Il - ф •»oštnina Plačana « cotovim Leto LVIII. V Liublianï, w sredo, dne 12 marca 1930 St 59 2. zdaia st. 2 oin Naročnina Dnevna i/daja u kralieimo Jugoslavijo mesečno IU Din polletno 150 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedei|»ka ižilnin ceiole nu v Juge slavili 120 Din, za Inozemstvo I40 C SLOVENE S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I SlOip. pcUl-VISIrt mali oglasi po 15(1 in iD.većll oglasi nad 45 mm viàine po L»in Z-iO. veliki po J lil -1 Din, V uredrs.SUem aia/cvo4i.73t>.i, Лацгс.и Ht. 39.01i, Vrana In Dunar šl. 2-1.7П7 9 © Veličastna manifesiac proti preganjanju ruskih kri Tisoči maniSestirajo - Krepke izjave gg. dr. Grivca, dr. Mahieeova in proie Jankoudča - S pravoslavno Rus^o js ves krščanski hii^mvnî svet L j u b 1 j a n a, II. marca. Nocoj so manifestirala slovenska srca; prežeta vernosti in ljubezni do krščanstva, goreča v navdušenju za krščansko prepričanje, odločna in pripravljena, dali trpečemu ruskemu narodu vsaj uioralično podporo in zavest, da v svoji veliki preizkušnji in groznem preganjanju ni osamljen. Brez velike reklame, kratka oznanila so zadostovala in prihitele so množice, da dado duška temu, kar jih je že dolgo bolelo, da protestirajo proti preganjanju vere v Rusiji in da manifestirajo za vstajenje krščanskega duha izpod oblasti brezbožnih vladujočih slojev. Do zadnjega kotička, do zadnjega mesta v dvorani in na galerijah je bil napolnjen nocoj Union. Z žalostjo so zvedele prisotne množice, da se tega veličastnega zborovanja ni mogel udeležiti zaradi bolezni prevzvišeni nadpastir, knezo-škof dr. A. B. Jeglič. Zastopal ga je stolni vikar, kanonik dr. Nadrah. Med odličnimi udeleženci so bili prisotni zastopniki civilnih, vojaških in prosvetnih oblasti, mnogo duhovščine, med temi dekan teološke fakultete dr. Luk-man, in ljubljansko prebivalstvo vseh slojev od najvišjih do najnižjih. Večnaja pamjai žrtvam. Slovesnost se ,je pričela s petjem slaro-slovenske cerkvene himne Otče naš'.. Pel jo je krasno akademski cerkveni zbor pod vodstvom g. Mečilcška. Mešani akademski cerkveni zbor je zapel še dvoje globoko občutenih cerkvenih pesmi. Zatem je govoril vseučiliški profesor prelat dr. Franc (i rive c. (Glavne misli iz njegovega globoko segajočega govora poda amo na tretji stran .) Govornik je uvodoma poudarjal, da dviga Apostolstvo svetega Cirila in Metoda sedaj svoj glas v presto-lici Slovenije, da manifestira svoja najvišja čustva in svojo vdanost s simbolom krščanske edinstvenosti in proti valovom vesoljne brez-božnosti, ki prete, da se prelijejo sedaj že preko mej Rusije. Govornik je raztolmačil izjavo varuha prestola pravoslavnega patriarha Sergeja v smislu, kakor jo mora razumeti krščanski svet, in opisal vso strašno bogokletno agitacijo, ki jo vrše boljševiški brez-božniki proli krščanstvu in sploh vsem verskim izpovedovanjem. Z zbrano po-tožnostjo so vsi prisotni vstali, ko jih je govornik po svojih vsa srca pretresujočih izvajanjih pozval, naj po-časte z eno minuto tihe pobožnosti trpijenje ruskega naroda. Zbrano so čutile tihe množice z ruskim narodom, med tem ko so pevci na prednji galeriji peli starodavno rusko cerkveno pesem »Večnaja pamjat . Glas ruskih emigrantov. Za profesorjem Grivcem je govoril v imenu ruskega odbora v Ljubljani vseučiliški profesor Aleksander M a k 1 e c o v. Podal je izjavo v imenu ruskih emigrantov: Štejemo si v sveto dolžnost vroče pozdraviti spremembo, ki jo v zadnjem času doživlja mednarodno javno mnenje. Zdi se, da se je svet otresel čudne ravnodušnosti in da se je pričel jasno zavedati velike nevarnosti, katero pomenjajo ruski dogodki ne samo za Rusijo in slovanstvo, temveč za vesoljno človeštvo. Komunizem se je izoblikoval v nestrpno versko ločino, ki nasilno širi napadalni materializem. Nauki teh tesnogrud-nih krivovercev izzvenijo v geslo: Vse je dovoljeno! Komunizem je napovedal boj vsem, njegov razvoj ovirajočitn strujam iu predvsem seveda idealističnemu verstvu. V tem boju se ne poslužuje prepričevalne besede, temveč je njegovo orožje kri in železo. Materializem v najsurovejši obliki je obvezen predmet • >!i. — Ali komunisti so napačno računali! Svetovna zgodovina nudi vse polno dokazov o tem, kako zmaguje I idi nad gmoto. Dokler ne n".ha biti sleherni posameznik človek, ni mogoče v njeni zatreti v < rskega navdušenja in hrepenenja po duševnem zboljšanju. Tudi po sovražnikih pegažena Rusija ostane v bistvu in globini srca slej ko prej še vedno s v e ! a Rusija. Fieganjanja samo utrdijo duh. ki diha. kjer hoče: nobene inoči ga ne utegnejo ugasniti! V imenu ruskega odbora v Ljubljani izražam najprisrčnejšo zahvalo visokospoštovanini prirediteljem današnje manifestacije in tudi vsem prisotnim ! Govoru profasoija Maklecova so prisotni navdušeno pritrjevali. Enoditšnost vseh kristjanov. Krasen govor je imei jirfcdstavnik pravoslavne cerkve v Ljubljani g. prota Jankovič: Na tem lepem in velikem zborovanju prebivalstva Ljubljane so sc združili v popolnem soglasju katoliški m pravoslavni bratje, da izkažejo svejo globoko in iskreno vero v Kristusa in krščanske kulturne vrednote pa da rrotestirajo proti barbarskim metodam, katerimi hoče v jjravoslavni Rusiji nasilna manjšina iztrebiti iz narodne duše vero v Boga, v Odrešenika in v njegov odrešilni nauk. S to skupno manifestacijo smo dokazali, da smo katoliki kakor tudi pravoslavni, mi, ki čuvamo vero svojih dedov, kakor nam to ukazuje vest, člani enega in istega mističnega telesa Jezusa Kristusa. — S tem, da smo vstali v obrambo osnovnih resnic krščanstva, smo danes dok"mentirali svoje notranje versko edin-stvo in kulturno skupnost. Naše prepričanje o najvišjih resnicah in vrednotah človeštva, o nadnaravnem namenu človeka in človeške družbe na zemlji so isti. V praktični ljubezni, v vzajemnem praktičnem delu vseh poštenih ljudi, ki so krščeni v imenu Očeta, Sina in Svetega Duha, je zmaga krščanstva. Radostni smo, da je poziv proti zločinskemu preganjanju prišel prvi od sv. očeta papeža, poglavarja rimskokatoliške cerkvc. Po vsem svetu se čuje glas poglavarja rim^k katoliške r~r-kve, ki opominja vse državnike in budi spečo vest tako zvanega civiliziranega sveta. To preganjanje se ne tiče samo Rusije, temveč tudi vsega kulturnega sveta. Velikega pomena je, da smo se danes kot prvi zbrali v Ljubljani katoličani in pravoslavni, da na tej prvi vzajemni katoliško-pravoslavni manifestaciji dvignemo svoj glas protesta in se pridružimo protestu kulturne Evrope proti boljševiškemu pretiverskemu in protikrščanskemu terorju. Posebno ljubo mi je, da se je to dogodilo v Bolgarska javnost se zgraža naši Jugoslaviji in to prav tukaj. S tem smo dokazali, da ima naša država kol skupnost v kateri so po božji previdnosti zedinjeni Slo-veici, Hrvati in Srbi. pravoslavni in katoliki, posebno nalogo v krščanskem svetu: da bo most med zapadli v in vzhodu cerkvijo, ined zapadno in vzhodno kulturo. Ta naloga, dragi bratje, nam je dana od Boga in ima namen: da se vesoljno krščanstvo zopet zedini! Protest. Vsi trije govori so bili sprejeti z burnim navdušenjem in ploskanjem vse množice. Pro-I- r dr. G r i v c c jc končno poudarjal, da se take lepe manifestacije slišijo tudi v Rusiji. Ruski nar' 1 bo vedel, da ni osamljen, in bo iz teh prot( tov črpal moram mo proli verskemu preganjanju. Prečita! je le-to resolucijo: «Katoličani in pravoslavni, zbrani na protestni manifestaciji Apostolstva sv. Cirila in Metoda Ljubljani, pridržujoč se slovesnim protestom papeža Pija XI. in krščanskega svela, dvigamo svoi glas proli krutemu preganjanju krščanstva v Rusiji ter pozivamo ves kulturni svel, da se predrami iz brezčutne brezbrižnoti in da z glasnim protestom pre-vpije zaroto molka, obsodi surovo brezbož-nost teptanje najosnovnejše svobode, uničevanje tisočletne krščanske omike ter številne usmrtitve nedolžnih žrtev. Ko ogorčeno obsojamo grozno preganjanje krščanske vere in brezobzirno gaženje človeškega dostojanstva, pozivamo verne katoliške in pravoslavne kristjane, da z iskrenimi molitvami in žrtvami zadoščajo za neštete bogokletne zločine in prosijo Boga, da po svojem usmiljenju, po pri-prošnji čiste Bogorodicc in skupnih slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda olajša in okrajša irp'jenje nesrečnega ruskega naroda.« Resolucija jc bila z velikim odobravanjem sprejeta. Ruski cerkveeni zbor je nato krasno zapel troje ruskih cerkvenih pesmi, ki so ganile občinstvo do solz. V nedeljo bo protestni shod v Bel gradu Belgrad, 11. marca. k. V nedeljo, dne 10. I. in., se vrši pod prolektoratoni apostolatn sv. Cirila in Metoda v veliki dvorani belgraj ske univerze proleslno zborovanje proti preganjanju krščanstva v Rusiji. Na tem zborovanju bo glavni govornik univerzitetni profesor d r. F rane G r i v e c iz Ljubljane. Zb predavanje tega odličnega poznavalca vzhodnega vprašanja vlada v vseh tukajšnjih krogih veliko zanimanje in je pričakovati največjo udeležba. Isti večer se vrši v dvorana delavske zbornice v Belgradu pod protektoratorn patriarha duhovni koncert, ki ga priredijo vsa tukajšnja kulturna religiozna društva. atentati Sofija, 11. marca. A A. O političnih atentatih, izvršenih na teritoriju kraljevine Jugoslavije. piše med drugim polslužbeni Demo-kratičeski zgovor« sledeče: Dejanja, slična onim, ki so se nedavno dogodila v Pirotu, Kočanah in Krivi Palanki, so izzvala povsod samo gnus in odvratnost v vseh civiliziranih državah. Tudi Bolgarska je sprejela z istim gnusom te atentate in bolgar- še nevarnejše, kot podmornice, ker ne razločijo med trgovsko in vojno ladjo. — Docela logično tudi naglaša francosko časopisje vlogo Kellogovega pakta. Kellogov pakt moralno obsoja vojno. Ali Anglija in Amerika verujeta v učinkovitost moralnih obveznosti, ali pa ne verujeta. Ako verujeta, potem sta s svojimi podpisi te obveznosti sprejeli in morata nuditi ludi gotove sankcije za ohranitev miru. Ako pa Anglosasi ne verujejo v učinkovitost moralnih obveznosti, morajo dovoliti, da goje isto nevero ludi drugi. Francozi očividno ne verujejo veliko v učinkovitost Kellogovega pakta. Atnerikanci 1er Angleži pa še manj. Pariteta je varnost na londonski konferenci prevladuje nad idejo razorožitve. Držav- niki se še vedno drže načela: če hočeš mir, pripravljaj vojno. Še vedno ni prevladala misel, da je treba pripravljati mir, kdor hoče uživati mir. Velika mirovna glasnika, MacDonald in Briand sta utihnila. MacDonald, kakor da je docela pozabil ali izgubil krasni razorožitveni načrt iz leta 1924. O Briandu se pa sploh ne sliši nič več. Skoraj bi verjeli, da se je lKtd njim izvršila kaka kutjepovščina in da so ga ukradli, ako ne bi trdno upali, da nam bo po >razorožitveni konferenci zopet prelepo zasviral na mirovne gosli. Londonska konferenca nam kvečjemu utegne prinesti nekaj novih pakiov in zvez, ki bodo približn i tako zavarovali mir. kakor so ga »čuvale tro-zveze in ^sporazumi leta 101 k sko javno mnenje jih odločno odklanja brez ozira na to, kdo je atentate izvršil. Prelito je bilo preveč krvi in bolgarsko meščanstvo ni tako neuvidevno, da bi pozdravljalo in odobravalo takšna in slična dejanja. Mi energično odbijamo vsa sumničenja. izrečena proti Bolgarski. Mi obsojamo atentate, pa najsi so njihovi storitelji navadni razbojniki ali politični zločinci. Zdravstveno stanje dr. Lagime slabše Zagreb, II. ninreu. r. Zdravstveno stanje banu dr. Laginje -.e je ponovno poslabšalo, tako, da so njegovi prijatelji zopet v velikih skrbeh. Zdravnik dr. \kačič. ki sialno nad/ira zdravstveno stanje dr Laginje. s(. je danes ve« dan mudil v njegovem stanovanja. V bolezni g. dr. Laginje so nastale kompli-kacije ter je njegovo srce zelo oslabelo, kar posebno povzroča velike skrbi. Med jiosetuiki. ki so bili pri banu je treba '/obeležiti posebno obisk dvorne dnme g. hleonore š v r I j u g e soproge finančnega ministra, ki »e je j ud! plej /a časa kri/e telefonično i/ K^brrml.i interesi, rnIn /m njegovo slnnie. Popoten uspeh jugosfov. razstave na Danskem Kjobenhavn, 11. marca. r. V nedeljo se je vršila otvoritev razstave naše narodne umetnosti. Že danes, na drugi dan razstave lahko rečemo, da je doživela ogromen uspe h. Bogastvo našega blaga in narodnih noš privlačuje neobičajno veliko pažnjo Dancev. Otvoritvi je prisostvovala sam danska kraljica ter je kot prva pregledala razstavljene predmete. Po navdušenem pozdravnem govoru predsednika razstave dr. Ellingerja in odgovora zastopnika našega kraljevskega dvora in kraljevske vlade jugoslovanskega poslanika v Berlinu Zi-vojna Balugžioa je imel ravnatelj muzeja Slo-mann informativno predavanje o jugoslovanski narodni umetnosti, nakar se je razstava proglasila za otvorjeno. Po otvoritvi se je vršjl okusen banket, ki ga je priredil naš častni konzul Degener. Pri tej priliki je zastopnik trgovinskega ministra Steinmetz izročil članom razstavnega odbora odlikovanja. Danes se je ršil v jugoslovanskem konzulatu banket, na katerem je bilo navzočih 35 povabljencev. Danska kraljica pa je povabila za jutri vso jugoslovansko delegacijo in člane razstavnega odbora v dvor na čajanko, nakar se vrši zvečer v gledališču svečana predstava Don Carlosa. Danes zvečer bo imel član razstavnega odbora g. Pakaci predavanje v danskem jeziku o naši uarodni umetnosti in bo na koncu tudi govoril o Jugoslovan:-': danskem kulturnem iu ekouoinskein zbližanju. Priprave ta zagrebški evharist.'čni kongres Zagreb, 11. marca. r. Včeraj popoldne se Je vršila seja pripravljalnega odbora za evha-ristični kongres v Zagrebu, ki se bo vršil letos meseca avgusta. Odbor iz Ljubljane je najavil, da se bo kongresa udeležilo okrog 3000 Slovencev. Tudi v ostali državi se zelo resno pripravljajo. .lavila so se tudi društva iz Amerike. 17. marec zadnii dan za heonske bone Belgrad, 11. marca. AA. Ker je finančno ministrstvo zvedelo, da se v javnosti širijo vesti. da bo veljavnost zakona o umaknitvi in uporabi potrdil po či. 10 zakona o vojni škodi in 20% kronskih priznanic z dne 17. jan. t. 1. podaljšana preko roka, ki je odrejen v zakonu, so s tem javnost in posebno davkoplačevalci in lastniki teh papirjev opozarjajo na to, da je ta vest neosnovana in izmišljena. Veljavnost tega zakona se absolutno ne bo podaljšala preko roka, ki je določen v samem zakonu. in ki poteče 17. marca t. 1. Po tem roku izročena potrdila in priznanice se ne bodo sprejemala v odplačilo dolžnega davka in kdor v roku tega ne bo izkoristil, bo moral računati s posledicami, ki izvirajo iz samega zakona, (iz oddelka za davke ministrstva financ.) Po^d la za izvoz vina na Čsl. Belgrad, 11. marca. AA. Ministrstvo trgovine in industrije je obvestilo gospodarske organizacije. da izdajajo potrdila za uvoz vina na Češkoslovaško poljedelski oddelki banskih uprav, dočim so la potrdila doslej izdajali poljedelski referenti. Legar v Prîzrenu Belgrad, 11. marca. k. Kakor poročajo iz Prizrena se je pojavila tam epidemija pegastega legarja. ki se je precej razširila. Sanitetne oblasti so ukrenile vse potrebno, da не epidemija lokalizira * Proces radi proda'e ZiSintk draguliev Pariz. 11. marca. n. Pred pariškim vzklic-tijm sodiščem se je danes zopet začel stari senzacionalni prcces radi prodaje avstrijskih kronskih draguljev. Leta 1923. po drugem ponesrečenem puču cesarja Karla je cesarica Zita dala v Švici in Franciji po zakoncih Stei-ner prodati veliko kronskih draguljev. Baron Steiner, ki je bi! upravitelj cesaričinega premoženja. bi imel skupiček naložiti v varnih vrednostnih papirjih. Ker pa cesarica z n'e-govim poslovanje ni bila zadovoljna, je vložila pri sodišču tožbo radi goljufije in poneverbe. Ker dokazi niso zadostovali, se je preiskava ustavila. Kljub temu pa se je potem začela cela vrsta procesov. Pred aretacijo je baron Steiner izročil svoji hčeri Mariji vrednostnih papirjev v vrednosti 1 milijona frankov iz skupička kronskih draguljev. Hči pa je ta mi-Ijon zopet izročila dalje v Parizu živečemu grofu Bathianyju. Ta pa menda z denarjem ni postopal preveč kavalirsko in je bil 6. dec. 1920 v Parizu .obsojen na šest mesecev Ječe, 5000 frankov globe, 10.000 frankov odškodnine in na vrnitev 800.000 frankov baronici Steiner. Pred sodiščem se je Bathiany mogel izkazati samo o porabi 200.000 frankov. Druga tožba je bila vložena proti grofici Bathiany. kor se je tudi ona udeležila čudnih poslov svojega moža. Imela je nalogo, da nakupi za 90.000 frankov starin, mogla pa je dokazati samo porabo 22.000 frankov. Orof Bathiany je moral potem plačati razliko iz lastnega žepa. nakar je bilo postopanje proti grofici ustavljeno. Baronica Marija Steiner je vložila vzklic in se je danes začela pri pariškem sodišču vzklicna razprava proti grofu iu grofici Bathiany. Delavska vlada v Angliji omajana ,v,ada " lrahu odst°Pi,a ^ ™ I 1 ..n,I,.n ti innmn n Vlnrlii v I r;i L n in rlr London, 11. marca. u. Macdonaldovu vlada Je nocoj ob 9 pri drugem glasovanju o ail«r-skem zakonu doživela svoj prvi poraz s tem, da je bil sprejet predlog louserv "vcev z :'S2 proti 274 glasovom za subvencijo izvoza. Izid glasovanja so liberalci in konservativci pozdravljali z večnunulnitn odobravanjem. Klicali so delavskemu kabinetu: Pojte domov! Pospravite l< Levo krilo delavske stranke se" jo pridružilo temu odobravanju o glasovanju. Baldvvin je takoj zastavil MacDoiialdu vprašanje, če spričo toga glasovanja še polaga važnost na nadaljevanje parlamentarnega- dola. MacDonald je odgovoril, da ima še dva dni časa za pomislek, da formulira stališče svojega kabineta, ki se sestane jutri dopoldne. Kabinet se bo moral odločiti o tem, ali umakne svoj zakonski predlog, aH bo vlada odstopila ali pa razpustila poslansko zbornico. Na nocojšnji francoski časnikarski konferenci Je Briand izjavil, da jo MacDonald izločen iz posvetovanja na mornariški konferenci, ker Je v angleški poslanski zbornici eksistenca njegovega kabineta zopet omajana. Težko je. razpravljati z vlado, ki nima zaupanja lastnega naroda in lastnega parlamenta. V Franciji bi ue strmoglavili vlade radi kake postranske določbe rudarskega zakonu, temveč bi tako vprašanje odkazali zopet na posvetovanje v odboru, doklei ne bi bilo sprejeto. Gandi začel svoj pohod Odločnost labour:stfčne vlade - Muslimani proti Gandiju London, U. marca. c. Mahatma Gandi, ki se nahaja z nekaj nad 100 svojih učencev in prijateljev v svoji samostanski šoli, sc pripravlja, da jutri, to je 12. marca, začne svoje propagandno potovanje po indijski deželi ter prepoveduje nepokorščino napram angleški oblasti. Zlasti bo pridigoval, naj se ne plačuje davek na sol. Ker bi tak poziv pomenil direktni izzov anglo-indske vlade, ki je uvedla še nedavno solni monopol, je brez vsakega dvoma, da bo podkralj, ki je dozdaj Gandijevo politično kampanjo popolnoma mirno opazoval, energično nastopil. Na to se more sklepati tudi iz aretacije Gandi-jevega glavnega pomočnika Pateia (ki je brat predsednika postavodajalne skupščine v Delhiju), ki je tudi že obsojen na tri mesece ječe, ker je pozival k nepokorščini napram obstoječim postavam. Ko so Pateia v navzočnosti Gandhlja aretirali, je Patel vzkliknil, obrnjen k Gandiju: »Ti prideš takoj za menoj na vrsto!« Indski nacionalisti direktno želijo, da bi jih vlada dala zapreti, upajoč, da bodo s lem indski odpor še podžgali. Zdi se pa, da se bo podkralj Irvin prav tako malo pomišljal jih v resnici vtakniti v zapor, kakor svoj čas lord Reading. Čaka le, dokler bo Gandi dal čisto formalen povod za aretacijo, kar se utegne zgoditi že v par dneh. Nevarnejši ko Gandijeva kampanja je štraj-kovsko gibanje, ki ga seveda netijo komunisti. V Bombaju traja štrajk v predilnicah že 15 dni. V Kalkuti se je štrajk predilniških delavcev začel 10. t. m. Štrajka 20.000 delavcev. Od sedem tovarn jute je pet zaprtih, ostali dve delati le delno. Tudi demonstracije so v Kalkuti že bile in je bilo veliko oseb zapitih. London, U. marca. e. Laboristična vlada je spričo Gandijevega pohoda postala trdovratna. Dasi bi sc moral že zdavnej objaviti referat Simonove komisije o umestnosti in obsegu indske avtonomije, še zdaj ni izšel. Vzrok je v tem, da vlada smatra, da v sedanjem momentu ni čas za kakršnakoli razpravljanja o tem vprašanju in da je treba razčistiti prej afero z Gandijem. London, 11. marca. e. Včeraj je bilo aretiranih 26 članov vseindskega kongresa. London, ti. marca. AA. Izdano je bilo povelje aretirati župana v Calcutti. Kalkuta, 11. marca. e. Muslimani so se izrekli zoper Gandija. Voditelji muslimanov so odločno zoper Gandijevo propoved nepokorščine. Želijo pa, da bi vlada indskega voditelja ne zaprla, da ne napravi iz njega mučenika. London. 11. marcu. n. Nu zakonodajnem zboru v Novem Delhiju jc bil včeraj s ">3 proti 50 glasovi odklonjen predlog nezaupnice, ki graja nrctnoijo Gandijevega prijatelju Putola, tako du je indijska vlada dobila večino 23 glasov. Na Gundijcvom posestvu pri Abmedubudu je včeraj med njegovimi pristaši izbruhnila epidemija črnih koz. Do sedaj jc zbolelo in umrlo 23 Gandijevih prostovoljcev. Pariz, 11. marca. AA. Intransigeant« javlja, da je razpisana tiralica za šefom avtono-mistov v Bengalu Guptonom. Misli se, da bo Gandhi jutri zaprt, Gupton je pripovedoval, tla se od Velike Britanije ne more pričakovati ničesar dobrega za Indijo. Gupton je študiral y Cambridgu in ima za ženo Angležinjo. Youngov načrt v Berlina sprejet Berlin, 11. marca. n. Nemški državni zbor je danes zakonske predloge o Youngoveni na-I črtu sprejel v drugem čltanju s proeejšnjo večino. Od 490 poslancev se jih je udeležilo glasovanja 431. Z 251 glasovi proti 174 glasovom jo bil pri prrem glasovanju sprejel temeljni člen zakona. Brez vsakega glasu in brez vsake manifestacije je zbornična dvorana in tribuna sprejela objavo večine 77 glasov za te zakonske načrte, za katere se že več mesecev vrši vroč boj. Glasovanju se je odtegnilo 25 poslancev, in sicer večinoma iz bavarske ljudske stranke. Poljsko-nemški likvidacijski dogovor pa je bil sprejet samo z večino 17 glasov, ker so nekateri poslanci centruma in nemške ljudske stranke pri tem okrepili opozicijo desničarskih strank in komunistov. Usoda današnjega odločilnega glasovanja je bila odvisna od postopanja centiuma, ki je vedno izjavljal, da bo glasoval za Youngov načrt samo tedaj, če se obenem ustvarijo jamstva za to, da se bo finaučni položaj države tako uredil, kakor je to potrebno za izvedbo Youngovega načrta. Kratko pred glasovanjem .io podai voditelj frakcije centruma d r. B r it - ning izjavo, v kateri je omenjal pomembne izjave, po katerih je sedaj dano trdno jamstvo, dn se bo zahtevano zavarovanje nemških financ izvršilo. Dr. BrUninga je nekoliko ur pred to izjavo sprejel državni predsednik H i ti d e n b u r g. Kakor se čuje, je Hinden-burg izjavil poslancu dr. Brtiningu, da bo kot državni predsednik skrbel za to. da bodo večji dohodki, katere potrebuje država za sanacijo svojega proračuna, začeli teči 1. aprila, ko se začne novo proračunsko leto. Sicer pa so se obenem frakcijo socialnih demokratov, centruma, demokratov in bavarske ljudske stranko zeilinile za nov finančni program. Državni kancler M li 11 e r se je danes omejil na Izjavo, da bo predloge štirih strank vveintarske koalicije, ki so se sestavili brez nemške ljudske stranke, katera stremi sedaj odločno na desno stran, sporočil kabinetu, katerega finančni minister pripada nemški ljudski stranki. Kolikor je tudi velika verjetnost, da se-bo po jutrišnjem končnoveljav-nem sprejemu Youngovih zakonov v tretjem , čitanju sestavila vlada weimarske koalicije, j vendar tudi ni popolnoma izključeno, cla bo j sedanja vladna koalicija sprejela tudi še fi-1 nančni program. Sredozemska pogodba izključena Pariz, 11. marca. n. Zunanji minister B r i a n d bo najbrže v petek za vedno zapustil londonsko konferenco. Po mnenju pariških listov je opustil vsako natlo zn zaključek sredozemske pogodbe. Na plenarni seji v četrtek hoče imeti še velik političen govor, ki pa bo samo načelna demonstracija, iver sta Stimson in MacDonald proti francoskim predlogom za sklenitev sredozemskega pakta, je le malo upanja za nadaljevanje razprave. Petit Parisien« izjavlja, da mora Francija za srednje in manjše enote vztrajati pri razmerju 5 : 3 in da je zahteva Italije po popolni pariteti neupravičena, : Excelsior piše, da so se včeraj začela posebna pogajanja med Francijo in Italijo, vendar so listi pesimistični ter smatrajo, če je sploh mogoče kaj doseči, da se bo dosegel kvečjemu dogovor o mirovanju do leta 1036. Komunistični bombni atentat na sodnike Bukarešta. II. marca. r. Pred okrožnim sodiščem v Jnsiju se je vršila razprava proti 25 komunistom, ki so bili obtoženi rovuronjn proti državi. Ko se jc senat posvetoval o obsodbi, jc padla med sodnike bomba, ki je izzvala v razpravni dvorani velikansko paniko. Stražnik je \ trenutku zaprl vrata, dn ni mogel nihče zapustiti dvorane. Dognalo se je. da je bila neškodljiva in dn je imela le namen povzročiti veliko detonacijo in z njo paniko. Vrgli so jo poslušalci komunisti, dn bi v pričakovani paniki rešili svoje tovariše. Policija jo aretirala in ljudi. Razglasitev obsodbe sc je odgodila. V pomoč francoskim poplavljencem Belgrad, 11. marca. k. Velika nesreča, ki jo zadela Francijo vsled poplav, je tudi v tukajšnjih krogih napravila zelo težak vtis. V vseli krogih organizirajo pomoč Francozom in tukajšnja humana društva so dala iniciativo. ; da se priredi francoski dan. na katerem naj bi se pobiralo za ponesrečence v poplavljenih krajih južno Francije. Belgrajskl odbor Rde- čega križa je kot prvo pomoč prispeval 20.000 Din. Pričakuje se, da bodo vsa društva v državi sledila temu primeru ter od svoje strani organizirala pomožno akcijo, s čimer bi jugoslovanski narod pokazal svoje sočutje s prijateljskim francoskim narodom, ki ga jo zadela tako velika nesreča. London, II. marcu. n. Vludu v Iraku je de. misionirulu, ker angleški visoki komisar nI pristal na obširno odpuščanje angleških uradnikov iu strokovnjakov. Sovjeti fantaz'rafo Moskva, II. muren. AA. »Izvcstju« pišejot dn Ima protisovjelska kampanja glede ruskih verskih zadev cilj pripraviti oboroženo intervencijo, češ da v vseli državah kapitalisti dirigirajo organizirane in sistematično nupadc proti sovjetskim trgovskim zastopstvom in Sovjetski Rusiji. -Izvcstju« (rdijo, da je Sovjetski Rusija dovolj močua, da zavrne eventualne oborožene napade. Velika špionažna afera v Litvi Kovno, 11. marca. n. Danes je bilo aretiranih šest oseb radi suma, da so vohunile za Poljsko, kateri so izdajale vojaške tajne dokumente. Kot prvi je bil aretiran pomožni šel tajnega oddelka litovske brambne zveze VII-zinskas, dva višja častnika litovske vojske in profesor Randoinaliskl. Litovska brambnu zveze s 15.000 vojaško IzveŽbanimi člani tvori bistven del litovske bojne sile. Te senzn-io-nalne aretacije so povzročile v Kovnu of. * i-no zanimanje, ker se misli, da so prišle oblasti na sled daleč razpleteni poljski vohunski organizaciji. Ravnatelj litovske policijske uprave Staskevizius je danes odstopil. Sovreti nakupujejo na ladjarskem stroje Budimpešta, 11. marca. r. V Budimpešto je prišla sovjetska trgovinska delegacija, ki vodi pogajanja z zunanjim ministrstvom V svrho nakupa električnih in poljedelskih strojev. Madžarsko ministrstvo zahteva garancijo od države. Stabo stanje madj. financ Budimpešta, 11. marca. n. V parlamen tarnlh krogih se čuje, da je finančni minister Weckerle nameraval odstopiti. Radi neugodnega položaj državnih financ. Jo Weckerle zastopal stališče, da se sedaj pri sestavi novega proračuna v vsakem ministrstvu črta vsaj 5% izdatkov. Ker se mu to ni posrečilo, je včeraj podal ministrskemu predsedniku Bethlenu svojo demisijo. Sedaj ga hočejo pregovoriti s tem, da mu hočejo dovoliti zahtevanih 59J, Madiarski gospodarski svet Budimpešta. II. marca. n. Trgovinski minister je ustanovil stalen odbor zn podporo vlade pri reševanju vseh gospodarskih vprnšunj. Predsednik odbora je baron Jožef Szerenv. Odbor ima s posvetovanjem sodelovati pri sestavljanju vseh gospodarskih zakonov in je posnet po vzorcu nemškega državnega gospodarskega svela, dasi je njegova kompetcnca nekoliko ožja. Schober odoo1u*e i. V. v Paris Dunaj, II. manu. r. Kakor sc govori v parlamentarnih kropili odpotuje državni kancler dr. Schober I. maja v Pariz, nnto pa v London. Avstr. Narodni banhi privilegiji podaljšani Dunaj, 11. marca. AA. Finančni odbor parlamenta je sprejel včeraj vladni načrt novega zakona o narodni banki, ki ureja pogodbo med vlado in narodno banko, določa razdelitev čistega dobička in podaljšuje banki privilegij do leta 1957. Finančni minister Juch je branil vla-din predlog proti očitkom soeijalnih demokratov hi naglašal, da je vlada bila na mestu, ko je skrbela za čvrstočo in solidnost narodne banke v času, ko gre za plačila v mednarodno reparacijsko banko. Francoski parlament za invaVde Pariz, II. marca. \A. Parlament je soglasno ob navzočnosti 588 poslancev odobril prvi paragraf finančnega zakona, da se izplača vsem posestnikom legitimacij bivših bojevnikov in ki sc stari 53 let, vsota |к> 1200 frankov. Ostale vesti Berlin, 11. marca. n. Generalni svet nemške narodne banke je danes soglasno izvolil za predsednika nemške narodne banke bivšega državnega kanclerja dr. Luthra. Novi predsednik bo nastopil svoje mesto 3. aprila ^ Pariz, II. marca. r. Po dvodnevnem odmoru se bo danes popoldne vršila seja francoske zbornice, zu katero vlada veliko zanimanje. Opozicija gre za tem, da prisili Tardietta, da postavi vprašanje zaupnicc in da ga tako ruši. Dunaj. 11. marca. AA. Kancler dr. Schober je osebno izrazil francoskemu poslaniku na Dunaju sožalje radi katastrof na francoskem jugu. Bombay, 11. marca. AA. Policija je napravila zelo uspešno preiskavo v neki igralnici. Aretirala je okoli 100 oseb in zaplenila veliko vsoto denarja. Dunajska vremenska napoved. Spremenljivo vreme. Večinoma oblačno. Verjetnost lahkih padavin. Nekoliko hladneje.