gld. 65'—, drujri 150 „ visok, ve ja „ 250'—
pri Fr. Toman-u, podobarju in pozlatarju v Ljubljani na Križevniškem trgu st. I. 496 6—5
Koverte s firmo
vizitnice in trgovske габипе
priporoča
Katol. tiskarna
v Ljubljani.
št. 28.235.
557 3-1
Stanovanje v najem.
V mestni hisi, Komenskega ulice it. 16, je jedno stanovanje v
II. nadstropju obstoječe iz dveh sob, kuhinje, kleti in drvarnice
od 1. novembra letos
oddati v najem.
Pismene ali ustne ponudbe sprejema iu zaželjena pojasnila deli v navadnih uradnih urah podpisaui magistrat.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 20. avgusta 1897.
Od vseh avstrijskih škofov potrjeni in od vis. o. kr. ministerstva za uk ln bogočastje pripuščenl
mali, srednji in veliki
i
v slovenskem Jeziku, kateri bode v rabi po avstrijskih ljudskih šolah od prihodnjega šolskega leta nadalje, je ravnokar izšel ter se dobiva
mali po 15 kr., srednji po 32 kr. in veliki po 40 kr.
v prodajalnici katol. tiskovnega društva v Ljubljani
(H. Ničman) Kopitarjeve ulice. Razprodajalei dobe primeren popust.
m
m
late B u n a j s k a borz a.
Dn6 26. avgusta.
Xkupni drtavni dolg v notah.....
Skopni driavni dolg v srebrn ...
ivstrijska ilata renta 4%......
kvstrijska kronika renta 4$, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
t*adon vista...........
Kemiki dri. bankovci u 100 m. nem. dri. velj.
10 mark............
10 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci ........
0. kr. cekini...........
102 gld. 25 kr.
102 124 101 122 100 955 364 119 58 11 9 45 6
30
25	.
60	.
50	.
05	.
50	.
15	.
70	.
75	.
76	. бЗ1/,. 25	. 64	.
Dne 24. avgusta.
4* driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srećke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
1% zadolinice Rudolfove želei. po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke ... . Dunavsko vranavno posojilo I. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
1% kranjsko deielno posojilo.....
Zastavna piima av. osr. zem.-kred. banke 4 ф Prijoritetne obveznice driavne železnice . . .	„ julne ielezniee 3% .
,	. južne železnice b% .
.	, dolenjskih ieleznic 4 %
159 gld.		—	kr.
161		50	
189		25	
99		35	
141		25	
128		75	
108		25	
112		50	
98		75	
99		50	•
228		—	•
182		30	■
125		85	■
99	«	50	n
Kreditne srečke, 100 gld................202	gld.	50	11..
4% «rečke dunav. parobr. druibe, 100 gld.	154	,	—	,
Avstrijskega rudečega križa srefike, 10 gld.	19	.	50	.
Rudolfove srečke, 10 gld.......26	,	—	.
Salmove srečke, 40 gld................71	,	50	.
St. Genćis srečke, 40 gld..............79	,	25	.
Waldsteinove srečke, 20 gld......57	,	—	.
Ljubljanske srečke..................22	.	25	.
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	160	.	75	.
Akcije Ferdinandove sev. železn., lOOOgl.st.v.	3405	,	—	,
Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. ...	405	.	—	.
Akcije južne ielezniee, 200 gld. sr. . . .	87	,	75	.
Dunajskih lokal, ieleznic delniška druiba .	—	.	—	.
Montanska družba avstr. plan.....138	„	05	.
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	169	,	—	.
Papirnih rubljev 100 ................127	.	62	.
Nakup ln prodaja vsakevTftnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. fevarovanje za zgube Dri irebanjlh, pri izžrebanja
najmanjšega dobitka. K s 1 a n t n a isvriitev naročil na boril.
Menjarnlčna delniška družba
„ЈП EHCU
Wollziili it. 10 Dunaj, Ririihilfiritriui 74 B.
t*
Pojasnilav vseh gospodarskih in «nančnlk stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipskulsol|skih vrednosten papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega abre-" ranja pri popolni varnosti Bf* naloženih glavnic. "Ve