List 49. ■ ► » 11 * - f x ■ 1 1 / Tečaj LY. f obrtniške i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr , pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu rNovic V Ljubljani 3. decembra 1897. € &ikdtítekikiki&i&iÉ WititititititititititititititititititM áfe dbdkititikň£.% €r-............................................................................................................. Politiški oddelek. € 'W Badeni Gautsch. potrebnem dělala sitnosti in mu s tem onemogočile, zadobiti trdna tla, koder Slovani nimajo prijateljev, v tistih višjih krogih, katerim je nemški veleizdajalec Schonererjevega ali Wolfovega kroja ljubši, kakor najpatrijotičnejši člověk, kateri ima na sebi neizbrisni madež slovanskega rojstva. Dobrih štirinajst dnij je tega, kar je grof Badeni, povodom časnikarskih poročil, da je njegovo stališče oma- jano, v poslanski zbornici z veliko samzavestjo naznanil da kar nič ne misii na odstop. Teden dnij po tej izjavi je bil premagan in je moral odstopiti. Kakor svetal meteor se je pojavil na političnem obzorju in slovanski narodi so se ga oklenili z vso ljubeznijo, pričakuje, da jim pomore do njihovih pravic Ta bezen se je kmalu ohladila in se premenila v veliko ne-zaupnost. Morda se ni še nikdar politična nezrelost Slo- na vanov pokazala tako eklatantna, kakor prav v tem sprotovanju Badeniju, kajti samo politična nezrelost more zahtevati, naj se v nekaterih mesecih predrugači vse to, kar se je tekom stoletij ukoreninilo. Badeni je imel dobro voljo, pomoči slovanskim narodom do njihovih pravic in gotovo bil tudi za nas Slovence kaj storil, da smo Badenijev naslednik baron Gautsch, kateri je dosedanji naučni minister zbral okrog sebe zgol uradnike, kateri pa so po svojem mišljenji vsi sami nemški liberalci, vsi nasprotniki slovanskih narodov, vsi nasprotniki narodne ravnopravnosti, nasprotniki kulturnih prizadevanj slovanskih narodov in celo nasprotniki njih gospodarskih potreb. Najhujši mej njimi pa je sam ministerski predsednik baron Gautsch. Gautsch je izšel iz šole Schmerlingove, iz šole tistega krutega germanizatorja, kateri je izumil volilno geometrijo ter njo hotel nemškemu narodu za vselej zagotoviti gospodstvo v državi. Že kot jako mlad mož je baron Gautsch vsled posebne protekcije postal naučni minister v Taaffejevem kabinetu. Slovenski poslanci so takrat z vso požrtvovalnosto podpirali grofa Taaffeja, baron Gautsch pa za to zapiral slovenske šole. znamenitem, nam Slovencem nepozabnem govoru leta 1892. o koroških ljudskih šolah razkril svoje nazore o narodnih pravicah Slovencev. Baron Gautsch se je takrat z vso odločnostjo in z neko nezaslišano srditostjo izrekel, da koroški Sloje oviralo Badenija, da ni mogel izvršiti svojega pro- venec nima pravice do slovenskih ljudskih šol. ampak da imel bclje zastopnike. Razmera, visoki uplivi, nemška birokracija, generaliteta, dvorni krogi, zunanjepolitični uplivi — \se to grama, in kdor podcenja te uplive, ni resen politik. se mora potopiti v nemškem morju. Toda vzlic tej nezaupnosti Slovanov bi bil Badeni Taaffe takrat Gautscha prisilil, da je Slovencem morda premagal vse o vire, s katerimi se mu je bilo bo- dal neko zadoščenje, ali Goutsch s tem ni premenil svo riti, da ga v najodločnejšem trenotku niso zapustili ne- jega mišljenja, ostal je zvest sam sebi in svojim nazorom kateri, na njegovo politično smrt prežeči ministerski to- Leta so ga sicer naučila reserviranost in previdnosti, ali variši in da mu krščanski-socijalisti niso podstavili noge. vsak njegov čin svedoči, da je še vedno tisti, kakor pred Badeni je padel nepričakovano. Prav v trenotku » hotel dogovorno z desnico udariti po • • z jednim mahom uničiti padel. j prav tedaj opoziciji izpodrsnil ko je in jo leti da je še vedno stari Gautsch in stari nasprotnik Slovencev m Parlamentarna večina ni vesela Gautschevega ministerstva. Pozdravila je Gautscha jako hladno, nasprotno Slike Badenije\ega značaja danes še ni možno nare- pa sklenila, da ostane jedina in solidarna v vseh slučajih. ali se menda ne motimo, ako porečemo, da je bila Desnica je s tem pokazala, da Gautscha ne mara, da ne diti, velika napaka. da so mu razne slovanské stranke po ne mara njegovega nemškega ministerstva, ampak da hoče 4 Cl * • / » - \ Al à tří V* jt jM * -iV Z: ** 4*6 ministerstvo, katero přiznává načela desnice in je pripravljeno, voditi državno upravo po teh načelih. Prva naloga Gautscheva je, dognati nagodbeni provizorij in budgetni provizorij. V ta namen skliče državni zbor. Toda proti volji desnice ne dobi niti jednega, niti druzega in za to 3e bode moral z desnico porazumeti. Doslej ni Gautsch še nič storil, da se zjedini z desnico, pač pa se je približal levfci in sicer tako, da ga desnica najbrž ne bo mogla podpirati. Prvo, kar je storii Gautsch, je bila to, da je dal izpustiti vse radi hudodelstva javnega nasilstva na Dunaji in v Gradcu zaprte, osebe na čelu jim poslanca Wolfa. Potem je začel siliti, naj se umakne sedanje predsedstvo poslanske zbornice in naj se volita dva Nemca in jeden Slovan v predsedništvo, naposled pa začel agitovati, da se sestavi nova večina, v kateri bi Nemci nosili zvonec. Vse to je navdalo vse slovanské poslance, posebno pa Čehe in Slovence, s skrajno nezaupnostjo in izdali so glas: Pripraviti se nam je na vse slučaje, eventuvalno tudi na najstrožjo večletno opozicijo, da, tudi na obstrukcijo. Sosebno Slovenci moramo biti skrajno oprezni proti Gautschu in z všemi močmi siliti na to, da pove jasno in določno, kake namene da ima. Prilika za to bode pri nagodbenem provizoriju. Vseslovenski shod je formuliral naše zahteve in dokler baron Gautsch ne izpolni vseh teh zahtev, kar jih ie možno izpolniti administrativnim potom, vseh od prve do zadnje, dotlej pač noben slovenski poslanec ne bo smel glasovati za nagodbeni provizorij. Slovenski poslanci so stavili ta pogoj grofu Badeniju, kateri je bil naš prijatalj, toliko bolj ga morajo staviti našemu nasprotniku baronu Gautschu. Politični pregled. Državni zbor. — Taki dogodki, kakršui so se přiměřili zadnje dni v dunajském parlamentu, niso zuani niti v južnoameriških republikah, kjer sedi v parlamentih več pou-ličnih tolovajev kakor poštenih ljudij. Seveda se temu ni čuditi, saj takih živinsko surovih, podlih ljudij, kakor so nemški poslanci, ni dobiti niti mej hotentotskiini in culukaferskimi go-vedarji. Nastala je bila pravcata revolucija. Desnica je postavila na dnevni red nagodbeni provizorij. Levica, to so sinovi ti stega nemškega naroda, kateri se baha s svojo psevdokulturo, so se temu uprli, hotec strmoglaviti ministerstvo. Ker so uviděli, da z govori nič ne opravijo, so hoteli svoj namen s kruto silo doseči. Naskočili so predsedništvo in provzročili velikanski pretep v parlamentu. Tolkli so po Slovanih s pěstmi in z noži naskakovali svoje nasprotnike. Pijane barabe se ob-našajo lepše, kakor ti Nemci. Ker je desnica uviděla, da se iz lepa ne da vzdržati red, je sklenila popolnitev opravilnika. Dotični predlog je stavil grof Falkenhayn in večina ga je vzprejela. Po tem premenjenem opravilniku je dobil predsednik pravico, da je smel za tri seje izkijučiti tište poslance, kateri v zbornici razgrajajo, zbornica pa jih sme izkijučiti za 30 dnij. To je Nemce in socijalne demokrate neizmerno razkačilo. V naslednji seji so socijalni demokratje naskočili predsedništvo in provzročili zopet nečuvene škandale in pretepe. Predsednik je izključil 13 poslancev. Ti niso hoteli iti iz dvorane in je predsednik poklical policija, katera je morala dotičnike ven nesti, ker so se branili z rokami in nogami Nastali so taki Skandali, da je moral predsednik zaključiti sejo. Zadnja seja je bila v soboto. Tu so zopet Nemci tako razgrajali, dai je bilo vsako zborovanje n^mogoče. Nemci so predsednika nečuveno psovali in sploh uganjali take, prav nemške surovosti, da je bilo nemogoče delovanje parlamenta. Ker se je bil& v tem premenila tudi politična situvacija — Lueger in njegova krščansko-socijalna družba so se podredili komandi Schonerjevi je Badeni odstopil, zasedanje drž. zbora pa se je odložilo Čuje se, da se snide v kratkem in da bo nova vlada aahtevala, nase jej votira provizorna nagodba in budgetni provizorij, z druge strani pa se javlja, da se drž. zbor sploh več ne snide, ampak da se razpusti drž. zbor kakor hitro se konČa zasedanje delegacij. Delegaciji. — Za posvetovanja delegacij, ki prav za prav ništa nič druzega, kakor stroj za dovoljevanje denarja, se sedaj nihče ne meni. Odseki so končali svoja delà i£L seveda odobrili vse postavke, kar jih je vlada zahtevala. Takisto se je zgodilo tudi v plenumu. Najlepše je to, da sta delegaciji dovoliii denar, ne da bi vedeli, koliko bode plačati vsaki državni polovici, ker kvota še ni določena. Tako bedasti smo pač samo v naši dižavi, da dopuščamo kaj tacega. Hrvatske volitve. — Tekom meseca decembra vršile se bodo dopolnilne volitve v hrvatski sabor, v tistih okrajih, koder je vlada razglasila obsedno stanje. Vlada delà uprav z azijatskimi sredstvi, da bi zmagali madjaronski kandidatje. Zaprla je na stotine opozicijonalnih volilcev, popolnoma brez uzroka, sicer pa pritiska s kruto silo na vse volilce. Lahko je mogoče, da zinagajo Madjaroni. V avstro-ogerski monarhiji je sploh vse mogoče, ker pri nas ne vladajo nič boljše razmere, kakor na Turškem. . Srbija. — Dogodki v Avstriji so zadnje dni odvrnili pozornost od političnih homatij v Srbiji. Tam je zdaj Milan na delu. Poroča se, da je Milan v službi tistih angleških po-litično-trgovskih špekulantov, kateri so provzročili upor Armencev, ustanek na Kreti in grško-turško vojno. Ti hočejo imeti konflikte na Balkanu, da bi se Rusija ne utegnila zanimati za delovanje Angleške v Aziji. Milan je dobil precej denarja za to, da se je vrnil v Srbijo z namenom, da prouzroči ustanek v Macedoniji in če mogoče zaneti vojsko mej Srbijo in Bolgarsko, vsled katere naj bi se potem po intenciji Angleške razvilo orijentsko vprašanje. Francija. — Še vedno je aféra Dreyfuss na dnevnem redu. Židje so zasnovali velikánsko akcijo, da oproste na do-smrtno ječo obsojenega izdajalca Dreyfus3a, kateri je seveda Žid. V ta namen skušajo žvaliti vso krivdo na nečega bivšega častnika grofa Esterhazyja, kateri je na precej slabem glasu in čigar pisava je podobna Dreyfussovi Židje so to zasnovali, ker vidijo, kako mogočno narašča na francoskem protisemi-tizern, odkar se je dokazalo, da je židovski kapitan Dreifuss izdal svojo domovino, in ker se boje, da pride dan, ko ne bodo več mogli eksploatirati Francije. Belgija. — V tej državi, kjer je zdaj takozvana kato- liška stranka na krmilu, se bodo te dni vršile dopolnilne volitve v parlament. Iz parlamenta izstopijo največ liberalni in socijalnodemokratiški poslanci, a možno je, da propadej o, ker je katoliška stranka jednotná in solidarna, druge pa se mej seboj koljejo. \ ' t Kreta. — Dolgotrajnim pogajanjem radi avtonomije Krete še vedno ni konec. Turčija nikakor neče privoliti v zahteve velesil, ampak odklada stvar od dne do dne, tako da se jej že grozi z blokado Carigrada, za katero grožnjo pa se Turčija tudi nič ne zmeni. 471 mdtítíb&f říMafc .........................................i* « « m 011 Ml če so sploh kdaj katero imeli in ne bi jim bilo treba Obrtnija. •■ti • •mai • •••• = « kratiti kmetskim pečarjem košček kruha in zahtevati, da se uniči kmetski promet, ki ga dopušča cesarica". Ljubljanski mojstri bi spravili kmetske pečarje ob delo in obrtni politiki 18. veka Spisal Jos. Apih. (Dalje.) 1756. pa so lončarji vnovič prosili, da naj cesarica njih svoboščine potrdi za vse Kranjsko, naj zatare žušmarje, izučene pečarje pa prisili, da pristopijo ljubljanski zadrugi, ali pa opusté lončarijo ; slednjič naj se prepone zidarjem, postavljati peči. Utemeljevanje teh zahtev je zanimivo. Lončarji pravijo, da kmetski pečarji niti pe-čarji niso, temveč večjidel oženjeni posestniki, sosebno kočarji" (Kaischler), ki delajo zidarskim mojstrom kot pomagači. Tem Ijudem naj se strogo prepové, postavljati peči ali prodajati peči gospodarjem; če se nočejo pokoriti v prehudo bêdo, oškodovali bi pa tudi državne dohodke in občinstvo. Pod ljubljansko in goriško palaštvo (Pfalz Laibach und Goritschah), pod smledniško gosposko, pod 15 mestno župnijo kamniško in pod vodiško župnijo hišarjev (Hofstatter) in trije gostači, ki se živé zgolj s pečarstvom, ker imajo k večemu samo ped zemlje; od onega zaslužka plačujejo svojo kontribucijo. Ti kmetski pečarji pošiljajo svoje peči na Gorenjsko, Notranjsko i Goriško, v Trst, Reko in po Savi delo celo na Hrvaško in plačujejo od njih cesarsko mitnino. Koliko hiš ralo biti brez poči mo » če se dežela izročila ljubljanskim » pečarjem na milost in nemilost Ako ne morejo zdaj ï naj se jim peč zapleni. Tem načinom se bode go preskrbeti občinstvu pečij, dasi je toliko pečarjev po kmetih, kako bi brez tega zmagovali delo? In kakoršne spodar sam obvaroval škode î ker mu šušmar ne jamči cene bi zahtevali! Ljubljanski škof je dolgo moral čakati za peč let in dan, kakor pošteni pečarski mojster. Popred na naročeno peč in ko je bila postavljena, so jo morali je bilo v zadrugi pet mojstrov, a, dasi je L ubljana v teku zadnjih let jako napredovala in se je tudi mestno kmalu spet podreti in postavil je novo peč kmetski pečar. kratka: zahteva ljubljanskih pečarjev naj se zavrne, stanovalstvo precej pomnožilo več. » tako da moglo živeti naroči naj jim se pa, da „naj delajo marljivejše, trajnejše nego pet mojstrov in bi sleherni lahko imel po dva ali tudi več pomagačev, so vender zdaj samo štirje mojstri in cenejše « tukaj pa še zbcg mnogobrojnih kmetskih šušmarjev težko in siromašno živé ; dva ni mata po vsi deželi vedno delà za jednega pomagača, tretji ne more nikoli pomagača, četrti mojster pa je tako obubožal da imeti ne more več lončariti remo postreči občinstvu, ako kdaj katero delo od nas za Dež. odborniki so temu mnenju popolnoma pritrdili, češ, da bi ne bilo izhajati z mestnimi pečarji glede kako-vosti in izgotovljenja pečij, če bi ne bilo nekega proti-težja — kmetskih pečarjev". Zato naj se nove zahteve kar odklonijo. Prišli smo tako daleč, da ne mo 16 novembra 1757. so se potrdile svoboščine, katerih se je dala mestnim pečarjem prednost, da smej v i h te va, ker ne moremo vedno vzdrževati in plačevati po- svojo posodo po vsi deželi prodajati, dočim smejo kmetski magačev. Vzrok temu pa so šušmarji, ki so se tako po- lončarji v Ljubljano samo ob sejmih voziti svoje izdelke množili, da ni niti kmetskih mojstrov več; tako borno izvzemši tako delo, ki je bilo naročeno (angefrimet). Zidarji ne smejo postavljati pečij v mestu in na mestnem s časom še mi trije mojstri prišli na nič, potlej pa ne bo zadruga več mogla plačevati maš v stolni cerkvi, niti se prikazati pri procesijah in kupiti novo zadružno ozemlju » ako noče ljubljanski mojster postaviti peči katero je izdelal kdo drugi. Šušmarjem ne sme dajati zastavo Torej prosijo pomoči tudi z ozirom na čast božjo. Grajščinske gosposke so pa ugovarjale in branile sosebno zidarje, katerim se ne sme vzeti pravica » posta nikdo delà. Pomagači, ki se hočejo naseliti na Gorenj-skem in Dolenjskem, morajo vstopiti v ljubljansko zadrugo. borili deželni odborniki tudi proti Jednako so se » je zahtevala » da se vljati peči, ker to spada v zidarsko stroko ; to izvrši ljubljanski mizarski zadrugi zidar tudi hitrejše, trajnejše in cenejše nego pečar. Tega vtelesijo vsi mizarji cele dežele in ji plačujejo zadružne delà se je zidar naučil, pečij samih pa ne izdeluje, prispevke. To pa se ne da izvršiti, pravijo odborniki temveč samo kupuje od pečarja ; za svoje delo jamči tudi (1753) i kar svedoči ista zahteva ljubljanskih pečarjev kmetski pečar. Lončarstvo ljubljansko pa ne propada za- Mizarji bi morali pravico, katero zahtevajo, dokazati, ker radi kmetskih mojstrov, temveč zato, ker nima dosti po- ne gre, da bi jim yjada podvrgla vse kranjske mizarje, magačev, potem zato ker na kmetih boljše gradivo za ne da bi v to privolite gosposke in mizarji sami Take » peči nego in ker je v mestu cena pečem za dve tretjini višja. pravice pa ljubljanski mizarji doslej še niso imeli : da bi na kmetih Će pa naročiš v Ljubljani novo peč, se drugi mizarji smeli naseliti samo po mestih in trgih moraš čakati nekaj mesecev. ali tudi celo leto » predno in vstopiti v ljubljansko zadrugo j ker jim se sicer jo dobiš. Mnoge sobe so zato po zimi prazne, ker naro- smelo zapleniti narejeno delo. Ker pa imajo kmetski čene peči niso izgotovljene. Ako ljubljanski pečarji mizarji že od nekdaj pravico, prodajati svoje izdelke dobre pomagače, ne imeli občinstva za norca, iz- tudi v Ljubljani, se jim ta pravica ne more vzeti imeli delovali dobre peči in ne tako drago * , niti lahko obogateli grajščinam in samostanom prepovedati. da bi ne smeli ni n ne bi se jim bilo treba bati za mašo in zastavo imeti svojih mizarjev. Zahtevi ljubljanskih mizarjev naj * 478 se ugodi, samo gledé mizarjev v ljubljanskih predmestjih, uredi živinozdravništvo, poročali, kako naj se naši kmetje ki niso niti zadrugarji, niti meščani; tem naj se veli i da zavarujejo proti živinskim boleznim in nesrečam pri reji pristopijo k stari zadrugi ali pa ustanove novo podružnično živine. Varovali se bodemo vedno pretiravanja, vedoč, da zadrugo. to največ škoduje dobri stvari. Posebno skrb bodemo Za celo deželo pa so veljale že popred svoboščine obračali na to, da izpozna slovenski gospodar, da tudi ljubljanske pasarske zadruge, kar sklepam novih svoboščin iz določbe Pfi živinoreji ne velja več vse to, kar je zadostovalo pred 1758.), da so dolžni pohajati zadružne petdesetimi leti. Kmet naj uvidi, da mu napredek ne shodě v Ljubljani samo pasarji k večemu tri milje od prizadeva zgolj sitnosti in stroškov, ampak da mu prinaša Ljubljane stanujoči, ne pa, kakor je zadruga zahtevala, „pasarji, bivajoči v bližnjih mestih in trgih". Pasarjem je plače vati samo po 10 kr. na leto ako stanujejo nad tri milje od Ljubljane. Dovoli se dalje ljubljanskim in sosednim pasarjem tudi izdelovanje medenih stvarij. Kro-šnjarji pa smejo po vseh sejmih prodajati medenino, tudi če so jo izdelali šušmarji, ker bi sicer trpela škodo trgo- vina. Šušmarstvo se prepové, a kdor ima že večletno pravico, temu se ne sme vzeti ; sicer pa je šušmarje od gnati in orodje jim zapleniti pa z vednostjo so dnije Ker pa se krošnjarjem dovolilo prodajati tudi šušmarške izdelke, ni bilo nade, da bi se zatrlo šušmarstvo. * Tudi zadruga ljubljanskih lasuljarjev je segala po vsi deželi, kajti svoboščine iz 1. 1717. so prepovedale pomagačem v Ljubljani ali zunaj Ljubljane izdelovati lasulje izvzemši one pomagače ki so v službi ple menitažev. Ne vem, ali se je v tem oziru za Marije Terezije kaj spremenilo, ali ne, ker mi ne dostaje dotičnih virov. 23. jav Kamnosekom in zidarjem je bil cesar Jožef 1706. ponovil svoboščine iz 1. 1676. in vsi kranjski rokodelci te vrste so imeli samo jedno zadrugo s pravico, snovati po kmetih podružnice. Šušmarjem ni da jati delà, ker že tako slabo zidajo, da se mora kmalu vse zraven pa „poštenim" mojstïom izpodjedajo kruh po dre ti in neredno i živé. Ko je zadruga 1750. prosila odo- brenja starih svoboščin, niso ugovarjali dež. odborniki veljavi zadruge za celo kronovino, ker je hotela siromašne člane oprostiti zadružnih prispevkov, in ker se svoboščine ne dotikajo pravic, katere ima že v lasti ta ali oni rokodelec. Glavna reč pa je bila ta, da so odbor- niki iz starih svoboščin razvideli, da ne zahteva zadruga rič novega. Kmetski zidarji, tudi gmotni dobiček: Kar se je obneslo drugodi, zakaj bi isto tudi pri nas ne koristilo, ako se prikroji našim razmeram. Ločili bodemo celo snov v poglavja. Najumestnejše se nam zdi, pred vsem nekaj omeniti o zgodo vini živino- zdravništva, da čitatelji izpoznajo, kako lepo je bila raz vita ta veda v starem veku in kako globoko jo je pahnil srednji vek. Povedali bodemo mars'kaj važnega o kužnih boleznih, posebno onih, ki žugajo tudi človeškemu zdravju, in o škodi, ki jo povzročajo kmetovalcu. Jedno poglavje bodemo posvetili cesarskim napal'am in živinski kupčiji, WWW' I V ker v tem oziru vlada še velika nevednost v našem ljudstvu. Pri kugah se bodemo največ ozirali na gospodarsko škodo in učili, kako naj tudi kmet sam pomaga da se kuga hitro zatre. Živinozdravniških i poljudno pisanih knjig nam ne manjka. Toda starejše ne zadostu jejo več in „Živinozdravništvo" spisal Simon Stru pi i lahko toplo priporočamo. Zadostiti hočemo v prvi vrsti domačim potřebám, in zato ne bi bilo napačno, če bi kmet sam povedal, kje potřebuje poduka in pomoči. Vsake stvari, ki se tiče živine, bolne in zdrave, se moremo dotakniti. Prosto pisani članki o živinskih boleznih so pri nas posebno potrebni. Naš kranjski kmet je navezan nase in na raazače. Živinozdravniški pomočniki, ki so se učili % kdaj v Ljubljani, zadostujejo samo za prvo pomoč. Kranjska jma 12 cesarskih in mestna živinozdravnika, ka terim skoro nič časa za zdravljenje ne ostaja. Potovalnih učiteljev za živinske bolezni, kakeršne imajo sosedne de- žele, Kranjci nimamo. celo kopitnih bolezni in meso gledstva v Ljubljani ne podučuje diplomirani živino zdravnik. Upajmo, da se v kratkem obrne na bolje! I. Zgodovina. Zdravljenje živinskih bolezni je gotovo tako stara, znajo samo priprosta delà kakor človeški rod j vsaj prvi ljudje so bili pastirji in so in niso nikdar popotovali, smejo tudi nadalje izvrševati klali svojo drobnico za žgavni dar. Prvi pisani spomenik majhna popravila pri hišah in se ne smejo siliti v za- gega do okoli 3000 let pred Kristovim rojstvom. Našli so drugo. ^AAifcítídfcsfcítiíÍiáfcdfcítiAd&íftíiW^ & tfáti rtï rfc (tliti&i áfeA dfc /fcs ® « » Živinozdravske crtice. namreč v Egiptu kamnito ploščo, na kateri je izsekan živinozdravnik, ko zdravi črnega bika Opisa, katerega so Egipćani po božje častili. Nekaj zdravil, na primer vdi- pri náhodu, ki jih še dandanes rabimo, je bilo že v Egiptu v navadi. Mozes, katerega so odgojili egip tovski duhovniki, je vporabil to, česar se je naučil o vinskih boleznih v Egiptu, doma, ko je délai postave za Pod tem naslovom bodemo priobčevali kratke po- izvoljeno ljudstvo. On je vpeljal pri Izraelcih ogledovanje pise o živinskih boleznih, posebno kugah, in učili, kakšna mesa, katero je bilo v Egiptu predpisano. Za nadaljni naj bo prva moč pri nezgodah domače živine. Svarili razvoj živinozdravništva so skrbeli judovski duhovniki bodemo pred raznimi vražami in odkrivali sleparije ma- Pred daritvijo so pregledali živino, če je zdrava ali bolna, začev in mešetarjev. Povedali bodemo, kako da. naj se S krvjo darovane živali so poškropili oltar, maščobo, led- 410 vice, glavo in drob so zažgali, meso pa je po vžila duhov- sl8bše piše o tiščalki in smrklju. Pa tndi kugo v nikova družina. Delili so živali v čiste in nečiste ; zadnjih gobcu in na parkljih, pljučno kugo, vranični prisad niso ► pra- smeli vživati. K čistim živalim so šteli: govedo, šičjo kugo, svinjske ikre in pasjo steklino precej obširno ovco, kozo, bivola, jelena, srno in ribe, ki imajo plavute omenja. do in luskine. Za nečiste so imeli: konja, osla, prašiča mačega in divjega zajca itd. Nečisto jim je bilo tudi meso bolne in poginole živine. Pozneje so vpeljali takozvano 43 Ařt:A.*® ítiJt!; A A*5 Poučni in zabavni del. » » šahtanje" î ki menda pravo trpinčenje živine in zato ne w w v v i w w w w w w w i' i vwvwwé^ii^ifí^ wiiiiiiiiëwvvvvvi & po nekaterih državah prepovedano. Pravi žid ne bo jedel živine, ki je klana na naš način. Meso delé še dandanes . nečisto Naha- židje v „košer to je čisto, in tra j f e " jajo se v sv. pismu predpisi glede živinske kupčije in v Žalostna svatba. (Poljski spisal a Valerija Morzkowska). To vse so mu naznanjevale Zalikine oči tako ra kužnih bolezni, katerih zaradi nesnage niso nikoli mogli zumljivo, da Tomaž ni mogel jih ne razumeti. Mraz in do dobrega zatreti. Posebno veliko so jim dale opraviti toplota prešineta ob enem njegovo telo, na to si globoko garje. oddahne, kakor bi mu težko breme padlo raz prs. » Zalika, Zalika!" zakriči. Bil je to navadni vzklik, ne naglašajoč nič poseb- zdravil kozjo božjast z belim telohom; tudi kri je nega; toda ona je isto tako dobro razumela ta vzklik, že puščal. Ljudi in živino ob jednem je zdravil Eskulap, kakor on njen pogled. Obá sta se v tem hipu popolnoma živinskih boleznih so pisali tudi stari grški in rimški modrijani. Prvi živinozdravnik je bil neki Malamp ki v čemur ga posnemajo naši mazači pa tudi gospodje s razumela ter šla vsa srečna v hišo, kakor bi bil njiju krogljicami. Zapustil je štiri hčere, ki so vodile bolniš- ves svet. Tomaž se ni mogel niti brzdati; smejal se ja nice svojega očeta. Najimenitnejša mej njimi Higi- sam sebi, z radcstnimi LČmi gledajoč po navzočih ; prijel jena, po našem bi jej rekli „zdrava". Učila je menda higi- je za ročico debelo Jagodico, najmlajšo Vickovo hčerko, bila vsa jeno, to je nauk, kako se telo zdravo ohrani, Tako go- ter jo dvignil kviško ne marajoč na to da vori grška pravljica. Prvi, ki je pisal zdravniške knjige, umazana od hrane, s katero se je baš gostila na tleh bil Hipokrat, ki se imenuje oče zdravništva, in je živel okoli 400 let pred Kristovim rojstvom. Skušal se je na- tanko podučiti ! kako vstvarjeno živalsko telo, in ker je bilo prepovedano odpirati in razkosavati mrliče, se je vadil na zaklani živini. Njegov nauk uči, da sestoji živo telo iz ognja, vode, zraka in zemlje. Ce toplota v telesu preneha, nastopi smrt. Možgani, najvažnejši del človeškega telesa » so mu žleza ali goba î ki pije s hrbteničnim mozgom mokroto po telesu, katera pri nahodu teče iz možgan skozi nos. Ko bodemo govorili o naših vraž polnih mazačih, bodemo navedli tudi nekaj prav smešno-modrih misli, s katerimi razkazujejo ti „dohtarji od nature" svojo učenost babjevernemu ljudstvu. Hipokrat je ločil tekočine v telesu v kri, slino, rmeni in črni žolč da se zmešajo, nastane po njem bolezen. Bolezen naj se i deli v tri dele : prvi surov, v drugem se prične po telesu kuhati, (ko nastane groznica) in tretji je kritičen odloči, ali bode telo ozdravělo ali pa bode nastopila smrt celega telesa ali bolnega delà. Njegovi nazori 80 dandanes večinoma pokopani, bolje pa je opisaval bolezni In Zaliki, dasi se očitno ni smejala i odsevala prava sreča iz jasnih očij. Vickova je nekako nezadovoljna iskala si opravka je bil pri koscih, je čul raz- pri peči, kajti Vicek, lične reči o mlinarjevih snubačih. Bonkovski so se bajé hudovali in napovedovadali, da bo to imelo za Zaliko ne- srecen konec » ker vodi fante za nos, jim kljubuje vendar pa se noče omožiti. Stari Lenart to vse slišal ter se močno razžalo > stil. Premišljeval je tudi i čemu Zalika Franceta od bila. Badost teh naših ^veh mladih ljudij, bila je torej v hiši popolnoma neprilična. „Pusti na miru moje hčere!" zakliče Vickova jezno, puleč Tomažu debelo Jagodico iz rok, katera je kričala in hotela se vrniti nazaj k obedu. Pa tudi oče ošteval Zaliko: »Oj y imaš uzroka se radovati" i reče strogo ; „ali radi neumnosti, katero si naredila, ali vsled mojih skrbij, ali splošnega smeha?" baš In res, najočividnejši dokaz njenega veselja bila ona neumnost. Proti očetovi jezi sicer nikakor ni Aristotel, največji naravoslovec starega veka y primerjal dele človeškega telesa z živalskimi, znamenja človeškega življenja z živalskimi. — Na oplođenih kurjih jajcih se je učil, kako iz jajčka mladič razvija posamezne mogla kazati svoje zadovoljnosti ; tajila jo je v globočini srca, toda zaman se je trudila jo popolnoma prikriti. proti njegovi volji Da, barvah in čelo rdelo njeno lice v prijetnih imela tako jasno, da žarela kakor ude do svojega rojstva. Po3ebno ga je zanimalo srčno zaria v mračni koči. bitje, dihanje, premikanje in razni čuti. Kar o prebavljanju. še danes lahko podpišemo. pisal Manje y srečen pa je bil v boleznih ; gotovo ni imel dovolj prilike da bi bolno živino opazoval. Največ nam je napisal o Lenart je zri nekaj časa hčerko, pa zopet Tomaža in neka misel mu šine v glavo. Čemu bi naj bila baš sedaj Molće v trenutku rodbinskih zopernostij takó srečna ? obědoval, kar je skuhala sinaha, ter premišljeval » konjskih boleznih; prav dobro misli o koliki (grizenju), kaj mu je storiti. Po poludne, ko so zopet vsi šli na 480 delo in bi Tomaž znovič imel gnati vola na pažo. Zalika Nemara se radražen po poslednjem brezvspešne poskusu pa iti na polje plet lan, jo je stari pridržal, češ, da ima ni mogel popolnoma pomiriti, ali pa je premišljeval o za njo domá važnejši opravek. stvari, h kateri ga je nekaj vleklo, pa kmalo ga zopet Ves popoldan je stari Lenart premišljeval ter nekaj od nje odvraćalo. pripravljal. Kaj si je izmislil, nihče ni vedel, ker tega Vsi sedejo k večerji, toda niti starému, niti Tomžau tudi ni nikomur zaupal, niti se s kom posvetoval. Toda ni dišala. toliko se pred kratkim časom sta si bila kakor oče izvedelo, kolikor. je na večer sam glasno in sin, danes pa se gledata kakor sovražnika. omenil, da se odpelje z Zaliko v sosednjo vas. Drugo jutro ji je ukazal, naj se čedno obleče; sam je zapregel konje in peljala sta se po oni dolini, po kateri je učeraj hodila Zalika. Pustila sta za seboj kosce in orača Tomaža. bila močno žalostna, dasi se je peljala Zalika na žegnanje, kjer je imela ugledati teto in sorodnike vajoče celó v tretji vasi. Ni se mogla premagati, da ne se ozrla za Tomažem. Ugledala ga je tam na višini pa tudi on jo videl. Vola, katera nihče ni poganjal, ništa orala zemlje t marveč počivala enkrat se je pozneje ozrla po tej krajini, pozla čeni z vshajajočim solncem, obrobljeni z nekolikimi sta-rimi hruškami, ki so stale na polju ter vsako leto nasute otrokom polna krila lesnih hrušek. Ko pa kreneta v gozd, hruške. so nakrat izginili izpred očij Tomaž, vola in Na večer se je vrnil Lenart sam z žegnanja. Zalika je ostala pri teti, katera je ni hotela pustiti. Tomaž je stal bas na dvorišču, ko začuje od daleč ropot od kočije. Radostno ji steče naproti in zagleda, da gospodar prihaja brez hčerke. Naproti mu prideta tudi Vicek in žena, pa tudi debela Jagodica je kobacala za njima po žemljico, katero obljubila Zalika. nA Vickova. kaj se je zgodilo z Zaliko ?" uprašala je Tomaž jo bil kar objel za to uprašanje, katerega sam ni smel in ni mogel spraviti z jezika. Lenart pa mračno pogleda po navzočih. „Kaj se ji je zgodilo?" odgovori; n teta je pri- držala, ker ima veliko delà u » Ali kaj, ali ga mar pri nas manjka?" omeni Vic kova; „kar sama ne vám, kje mi glava stoji" „Da rajše molčala" i seže Vicek v besedo; „saj dobro véš, da oče brez uzroka ui učinil tega u » Nu (( ) reče stari, „naj raje pride ljudém izpred očij i bode vsaj manj besedovanja. „A ti, Vicek", dodá, obrnivši se sinu j n pojdi ter preskrbi nam dninarico; treba pleti lan in in okopavati krompir". Tomaža Lenart niti ni pogledal, kakor bi pri njem ne služil že drugo leto ter ne spadal takó rekoč rod- bini. Tomaž vendar izpregel konja ter se čilo obračal sobi bilo tiho, brez šuma ; samó debela Jago dica sedeča na tleh pri mlečni kaši, je pojedala ostanke * mlaskajoč pri tem z ustrni v znamenje zadovaljnosti. Naposled odrine Lenart skledo od sebe, se še huje zamrači ter pogleda služabnika, ki je sedel njemu nas- proti na klopi in reče: „Oj, Tomaž, Tomaž! ko sem se peljal mimo polja, sem videl i kakó orješ ; povsod so same grude ; kaj hočeš s takim delom? Ali nimaš Bogá v srcu, da delaš takó na mojo škodo; iz tega ne bo kruha". „Saj sem vam pravil", odvrne Tomaž, „da je tam zemlja zaraščena kakor skala; plug se je nikakor noče prijeti, le takó po vrhu se plazi — toda ukazali ste orati. Mar sem jaz tega kriv?" „Čemu pa je sosedov Petrič takó lepo razoral brazdo poleg brazde?" zarohni zopet stari. Dobro pa je vedel da sosedovo polje [imelo vodovode in da se nikdar ni takó osušilo, kakor njegovo. Nalašč ni hotel vedeti za to, da je lože ošteval Tomaža. ; Tomaž to očividno razumel ; rdečica ga oblije in ustane s klopi. Ponos mu ni dopuščal prenašati neopra vičeno očitanje. „Inu!" pravi, „če se vam pa zdi Petrič boljši, ga pa vzemite; bomo videli, kaj opravi on na vašem polju. Saj vidim, da vam že presedam! Predolgo sem že jedel vaš kruh ; brigal sem se za vaše reči, kakor za okó v glavi Če vam nisem po godu, povejte kar naravnost pojdem drugam, če treba še danes". Izreke! nemara več, nego je hotel, toda nepre- bila mišljena beseda se ni dala več ujeti. Taka mu narava, zdražljiva přenesla. ponosna » spokornega glasu ni Lenart ga nekaj časa gleda, dušeč jezo, ki bila toliko večja, ker je v duši dobro čutil, da ni imel prav, ter je iskal samó izgovora. „Dogovorila sva se za célo leto", reče čez nekaj časa: bom 1 M pa če je volja je pot odprta ! držal te ne škodo bom imel samó jaz ne pa u Nočem i da imeli kako škodo", zakliče Tomaž močno vznemirjen; » vzemite si odškodnino na mojem ogonu ali karkoli hočete pa tudi ono jalovico, ki sem okolo voza. Ta nevljudnost se je ponosnemu fantu sicer na delo". jo izredil. Vse vam prepustim saj me ljudje vzamejo močno zakadila, toda ni pokazal tega; samó zobé stisnil ter čakal, kaj še vse nastane iz tega sam „Ne prenagli se Tomaž", omeni dobro vedel, zakaj se vse Sto godi Vicek > dasi ni j 9 % Gospodar sam se ni čutil popolnoma zadovoljnega; prestrašen » da v času » ko toda očividno največ delà, mogli iz nečesa pogrešal; nemara se mz je stožilo za Zaliko. gubiti takó vrlega delavca ; „oče so hoteli samó 481 mimogredé nekaj reči o tem polju pa si to takoj vzameš srcu". „O » Viček, jaz vidim bolje nego i kam to meri : « odvrne Tomaž ; že nekaj časa ne morem opraviti gospo darju ničesar po volji.... Ko se trudil Bog vé kakó, vendar mu ni prav u Lenart naježi obrvi ter ođpahne sina, ki ga je hotel pomirjati. „Kako mi nimaš biti v napotje?" odvrne Tomažu, mar misliš, da ne vèm, kake misli se ti sučejo po glavi ? Prikupila se ti je gospodarjeva hči i rad se přilepil pohišju, v katerem služiš, in kedó vé, nemara še celó mene hotel na stare dni izgnati iz njega. Zmotil si glavo bedasti deklini, da še lastne sreče noče spoznati glej, čemu si mi v napotje! Ko bi nikdar ne bil preko račil tega praga!" Ml Novice. 3 žfr 'fr Osebne vesti Policijski komisar ljubljanski Fr. Podgoršek je imenovan sodnim pristavom v Logatcu. tijo. Sodni pristav v Logatcu Cotman je premešČen v Li- Notarski kandidat K. P lei we is" je imenovan sub- stitutom odstopivšega notarja dr. Zup an ca. Za sodne ofi- cijale prve vrste so imenovani: A. Milavec v Kočevju, A. Jonke v Metliki, H. Smola v Postojini za 11. Bistrico, Roglic v Litiji in A. Sabothy v Kostanjevici za Mokronog. Za sodnega oficijala druge vrste je imenovao K. Sinkovec Za sodne kanceliste so imenovani: v Idriji za Ljubljano. F. Matekovič v Trebnjem za Zaticino, J Majerčic v Ljubljani za Radovljico, Mag o li č v Cerkljah za Litijo, Roš v Ljubljani za Kranj, Lor ber v Hrastniku Kamnik, Jos. Mesner v Ljubljani za Kamnik in v Trstu za Brdo za Hr ast Tomaž je poslušal; bil je bled kakor smrt. V glavi se mu vrtelo. tem hipu hotel je planiti na starega od 5. Družbi sv Cirila in Metoda v Ljubljani so 25. novembra poslan: kakor besna zver ter potlačiti mu v usta razžaljive be- v Gradcu, 5 gld za mesec november. seda toda na srečo je stala med njim in gospodarjem jasna postava Zalikina. Strepetal je in se zgrozil nad tem kar je hotel storiti. v Ogulinu 4 gld. 20 kr. Demšarju 30 gld. ušesih mu je šumelo, pred očmi so se mudelali 10 gld. pri Vipavi, 2 gld na Kor. 23 gld. 35 Avguštin Skočir, kurat Prijateljska družba Podružnica v Železnikih po g. g Ivan Hladnik, kurat na Gocah V Podružnica za St. Kancijan in okolico kr. — Slavna posojilnica v Cerknici Ženska podružaica v Cerknici po Mariji Werli rdeči ognji. Hotel se je izgovarjati in povedati, kakó Ženska podružnica v I Iriji po g. Nataiiji Šepe- bil srečen, ko bi Zalika bila tudi takó revna kakor on ko bi ne imela onega bogatstva, katero mu jo odteguje toda Tomaž ni znal krasno govoriti, ni mogel najti besed, 4a bi izrazil vse te občutke... in ali bi mu bil kdo verjel?" G. trgovec Križnik v Motniku 10 gid. 50 ko bi jih bil tudi imel 130 gld. tavec 50 gld V kr. — Sentpeterska ženska podružnica v Ljubljani po gospej l'rčkovi 393 gld. 78 kr., iu sicer znaša dohodek od veselice kr. Podruž- 315 gld. 60 kr in od zbirk na skupščini 78 gld. 18 Někdo z B^gunsk-ga za „prešice" 10 gld „Več me ne ugledate tukaj!" zakliče ? zamolklim glasom. Na to zbeži kakor obnorel iz sobe, slep in gluh nica v Laškem Trgu 29 gld. 48 kr. Cajnarju" v Stražišóu poleg Kranja 1 družnica za Pribio Ves in okolico po Vesela družoa „pri gld. 32 kr. Lipušu Po-gld, Po Josipini Kraigher v Postojini namesto venca na za vse. Dirjajoč se je spodtaknil ob debelo Jagodico in rakev umrlega kanonika Hofstetterja so darovale p)stojinske dasiravno se mu je glasno jokajoč, motala pod nogami, gospe 15 gld vso močjo je zaloputnil vrata, % kakor bi mu manjkalo zraka, ter si oddahnih še vendar se ni ogledal. gld. G. Jos. Bresonelli, žnpan v Činžatu, iz G. potem ko so mu izpred oči ljudje, katerim je nabiralnika skega društva pri družnica v Št Juriju ob juž Jos. Korman, blagajnik „Gozdar- Sv. Lovrencu v Pušcavi", 10 gld. žel po čuleku Moška podružnica v Idriji 30 gld. 37 kr. Po-74 gld. Za tako Blužil z najboljšo voijo in kateri so ga takó občutljivo velikodušne podpore vsem prijateljem družbe: slava in hvala! razžalili. Drugo jutro ga že ni bilo več v vasi. Zalika se je kmalo potem vrnila od tete. Vrnivša vembru Be i se je zamán ozirala po kotih v hiši in po dvorišču. Tomaža ni bilo nikjer. Opoldne i kakor bi se hotela prepričati, kako okopavajo krompir, podala se-je urno na polje. i'bifa hi 4 i h i i i Ml opazila črna vola, ki sta potrpežljivo Od daleč Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Mestna hranilnici v Radovljici. V mesecu no 1897 ie 110 strank uložilo 27427 gld *0 V, kr 49 strank uzdiguilo 6506 gld. 94 kr. 16 stránkám se je izplaôalo posojil 10250 gld., stanje ulog 329.707 gld. 31 Va kr. denarni promet 68.421 gld 63 kr Glasbena Matica v Ljubljani praznovala bo decembra t petindvajsetletnico svojega obstanka Glasbena Matica izda ob tej priliki jubilejsko knjigo, obsezajoôi 80 pri vlekla plug; toda neki drugi člověk je oral in z drugim ljubljenih molkih zborov, in posebno svojem delovanj glasom ju gonil. » Šel je bržkone kosit z Vickom", mislila si je ter tekom 25 let Dne sledi komers. decembra priredi velik koncert kateremu urno zdirjala na livado. Toda tudi tam ni bilo Tomaža. Personalna dohodarina in dežele. Po novem davčnem zakonu, se tištim deželam, katere se odreko pravici, pobirati naklade na osobno dohodarino, dovolijo popusti od Zamišljena se je vračala s počasnimi koraki domů zemljiškega davka in odkáže se jim primeren znesek od svote premišljaj oč i kako delo si ta čas poiskal. Srcé oemirno utripalo; hotela je sesti na kamen ob cesti ter zaplakati kakor mlado dete. A vender še slutila ni, kaj Se je zares zgodilo. bratova žena ji je povedala vse. treh milijonov gid. Na Kranjskem bo znaial popust od zemljiškega davka 59753 gld., popust od hišnega davka 38654 gld., dežela pa bo dobila iz drž. blagajne 38612 gld. Dežela se bo odpovedala nakladam na personalno dohodarino in postane torej teh dobrot deležna. NajbrŽ dobi pa še več, ker bodo novi davki več nesli, kakor je preracunjeno. 48« — Ilustrováni „Narodni koledar" za 1. 1898, uredil in izdal Dragotin Hribar v Celju, cena elegantno vezanemu izvodu 1 gld., brosiranemu 70 kr. po pošti 10 kr. več, je ravnokar izšel X letnik. Kakor druga leta, se tudi za 1. 1898 odlikuje s svojo lepo vsebino, zlasti ga dičijo krasne podobe v barvah. Priporocamo ga prav topto vsaki narodni hiši kot kinč na bralni mizi. — Protežiranje nemškutarjev na Kranjskem je še vedno v najlepšein cvetu in kaže se, da se v kratkem zopet jedenkrát potepta pravičnost. Za mesto proiesorja tabi-štva kompetira mladi dr. Valenta. Kar je nemčurstva na Kranjskem, se peha vse zanj, da bi dobil on to službo in ne izvrstni slovenski zdravnik dr. Defraoceschi, dasi je dr. Valenta slovenščine komaj toliko zmožen, kakor kaka postarna z^nščina, katera se je je za silo naučila od svoje dekle. — Preločitov istrskega dež. zbora. „Societa poli-tica istriana" je izročila poslanski zbornici peticijo, s katero ugovarja preložitvi istrskega dež zbora iz Poreča v Pulj. Ugovor zagotavlja, da se preložitvi nihče ne ustavlja iz na-sprotstva napram Pulju, temveč le iz uvaževanja, da je vsled samovlastne odredbe vlade istrski dež zakon, ki podaja deželi pravico, da še udeležuje zakonodajstva ter ima tudi pri iz-premembi dež. reda važno besedo. — Narodni dom v Mariboru, kateri stoji v Nagy-jevih ulicah, je bil minolo soboto dozidan. Prihodnje leto se otvori s primerno slavnostjo. — Volila V Preski umrli župnik Martin Derčar je zapustil precej veliko premoženjo, Volil je skoro vse v cer-kvene in v dobrodetne namene, tako 1200 dd. za dijaško ustanovo, 5547 gld. družbi sv. Cirila in Metoda, 500 gld. družbi sv. Mohorja, 200 gld. ljubljanski dijaški kuhinji itd. — Celovška trgovinska zbornica se je proti naro-čilu okrajnega glavarstva, da mora vzprejeti in rešiti v slovenskem jeziku pisano, vlogo, pritožila na višjo instance Celovška zbirnica menda misli, da je Slovence na Koroškem brezpraven. — Uredba učiteljskih plač na Stajerskem. Štajerski dež, odbor je za prihodnje zasedanje dež. zbora připravil načrt zakona v uredbi učiteljskih plač. Plače se urede na podlagi personalno-razrednega sistema, kakor si žele regulacijo plač tudi kranjski učitelji. — V pripravljalnici za srednje šole v Gorici, kjei se slovenskim otrokom siloma vtepa nemščina, vladajo neznosne razmere. Profesorji se trudijo na vso moč, da slovenskim otrokom onemogočijo obisk srednjih šol. — Privatni otroški vrtec v Kranju ustanovi s pri-voljenjem dež. šolskega sveta okrajni šolski nadzornik v Kranju A. Žumer, kateri bode ta zavod tudi sam vodil. v — Sola za silo se ustanovi po sklepu dež. šolskega sveta v Stari Oselici. — V Skednju pri Trstu ustanovila je Kranjska in-dustrijalna družba velike plavže. Ruda se bode dovažala iz Azije. Delo v teh novih plavžih se je začolo začetkom teko-Čega tedna. ' — Demonstracije. Povodom odstopa grota Badeni ja so bile v Celju in v Celovcu demonstracije. V Celovcu so srednješolski dijaki pred mestnim magistratom prepevali Die Wacht am Rhein, sekundirali pa so jim c. kr. uradniki, veliki izgredi so bili tudi na Dunaji in v Gradcu, zlasti pa v Pragi, kjer je vlada razglasila preki sod. — Potres, je bil dne 22. novembra v Kamniku in sicer zvečer ob y29 uri. Treslo se je precej močno in čulo se je tudi podzemsko bobnenje. — Skrivnostna smrt. Posestnik Lamut z Griôa v Crnomaljskem okraju odpravil se je v gozo drva sekat, svojemu sinu pa je naročil, naj pride z vozom za njim. Sin je pač naše) nasekana in pripravljena drva, očeta pa ne. Našli so ga šele drugi dan v gozdu vstreljenega. Kdo pa je vstřelil oni zakaj. še ni pojašnjeno, — Otroci — požigalci. V Padežu v mokronoškem okraju so se otroci igrali z žveplenkamiv in zanetili ogenj, kateri je vpepelil poslopja treh posestnikov. Škoda znaša 6000 gld. — Nesreča V Majdičevem mlinu v Kranju je ponesrečil mizar E. Koblar in sicer vsled lastne neprevidnostL Padla je nani dvigalica in ga tako pobila, da je naslednji dan umrl. — Italijanska sodba 0 naši vojni mornarici. Its lijanska ilrstrovani list „L'Illustrazione italiana" pravi v nekem članku, posvečenem vojni mornarici nemški : Organizacija vojne mornarice nemške je previdna in popolna, skoraj tako, kakor je vojna mornarica avstro-ogerska, ki je prva na svetu, kajti ni je mornarico, ki bi bila bolj popolna, bolje skladna, bolj izborno organizovana, nego si jo je — v razmerju nje sredstev — ustvarila Avstro-Ogerska. Mala mornarica, ali velike vojaške veljave". Tako sodi italijanski list 0 naši vojni mornarici, torej list naroda, ki ima gotovo tehtnih razlogov, da bi gledal po strani razvoj naše mornarice Na to smemo biti ponosni. Sosebno pa smemo biti ponosni mi Ju-goslovani, kajti mi — naša kršna Dalmacija in naše slovansko Primorje smo ono skladišče, ki zalaga našo v jno mornarico materijalom, na katerega izbornosti sloni nje svetovnoslavno ime. Tudi to treba zabiležiti sedaj pa sedaj ter podtikati pod nos onim, ki nočejo pripoznati za nobeno ceno, kaj smo mi Slovani za avstrijsko državo! Taka dějstva so bolj prepriče-valna, nego vsi dvanajsturni govora nemškega Lecherja. — »Nova bolezen« V Brdih na Goriškem se je po javila neka bolezen, ki je podobna koleri. V neki vasi tega okraja je zbolelo 40 oseb na tej bolezni, tri osebe so umrle. Nekateri menijo, da je temu krivo novo vino, ker se je letos skropilo v nenavadni meri z bakreno snovjo, katera je strupena* — Amerikanske pretiranosti Pred nekaterimi dnevl smo poročali, da so Amerikanci že pričeli za svojo kupčijsko reklamo zlorabljati posvečeni kraj pokopališča Danes poda-jamo svojim čitateljem črtico 0 načinu, kakove pretiranosti je vvedla amerikanska moda za slučaj smrti in pogrebov. Ame-ričanke hočejo imeti posebno toaleto, v kateri jih je, ko sa umrle, položiti na mrtvaški oder Za to svrho je jel izhajati poseben časopis s prilogo slik 0 mrtvaških sprevodih. Deklica, ki je umrla v cvetu svoje dobe, hoče ležati na mrtvaškem odru v najlepši plesni toaleti z vsem maznim nakitom, s pah-ljačo v roki in krasno frizuro na glavi. Seveda zahtevajo tudi 1 starejše za-se kaj posebnega. No, Slovenke bi rekle : brrr f Američankam je pa to morda že celo v zabavo po smrti. — Uzor-mesto. Neki belgijski bogataš je nakupil 12 hektarov sveta, z namenom, da sezida ondi uzorno kato-liško mesto Mestu bode ime „Sint Maria" in bode lepo zidano lepe hiše z vrtovi in široke gladke ceste, uzorne delav^ nice, šole, cerkve in zavodi Prebivalci mesta morajo biti uzor-ljudje, sicer se jih ne bode trpělo v mestu ; za svoje potreb^ ščine morajo kupovati blago samo v domačem mestu. Obveznosti bodo strogo po katoličanskem náčrtu, a poleg tega bodo tudi plače izborne. Z jedno besedo: „Sint Maria" bode mesto, kakršnega še ni na svetu — Potresi na Češkem. Letos si je menda ravno deželo češko izbral potres za svoje „delovanje". Zaporedoma se čujejo glasovi 0 moćnih sunkih na raznih krajih Češke. V noči od 16. na 17. t. m. se je přiměřil zopet močan potres v krajih As(h, Falknov in Karlove vari. — Nesreča v cirkusu. V Bruselju se je pripetila v cirkusu velika nesreča Neka dama od cirkusa je stopila v kletko, kjer so bili zaprti levi. Levinja je skorila na žensko' in jo je razmesarila tako. da je umrla vsled tega, 483 Loterijske srećke. V Brnu dne decemb. t 1.: 34, 7, 78, 61, 31. Na Dunaji dne 27. novemb. t. 1.: 57, 77, 22, 59, 42 V Gradci dne 72 novemb. t. 4, 67, 39 68, 84 Tržne cene. V Ljubljani dne 27 nov. 1897. Pšenica gld. 12 50 kr. ďž gld. 8 50 kr., ječmen gld. kr., oves gld. kr ajda gld. 9.— kr., proso gld. 7*— kr., tursica gld. 6 50 kr leča gld. 12 - kr., grah gld. 12 - kr., řižol gld. 10- (Vse cene veljajo za 100 kgr.) • y kr iseit a a I •> 1 l í- priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Jedino pravi (Tinctura balsamica) iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne farmacevtičnib. pře paratov A. Thierry-ja Pregradi V svrho varnosti ob činstva pred • v nic- pri Rogatec-Slatini. Preskušen in potrjen od zdravstvenih vred ni m i ponareja-nji nosim od sedaj nadalje to-le oblast- veno registrováno varstveno znamko. (60 oblastev (20) Najstareje, najpristneje. najoe-neje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti in že-lodečni krč itd. ter je uporabno no- tranje zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtis- njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „pri an-gelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim ce-nejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se torej vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Pona-rejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajoč'k drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama se naroči direktno in na- slovi: Na angelja v ar h a lékárno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini 12 malih 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnem povzetju. Pazi naj se vedno natančno na zgorajsno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. lekarnar v Pregradi pri Rogatec-Slatini. m • kp ^Jj ^J Ly ^á ^Ě ^^'W W Ïït tM ÍÉ frí Ut «J ifi mJŘr tf 1 Redilna knretino edino koristna za kokoši, purane, race in gosi. Pospešuje rast mesa in maščobe, kakor tudi množi valjenje jajec. zavoj navodilom 5 zavojev samo » i Redilna Najboljše varstveno redilno sredstvo prasice. dijetetično prašiče. zavoj rabilnim navodilom zavojev samo Redilna v • zmno za konje, rogato živino ovce Skoro vže 40 let z najboljšim vspehom malo da ne po vseh hlevih v rabi, ako živina mara jesti, dalje zboljšuje mleko. rabilnim navodom 50 kr., 5 zavojev samo 2 gld. Zavoj Vsa ta nasteta sredstva se dobij o : v apoteki Trnkócz-ya v Ljubljani zraven rotovža se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo. 484 i m kr. priv m odlikovana tovarna raznih likerov in maraskina (Maraschino di Žara) Najbolji, najzdraveji glasoviteji svetu bemu želodcu itd. je Kdor si hoče ohraniti zdrav že-lodec, kdor se želi dobro počutiti, biti vesel, obvarovati si zdravje, pije naj po celem svetu razširjeni od vseh hvaljeni liker Vlahov, katerega iz zelišč kršne Dalmacije edini na svetu napravlja R. Vlahov v Zadru. Varujte se ponarejanj in zahtevajte vedno pravi YlahoY iz Zadra, katerega je dobiti v vsaki trgovini in kavarni. (ii) Odlikovanja: Moji m Založnik Nj. c. in kr. Visokosti presvitlega gosp nadvojvoda Leopolda Salvatorja. Založnik kraljevske hiše Lussignan, Pariz. Častni član italijanskega zavoda „Pogresso" z odlikovalno svetinjo. Privilegiran od vlade Zveznili držav severne Amerike. Odlikovanje s poprsjem Libertadora, republike Venezuela. Odlikovan na sledecih razstavah Dunaj 1878. Sviti nj a za zasluge. Neapel 1880. Svetinja I. razreda. Kalkuta 1883 84. Velika svetinja. Neapel 1885. Zlata svetinja. Spa (Belgija) 1891 Zlata svetinja. Skradin 1875. Zlata svetinja. Trst 1882. Zlata svetinja. Cork (Irska) 1884. Častna diploma. Zagreb 1891. Zlata svetinja. Bordeaux 1892. Zlata svetinja. Berlin 1892. Zlata svetinja. I ^ * izdelki se razpošiljajo dajajo v: Avstro-Ogerski, Italiji, NI V • • • emciji, Angliji, Rusiji, Švediji in Norvegiji, Švici, Danski, Tv • • • urciji, Grški, Spaniji, Portngaliji, Rumuniji, Srbiji, Bolgariji, V Crni gori, Otoku 3Ialta, Belgiji, Zjedinjenih državah amerikanskih, Braziliji, Meksiki, Argentinj i, Indiji, ; Kitajski, Japonski, Egiptu, Perziji, Arabiji, » 1 V • • • Alzeriji, Tunisu, Maroku, Otoku Kipru. pro Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk založba Blasnikovi nasledniki