Erjavecia 25 2 NASLOVNICI POD ROB KAČJI PASTIR V OBČINSKIH SIMBOLIH OBČINE LOG - DRAGOMER Vse, ki zvečer pred spanjem redno in podrobno prebiramo Uradni list Republike Slovenije, nas je konec marca prijetno presenetila objava občine Log – Dragomer oz. natančneje njen Odlok o grbu, zastavi, žigih in občinskem prazniku Občine Log – Dragomer. Seveda ne zato, ker bi bili posebni ljubitelji ali proučevalci heraldike, ampak predvsem zaradi tega, ker v občinskih simbolih občine nastopa stiliziran kačji pastir! Kot morda še kdo izmed slovenskih odonatologov, se tudi sam dotlej obstoja občine Log – Dragomer sploh nisem zavedal. Delno opravičljivo, saj je občina Log – Dragomer ena najmanjših občin v Republiki Sloveniji, ki meri vsega 11 km2, stalno prebivališče pa ima tukaj le okoli 3.500 prebivalcev. Nastala je leta 2006 z izločitvijo iz občine Vrhnika. Območje občine Log – Dragomer zajema naselja Dragomer, Log pri Brezovici in Lukovico pri Brezovici, leži pa ob stari magistralni cesti Ljubljana–Koper, jugozahodno od Ljubljane. Na severni strani so poddolomitski hribi, proti jugu se odpira široka močvirna ravnina ljubljanskega Barja, ki se zaključi ob reki Ljubljanici. Marsikoga pa bo presenetilo, da je občina Log – Dragomer je prava »gazela« med občinami V Sloveniji. Primerjava indeksa in gospodarskih kazalcev v letih 2008 in 2009 je namreč pokazala, da je med tema letoma naredila največji preskok. Zato je postala občina presežkov leta 2009 in je uvrščena med tretjino najbolj prodornih slovenskih občin. To pa ni »od muh«, oz. usklajeno z občinskimi simboli, bolje rečeno – »od kačjih pastirjev«. Če se vrnemo k osrednji temi tega prispevka, lahko nekje na spletni strani občine preberemo, da so občinski simboli plod poldrugega leta snovanja. Kot je ob slovesni predaji grba in zastave županu Mladenu Sumini povedal izdelovalec občinskih istovetnostnih simbolov in direktor podjetja Heraldika Valt Jurečič, so simboliko izdelali v relativno kratkem času, za kar gre zasluga predvsem odlični organizaciji ter zglednemu sodelovanju z vodstvom občine. Občinska simbolika ponazarja dve temeljni temi, in sicer zgodovinsko izročilo ter naravno dediščino. Kot je pojasnil Jurečič, krasijo grb na zeleni podlagi tri rumena kolesa, ki ponazarjajo vsa tri naselja v občini, hkrati pa ponazarjajo tudi promet skozi zeleno pokrajino v času antike, srednjega veka in danes. Na spodnjem delu grba pa na rumeni podlagi lebdi zelen kačji pastir, kot simbol Ljubljanskega barja. Hkrati pa kačji pastir simbolizira čisto okolje, vodo ter splošno naravovarstveno naravnanost občine. Erjavecia 25 3 … … … SLIKA 1: Izsek iz besedila in prilog Odloka o grbu, zastavi, žigih in občinskem prazniku Občine Log – Dragomer. Grb v barvni izvedbi je povzet s spletne strani občine Log – Dragomer. Erjavecia 25 4 Tudi če se enoglasno strinjamo, da so občinski simboli občine Log – Dragomer prav imenitni in lepi, pa je treba priznati, da v svetu seveda niso edini, na katerih je stiliziran kačji pastir. Prav v letošnjem letu je Martin Schorr v biltenu Libellennachrichten, ki ga izdaja Gesellschaft deutschsprachiger Odonatologen – GdO, objavil dva pregledna prispevka na to temo. Kar se tiče grbov in pojavljanja kačjih pastirjev na njih je navedel po en primer iz Nemčije, Švedske in Estonije, medtem ko se Francija ponaša z dvema (SCHORR, 2010a; SCHORR 2010b). SLIKA 3: Dva primera odonatološko obarvanih simbolov občin in mest iz tujine: levo – Unterspreewald, Nemčija in desno – Kiili, Estonija. SLIKA 2: Barvna horizontalna izvedba zastave občine Log – Dragomer, ki jo je zasnovalo podjetje Heraldika d.o.o. Erjavecia 25 5 V imenu Slovenskega odonatološkega društva lahko občini Log – Dragomer in podjetju Heraldika d.o.o., seveda le čestitamo za odlično izbiro ter grafično izvedbo občinskih simbolov. Naj pri naravovarstveni naravnanosti občine ne ostane le pri besedah in naj se lepota, dinamika in okretnost kačjih pastirjev, odrazi tudi v njenem prihodnjem razvoju! LITERATURA: SCHORR, M., 2010a. Libellen auf Gemeinde-Wappen I. Libellennachrichten 23: 15-16. SCHORR, M., 2010b. Libellen auf Gemeinde-Wappen II. Libellennachrichten 24: 17-19. LOG – DRAGOMER: 1001. Odlok o grbu, zastavi, žigih in občinskem prazniku Občine Log – Dragomer. Uradni list Republike Slovenije št. 24 (22. 3. 2010): 3285-3288. (M. BEDJANIČ) NOVI PODATKI IN PREGLED POJAVLJANJA SREDOZEMSKEGA KAMENJAKA SYMPETRUM MERIDIONALE V SLOVENIJI V obdobju največje odonatološke aktivnosti ob slovenskih vodah – resda v prejšnjem tisočletju – smo v Atlasu kačjih pastirjev Slovenije (KOTARAC, 1997) pri sredozemskem kamenjaku Sympetrum meridionale – ob skoraj praznem zemljevidu – našli zapisano v glavnem le, da: »… o vrsti in njenem pojavljanju še vedno vemo toliko kot nič, o potrditvi razvoja pa ni ne duha ne sluha…«. Marsikdo bi tako iz glave dejal, da se situacija do leta 2010 ni kaj dosti spremenila. Pa vendar, k sreči ni povsem tako, v nadaljevanju namreč predstavljamo nekaj novih podatkov, hkrati pa skušamo s pregledom doslej znanega, odkriti še nekaj dodatnih tančic s slike o pojavljanju sredozemskega kamenjaka v Sloveniji. Kot delno nakazuje že latinsko ime vrste je sredozemski kamenjak holomediteranska vrsta, katere razširjenost sega od Španije, preko Sredozemlja, severne Afrike in Turčije na vzhod do Kašmirja, Mongolije in JV Sibirije. Severno od Alp je redek, v celotnem Sredozemlju pa pogost (BOUDOT ET AL., 2009; DIJKSTRA & LEWINGTON, 2006). V sosednji Hrvaški ga dokaj pogosto srečamo ob Jadranski obali in na otokih, neredko pa se pojavlja tudi v ravninski notranjosti države ob Dravi in Savi (BELANČIĆ et al., 2008).