Leio VIII., šžev. 61. Celfe, soboia 5. Junija 1926. FoStnina plačana v gotoninl. Naročnina Za Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. fosamein« ötevilka I Bin. tzhaja v ior©K, četnek in soboto* Redahcija in upravai Strossmatjerjeva ulica 1, Tel.65.—Rač.p,-č.zavoda10.b66. Oglasl po stalnem ceniku. pritl. Delovaige Savinjske podružnice SPD. (Konec.) Kočo na Rciduhi in Lučko kočo je podružni.ca prodala gornjegrajski grajščinis ker sta bili obe koči popolno- ma izropani in sta ilzgubidi za turitstiko svoij pomen. 2alostna slika eloveške po- sirovei'osti je tudi Hausenbichlerjeva nočd na MrzUci, ki je istotako oropana in neporabna. Cesta iz Solčave v Lo- garsko dolinio se je izdatno razsirila, mastovi so popravljeni in s tem je Lo- garski dolini zasiguran živahen pro- met. Popravili so se na ramih straneh poti, ki so jLh poškodovali plazovi. No- va pot se je zgradila od PiskeriLikove- ga zavetišča cez Strel'ove v Robanov kot in od razpotja »Za Enkrat« pred Cr- nim vrhom proti koei na Korošici. Društveni tajnik Anton Zdollsek je na novo premarkiral dobri dve tretjini pa- tov podmžniičnega teritorija ter napra- vil 50 novih kazi'potov za vsa razpotja. Markiiranje ostalih potov se bo v letoš- njeni polet ju nadaljevalo. Velezanmiivo je bilo porocil'o, ki ga je podal g. svetnik Tiller o Tillerjevi koci v Logarski dolini. Fiskern'ikova koea je postala za velik turistovski pro- met prenmjlina, zato je bil'o treba na- domestila. Nova koča se je za.čela zi- dati meseca maja 1924 in se je zgradi- la tekom enega leta za iizredno nizko vsoto 98.000 üin. Poskrbeti je treba še nekaj notranje opreme, sie er je koča popolmoma dograjena in so stroški tu- di že kriti. Obsega 8 sob z 22 postelja- mi S slamnicami pa bosta steli Pis- kernikova in Tillerjeva koca okrog 60 Ježišč. Veranido si je nredil Ferijalni sct.vez, 7 sob pa so opremili, odna^no podarili poclružiiici pohištvo zaisebniki. Za celjski odsek je podal poroeilo g. Vrtovec. Colljski odsek je priredil le- ta 1925. tri veselice, ki so prmesle oi1- stega dobička nad 40.000 Din. Leta 1925. je naraslo števrlo članov na 48G, med temi je bilo 88 novib clanov. Na skupni clanarini se je nabralo 12.150 dinarjev. Celjßka koča je postala najiDriljub- Ijenejša turistov!?ka postojanka v celj- skem okr.aj'ii. V spoininsko knjigo se je vpiisalo 1558 oseb (1501 Sl'ovenec. 29 Hrvatov, 4 Srbii, 1 Cell, 4 Nemci, 17 Avstrijcev in 2 Italijana), je pa to ko- maj tretjina obi{skovalcev. Izdatki za kočo znasajo 41.419 Dim, dohodki pa 41.370 Din. Poročilo o denarnem prometu iz- ven Celja je podal predsednik Kocbek. Korošica je vrgJa cißtega dobicka 1409 diiinariev. Frischanfov dorn ko^matih dohodkov 41.981 Din in Piskernikova koca 29.000 Din. Skupni'h dohodkov je biJo torej 72.390 Din, izdatkov za oskr- bo koč 57.042 Din, či:sta imovina je ce- njena na 199.100 Din. Žalski odsek ne deluje več, pač pa pobira prißtojbine od avtomobiiov in vozov. Mozir.ski od- sek je odplačal že lep del svojega dolga pri niozirski posojilnici. Vsa porooiila podruznienih m od- sekovih lunkcJijonarjev so biJa sprejeta z odobravanjem na znanje ter je bil i.z- rečen odboru absolut or iij. Nato je poročai g. svetniik Tiller oMirneje o zgradbi nove koče na Ko- rošici. Sklenilo se je, da uravna po- družnica s centralo vpraSanje g'lede Laistninske pra.vioe, da se zida koc-a naj^ pozneje v dveh letiih, da pa odbor za enkrat izvrši vse predpriiprave, zlasti v financijelnem oziru. Doloc.i se tudi za to zgradbo naivisja vsota do 150.000 dinarjev. Gelj'ski odsek je biif izpopolr- njen na ta način, da sta bila izvoLjena vanj gg. Cuk in Kopinsek. Pri shičaj-nostih je opozarjal gosp. Krajnc na razne nediostatke. Posebno se je pritoževal, da neznand zlikovei. ne pustijo markacij in or Ki ent a c i'jisk i»h ta- bel primiaui, g. GaLerc je ostro bičal razne razvade takoavanih turistov po našiih pi'aninali, ki s svojim piijancevar- lijem in vpitjem ne dela,jo baš za pro»- evit slovenske turißtike. G. dr. Kirnst je predlagaJ. naj bi se po vseh kočali strogo g.ledctlo na to, da so ne kali noč- n,i mir in da bi se po 23. nri ne točile vec alkoholno piijace. G. podžupan Go- bec je opozarjal' še članstvo na pisa.rno Tiij'sko-prometnega društva v Oelju, ki je v po.silop.iu Pra.stedi'one vsakemu turistu brezplačno na razpolago. Nato pa je predsednik g. Kocbek zakljutil lepo uspeli obeni zbor. Politika p PAŠIČ POJEMA. Pa,sii'ova bo- lezen je zno\Ta zbudila skrbi njegovili priistasev. Bolezen se je tako poslabša- la, da je moral svoj odliod v Kaxlove Vare odložiti za nekaj dni. Glede pro- slave njegove o^emdesetletnice je izja- vdil, da se lahko opravi tudi v njegovii odsotnosti ali pa odloži. Resno stanje bolezni pa je tudi Pažica priisiMo, da je zacel miisl:iti na naslcdnika v stranki. Doznava se, da je doloeil za to mesto Aco Stanojevica, ki bi s svojo avtori- teto po mnenjiu nekatcrih krogov še mogel zadrževati razeep radikalno stranke. — Stanojevič je baje pristal, da se povrne v aktiivno poriitično živ- Ljenje. V tem slučajii bi se Pašic po iz- vršeni ])roslavi njegove 80-letnice umaknil iz poliiticnega žiivljenja. p BLEJSKA KÜNFERENGA MA- LE ANTANTE. Minister za zunanje stvari dr. Niinčic je novinaTJem podal nekatera pojasnila o stvareh vsvojega resorta. Potrdil je, da bo konferenca Maie antante 17. junija na Bledu. Na TeLovo je sei dr. Niinčic v Topolo kralju poročat o uspehu svoje miisije v Pari- zu in Ženevi. Na konferenci na Bledu se bo razpravlijalo o evropski sLtuaciji in dosedanjem delu Lige narodov, o sodelovanju Male antante v Svetu Lige narodov in o dofočitvi njenega zastop- niika v tem Svetu. Dalje bo Mala an- tanta razpravljala o stanjoi na Mad- žarskem po i'zreceni razsodbi v falzi- fikato.rskein procesu, kon,cno tudi o medsebojtnih gospodarskih zvezah med Češkoslovažko, Rumuniio in našo di1^- žavo. — Verjetno je, da bodo novt- narskemu sestanku Male antante, ki se iistocaswo vrši na Bledu prisostvovalii tudi zastopniiki poljekega, francoskega im angfeskega tiska. p TATVINA V MINISTRSTVU PROSVETE. »Pravda« objavlja daljšo informaeijo, da je takoj po sestavi dru- ge Uzunoviceve vJ'ade in eliiniuiaci.ji St. Radiea kot miiiiistra prasvelo zaigrešil »šef Radicevega kabiaieta dr. Josip Ko- šuitic ein, za kateroga bo odgoivarjal pred sodiscem, ako bo sedanjd prosvet- ni minister to smatral za potrebno. Košutic je namirec odiiiosel iz prosvet- nega min.i!strstva oba prezidivjalna pro- tokola. 0 tem je biJ" takoj obveäcen no- vi prosvetni minister Miša Trifunovic, ki jo dal dejstvo ugotoviti s posebnim aktoni. Do danes minister Tri'funovic iz oportuni'stiicnih razlogov ni niicesar ukrenil proti dr. Košuticu. A vendar je neobhodn.o ipotrebno, da se poziliv- no ugotovi, alii je dr. Košutilc ta svoj ein izvrsil v sporazuniu z Radicem — kar je verjetno — in ali je Radiča sma- trati za sokrivea. Vsekakor se vsaj zar- upni protokol prosvetnega m.iniisttstva rno-ra najti, ker je sesta.vni del zaupne- ga mimisterijalnega ai'hiiva. Celjska kronika. c LJUDSKO VSEUCIL1ŠCE V GELJU. Dne 31. t. m. je nadal'jeva.1 g. naducitol.j Joško Biajak predavanje »Moje potovanje po Italiji«. Po slikah- smo si Oigledali vecno mesto Rim, nje- ga svetovniozna.no antiko. Pa tudi mo- derni del' mesta je prav zanimiv. Divili smo se kravsni legi Napolja. Cez Anko- no, stare Benetke in Trst nas je prL- vedel spet v domovino. Mnogo zankni- vega i»n poučnega nam je pravil o teh krajiib, o raznih običaiiih in o umet- nosti, ki je tamkaj nakopi-cena. V prav toplih besedah se mu je zahvalil predu sednik za njegovo veliko požrtvoval- nost. S tem prodavaiiijem je končalo Ljaidsko vseueil'iisee to leto. V celem je bilo 12 predavanj; dva jie imela Cebo- slovaška liga pod okriljem Lj. vseuči- liišča. Teme so bile sledece: dr. Reber- nik: »Povzročitelji nalozfjivih bolezni«; tehnik Reisner: »0 radi'jiu«; iinž. F. Lupša: »Potovanje po Siamui« (3 pre- davaiTJa); ravn. Sancin: »Glasbena unnetnast kot narodna lasl; prof. Oro- žen: »Jan Žižka« (2 pred.); lie. Šim- nic: »0 francoski kulturi:«; ravn. Pu- stoslemšek: »Cehoslovaska v borbi za svobodo in neodvisnost«; naduc. J. Bizjak: »Moje potovanje po Italiiiji«. — Lj. vs. se je vedno trudilo, dia nudi svo- jiiim cl'anom in tudi drugemu obein- stvu predavanja njajaktualnejše vsebi- ne ter bo tudi v naprej vedno skušalo zadoA'tdti želijam svojii'h posliušalcev. Š-tevilo članov je naraslo že čez 100. Občni zbor s>e bo vršil meseca septem- bra. — k. c CELJSKA POROTA. Za polet- n,o porotno za^edanje pri okrozneni so- di'scu v Gei'ju, ki se priene v pondeljok, dne 7. t. m., so razpsiani sledeci slu- raji: Pondelijek 7.: Daniijel Ajster (uboj); torek 8.: Ernest Hogl in Mar- tin Jurhar (poneverba) ter Valentin Sagko (tatvina); sreda 9.: Franc Šala- mon (uboj in kriK'O prieevanje) in Fr. Hriberšek (tatvina); četrtek 10.: Vin- ko Vaisle (umor pri Zg. Ponikvii); pe- tek 11.: Josip Kokol ter Marija in Jo- si]) StoiiKM' (unior v Ka>sazah). Em. Lilek. Zgodovinski opis Slovenske Štajerske in Prekmnrja. (Spisal prof. dr. Fran Kovačic.) (Dalje.) Na koncu svoje razprave predba- cuje Kumičic Srbom: »Smucuj'u, za- vode i truju hrvatski narod greko-iz- toene vjere sredstvom vjere, podticu ga na prezir svoje vlia^tUe domovine, ob- maniFjiiiju ga tlapnjami i ludorijama. Sad im je oružje vjera, kako im je pri- je bila politika, da se uzdrže sredstvom ,ženitbe i udaje', naime pomocu hare- ma.« Kumičic je postal pri hrvaški mkidini s svojim romanom »Urota ZTinsko-Frankopanska«, v kojem pod- žiga bralca na sovraštvo proti Habs- biu-žanom in Avstriji, jako priljubljcn. Ali s svojimi psovkami na Srbe v knjj- gi »P. Zrinski i Frankopan i njihovi klevetnici« je dosegel, da je hrvaska mtadina kljub zrinsko - frankopa,nske- mu kultu Srbe, svoje plenienske brate, strastnejse mrzila, kakor Habsburžane in Nemce. Ko som leta 1908. kot upra- vitelj zaderske hrvažke gknnazi'je imelJ prirediti soLsko proslavo šestdesetlet- nd/ce vladanja cesarja Franc-Jožefa I. ter v ta nameii šolsko telovadnico na- kincal z avstriijskimi, lirvaskimi in sibskimi zastavami, mi je eden hrvaški dijak iz VI. razreda, prißtas pravaške stranke, odnesel — ne morda avstrij- ske, ampak srbske zastave! In to tri le- ta potem, ko so Srbi v zaderski resolu- ciji (17. okt. 1905) priist-ali na priiklju- čitev Dalmacije k Hrvaski, ali pod po- gojem, da se od Hr\Tatov obvezno pri- zna ravnopravnost srl^kega narod a s hrvaškim. .Dokazal sem z gornjimi podatki, da so A. Starcevic in njegovi pravasi (tako imenovani, ker so se borili za hrvatsko državno pravo), ki so uvedli koinomoracije za 30. april 1671., ol>- enem tudi začetniki sovraštva med Hr- vati in Srbi. Ko je letos dunajska južnosiloven- ska koloniija slavila komemoraeijo tra'- giene smi'li bana Petra Zrinskega in Fr. Frankopana v Dunajskem Novem mestu, je delegat mestnega zaistopa pri obedu delegatov dunajske ju^gosloven- ske kol'oniije iizjavil socußtvovanje D. N. inest a s hrvaškim narodom in dejal, da je bil" od Habsbiuzanov 30. aprila 1(571 počinjeni zločin samo epilzoda iz njihove vladarske netspoßobnoisti, pod katero so trpeli vsi narodi avstro>-ogr- ske monarhije, tudi Nemci. Ako so po besedah prof. Holzerja bili Habsbur- žani krivi na »zločinu« proti banu Pe^ tru Zrinskemu in njegovemu svaku Fr. Frankopanu, kakšen iiomen iina po- tem še sedaj vsakoletno svecano spo- niinjanje tragi:cne smrti teh Hrvatov, ko so Habsburžani izgiibili svoj pre- sto! in ko je razpadla. Avsitro-Ogrska? To slavljenje se je moglo nekako opra- viciti kot pol.ifticna demonstraeija proti Habsburžanom za vlade cesarja Fran- ca Jožefa, tega velike^a sovražnika Slovenov, ki se je oßtentativno izpove- dal1: »Ich bin ein deutscher Fürst!« Ta vladar je baje pri neki prifoz.no.sti imie- noval Hrvate »pse«. Svojo ljubezeai in skrb za Slovence je pokazal pri spreje- rnu slovenskih depnfacij na Ptuju, ko so se vrsili manevri na Ptujiskem ]>olju. Takrat je po pricanju pokojnoga žvip- nika Raiica štajerskemu namestniku Kübecku prišepnil v ušesa: »Nur noch mehr drücken!«, ker so ga razjezili preglasni zivio^-klici, ko se je vozil skoz Ptuij. Čehom je pokazal svojo naklo- njonost s septemberskim reskriptom 1. 1871. za Hohenwartovega mi/nistr- stva. V njem je obečal Clehom, da pri- zna pravice češkega naroda in jih po- trdi s prisego pri kronanju za češkega kralja. Požrl pa je svoje obečanje in odpustil Hohenwartovo mmistrstvo. Člehi so se za to besecloromstvo masče- vali s tem, da so prepise tega reskripta deliJü ko papir za — klozet. S polnim pravom se je potem Hohenwart, kakor nam pripoveduje Šuklje v svojili spo- rn inih, izrazil o cesarju: »Das Unglück; für Oesterreich ist, dass sein Kaiser ein Mensch ist ohne Gharakter!« Svo- jo brezznačajnost je Franc Jožef I. že I. 1853. sam priznal, ko se je iizjaviiT, da se bo svet čudil njegovi nehvaležnosti in nezvestobi. Bilo je to takrat, ko se je za krhnske vojne (1853—1850) pri- družil cesarju Napoleonu III. proti Rusiji, ki mu je 1. 1849. re&ila prestol v njegovi borbi z ogrsko revahicijo. Na- prani Hrvatom, ki so se takrat borili za habsburško dinastijo v Italiji., na1 Ogrskem in pred Dunajem,, je pokazal cesar svojo nehvaležnost že leta 1850., ko se je moralo na mitg z Dunaja ob- ustaviti izdavanje lista »Slavenski jug«. Svojo veiiko sovrastvo do Srbov je na očit način potrdil s svojo mobifi- zaeijo (1908—1909) proti Srbiji im Gr- ni gori po aaieksiiji Bosne in Heircego- vine, iavršeni brez privoljenja podpis- nikov beriiaiskega ugovora (1878). Za- radi tega ckia se je razvifo ostro dopi- sovanje med cesarjem Francem Jože- fom in ruiskim oesarjem Nikolajem II., ki mu je ocital nelojaljiiost. PiiSino ru- skega cesarja z dne 17. decembra 1908 se v izvlecku glasi: »V odnosajih med na.šimi državami je nastopila velika sprememba, ki nas mora ožalostiiti. V nastopu TvQJega ministra (Aehrental)" vidim pomanijkanje spoštovanja na- pram meni. Te vrstice Ti ne pišem sa- Stran 2. »NOVA DOBAc Stevr. 61. c IZLET V NEMGIJO, NA IIO- LANDSKO IN ČEŠKO. Informacije glode poučnega izl'eta ljubljanske »Probude« v Nemciijo, na Ilolandsko iai Cleško (od 18. julija do 5. avgusta) daje »Probudin« poverjenik g. • Rado Pocnik, noviinar v Gelju. 633 c GLASBENA SOLA BERVAR V CELJU priiredi v dneh 5. in 6. junija i'zl-ot v Prekmurje in silcer v Mursko Soboto in Dolnjo Lcndavo. Ob tej pri- liki priredijo gojenci pews'ki venček. Ta so bo vršil v soboto v Murski Soboti, v nedeljo v Dolnji Lcndavi. PeTo se bo dvana/jst narodnih pesmi, med temi: »Mr vstajarao« (zložii Tevš), »Planuia zora« in »Slovenec. Srb, Hrvat«. c RTBARSKO DRUŠTVO V CE- LJU jo rrnei'o dno 20. maja svoj redni obcni zbor, ki jo pokazal krasen na- preclek toga sicer tihega športnega društva. Navzoč jo bil zastopniik veli- koga župana g. Zupanc in zastopnik sreskega poglavarja g. dr. Farčnik, ka- tera dva je društveni predsedniik gosp. niadzornik Černej posebno pozdravil ter ju prosil tudi nadaljnc oblastne po- moci v procvit gojenja plemeniitih rib v nasi'li lepili potokih in rekah. Dru- štveni tajnik ucitei'j Zdolšek je podal izčrpno poročilo o delovanjm dru&tva, ki je v pretečenem lietu prav intenziv- Tio delovalo. V Pečovniku je zgradilo popolnoma nove moderne ribogojne naprave, katerim ne najdeš para no bliiizu no daleč. Že* v prvcm letu se jo tukaj vzgojilo 90.000 postrvi in 12.000 sulcev, kar se je vse vsadilo v nase vo- d'O. V bližnji dobi bo to društvo lahko pomenilo važno pan ago narodinega go- spodar»stva. Po porocilu blagajnika g. Zorka j'O društvo aktivno, iiina pa še dalekoseine načrte v svrho izpopolnit- ve ribogojnih naprav. O podrobneni deliu tega društva bomo o prii'iiki slr,- Sali še več razvieseljiivili zanimiivosti. Odbor tvorijo: gg. na.dz. Cerneji, Diehl, Zdolšek, Zorko, Tramšek, Mejavšek, Kokölj, dr. Roš, Lemaič, Bracit, Bur- gar hi Lavrenčiič. c LETOVANJE V GELJSKI KO- GI. V Geljski koei je letovkšearjem, ki bi želeli prežiiveti tudi clafj časa v plar niiiTskem zraku in miirus na razpolago sedem prenočiišc. Poja-sndila v drogeri.ji. »SanHas.« v Geliju,. -636 c SMRTJNA KOSA. V ]): ick so po- kapaLi na Teharjui. g. Karla Štiglica, po&eslniika in gostHničarja na Sliancah. Rajni je bii' doliga leta v celjskitli ka- varnah pkičiillni natakar, ter je «edaj podlegcl dolgotrajiiL za.va'slini bolozni. N. v m. p.! c STARA GROFLJA. ivi povabilo meda bo treba doprinosti n.ekoliko žrtov. c NOVA KNJ1GARNA V GELJÜ. Sioinškova tiekovna zadruga v Gelju je dobi la dovoljenje za knjiigotrsko obrt. c POTNE LISTE ZA VSES0K0L- SKI ZLKT v Pragi si imajo brati in sestre oskrbeti in.jih odd at i do 8. ju- nija bratu tajniiku dr. Mejaku osebno ali pa v pos'lovnili urah v petck, dne 4. t. in. od pol dva.jsete do pol enain- dvaj&ete ure v tel'ov.adni.ci. lJo teni ro- ku se potni' li'sti ne sprejinejo- c GVETLIČNI DAN DRŽ. KRAJ. ZAŠClTE DEGE IN MLADINE v Ge- lju bo v soboto 5. t. m. Dohodek to hu- lnaiiLlanie akcije je nanienjen izkljuČ7 no ubogkn otrokom. Zato prosimo bl'a- gohotnega razumevanja in ljubeznive naklonjienosti. c PLAN IN SKI IZLET NA SLJE- ME. Kakor že objavljeno, priredi Sa- vimj'ska podr. S. P. ]J. v nedeljo, due 13. t. in. skupni izlet na Sl:iemo pri Zagrebu, da poseti svoio hrvaske pla- niiuske brate. Planlnci.. ki se za ta izlet še ni'so odloci'si, oziroma se se niso prijaivili, se naprosajo, da to store ne- mudoma. Priijave sprejoma in daje vsa pojasnila g. Vrlovec v dro^e-riji »Sani'- tais« in Tuijs'ko-proinetna pi&ariLa v Celijiu. c TOMOBA UDRUŽENJA VOJ- NIH INVALIDOV V GELJU se začne nepreklicno v ncdeljo, dme 6. t. m. ob 3. uri popoldne na Dečkovem trgu v Celiju. lzigraniii bo 17 krasnili glavnih in okoli 700 drugili -fepili dobiitkov. Prod Ziicetkoin tornbole, t. j. od dveli do treh bo koncortri.raki železniearska godba. Obciiiistvo se prosi, da prklno po&aga ]>o kaiiih ter s tern pokaže svo- jo.naklonijen.ost napram bedmim voj- nim žrtvam. c DRŽAVNIM NAMEŠCENGEM IN LU'OKOJENGEM! Vabim vse gg. odborn/ko tor drž. irraidmike in upo- kojence splob, da prid-ejo v nedeljo, dne (3. t. m. ob 9.53 polnostevilno na koJiodvor, da ¦spi^jniicino GAivni odbor O. Z. — Predsedaiilv. c ZAHVALA D0BR0TNIKU OTROK. Ob iizletu VI. razreda okoli- ške doške osnovne sole v Gelj'uje znani mladin.olj.ub g. dr. Vid Červiaika, zdravnik na Polzeli, pogostil ijzi'etnike na poti na goro Olljko kakor tudi ob povratku. Bodi mu radost, ki jo je pri.- pravil otrokom, zahvala za njiegovo pLcmeniitosl! — Razrednik. c MESEČNI ŽIVINSKI SEMEN J se bo vršil v pondeljek, d-ne 7. t. in. To seninjo obiekuij© niaiO'go tuj'cev, ki sodaj zclo povprasuj'OJo po živini. c ZGRADBA UTE ZA SHRAM- BO MESARSKIH STOJNIG. Mestna občina zgradi na Oko])i>h uto za sbram- bo mesarskiih slojniic. PogojL, tro.skov- niki in načrt so pri niestn^m siafvbe- nem uradu v uraidniih urah na vpo- givd. i^nudniki naj vložiijo pri niest- nem uiagistratu eel'jskem kolkovane ponudbe v zaprtili ovojih z napisom »Zgradba ute za shrambo mosarskih stojnic« naj'.kasnojo do 16. junija 1920. c OBESIL SE JE. Ko so sLL v to- rek v jutro ljudje iz okolice v mesto, .so vi'deli na jablani .pri drugem žeiezni- skem moistu v Zagradu viseti čLovesko truplo. Obešenec si je bii ovil okoli vratu ruto in na to je sole zadrgnil vrv, ki ga je zadavila. V obesencu so spo- znali GO let starega irgovskega potnika Aloiza Kvartica, ki je bil brez pcxvla. V smrt ga je pognala najbrže beda. c GOVÜRIGE 0 UTOPLJENGU. Po Gel'ju se govori, im tudi neki ijub- Ijanski dnevnik ie zal>e.Ležil vest, da je v Mariboru utonil v Dravi Pavel No- vak, bh ši trgovec z vinom v Gelju. Go- tovosti doslej ni; vsaj trupla še niso na/slii. Cujemo pa, da možnost ni iz- kljucena. c RAZGLAŠENJE RIBOLOVKlH PREP0VED1. Mod vojno in tudi po vojni se je povsod v našili krajuli raz- pa-si'a silna anarhija pri ribclbvu. Rii- bari s'koro povsod vsakdo brez dovo- ljenja. Lovi se tudi z nepostavnim orodjem, ki j-e v smislu še veljavnih dežehiiJi ribarskiih zakonov prepove- dano. Redkokdo vpošteva pr-edpise glcdt! najmanjfcäe mere, ki jo mora vsa- ka vlovljena riba imeti. Malokdo pa se tudi bi'iga za zaščiitno dobo, ki jo ima- jo posamezne ribe v času, ko se drstijo. Da bi se to stanje čimpreje obrnilo na bolje, je izdal' veliiki župan mai'iborske oblasti potrebna navodila podrejenim oblastim in nadzornim organom. Iz- da,n je bil tudi lepak z naj)važnejšiini riibarsko-policijskimi predpisi. Ta le- pak bo nalcpljen v uradniili prostorih vseh obe-iinskiii uradov in orožniškili postaj. e PREPOVED LOVITI RIBE. Rjbe, ki imajo zakonito p.repovedan cas, se ne sinejo l'oviti, ku.povati ali prodsrjati, kakor sledi: lipan (Aesche), marcc in april, najmanjsa doliina 30 ceiiirmctrov; potocna postrv (Bacli- forollo), od 16. oktobra do vštetega 15. niarca, n. d. 24 cm; šarena postrv (Regenbogenforelle), marec in apr.il, n. d. 24 cm; sulec (Huchen), marec, • " " ' 70 cm; krap ' r ¦ tij iai julij; (i\a.sey, a.prii ml ma], n. d. 30 cm; liiie na (Barbe), maj in junij, n. d. 30 cm; reeni raki (Fkisskrebse), samec od 1. nov. do 31. Jan., samika vs-o leto. n. d. 12 cm. c V VESELI DRTJŽBI se spomi- njajte najbednejših in polozlte dar sle- pim na oftar. — Podporno druslvo slepih, Wolf ova ulica 12, Ljubljana. mo z ožaloščeniin čuvstvom, ampak tu- di z velikim strahom za bodocnast. Bog nas varuj taksne perspektive,, ki bi mo- gla zaplesli Evropo v svetovno vojno!« Na to pismo je avstriijiski cesar še le 15. januarja 1909 tako bdgovoril: »Moj dragi prijatolj! Želel bi, da bi Ti svojo sodbo o mojiem ministru spreme- nil . . . Ne nroran nikakor razuineti, da Ti mojre držanjc napram Srbiiji in Grni gori presojas iz v.idika napadal- uostii. Moj nastop ]iroti srbski/ni zem- ¦fjam mi je od jeseni vsled straistne in sovražne mržnje vsega prebivalstva teh držav predpksan od moje državne doližnosti in previdnos-ti. Ne bo se na- fcel priimer, da bi velika drzava, ki se briiga za svoj prestiz in .svojo korist, kazala toliko potrpcžljiiviosti kakor mi napram «vojini maliim soisedom.« Iz teb piisem, ki jih je sedaj rao- skovski cenitralni arhiv prioJ>ciJ x zgo- dovLiiskean časopisu »Krasny arhiv«, a »Neues Wiener Journal'« pod naslo- vom »Kaiserbriefe. ' Der Ke.ian zuist Wclilkrieg«, vom Oberst Emil Seeliger. 8. April 1926, Nr. 11.630, ra.zvidaia Je prvic velika napetost med Rusitio in Avvstro-Ogrsko z erne, a Avstro-Ogrsko iai Srbijo z druge strani že v letih 1908. do 1909.; drugič, da je Franc Jožef I. s svojimi arogantno sesüwl'jeniitni pis- mi na ruwkega cesarja Niikolo II. po- ložil kfico izbrulia svctovne vojne leta 1914. Takrat je menda že biik sklenje- na avstro-ogrska-nemška voja.ska po- godiba, ki jo dala avstrijiskemu ce.sarju toliiko poguma 1. 1909. im pozneje juli- ja 1914 v nastopu proti Srbiiji,,. im po kateri jo- Vil-jem II. moral" raviio 1. av- gusta 1914 Rusiji, ki je sčitila Srbijo, voj.no napovedati, ne en dan poprej., ne i en dan pozneje. Zgodovini bije narav- ; nost v obraz, če amerikanski profesor Harry Elmer Barnes Irdi, kakor poro- ča »W. Journal« 22. jaii. 1926, da se glede krivde na svetovni vojni države v sledecem redu vrstijo: na Francijo in Rusiijo pada nepoisrediia odigovor- no,st za Izbrii'h svetovno voj'ne; za nji- ma bi prišla Avstrija, čeraviio ni nik- dar želela obče evropske vojne. Sole na zadwjem mestu prkleta Nemčiija im An~ gi'eska v tem pogledu v poštcv. Zaslonj s so ita]boijsi>9 lahki in »t&jc;enejšš pH A. Drof enik, Gflavni tr-g. š NAŠ IZSELJENIÖKI DELE- GAT ZA JCŽNO AMERIKO. Novi, stahiii izseljeinski delegat iiase države za Južno Ameriiko s sedežem v Buenos Aiiresu, Jova Mareetic, je že nastopil svojo dolžnost. V slucaju potrebe naj se naši iizselijonci obracajo na.nj. Nje- gov naslov jes; Jova Mwcetic, Buenos Aires, Avda de Mays 1.370, XI. p. Escr. 296-7. is KRALJEVO KR0NANJE -- JESEN1. Kakor javljajo iz Beograda, so priprave za kral'jevo kronanje, ki1 se bo vršilo letašnjo jesen, že v polnieni teku. V sporaizumu s kraljiein je mini- ster ver odredil, da se razne adaptaci- je v samostanu Žica pravocasno j^vr- še. Kralj bo maziiljen in kronan v Ziči, oktale svečanosti pa se bodo vršile dö- loma v Beögradm, deioma v Zagrebu. Svecanosti so prlčno ciwi se kra.lj po- vrne iz inozems^-a, ka.nior potuje v službeiiG posete. š ZNIŽANJE P0TNIŠKIH TA- RIF NA ŽELEZNIGAH. V promet- netn min.Lsti'stvu vlada razpoloženje za znizang'e potniške tarise, da se vsaj ne- .koliko pribliižamo tarifam sasediiiMi dr- • ža.v, kjer je železniška vožnja cenejša kakor pri nas. Ali bo želozniška potni- ska tarifa znižana in za kol'rko odstot- kov, je odviisno od fin-anenega mini- st rstva. Šele po izjavi i'Ln. iniiiLstrstva bo prometno miin.ktrstvo moglo priceti. z definitivno doiočitvijo tariife š VSEM OBGINAM! Podporno druslvo slepih v Ljubljani, Wolfova ul. 12, ])rosi vse obeine., naj pesnemajo mariborsko mestno obeimo, ki mu je naklonila kot enkra.tn.o podporo znosek 1000.— Din. Za ta pi'emeni'ti dar se ji naij.iuskrenejo zahvaljuje v nadi, da naj- de innogo posnemallcev, — odbor. š III. KONGUES JUGOSLOVAN- SKIH ESPERANT1ST0V se je vršil dne 23. in 24. maja v Mariboru. Zbo- rovanjo je jasno pokazalo, da jo espe- ra.ntski pokret v naši državi jako raz- šiTjen. Kongres je obiiskalo nad 230 de- lcgalov iz vseh krajev naše domovino. Da tudi inozemstvo pazljivo zasledujo nai>redek esperantskega. pokreta pri na>s, dekazuje voliko število brzojavnih pozdravov, ki jih je ]">rejei' kongres, ta- ko iz Berlhia, Gradca, Amisterdaina. Mcnakovega, Berna, Varsave, Buka- resta in od drugo'd. š NEVARNOST OGNJA RADI GNOJIL. Nevairna za povzročenje og- nja so gnojiiki. Tako na pri'uier hiev ski gnoj. \'endar je samo star, že dolgo na divoriŠču ležeč gnoj,, nevaren. Trdi in tekoči otrebkii, zmesäni s shimo, žago- vmo, listjem, šoto in trstjem, ter zapr- ti pred zrakom, razpadejo s časom v pi-asnalo zmes. Tu se razvija toplota, ki zadostuje., da suho gnojilo zoglioui, ne da bi zgorelo s plamenom. To se zgodi šele če pridejo k tem noxranjim doigodkom se zunanji, kakor so na pri- mer mocen žar sollnca ali pa ce pride vroč pepel na tako gnojii'o. Sevecla pa ni izključeno, da .se zoglijeneli gnoj vnamie če je ležal in se sušil že predol- go. Najbolje proti vnetju gnoja je, co se z njjm pametno ravna. Gnoj äg mora ohraniti vl'azen in varovati ga je treba proti hudi i'uci im vrocLni. Nikakor no sine predoJgo ležati, a kaj se lo. da bi. na.nj metali pepei, žliindro ali slično. Zlasti zagovime ne nositi na gnojižče! Možnost, da se vname je pri vsaki vr- sti gncj::La razriena. V rednili razme- rah je ta možnost naj,večia pri konj- zmesal^WHUf "' iciii pr,uc hL-li: bViiijiski gnoj, ki 5b luij- bolj mrzel. Sota je kot stelja manj no- varna kakor l'i^tje. š REVMAT1ZEM — ZAHVALNA IZ'JAVA. Goöpodu dr. I. Rahlejevu. Beograd. Prejel sem Vas conjeni lek, ko sem bis v TraYniku, in uporabij sem samo eno steklenico za ma sir an je proti isia.su. Po prvem masiranju niisem ob- čutil polovico bolecin več kakor preje, in ko sem porabil vso steklon.ico, sem bil zckav . . . Mi slim, da ste iz Travni- ka prejeli dosti narociil, ker sem Vas povsod priporočiL S spoštovanjem C. Grgic. Ivanciica. 1.3. II. 1926. — Go- spod dr. I. Rahk-jev, Beograd. Prosim Vas, da mi po poštnem povzetju pos- ljiete dvt? steklenici »Radio-Balsami- ka<. kakor ste mi poslali pred dvema letiana . . . Pred dvemi leti mi je Vas Ick ])oniia.gal im mi ubraži.1 bolečine, pa upam, da mi tudi sedaj pomaga ter mi utolaii bolečiine. Pričakujem Vašo po- siiljko s spostovainjem Tereza Juretic' Dubrovn.it, 26. 1. 1926. — Lek »Radio- Balsam ika« izdekije, prodaja im raz- posilja po povzotju laboratorij Radio- BaLsamika, Beograd. Kosovska uVica stev. 43. 336 š STRELA UBILA MATER IX SINA. Due- 28. maja se je zgodila v Irengi: občina Trebeko na Dolenj- skem, katastrofalma nesreca. Posestnik Anton Debevc je šel s svojiim shioin po opravkih v Klevevž. Njegova žena se je mudi.La istocasno z ostaliiini otroci v viaiogradu. Pri povratku i« vimogradji je strela udarila v Debevcevo ženo, kii • je bila v blagoslovtienem stanju ier v njenpga simcka. ki je korakal poleg nje. Oba sta oblozala na mostu mrtva. š NA TISOČE PISEM OPLENJE- NIH. Iz Novega Sada porocajo, da je bil Stjcpan Boškovic, ki je v dobi treh let oplenil na tisoče pripoTočenih pi- ,sem in si prisvojif denar, vrednostne papi'i'je in kolke. ¦'¦ leta težke jece. Preij) zfiliiitol, trboueljsk! in \i pseb drngili radnlkov dobaylja io üüStarlja na dorn n nests in Qkolici Franjo lost, GELJE, Aleksandma nl. 4 Štev. 61___ >NQVA DOBAc ___Straii 3. š STRELA UBILA ])VA- MLADE- Ts'ICA. V soboto zveoer je po Phijskem poljLi f.livjala neviihta. Bliskalo je in gnnolo. V ptujiskuni mestnein parku je družba obrlnrli vajencev Lskala pod ko- ša-timi kostanji zavetja. Nenadoma jo st.rela udarila v kostanj in ubLlia dva vajenca. š RODOLJUBNI DAR IZ JUŽNE AMERiKK V Split jo iz Buenos Ai*rc- sa priepclo brzojavno porocilo, da je dalmatinski rojak Albert Mamgimic, ki že dol.go vrsto let živi v Argoaitinrji, daroval Ü50 fnntov (260.000' di'narjev) v rayvii-e dobrodcme lianiene. Od te vso- te je namenjonih splitskemu clruštvu »Marjan« 700 funtov, Jugosloven.skL Malici in »Jad.ran.ski Straži« po 100 funtov, 30 funtoiv Hrvatskomu Radiši iai 20 funtov za spomenik kralja Petra v Spliitu. š TEŽKA AVT0M0B1LSKA NE- SREČA. V torek se je bliiizu Zagxelia ra&bil a.vtoniobi-1 bivšega povorjonika za Medjimurj-o odvetnika dr. Novaka. Šofer je mrlev. Dr. Novak je k sreci ostal v Za;grebu<, ker si je v zadnjem hJl>u promisliil in skleniil, da se mesto z avlomobilom odpcfjo z vlakom. š VELIKA P0NEVERBA. Pri kontroli knji-govodstva finančne upra<- ve v Sabcu je prišla komiisija finanč- nega in;,nistrstva nedavno na sled vc- liki/m poneverbain, ki jih je izvršil daveni uradnik Rudolf Korošec, rodom iz Radgon-e. Dosedaj je iiigotovljeno na podlagi izdanih priiznanic, da jte pone- veril okol'i 330.000 Din. vsota pa še na- rašča, ker se še vedno priglašajo stran- ke z novkni priznanicamii, ki ne sogla- šajo z glavno knjigo. š MORILEC GRADIÜEK OBE ŠEN V VARAŽDINU. V Varaždinu je bil v srcdo na dvoriišču sodne.ga stola obešen 21-letni neoženjeni delia-vec An- ton Gracliček, ki jo bid pred meseci uinoriJ Adoi'fa Lampla, sekvestra nad ' Lmetjem barona Osikarja Pongratza, zato, kor je njegovcga o€cta odpustil iz sl'iizbe. Gradiiček je bil ves čas popol- noma apatičen in je tndi pri juistifikn- ciji osial povsem miren. š SAMOMOR POLICIJSKEGA STRAŽNIKA. V Novein Sadu se jo ustrelil policiijski stražnik Božo Nedič. Poignal si je krogi'o v i^sta in ostal na mestu mrtev. Vzrok obnpncmu činn je bil straJi pred disciplhiarno kaznijo zaradi nckega prestopka na straži. š US0DEN STREL 4-LETNEGA OTROKA. Iz Šent Jorneja na Dotenj- skem poročajo o tr-agLcni sinrti tatu- kajsnjega mliinarja Stanka. Knšlana. Ker so niu v mlin-u podgane clekle ško- do, je vzel puško-dvocevko ter ustr-elill na podgano, ki se je bila pojaviJa- pri nioki, potetn pa odl.ožil pužko in sol gledal, a'M. je podgano dobro z.ade.1. Mod töin je štiiriielna mliinarjewa ličerka vzela v roke pusko, ki se je nwnda «tu- čajno sprožiila in zadela Kušlana tako no.srecno, da je čez pol nre izdiMrniL Tragicni dogodok je vizl)udil v Sent Jerneju splošno sožalje. | KSobuke I v vseh moder- R nih barvah iz | voln:t Din 68'—, | moderna obleka B 7b'~, fini 108-, | po.sebno fini | 125-—, iz zajčje H dlake 200-—, g spccijaliteta.Ita* I 240"—, iz slame B navadni 24'—, 1 .Giratdi' L9*—, I boljši 48'-, fini I 80'—, Manila 8 120*—, Panama | 240-— prodaja I veletrgovina R. Stermecki, Celje. Kdor | pride z vlakom, dobi nakupu primer- | no povrnitev vo2nje.~ Trgovci engro | cene. Oglejte si izložbe. S I UCCilt ac prUUa, kompleina spalna oprava politir^na, pisalna mizajepa stenska ura, ogledalo, . toaletna miza in tri svtuiljke, vse v dobrem stanju. Vpraša se v Aleksandfovi ufiici št. I. Pozo**! Pozor- 8 Jabolčnik in crna vina od 50 litrov naprej, oddaja po nizki ceni FRANC BERGER, gostilničar, Celje, Cosposka ul. 34. 3-2 Razgled po svetu. r Usoden padcc. Pretekli pon- deliek je zavozil v berlinskem zoolo- škem parku nek 17 letni fant s kolesom v jamo, kjer so se nahajali rnedvedje. Istočasno je padtl v jamo tudi nek desetletni deček. Medvedje so pustili prvega, ki se je takoj po vrvi reSil iz jame, in po^rabili mlajšega dečka, ki je bil nekoliko krvav. Zveri so dečka zelü razmesarile, run odtrgale levo ramo in preparale trebuh. Z velikim naporom je reSil čuvaj dečka iz rr.ed- vedjih 5ap in gu prepeljal v brezupneni stanju v bclnico. r HHnkin odhod v Anieriko. Vodja slovaške ljuüäke stranko je od- šel v Ameriko, kjer misli ostati dalj Časa. Obiskal bo vse slovaSke nasel- bine. Pred odhodom je Hlir.ka iziavil Časnikarjern, da hoče med ameriškimi Siovaki utrditi zmisel za üeslcoslovasko državo. r Oče in sin umorjena na Istem mestu. Blizu Neapolja v Giuliani se je vračal delavec Carmine Rea z dela domov. \l zasede je bil s strelico težko ranjen in übit. Pred tremi leti je bil s;a istem mestu in na isti način urnorjen njegov oče. Ubijalca §e niso izslediü. r Uvedba krščanskega koleöarja v TurČiji. TurSki parlarnent v Angori je sprejel kržčanski koledar, ki bo stopil s prihodnjim Iptgm v veljavo. Tako s hitrim korakom stopa turška repubüka v vrsto modernih držuv. liovo dospelos nogavice, rokavice in kratke nogavice v vsch barvah, maje in kratke nogavice za decke, sandale v vsch vclikostih, gumijasti dežni plašči po najnižjili ccnali, ra^prodaja slamnikov kakor vse modno in manufakturno 50 blago pri 20 Fr. Kar fo&utx, Celjey »Pri čebeli«, KraSja Petra c. 3. se kupijo mcSki in ženski štofi, različno moško perilo, belo 'n rjavo piatno, cefiri in gotove 24 različne obleke itd. pri iwan Hastnakw, Oeije, SCraSJa PeSra c- §5, maitufaHtura in lastn?. izddoValnka obtcH. == Pro&*2 se ^^ ixd^lovalnica in frgovina moškega in ze^^-^^yrj ^^^= p e ^* i B © =—^r^ kakor tudi Čipk. Predtiskarija, entlanje na fctroj itd. NajnovejSi vzorci na razpolago. j 35 Cene konkurenčne. 3 j Postrežba točna in soiidna. — Zaloga to- i varne 2enskega petila »Leda«, Ljubljana. Ki. Šrib&r-.. CiiSJe, Gosposka ul. 27. Prepračsjte se ^mml V lastnem paviljonu, v mesnici na Kralja | Petra cesti, vedno prvovrstno volovsko meso j po zmerni cenj. Za ohilen obisk .^e vljudno pripo:oča Josip Gorcnjak, mesar in pre- 50 kajevalec, Ceije. 1 Kupt'jete li auto? Ali ga prodajete? Obrnite se. na novo otvorjeni oddelek za kup in prodajo ratiljenih automobilov. T e fa ss i 6 su * b i r *s T » b i». Skladišče auto-potrebščin vsake vrste. Po- pravki in prodaja auto gumija in akumiila- torjev. Prcradovičcva 18. Zagreb. Tel. 27-04. ki cbvlada slovenski in neinSki ali sibo hrVatski in nemški jezik, stenu- grafijo in strojepisje in je poleg tega zanesljiva računarica, i © č e za C^Cju. Ponudbe v dveh jexikih so nasloviti na upravo list«, pod št. 622. V n e c Q e c 10 ¦s ? 3 "c 1 a c s s. 5» 00 AlOf! "I pletareko podjetje, CELJE, BREG ŠT. 39. Priporočam pletona sobne in vrtne garni- ture iz šibja ter trstike po najnovejših vzorcih ter vsa druga v stroko spadajoča dela Ccne xmernel Delo solidnol Razširjajte „Novo Dobo"! I nntiLl v vsaKt ninožlnS nalceneje ivrdka 50—17 MnrJf » velike usnjate garniture » 7000 » » Prcvzemam tudi najfinejša dela ter sem *cene za delo znatno ztiižai. — Vsled od- daljenosti me radi razgovorov tudi lahko z dopisnico obvestite. — Zgoraj oir.enjene cene bi lahko še znižal, računati pa moram na dobro delo in blago. S spoštovanjein fvo Jazfoec, topglQF se priporoča za solidno izdelovanje Lev»j«w in rjor»Tiji!i ttefo« vsakc vrste kakor tudi za popravila. Postrežba točna, 13 cene nizke. 2 ===== fHufti se večja rnnožma ¦........¦ 20 steklenic 16 od Kfsle vosie. Tudi posamersii kom^-di. Naslov v upravi Naj-Tjčja zaSoga in samoprodaja in ko8es zn^mhe 10 ¦9 Največja reparacijska deiavnica. Nujvečja zaloga delov koles in Sivalnih strojev po najnižjih cenali. Popravila tujih izdelkov strokovnjaSko, hitro, dobro in ceno. & NFßPR Celje» Oelje, Glavni trg. | Kupuje zlato in srebro. | 136-10 Priporoča se brivntea „Repine" Celje, Gosposka ul. 4. D( bra in čista postrežba. Cen ^ za di- ake, otroke in učence polovične. PLETÄRNÄ OEL ui. 24. Priporoca pk-tartke izdelke vseii vrst, sobne in vrtne garniture. Stoli se samo pri meni ¦ opletajo. ELEKTRIČNrZ instalacije, telefonske, zvončne in signalne naprave. Radio antene. POPRAVILA transformatorjev, generatorjev, motorjev, raznih apa- ratov i. t. d. VODOVODNE instalacije, naprava I moderno-higijeniünili kopalnih sob, I kljosetov. Toplovodne naprave, cen- I tralne kurjave. POPRAVILA central- I nih kurjav, kotlov, armatur, sesalk itd. I Tudi vsa; druga v to stroko spadajoča popravila se izvrSe točno, solidno in z večletno garaneijo. Cene konkurenčne. lnformacije, proratuni in načrti vedno na razpolago. Naznaniio ot^ror»it-sre, Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem o t v o p i I a na L A V« štev. 26 ps*I Ceiju trgovino meianega bla^si ter se cenj. strankam najtopleje priporočam. ROZS KOSARf trgo^ka. Fpostovoljno javna drazba. V zapuščini po F1L1PU OANDEJU, posestniku in pekovskemu mojstru v 5..sitinju 5t. 52, se bodo pri sjdišču v Šoštanju ÖLXI& 1©. j«MLij» 1926 ob XO. ia*»i prodala zemljišča vl. §t. 599, 41 in 291 k. o. Šoštanj, to je hiša ua najprometnejšem kraju v Šoštanju s pekarno in prodaj^lno s potrebnim inventarjetn, gospodarsko po- slopj« ter 8 vrtnih in travniških paicel. lzklicna cena in obenem najmanjši ponudek znaša za celo posestvo 137.304 Din. Dražbeni pogoji se morejo vpogledati pri okrajnem sodišču v Šoštanju med uradnimi urami. , Okrafno sodišče v Sošinnju. odd. I., dne 29« maja 1926. Stran 4. »NOVA DOB A» Štev. 61. > KJ Luksuzni automobili. Tovorni automobili. Omnibusi. Samoprodaja proizvodov Soc. An. Torino za gornjo Slovenijo, Medjimurie, Prekmurje in Varaždinski okrai: O -t 3 3* tat* >t «> N CD < N < en CD 3 o o- LL „ÄUTO-MOTOR" Tel. int. St. 133. Ivan Josip gr. Herberstein Maribor, Gosposka ul. 20. Brzojavi: Automotor Maribor. Ugoden nakup 2 Manufakturna trgovina BRRTA ŠUMER priporoča na novo dospelo vsakovrstno letno blago v največji izbiri za dame in gospode, po znižani ceni. Zanesljivim strankam se odda tudi na obroke. Se priporočata B^ATfl ŠUMES, Celje, Glavni trg štetf. 8. Nogavicel za I dame I JNogavice I za I gospode Nogavice za otroke IRokavicel vseh vrst I L. 3>ulan, Selje 50-7s Veliko izbiro vseh vrst knjig dobite po zelo nizki ceni •v novo otvopjeni k:nji$jLti?]ai Flor a Eager - jXccHertnatttt ^b ?K;nno o = 5 ¦*" t S w »- o - "o O o. :=i o « 3 LL ¦-a >* (A (T < Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTfU DOM stavb. in kreditnl zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6%- VeCje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Pri naložbl zneska po 20 Din se dobi nablralnik na dorn. ¦ Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. Čas je denar! Tiska in izdaja Zve»na tiskarna. — Odgovojni so: za izdajatelja Pavel Zabukoöek | za tiskarno Milan Četina | za redakdjo Vinko V. Gabero. — Vsi v Celju.