Primorski c
nevmk
Poštnina plačana v gotovini	/a i-
Abb. postale I gruppo ” IjCIIR OU I1F
TRST, nedelja, 28. januarja 1968
Leto XXIV. - St. 24 (6917)
Koreja
zopet
blizu
Nedavni incident z ameriško tedjo «Pueblo» v Japonskem morju ob severnokorejski obali je ustvaril novo nevarnost nadaljnjega zaostrovanja mednarodnih odnosov in s tem novo nevarnost ustvaritve novih vojnih žarišč. Koreja, kjer se po spopadu, ki sploh ni rešil in ni mogel rešiti kore j skesa vprašanja, nadaljuje stanje negotovosti spričo ameriške o-kupacije na jugu, je prav tako Itakor Vietnam in Nemčija nerojena povojna dediščina.
Znano je, da so ZDA ob izbruhu vojne na Koreji poslale Svoje čete na to področje in ča so pozneje Združeni narodi odobrili intervencijo ter da so Pri tem sodelovale tudi mno-Ss druge države. Po sklenitvi Premirja, ki je določilo mejo °b 38. vzporedniku, pa so osta-te na Koreji samo ameriške ^rte, ki si lastijo vlogo žan-'terja na tem področju kakor tudi na mnogih drugih delih
sveta.
Incident z vohunsko ladjo ®Pueblo» je nedvomno posledi-ca te mentalitete in samovolje srneriških voditeljev. Ni nam-reč važno, ali je ladja «Pueblo» bila v severnokorejskih ali v Mednarodnih vodah, temveč dejstvo, da tam sploh ne bi smela biti. Spričo stalne nego-tovosti in nepetosti, ki vlada ba tem področju zaradi ameriške okupacije na jugu, in spri-Co dolge vrste incidentov ob demarkacijski črti je razumljivo, da so na severu izredno budni, ker morajo pač skrbno čuvati svoje vojaške tajnosti Pred stalno navzočim sovražnikom. Nobenega dvoma ni, da te bila ladja" «Pueblo» vohunska ladja, opremljena z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki za zbiranje podatkov, ki so izredne važnosti za varnost Neverne Koreje. Sicer v sami vohunski dejavnosti ni nč nenavadnega, saj jo danes izvajajo vse države v raznih oblikah. Nedopustno je pri tem, da ZDA delajo to tako, kakor ba spada to v njihov privilegij, ter se pri tem sploh ne ozirajo ba mednarodne zakone ter naivnost očitno kršijo teritorial-be vode, zračni prostor in o-temlje drugih držav. To smo Sv°j čas videli pri incidentu ? vohunskim letalom «U-2», ki te bilo sestreljeno nad Sovjetsko zvezo, in podobna letala danes pošiljajo nad Kitajsko, kjer s0 jih še nekaj sestrelili. p0doben primer je bil znani incident v Tonkinškem zalivu ob Severnem Vietnamu. Pa tudi jzraelski napad na ameriško . djo med junijsko arabsko-lzraelsko vojno spada v to a-teeriško dejavnost. Ladja je tedaj križarila na področju voj-mh operacij in Izraelci se ni-ozirali na dejstvo, da so jih Američani podpirali v njihovi y.°jbi, temveč so ostro reagira ker so pač kakor država JUbosumni na svoje vojaške mjnosti.
riKak°r vidimo, imajo ti inci-
enako ozadje. Vendar bi
SENZACIONALNI PODATEK IZ POROČILA BEOLCHINI
senata dokazati, da je a-
SIFAR je nadzoroval 157.000 oseb med njimi kar 4.500 duhovnikov
Sodišče je danes na procesu De Lorenzo-Espresso sklenilo, da razprave ne zaključi in da pokličejo nove priče - V ponedeljek v poslanski zbornici razprava o SIFAR
RIM, 27. — 157 tisoč italijanskih državljanov je bilo na seznamih SIFAR in med njimi je bilo kar 4.500 duhovnikov. Te senzacionalne novosti so prišle na dan, ko je sodišče privolilo, da so med sodne spise vključili tudi poročilo preiskovalne komisije, ki jo je izvedel gen. Beolchini po nalogu ministra za obrambo Tremellonija, še preden je prišlo na dan, da je gen. De Lorenzo poskušal izvesti državni udar.
Sodišče je na današnjem za-
sedanju sklenilo proces nadaljevati in bodo zato zaslišali nove priče: generala Azzarija in Lepora, ter polk. Sottilet-tija, zahtevali bodo tudi od ministra za obrambo osebno knjižico gen. De Lorenza z navedbo utemeljitev o prejetih odlikovanjih.
Poročilo Beoichinija ni popolno, ker so izpuščene vse stvari, ki so krite z vojaško tajnostjo, vendar pa so prišle na dan zadeve, ki so bile sicer iz pisanja tednika Espresso že znane, ki pa jih poročilo v ceioti potrjuje.
Tako se v bistvu v poročilu trdi, da je general De Lorenzo ustvaril s SIFAR lasten center oblasti in aa je istočasno nadzoroval karabinjerje in obveščevalno službo. SIFAR je prešel okvir ustavno določenih dolžnosti, ko je pričel zbirati podatke o 157 tisoč državljanih, med katerimi 4.500 duhovnikov. Seznami so bili razdeljeni na tri kategorije: poslanci, vladne osebnosti, sindikalisti.
Poročilo izključuje, da bi general De Lorenzo tako ravnal po naročilu «od zunaj* in da se je pričelo s takim delom, ko je bil general poveljnik SIFAR, nato pa se je nadaljevalo, ko sta poveljevala Viggiani in Allavena in ko je treba te pobude spet pripisati De Lorenzu. Poročile izrecno ob-dolžuje De Lorenza za spremembo obveščevalne službe in pravi, da je treba tudi pri tej aktivnosti na neki način zaščititi ustavne pravice državljanov.
Sodišče se bo ponovno sestalo 1 .februarja.
O SIFAR in stališču PSU pa se razvijajo nadaljnje polemike, v katere je posegel Nenni, ki bo objavil jutri v «Avanti» daljši članek, v katerem zagovarja stališče večine vodstva stranke. Nen-
ni trdi, da v resnici ni šlo za glasovanje za parlamentarno komisijo ali proti njej, ker je bila možnost take komisije z vetom KD že avtomatično izključena, temveč za glas o vladni krizi. Nenni odločno zavrača koristnost krize, ki bi povzročila, da bi se zadeva s SIFAR ne razčiščevala še nekaj mesecev in da ne bi bili sprejeti nekateri zakoni, o katerih se sedaj vodi v parlamentu tako krčevita bitka.
Veliko zanimanje vlada tudi za sejo poslanske zbornice, ki bo v ponedeljek, ko bo govora o celotni zadevi in ko se bo tudi razpravljalo o zahtevah PSIUP in KPI o ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije. Takoj zatem bo sledila ponovna seja vodstva PSU in zelo verjetno tudi seja centralnega komiteja stranke.
Množično odhajanje s Sicilije
PALERMO, 27. — Vso noč je bilo slabo vreme na področjih, ki jih je prizadel potres, vendar je mnogo ljudi še vedno preživelo noč na prostem. Počasi pa se ljudje vračajo v kraje, ki niso bili poškodovani, kakor npr. v Trapa-ni, Agrigento, Sciacco in Castel-vetrano. Tudi v Palermu je preteklo noč mnogo ljudi spalo doma.
Na podeželju v pokrajini Palerma pa je še vedno polno ljudi v zasilnih zakloniščih na poljih. Tu še postavljajo nove šotore, ker so brezdomci demonstrirali zaradi njih pomanjkanja .Večina prebivalstva krajev San Giuseppe Jato in Sancipirrello živi od 15. januarja na poljih, kamor so zbežali.
Davi so nadaljevali odstranjevanje ruševin, pri čemer so zaposle-
7T*■»JT ------ ~
s««® fc,.-:« ..u:- rv.
^psi
'°vek pričakoval, da se ne bo-10 napihovali, temveč da bn-0 0 njih molčali, kakor se telči o vsaki vohunski dejavni. Toda ZDA delajo prav laaProtno. Na prizadeta podaja pošiljajo svoje vojne lad-e’ letala in izvajajo pritisk na rtev, hi so si jo izbrale, da bi tem zaostrile napetost. Pri ®te gredo vsakikrat do skraj-meja.
,, 0 vseh informacijah se da Repati, da sn ZDA namenoma ^epustile ladjo «Pueblo» nje-'mmdi, da bi imele izgovor .‘‘teka in zaostrovanja. Ta in-jp nt je dokaj podoben inci-entu v Tonkinškem zalivu po ^teremu je sledil začetek a-v ertekega bombardiranja Se-skf»eSia Vietnama. Prav te dni brivf ameriški senator Ful-kQgnt v zunanjepolitičnem od-
roaroeje od Koreji, kjer se je dogodil incident z ladjo «Pueblo».
tertška vlada tedaj iskala po-r* da bi opravičila svoje že 'Pravljeno stopnjevanje voj-v Vietnamu.
sedanjem primeru bi si *?Vek mislil, da ZDA nimajo eresa razširiti vojne še na rtJga področja, ker jim vojna Vietnamu ustvarja že tako tako velike preglavice in te-atf Vendar je treba upošte-__^da skupina tako imenova-
(Nadaljevanje na 2. strani)
sreoiSCe atomskega SEVANJA
ni gasilci in vojaki. Še prej pa so razstrelili z minami omajane stene ■
Po novih potresnih sunkih so povečali število izrednih vlakov za begunce, ki želijo zapustiti otok. Mnogi, ki so bili še neodločeni, so se odločili po zadnjih potresnih sunkih. Računa se, da je v zadnjih urah zapustilo Sicilijo najmanj 4000 ljudi. 21. januarja, ko so vsi že vedeli, da se lahko peljejo brezplačno, je bilo izdanih 8.647 voznih listkov; 22. več kot 4.500 ; 23. 1500, 24. 1400; Ko se je zdelo, da bo odhajanje prenehalo, so prišli novi potresni sunki in v 48 urah so izdali novih 9000 voznih listkov. Skupno je bilo izdanih nad 25.000 voznih listkov. Tudi če se računa, da marsikdo ne bo odpotoval, in ostal recimo v Palermu ali bližini, je vendarle odhajanje zavzelo veliko oseb. Sprašujejo se, kam bodo šli ti izseljenci, kje bodo našli delo, Vsak dan odhajajo izredni vladi iz Palerma proti Messini. Vozne listke izdajajo na vseh postajah na otoku .Dovolj je potrdilo krajevnih oblasti ali karabinjerjev, v krajih, ki jih je prizade! potres, pa ni potrebno niti to.
Nekateri prizadeti kraji so u-radno protestirali, ker niso bili vključeni v seznam hudo poškodovanih vasi, ki ga vsebuje vladni zakonski odlok, ter zahtevajo takojšnji popravek, tudi zaradi potresa v četrtek, ki je poškodoval na tisoče hiš ter so se porušile že prej poškodovane hiše.
Sicilska deželna zbornica je odobrila danes načrt zakona o prvih ukrepih za civilno in gospodarsko obnovo na prizadetih poditičjih. Določeni so tudi načrti za obnovitev vasi ter za gospodarski in socialni razvoj.
Izginila jc
izraelska podmornica z 69 mornarji
TEL AVIV, 27. — V izraelskih uradnih krogih so danes potrdili, da pogrešajo v Sredozemlju eno od štirih izraelskih podmornic. Gre za podmornico «Dakar», ki jo sedaj izraelska mornarica in izraelsko letalstvo iščeta. Izginila je v četrtek ob zahodni obali Cipra. Pri skanju sodeluje tudi ena angleška vojna ladja, kateri so se davi pridružila tudi angleška letala. Iskanje pa ovira slabo vreme. V Tel Avivu je uradni predstavnik izjavil, da je bilo na podmornici 69 članov posadke. Podmornica bi morala prispeti v ponedeljek zjutraj v Izrael. Izrael jo je kupil leta 1964 od Velike Britanije. Popravili so jo v angleškem pristanišču Portsmouthu in se je vračala v Izrael.
Do večernih ur niso letala in ladje našle nobenih sledov za podmornico. Izraelski vojaški predstavnik je izjavil, da do sedaj niso ugotovili «nobenega znaka, ki bi kazal, da je incident nastal zaradi sovražnega dejanja kake države«. V Aleksandriji je egiptovski vojaški predstavnik izjavil, da niso v egiptovskih teritorialnih vodah našli nobenega sledu o izraelski podmornici. Tudi pred izginotjem niso opazili te podmornice.
Področje ob Groenlandiji, kjer je padlo ameriško letalo «B-52» s štirimi . vodikovimi bombami.
Izpustili bodo tri ameriške pilote
HANOJ, 27. — Hanojski radio je javil, da je sevemovietnam-ska vlada sklenila izpustiti ob vietnamskem novem letu tri a-meriške pilote, ki so jih ujeli. Sporočilo pravi, da so se trije ujeti piloti ves čas lojalno obnašali.
Angleški liberalni list »Guardian« piše, da so sedaj baje v teku tajna neposredna pogajanja med Hanojem in Washing-tonom o pogojih, v katerih bi vietnamsko vprašanje lahko postavili pred ženevsko konferenco.
Kljub začetku novoletnega premirja, ki so ga napovedale osvobodilne sile, so bili v Južnem Vietnamu številni močni spopadi, ker so Američani sklenili začeti premirje šele s ponedeljkom. Ameriška letala so bombardirala nekatere kraje Severnega Vietnama in položaje osvobodilnih sil na severu Južnega Vietnama. Osvobodilne sile pa so obstreljevale in napadle številne ameriške položaje .Zlasti so obstreljevale položaje v Ke San. Ameriško bombardiranje
okoli Ke San se vsak dan stopnjuje. Včeraj je 499 ameriških bombnikov nastopilo v podporo 10.000 ameriškim vojakom, ki sc obkoljeni ter se branijo pred pritiskom močnih osvobodilnih sil.
Začelo se je delo za odhod ladij iz Sueškega prekopa
KAIRO, 27. — Davi so se začele v Sueškem prekopu pripravljalne operacije za odhod 15 ladij, ki so blokirane v prekopu od junijske vojne. Delo opravljajo štirje egiptovski čolni, opremljeni z elektronskimi, televizijskimi in akustičnimi napravami, s katerimi bodo izmerili globočino vode in ugotovili navzočnost predmetov, ki ovirajo plovbo.
štirje čolni prihajajo iz Izmai-lije in predvideva se, da bodo lahko napredovali 10 kilometrov na dan ter končali plovbo do Sueza v enem tednu. Pri tem sodeluje okoli 40 oseb, ki so zaposlene pri egiptovski ustanovi za prekop. Pozneje bodo začeli pravo delo za čiščenje prekopa. * v
NAROČNIKI! BRALCI!
Kdor se prvič naroči na Primorski dnevnik prejme v dar lepo slovensko knjigo.
Tudi tisti, ki bo poravnal naročnino za vse leto 1968, dobi lepo slovensko knjigo.
Med tiste, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 10. fe-bruarja, bo razdeljenih deset prikupnih nagrad. Žreb bo določil srečne dobitnike!
Odločen nastop delavcev za ohranitev miljske ladjedelnice Felszegi. Slika kaže skupino delavcev v tovarni, ki so jo zasedli te dni, da opozorijo na nevarnost, ki grozi temu
važnemu industrijskemu obratu.

SNEŽNI VIHARJI IN PLAZOVI
Plaz pri Davosu pokopal okoli trideset ljudi
Do večera so našli deset mrtvih in nekaj ranjenih, deset pa jih še pogrešajo - Številni plazovi in veliki snežni zameti v vsej Švici, v Avstriji in Nemčiji
ŽENEVA, 27. — Preteklo noč je prihrumelo na številne vasi v švicarskih kantonih Uri in Gri-gioni veliko število plazov, ki so povzročili več človeških žrtev.
Velik plaz se je usul v Davosu, znamenitem zimskem športnem središču in pokopal okoli trideset ljudi. Davos je popolnoma izoliran od drugih krajev. Telefonske zveze so prekinjene, zaprti so prelazi, prekinjeni sta cesta in gothardska železnica. Mnogo hiš je bilo porušenih.
Do večera so našli pod snegom 10 mrtvih, nekaj ranjenih, 10 o-seb pa pogrešajo. Iskanje pogrešanih se nadaljuje ob reflektorjih.
Pri iskanju sodeluje več reševalnih skupin, sestavljenih vsaka iz 15 mož. Toda nevarnost novih plazov zelo ovira njihovo delo. Poleg tega neprestano sneži.
Veliko število plazov je posledica izrednega me teža, nenadnega dviga temperature in vetra, ki močno piha na vrhovih. Že včeraj so oblasti ukazale prebivalstvu, naj zapusti izredno ogrožena področja, toda na splošno so se ti ukazi le deloma izvršili. Na vzhodnih Alpah neprestano sneži od srede, švicarsko železni ško omrežje je dezorganizirano na več krajih zaradi nevarnosti plazov ali zaradi prekinitve prog. Mednarodne vlake preusmerjajo
v Lausane in na simplonsko progo.
Tudi v kantonih Vallese in Bern zelo močno sneži. Porušilo se je več mostov, plazovi so pokopali več hiš in na več krajih so železnice in ceste prekinjene.
železniški promet med Milanom in severno Evropo je otež-kočen, ker je bila na švicarskem ozemlju prekinjena gothardska proga zaradi plazov. Vlaki, ki ve žejo Milan z Nemčijo in z vso severno Evropo, morajo potovati skozi Domodossolo, Brigo, Lausane in Bern, tako da potre bujejo štiri ure več kakor običajno. Med Milanom, Comom, Chiassom in Luganom je zago-
tovljen samo krajevni promet.
Tudi v Avstriji velike snežne nevihte ovirajo cestni in železniški promet. V več krajih so ceste in železniške proge prekinjene zaradi kupov snega in plazov.
Na Tirolskem je v nekem hotelu v Hochpillbergu blokiranih dvajset avstrijskih in tujih turistov. Živila jim bodo pošiljali s helikopterji. Na področju Vorarlberga je več krajev izoliranih. Na več krajih so telefonske proge prekinjene. Med Bludenzom in Arlbergom je železniški promet popolnoma prekinjen, ker se je na nekaterih krajih nakopičilo na tračnicah od pet do šest metrov snega. Več avtomobilov je pokopanih pod snegom.
Na stotine ljudi mora zapustiti kraje, ki jih na področju Vorarlberga ogrožajo plazovi. Več turistov je ostalo blokiranih v hotelih. V mnogih vaseh začenja primanjkovati živil. Telefonske in telegrafske zveze so povečini prekinjene, samo ponekod delujejo še teleprinterji.
Velike snežne nevihte so bile preteklo noč tudi v južni Nemčiji. Več cest so zaprli za promet zaradi nevarnosti plazov. V Bavarskih Alpah je sneg visok tri metre in pol.
Uspešno napredujejo pogajanja o obnovitvi odnosov Bonn-Beograd
PARIZ, 27. — Razgovor o obnovitvi diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo, ki so se pred dnevi pričeli v Parizu, se približujejo uspešnemu koncu. Kot se je zvedelo, morajo proučiti samo še nekatere tehnične podrobnosti. Razgovori so potekali izmenoma v jugoslovanskem" in zahodno-nem.ikem veleposlaništvu v Parizu.
0 naših zadrugah
Danes je v dvorani tržaške trgovinske zbornice občni zbor federacije Zadružne zveze za tržaško pokrajino.
Naši zadružniki prav toplo po zdravljajo ta občni zbor v prepričanju, da bodo na tem važnem zasedanju sprejeti pomembni in nujni sklepi v prid nadaljnjega razvoja zadružništva v naši pokrajini.
Zadružništvo ima pred ljudstvom naše pokrajine globoke korenine, ki segajo še v preteklo stoletje. Tudi Vivante ,v svoji znameniti knjigi «L’irredentismo adriatico* priznava zadružnemu gibanju med primorskimi Slovenci velike in pomembne uspehe
Ko je bilo naše zadružno gibanje v polnem razmahu, ga je zalo til fašizem, ki je napel vse svoje sile, da ga zatre in uniči.
Narodnoosvobodilna borba in zmaga nad fašizmom sta ustvarila pogoja za ponovno oživitev zadružništva.
Takoj po končani vojni se je u-stanovilo neka; zadrug, katerih večina še danes obstaja in deluje, toda proces obnavljanja se je takoj ustavil.
V 22-letni povojni dobi smo polagali premalo pažnje na zadružni sektor in smo izgubili znatne možnosti, da bi tako utrdili naše gospodarstvo, izkoriščajoč možnosti, ki jih še vedno daje zadružništvo. Mislim tu na kmetijstvo, obrtništvo, gostinstvo, denarne zavode, trgovino, gradbeništvo, prevozništvo itd.
Brezbrižnost do zadružnega giba nja je bila o rez dvoma napaka. Toda ne bi bilo umestno spuščati se v iskanje krivde in morebitnih krivcev. Bolje je, da se vsa pozornost posveti pregledu današnjega stanja na zadružnem sektorju, da se odstranijo pomanjkljivosti, ki še obstajajo, in da pogledamo konkretne možnosti utrditve že ob stoječega zadružništva ter da preučimo nadaljnje možnosti razvoja, ki se obetajo zadružnemu sektorju.
Lahko si očitamo, da smo dvajset let skoro spali, ampak nismo še vsega zamudili. Potrebno je, da se zbudimc in začnemo aktivno delo na področju društvenega gospodarstva.
Nekatere zadruge na Tržaškem so preživele fašistično dobo. Med te moramo najprej omeniti Delavske zadruge. Tudi na podeželju so se obdržale nekatere manjše zadružne ustanove kot na primer: Zavarovalnice .goveje živine (Bazovica, Lonjer, Prosek Kontovel),
gospodarska društva in društvene gostilne (Kontovel, Prosek, Gabrovec, Opčine) in nekatere kmečke posojilnice, ki imajo zadružno o-snovo. Večino teh zadrug so ustanovili pred prvo svetovno vojno. Prvega oktobra leta 1903 so ustanovili Delavske zadruge, leta 1905 je bilo ustanovljeno Gospodarsko društvo na Proseku, v zadnjih letih prejšnja stoletja, in točno leta 1898 so ustanovili Zavarovalnico goveje živine v Bazovici.
Nekatere zadruge so se ustanovile takoj po drugi svetovni vojni leta 1945 in 1946 na primer: društvena prodajalna na Opčinah, Kmetijska zadruga v Trstu, Kmetijska zadruga v Miljah, zadruga v Školjetu in zadruge v največjih industrijskih obratih kot na primer Arsenal, Ladjedelnica Sv. Marka, Tovarna strojev Sv. Andreja itd.
Skoro dvajset let nato so se u-stanovile še nekatere zadruge v Dolini, v Čamporah, pri Korošcih in morda še kakšna druga.
V tem presledku so se ustanovile gradbene zadruge z namenom, da preskrbijo članom stanovanje, ampak pri tei zadrugah, so bili Slovenci skoro popolnoma odsotni.
Kaj pa z osrednjo zadružno organizacijo? Takoj po vojni se je u-stanovila tržaška federacija zadrug s sedežem v Ul Rossini 16, ki je bila enotna organizacija do približno leta 1960. Po tem letu ni bilo na vodstvu te ustanove več predstavnikov levo usmerjenega zadružništva, katerega sklopu so bili tudi predstavnik slovenskih zadružnikov.
Tedaj se je tudi pri nas ustanovila in kmalu nato začela delovati federacija Zadružne zveze za tržaško pokrajinu kot odsek vsedržavne zveze zadrug V tej federaciji so včlanjene številne napredne zadruge ki delujejo v Trstu in na podeželju.
Predvsem je važno, da se Zadružna zveza za tržaško pokrajino organizacijsko okrepi in da se vanjo včlanijo vse zadruge, ki se zavedajo potrebe aktivne demokratične in močne osrednje organizacije.
Številni so faktorji, ki nam velevajo, da se vse zadruge včlanijo v Zadružno zvezo. Glavni faktor pa je ta, da tako postanemo člani močne vsedržavne zadružne organizacije, ki je v stanju staviti na razpolago našim zadružnim u-
(Nadaljevanje m S. strani)
KOREJA ZOPET BLIZU
(Nadaljevanje s 1. strani)
nih sokolov v Pentagonu stalno pritiska in zahteva ne samo stopnjevanje vojne v Vietnamu temveč tudi njeno raztegnitev, in slišijo se zahteve, naj se ta razširi tudi na Korejo. Zdi se, da pri tem pozabljajo prvi nauk na Koreji in sedanje vsakodnevne nauke v Vietnamu. Sicer nimajo ZDA mnogo obzira niti do svojih prijateljev in zaveznikov. To je pokazal primer z Izraelom in nedavni primer nesreče z letalom «B 52», ki je letelo nad Groenlan-dijo z vodikovimi bombami in se tam ponesrečilo. Švedska je sicer članica NATO, toda sklenila je, da ne bo dovolila na svojem ozemlju atomskega o-rožja in tudi ne, da bi letala s tem orožjem letala nad njenim ozemljem. ZDA se za to ne zmenijo in nesramno kršijo zračni prostor in vode svojih zaveznikov.
Prav v času, ko se množijo napori, da bi našli izhod za konec vojne v Vietnamu, in ko se v tej smeri veča pritisk na ZDA, se zdi, da so vojnohuj-skaški krogi v ZDA iskali povod za zaostritev. Johnson je z izredno naglico odredil vpoklic velikega števila rezervistov in mobilizacijo velikega števila letal. Hkrati pa zatrjujejo, da hoče najti rešitev po diplomatski poti in je zahteval sejo varnostnega sveta, če hočemo, verjeti, da Johnson nima interesa odpreti novo fronto spričo težav v Vietnamu, lahko na drugi strani ugotovimo, da hoče Johnson na eni strani z mobilizacijo rezervistov, ki je sledila incidentu, izvajati pritisk med diplomatskimi razgovori, na drugi strani pa je incident prišel Johnsonu in sokolom v Pentagonu prav, da so imeli «opravičljiv» izgovor za ta vpoklic, ki ga «sokoli» že dolgo časa zahtevajo, da bi še bolj zaostrili vojno v Vietnamu.
0 naših zadrugah
(Nadaljevanje s 1. strani)__
stanovam lasti e velike izkušnje na zadružnem področju. Veliko važnost moramo pripisati tudi storitvam, ki nam jih lahko daje osred nja organizac ja na gospodarskem področju po številnih konzorcijih ki obstajajo v okviru zadružnega gibanja na področju kmetijstva, razdeljevanja ter v sektorju dela in proizvodnje. Ne smemo pa pozabiti na tehnično in vzgojno podporo, ki nam jo lahko daje naša močna osrednja organizacija, bodisi po lastnem visoko kvalificiranem tehničnem kacru, kakor tudi po raznih tečajih in predavanjih, ki imajo za nalogo izboljšanje ^ vodilnega kadra . osnovni zadružni organizaciji.
Pred nami se odpira novo obdobje zadružnega gibanja in je potrebno, da pravilno ocenimo vse či-nitelje tega novega obdobja.
To novo obdobje je brez dvoma sad borbe in zahtev zadrugarjev in demokratičnega ljudstva. Sad te borbe je brez dvoma tudi u-stnnovitev samoupravne dežele Fur-lanija-Julijska krajina. Utrjevanje demokracije v okviru deželne ustanove se izraža tudi na zadružnem področju, in povečane so konkretne možnosti razvoja društvenega gospodarstva. Zadruge so bistveno demokratične ustanove in imajo najboljše pogo e razvoja v najmočnejšem in najnaprednejšem demokratičnem okolju.
Potrebno je, da se dobro seznanimo l novim zakonom o zadružništvu, ki ga je izdala dežela, in namen katerega je, da se pospeši razvoj zadružništva Tudi deželna uorava se za i-cia važnosti, ki ga ima zadružništvo v deželnem gospodarstvu v kmetijstvu, na področju razdeljevanja, v prevozništvu, v proizvodnji itd
Potrebno je ,da podčrtamo važnost zadružništva na kmetijskem področju V državnem merilu in tudi v naši deželi se polaga vedno večja pažnja zadružništva v kmetijskem gospodarstvu.
Kmet .neposredni obdelovalec lastne zemlje in zadružništvo sta pojma, v sklopu katerih se danes gib''e naše kmetijstvo. Kmečka lastnina nima možnosti obstoja brez zadružništva in zadružništvo ne more oostajati brez kmečke lastnine. Potrebno ie omeniti pro-b’om lastninp kmečke zemlje, ki je tukaj na Tržaškem ogrožena po nenehnem orocesu razlaščanja v nairaz'ičnejše namene.
Obstoj kmeta in njegova eko nemška okrepitev sta v veliki meri povezana z zdravimi in močnimi zadružnimi oblikami kmečkega gospodarstva.
Številna so sredstva, ki jih danes dajeta država in dežela kmetom, da bi gospodarstvo napredovalo in se razvilo v smeri modernega kmetijstva. Iz tega dejstva sledi, da je večina sredstev namenjena predvsem zadružnim organi zacijam kmetov. Tudi zaradi tega je potrebna, da kmetje naše po krahne pohitijo z ustanovitvijo zadružnih oblik gospodarjenja .Pohiteti pa ne pomeni ustanavljati zadruge, ne d« bi o tem dobro premislili. Preglejmo potrebe in možnosti, dobro pretehtajmo vse okoliščine in nato ustanovimo dobre in živlien'ske gospodarske ustanove, ker od teh je v veliki meri odvisen ne samo napredek, ampak tudi obstoj našega kmetijstva.
Dobro je, da izrečemo tudi s tega mesta prisrčna voščila Zavarovalnici goveje živine v Bazovici, ki slavi danes 70. obletnico obstoja Naj še dolgo let plodno deluje v korist članov in naj bo ta že stara a še vedno življenjska ustanova pobuda k napredku in razvoju zadružništva v naši pokrajini.
Duian Kodrič
INCIDENT Z AMERIŠKO LADJO «PUEBLO
Odložena na ponedeljek popoldne razprava v varnostnem svetu OZN
Tito v Adis Abobi
Na sobotni seji je ameriški delegat ponovil trditve svoje vlade, sovjetski delegat pa je podprl Severno Korejo Se druge ameriške vojne ladje zapustile Japonsko
NEW YORK, 27. — V varnostnem svetu OZN se je danes nadaljevala razprava v zvezi z ameriško ladjo «Pueblo». Angleški predstavnik Caradon je ponovil vso podporo svoje vlade ZDA in je izjavil, da je zaplemba ladje izzivanje miru in Združenih narodov. Dejal je, da je ameriš.ka obrazložitev v zvezi z incidentom točna in da je bila ladja v mednarodnih vodah, ko so jo zajeli ter da je «mimo vršila svojo zakonito nalogo«.
Angleški predstavnik je nato iz- ---------------
javil: »Kake dobro ve sovjetski poslanik, so tudi druge ladje, ki izvršujejo točno enake naloge, in nekatere prav blizu obale moje države.*
Lord Caradon ni povedal, kako naj bi po njegovem mnenju varnostni svet obravnaval zadevo. Pozval pa je varnostni svet, naj poudari potrebo spoštovanja sporazuma o premirju na Koreji, ki je bil sklenjen leta 1953. Po njegovem mnenju to ne bi moglo biti težko, ker so se o premirju sporazumele vse prizadete države, in je bil podlaga za pobu le varnostnega sveta.
Etiopski predstavnik je obsodil dejstvo, da varnostni svet ni mogel še prevenH informacij o dogodku, in je dcial, da je treba hitro izvesti preiskavo o incidentu. To ne bi zahtevalo preveč časa, če bi se vsi strinjali o tem. Poleg tega bi bilo v skladu s tradicijo varnostnega sveta umestno povabiti Severno Korejo, naj se udeleži te preiskave in naj v OZN obrazloži svoje stališče. Medtem pa bi morale prizadete strani napraviti nekatere spravne geste, ki bi lahko zmanjšale sedanjo nevarnost. Predlagal jo, naj ZDA prenehajo z utrjevanjem svojih vojaških priprav, Severna Koreja pa naj ne postavi pred sodišče posadke ladje »Pueblo*.
Kanadski predstavnik je predlagal, naj varnostni svet prekine delo do ponedeljka, ko se bodo lahko nadaljevala diplomatska posvetovanja. Predlog je bil sprejet in sklenili so, da se bo razprava nadaljevala v ponedeljek popoldne.
Še prej je govoril madžarski delegat, ki je poudaril, da ameriška teza ni sprejemljiva in je naprtil vso odgovornost za napetost ZDA. Pozval je varnostni sivet, naj zahteva od ZDA konec izzivalne politike do Severne Koreje ter spoštovanje suverenosti te države.
Sovjestki predstavnik Morozov je izjavil, da morajo vsi tisti, ki hočejo preprečiti novo vojno žarišče na Daljnem vzhodu, pokazati zmernost in hladnokrvnost ter se vzdržati groženj. Dodal je, da bo po-mirjenje mogoče samo z umikom Američanov z Južne Koreje.
Ameriški predstavnik Goldberg pa je ponovil, da j<5 bila ladja zajeta v mednarodnih vodah. Na koncu je izjavil, da ima Sovjetska zveza na vsem svetu ladje, opremljene z e-lektronskimi napravami za podobno dejavnost, kakršna je dejavnost ladje »Pueblo*.
Tajništvo OZN je zanikalo trditve, da je ameriški delegat Gpldberg zahteval od U Tanta, naj posreduje v tem sporu Se prej je U Tant sporočil, da ni sprejel nobene pobude, temveč da bo ravnal samo na podlagi navodil pristojnih organov OZN.
Južnokorejska vlada pa je poslala U Tantu pismo, s katerim ga
vabi, naj pride na Južno Korejo, da si ogleda tamkajšnje stanje.
Ameriško poveljstvo na Južni Koreji je poslalo poročilo varnostnemu svetu, v katerem obtožuje Severno Korejo, da vežba na tisoče specializiranih agentov, ki so specializirani za terorizem, da bi jih poslali v Južno Korejo. Poročilo pravi, da so vdori v Južno Korejo dosegli «tak obseg, da ogrožajo o-hranitev miru in mednarodne varnosti*. Poročilo trdi, da je bila Severna Koreja v letu 1967 kriva 566 večjih incidentov, med katerimi je bilo ubitih 153 oseb V zadnjih štirih tednih je bilo ubitih 21 severnih Korejcev na Južni Koreji, enega pa so ujeli. Poročilo dodaja, da se je najhujši incident dogodil pred dnevi, ko je prišlo 31 severnokorej-
skih agentov, oboroženih z brzo-
strelkami, ročnimi bombami in drugim eksplozivom 800 metrov pred predsedniško palačo v Seulu. Poročilo pravi, da je ujeti agent povedal, da sedaj vežbajo 2400 agentov za taka dejanja.
Severnokorejski radio je objavil danes izjavo, ki pravi med drugim: «Vlada ljudske demokratične republike Koreje odločno nesprotu-je_ razpravljanju o nezakoniti pritožbi ameriškega imperializma v okviru varnostnega sveta OZN. Ne bo priznala nobene resolucije, ki bi bila pripravljena z namenom, da se zakrinka napad ameriškega imperializma, ter bo zanjo nična in neveljavna.*
V zvezi z ameriško grožnjo s povračilnimi ukrepi in z mobilizacijo ameriških rezervistov, pravi severnokorejska vlada, da se korejsko ljudstvo ne noji in je pripravljeno odbiti vsako ameriško invazijo. Izjava pravi nato, da če hočejo Združeni narodi ravnati v skladu s svojo listino in svojim poslanstvom, morajo obsoditi ameriški napad in sprejeti ukrepe proti ameriškim
spletkam, da bi povzročile novo
vojno.
m
Severnokorejski radio je oddajal tudi izjave, o katerih pravi, da jih je podal poveljnik ameriške ladje kapitan Bucher. Trdi se, da je Bucher izjavil severnokorejski tiskovni agenciji, da je njegova ladja bila v korejskih vodah in da so jo zajeli približno sedem milj in pol od otoka Ryo-Do. Rečeno je tudi, da je ladja vohunila v sovjetskih in kitajskih vodah ter v vodah drugih socialističnih držav.
Japonski dnevnik «Samkei» piše, da je preteklo noč zapustilo ameriško oporišče v Jokohani sedem a-meriških vojnih ladij, in dodaja, da so tudi tri ali štiri podmornice v tem oporišču dobile ukaz, naj bodo pripravljene za odhod. Južnokorej-ski list «Shinmum» piše, da je sedaj v korejskih vodah še ena ameriška nosilka letal skupno z drugimi šestim ivojnimi ladjami.
Iz Buenos Airesa javljajo, da je argentinska vlada dala nalogo svojemu poslaniku v Moskvi, naj bi zaprosil Sovjetsko zvezo, da bi posredovala nri severnokorejski vladi za rešitev spora.
niiiiiiiiimiHimiiiiiiiiiiiiiimmiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimimiimmiiiimiiiiiiitnutiuiiiiimiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiii
ZAVRNJENA VEČINA POPRAVKOV DESNICE
Ostra razprava v senatu o deželnem volilnem zakonu
Večino popravkov so zavrnili z enim samim glasovanjem ■ Preiskovalni sodnik v Sassariju je zaslišal namestnika kvestorja Crapponeja * Stavka državnega telefonskega podjetja
RIM, 27. — Seja senata se je danes zavlekla pozno v noč, saj se nadaljuje razprava o zakonskem predlogu o deželnem volilnem zakonu, ki je naletel na že tako ogorčen odpor desnic" v poslanski zbornici in se sedaj poskus obstrukcije ponavlja v senatu. Prišlo je do izredno ostrega prepira in do poskusov fizičnega obračunavanja, ker je večina z nenaj enostavnimi proceduralnimi posegi zavrnila večino predloženih popravkov.
V celoti so liberalci in misovci predložili 850 popravkov, od katerih jift je predsednik senata izključil iz obravnav" 119, ker so v nasprotju ■; ustavo.
Danes pa je predsedujoči Cha-bod predlagal, da se glasuje o izključitvi še nadaljnjih 511, kar je senat z enim samim glasovanjem z dvigom rok tudi sprejel. V bistvu je šlo za popravke, ki so imeli vsi enake značilnosti in so vsi predvidevali, da se dežele ne bi razlikovale po številu prebivalstva in v tej zvezi tudi glede števila svetovalcev. Senat ie ta osnovni popravek zavrnil, s čimer so padli tudi vsi ostali podrobnejši popravki.
Liberalec Varonesi je po glasovanju ostro protestiral, čes da se kršijo pravice manjšine, na kar so se culi glasovi »sužnji*, »pajaci* in
druge žaljivke številni senatorji so , nov je sklenilo proglasiti za 31. se dvignili s sedežev, vendar so! maj 24-urno stavko v zvezi z zahte-
uslužbenci parlamenta preprečili da bi prišlo do fizičnih obračunavanj, tako da je sledila samo izmenjava psovk in obtožb.
MSI je po soji izdala ostro protestno izjavo, njen senator Franza pa je v znak protesta podal ostavko. Vendar vse skupaj ne pomaga mnogo, ker je večini uspelo, da je ustavila poskus obstrukcije in se lahko predvideva, da bo zakon tudi v senatu v doglednem času sprejet, tako da se bo lahko senat pričel ukvarjati še z drugimi nič manj pomembnimi zakoni, ki so na dnevnem redu sedanje zakonodajne dobe, ki gre h Kraju, saj so za konec maja predvidene volitve.
Preiskovalni sodnik sodišča v Sassariju je danes zaslišal namestnika kvestorja dr. Giovannija Grap-pona, ki ga Jolži obrekovanja in krivega pričevanja. Sedaj je Grap-pone v Livornu, bil pa je poleti na Sardiniji in je sodeloval pri umetnem ustvarjanju obtožb in tudi u-metnem ustvarjanju kriminalcev, zaradi česar je sodišče že zaprlo dva vidna policijska častnika. Grap-pone je bil dalj časa tudi na kvesturi v Trstu.
Vsedržavno tajništvo sindikata vodilnega osebja krajevnih usta-
vami normativnega značaja. Uslužbenci državnega telefonskega podjetja so proglasili od jutri zvečer stavko za ned iločen čas v zvezi s pogajanji o odnosih med državnim podjetjem in telefonskimi družbami.
BEOGRAD, 27. — Predsednik republike maršal Tito je prispel danes s soprogo in z ostalimi člani jugoslovanske delegacije po kratkem zadržanju v Adenu in z razgovori s predsednikom republike Južnega Jemena Al Šadijem v Adis Abebo, kjer so ga na letališču pozdravili cesar Haile Selasie in druge najvišje osebnosti Etiopije.
To je tretji obisk predsednika Tita v Etiopiji in deseto srečanje s cesarjem Haile Selasijem. Predsedniku Titu, ki so mu bile na letališču izkazane najvišje časti, je ljudstvu na poti z letališča do rezidence priredilo navdušen sprejem. Program enotedenskega bivanja predsednika Tita v Etiopiji predvideva za jutri začetek razgovorov med Titom in cesarjem Haile Selasijem
Predsednik Tito in Indira Gandi sta v razgovorih, kot se ugotavlja v skupnem sporočilu, ki je bilo objavljeno v Novem Delhiju, neposredno pred odhodom Tita iz Indije, z zadovoljstvom ugotovila ugoden razvoj konstruktivnega sodelovanja med obema državama in odločnost obeh vlad po nadaljnjih naporih za poglobitev in razširitev vsestranskega sodelovanja. Državnika sta poudarila važnost bližnje konference za trgovino in razvoj in prepričanje, da bodo na tej konferenci doseženi tudi konkretni rezultati, ki bodo zmanjšali razlike med nerazvitimi in razvitimi področji sveta. Tito in Indira Gandi sta poudarila nujnost uresničenja sporazuma o splošni in popolni razorožitvi in korakov proti širjenju jedrske oborožitve. Državnika sta izrazila globoko zaskrbljenost zaradi nevarnega položaja v Vietnamu in krize na Bližnjem vzhodu in ponovila znana stališča obeh vlad glede rešitve teh vprašanj.
Predsednik Jugoslavije in predsednica indijske vlade sta izrazila svoje simpatije in podporo Kambodži in njene odločnosti, da brani svojo suverenost in neodvisnost, zemeljsko celovitost in nevtralnost. Indira Gandi je med razgovori ponovila odločne namere Indije po razvoju miroljubnega in prijatelj skega sodelovanja s Pakistanom in napore za ustvarjanje osnove za medsebojno zaupanje. Tito in Indira Gandi sta soglasno ugotovila, da se vprašanja Indije in Pakistana lahko rešijo v duhu taškentske deklaracije. Predsednik Indije in predsednica indijske vlade sta z zadovoljstvom sprejela Titovo vabilo, da obiščeta Jugoslavijo.
S težavo in z muko a vendarle zmaga
ZDA prosijo Varšavo za posredovanje
VARŠAVA, 27.
Ameriški poslanik v Varšavi je zaprašil danes poljsko vlado, naj sodeluje za rešitev sedanje krize v zvezi z ameriško ladjo, «Pueblo». A meriški poslanik je obiskal poljsko zunanje ministrstvo in se pogovarjal pol ure z zunanjim ministrom.
Pri poljskem zunanjem ministru se je še prej oglasil severnokorejski odpravnik poslov. Poljska tiskovna agencija, ki je poročala o tem obisku, ni dala drugih podatkov.
Kakor je znano, je Poljska članica nadzorstvene komisije, ki jo sestavljajo štiri nevtralne države in ki je bila ustanovljena na Koreji po premirju leta 1953. Druge članice so ČSSR, švedska in Švica.
Kosigin o Koreji
NOVI DELHI, 27. — Indijski u-radni predstavnik je izjavil, da je predsednik sovjetske vlade Kosigin izjavil v razgovoru z Indiro Gandi, da bi morali spor v zvezi z ameriško ladjo »Pueblo* obravnavati kot kršitev teritorialnih voda. Baje je Kosigin tudi izjavil, da ima Severna Koreja dokaze, da je bila ameriška ladja v korejskih vodah. Sicer pa, je dodal Kosigin, imajo ZDA navado kršiti ozemlje in teritorialne vode drugih držav in za tem obtoževati žrtev/
Indijski predstavnik je dalje izjavil, da je Kosigin dejal, da bi morali takoj napraviti korake, da se zadeva pomiri.
Incident na Koreji je bil omenjen, ko je Kosigir govoril o mednarodnih zadevah in je poudaril, da bodo morali ta incident rešiti pristojne oblasti izhajajoč s stališča, da gre za kršitev teritorialnih voda. Predstavnik je izjavil, da Kosigin in Indira Gandi nista govorila o morebitni sovjetski vlogi za rešitev spora.
MiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMliiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NOVOST PRI FIATU
«Fiat 850 Special»
bo predstavljen 31. t. m.
Močnejši motor in izpopolnjena notranja oprema * Nov tip bo gotovo ugajal
Na sedežu tržaške filiale Fiat so včeraj popoldne predstavili časnikarjem nov tip avta »Fiat 850», ki se uradno imenuje «Fiat 850 Special*. Gre za novost, ki bo zelo všeč ljubiteljem tega tipa avtomobila, ki se je zelo uveljavil na tržišču, saj so jih prodali že skoraj milijon. Tovarniška cena novega avtomobila je 775.000 lir, katerim je seveda treba dodati še razne stroške ob nakupu in registraciji .Cena dosedanjega tipa Fiat. 850 pa je znižana od 750 na 725.000 lir.
Značilnosti novega avtomobila, ki je sicer v zunanjosti ohranil dosedanjo obliko, razen nekaterih dodatkov, je predvsem v tem, da je motor močnejši (kub. cm 843 — 47 KS) in doseže brzino 135 km na uro (35 km v prvi, 60 v drugi in 90 v tretji prestavi). Razen tega ima novi tip avtomobila sprednje ploščne zavore, širše gume in izpopolnjeno notranjo opremo, novo obliko volana, udobnejše sedeže itd.
Uradno bodo predstavili občinstvu novi avto 31. t. m., ko bodo tudi začeli sprejemati naročila. Vodstvo Fiata zagotavlja, da bo dobava novega avtomobila redna in da naročnikom ne bo treba dolgo čakati.
OBČNI ZBOR SLOVENSKE SKUPNOSTI
Na zadnjem občnem zboru Slovenske skupnosti, ki je bil dne 12. novembra lani, so udeleženci sprejeli sklep, da bo nadaljevanje mestih precej nejasen.
občnega zbora zadnjo nedeljo januarja letos. V skladu s tem sklepom bo nadaljevanje občnega zbora Slovenske skupnosti danes, 28. januarja 1968 ob 9. uri na sedežu v Trstu, v Ulici Machiavelli 22/11. Udeleženci bodo nadaljevali diskusijo o političnem položaju na Tržaškem ozemlju in določili politične smernice, ki bodo veljale za delovanje organizacije do prihodnjega občnega zbora. Na današnjem zborovanju bodo tudi izvolili člane predsedstva, sveta in nadzornega odbora.
Premestitev uradov protituberkuloznega konzorcija
Pokrajinski protltuberkulozni konzorcij v Trstu sporoča, da bo jutri premestil svoje upravne urade na Trg Sansovino št. 3 (palača Italijanskega rdečega križa).
Generalni vladni komisar sporoča vsem nameščencem iz staleža «ruolo speciale ad esaurimento«, ki so bili deležni posebnih olajšav v smislu zakona št. 631 z dne 6. avgusta 1966 in ki jim je bil v tej zvezi med drugim priznan tudi višji službeni koeficient, da se je o tem vprašanju te dni raz-govarjal z ravnateljem pokrajinskega urada za zaklad. Glede na to, da se je reševanje teh vprašanj v preteklosti močno zavleklo, bodo skušali zdaj pravkar dospele ministrske določbe v najkrajšem času uresničiti. Hkrati pa bodo zaprosili predsedstvo ministrskega sveta, naj izdela točno in nedvoumno interpretacijo omenjenega zakona, ki je na nekaterih
Kdo jo pozna?
V sredo dopoldne je na italijanskem mejnem prehodu v Škofijah nenadoma obolela starejša ženska. Prepeljali so jo na jugoslovanski mejni prehod. Poklicali so rešilni avtomobil, ki jo je odpeljal v ankaransko bolnišnico, kjer je še sedaj v kritičnem zdravstvenem stanju. Zdravniki s-' namreč ugotovili, da jo je zadela kap.
Ker so se med prevozom izgubili dokumenti, so pristojni organi objavili njen opis in fotografijo, da
bi čimprej ugotovili identiteto. (Iz tehničnih razit
razlogov fotografije nismo mogli več objaviti. Op. ur.). Ženska je suhe postave, stara od 65 do 75 let, podolgovatega obraza, visoka 160 cm, sivih, nazaj počesanih gladkih in redkih las, sivih oči, po obrazu je pegasta in je brez zob. Na levi roki ima poročni prstan. S seboj je imela črno potovalno torbo iz umetne mase, ki se zapira na zadrgo. V torbi je imela živila, ki jih običajno nosijo v Trst s prepustnico. Razen tega je imela v torbi še obleko in perilo za več dni, iz česar lahko sklepamo, da je nameravala v Trstu ostati dalj časa in da ima tam bržkone sorodnike.
Kdor bi karkoli vedel o njej, naj javi najbližnji postaji milice ali ankaranski bolnišnici
Sklepajo, da se je pripeljala na obmejni prehod z avtobusom, ki vozi na relaciji Buje — Šmarje — Trst.
Mednarodno srečanje mladine v Miljah
Zveza mladine ljudske republike Hrvaške iz Pulja in Rovinja, fede-
racija socialistične mladine PSIUP in fi
ederacija komunistične mladine iz Trsta priredijo danes v občinski dvorani »Lo Squero» v Miljah srečanje in razpravo o temi: »Politična obveznost mladine*.
Podani bosta dve poročili: »Odnosi med demokratično mladino v Italiji:	izkušnje v demokratični
občini (Milje) in «Mladina in inter-nacionalizem*. Prireditelji vabijo mladino na udeležbo.
RAZGOVORI ODBORNIKA GIUSTA V RIMU
Deželni odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti Giust je imel v Rimu razne važne in koristne
razgovore. Med drugimi ga je sprejel minister za znanstvene in teh-
nološke raziskave Rubinacci, s katerim se je razgovarjal o pobudi za ustanovitev mednarodnega centra za mehanične vede v Benetkah, ki bo imel avtonomna oddelka v Pasarianu pri Codroipu in v Ne-polju. Ministra je dejal odborniku, da zelo ceni veliki znanstveni pomen te pobude ter je pohvalil dejavnost deželne uprave v zvezi s tem. Obvezal se je tudi, da bosta on in njegovo ministrstvo posvečala tej pobudi vso pažnjo.
V Rimu se je končalo vsedržavno zasedanje o kinu in mladini, ki ga je sklical mednarodni center za mladinske filme organizacije UNESCO skupno z revijo «Vie Assisten-zialiii. Odbornik Giust je vodil mladinsko delegacijo sedmih članov iz naše dežele, ki se je tudi udeležila zasedanja. Prav tako je predsedoval eni izmed štirih delovnih komisij zasedanja.
Pred svojim odhodom iz Rima se je odbornik Giust sestal z glavnim ravnateljem za strokovno šolstvo na ministrstvu za delo dr. Gril-lom. Razpravljala sta o možnosti ustanovitve posebnih tečajev za absolvente tehničnih in industrijskih zavodov v naši deželi.
NAROČNINO ZA RADIO IN TELEVIZIJO JE TREBA PLAČATI DO 31. T. M.
Tržaški sedež RAI opozarja občinstvo, da bo 31. januarja zapa-
del brezkazenski rok za obnovi-tev radijske in televizijske naročnine; pozneje bodo naročniki podvrženi plačilu posebne kazni ze zamudnike. Vplačilo pristojbine se mora izvršiti samo s pomočjo poštne nakaznice, ki je priložena vpisni knjižici. Da bi olajšali plačevanje omenjenih pristojbin, bodo poštni uradi na pokrajinskih ravnateljstvih 30. in 31. januarja podaljšali čas poslovanja do 19. ure. Poštni urad pri tržaški filiali RAI (Ul. Giustiniano 4) bo v teh
od 9. do 19. ure. Imetniki radijskih in televizijskih sprejemnikov, ki se še niso naročili na ustrezne oddaje, naj to store nemudoma, da ne bodo kaznovani po veljavnih zakonskih predpisih. Položnice za vplačilo prve pristojbine so na razpolago na vseh poštnih uradih V zvezi s tem je tržaška osrednja pošta sporočila, da bo na glavni pošti v dneh 30. in 31. januarja poseben urad sprejemal vplačila od 15. do 19. ure; poštni urad na Verdijevem trgu pa bo tudi sprejemal vplačila neprekinjeno do 19. ure.
Važno obvestilo pridelovalcem oljk
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov vabita vse svoje člane, pridelovalce oljk, naj se zglasijo pri tajništvu, da jim izpolni in vlo. ži prošnje za državni prispevek 218.75 lire za kg olja, ki so ga pridobili pri stiskanju svojih oljk.
1. Prizadeti mora prinesti s seboj: 1. rojstni list (ki ga dobi na občini); 2. potrdilo o količini pridobljenega olja (ki mu ga mora izdati stiskalnica); 3. naslednje podatke o posestvu: a) skupna površina posestva; b) površina oljčnih nasadov; c) število oljčnih dreves.
Ker od vložitve prošnje na pokrajinsko nadzorništvo za prehrano do izplačila prispevka mine določen čas, vabita tajništvi KZ in ZMP vse zainteresirane, da se zglasijo čimprej v njenih uradih, k|er so na razpolago tudi potrebni formularji.
KZ in ZMP
Prošnje za zasedbo javnega prostora
Županstvo sporoča, da je treba obnoviti dovoljenje za zasedbo javnega prostora za postavitev mizic in stolov. Prošnjo za obnovitev je treba predložiti na V. občinskem oddelku. Prehod Costanzi št. 1, soba 22, najkasneje
do 31. marca
. . ------—- -- —,, — letos. Prošnji mora biti priložen
dveh dneh posloval neprekinjeno 1 kolek v vrednosti 400 lir.
Bor premagaI tržaško Libertas 3:2
Malo je manjkalo, da ni sinoči prišlo v telovadnici v Ul. deliš Valle do presenečenja: Bor, ki je v mestnem derbiju moške B lige z Libertas že vodil 2:0, se je po štirih setih znašel ne samo pri neodločenem rezultatu 2:2, temveč v resni nevarnosti, da prepusti tudi odločilnega prerojeni ekipi belih. V zadnjem setu pa je pri-
šlo do preobrata in čeprav so se igralci Libertasa vrgli v borbo kot obsedeni, jim ni uspelo spraviti na kolena sicer že trudne borovce. Bor je izredno slabo začel. Tekmeci so že vodili 8:1, ko so se plavi prebudili in začeli nizati točko za točko. Po izenačenju pri 10:10 niso več izpustili vajeti igre z rok in so bele prisilili k predaji.
Podobna slika tudi v drugem setu, le da tokrat belim ni uspelo povesti s tako razliko kot v uvodnem nizu. In tudi tokrat so se morali ustaviti pri 10. točki.
Tretji set pa je popolnoma zmedel borovce. Ti so sicer že vodih 8:2, ko jim je športna sreča obrnila hrbet. Morda se je pojavila utrujenost, saj je znano, da se je polovica igralcev komaj opomogla po prestani gripi. Nasprotno pa so beli rastli in se izredno izkazali v obrambi, s čimer so v največji meri pripomogli, da so plavi izgubili glavo. In z njo tudi set. še slabše pa je bilo v četrtem setu, ki je bil sicer najbolj razburljiv, vendar prav nič ugoden za plave. Ko so beli že začeli s «count downom» — vodili so namreč 11:3 — so plavi izvedli ofenzivo, ki jih je pripeljala do izenačenja. Ponoven zastoj in zopet naivno izgubljene točke vse do ponovnega poraza.
V odločilnem nizu so borovci gladko povedli, a so se pustili dohiteti. Ponovno vodstvo in ostra
igra, vendar tokrat niso popustili in so, kljub poškodbi Fučke n* levem zapestju, zaključili, v veli* ko veselje navijačev, zmagovito to tekmo, ki je na papirju predstavljala le resen trening.
Izid	.
Bor — Libertas 3:2 (15:10, 15:10» 10:15, 11:15, 15:10).
Postavi
BOR — Plesničar, Vodopivec Orel, Mijot, Fučka, Uršič, Veljak. Šušteršič, Furlanič.
LIBERTAS — Bearzi, Fonda. A-in G. Grison, Giacomelli, Marsicn. Neubauer, Puzzi, Rizzitelli.
Sodnik Facchettin (Ts), stranski sodnik Ban (Ts), zapisnikar Rojc (Ts).
ZA «ZIMSKI POKAL«
Zmaga Brežanov nad Porečem
Tekme za «Zimski pokal«, ki 60 bile sinoči na stadionu «Prvi maju. so se zaključile šele pozno ponoči. Zaradi pozne ure posredujemo le izide teh.
Moški pokal Breg — Poreč 3:0 (15:4, 15:7, 15:9)
Ženski pokal Poreč — Bor 3:2 (7:15, 8:15, 15:11, 15:12, 15:8) Poreč — Breg 3:0
(15:4, 15:13, 15:4)
PONZIANA-ROVERETO 1:3 (0:1)
V'
Ze četrti poraz na domačih tleh
PONZIANA: Prinčič, Suard, Gianella, Framalico, Covacich, Kirk-mayr, Milcenich, Fonda, Catania, Curci, Furlani.
ROVERETO: Biagi, Milini, Di Bari, Gazzini, Belluati, Pozzar, Spagnolo, Miorandi, Del Balcon, Rrzzati, Cattani.
SODNIK: Tabanelli iz Ravenne.
STRELCI: v 23’ Miorandi (R), v 51’ Biagi (R) avtogol, v 62’ Del Balcon (R), v 89’ Spagnolo (R).
Približno 2000 gledalcev. Sodnik je opomnil celo vrsto igralcev: Fondo, Curcija, Covacicha (P) in Biagija (R). Kotov je bilo 5:5 (4:3) v korist' Rovereta.
Grenka sobota za domače barve: Ponziana je proti močnemu Rc-veretu doživei-. četrti poraz na iomačih tlen. Rezultat je vs -kakor realen. Rovereto se je iz tazal kot zelo močno moštvo s trdno o-brambo in hitrim napadom. Predvsem pa so gostje zablesteli v odločnosti, saj se je vsak medsebojni spopad z domačini končal v njihovo korist. Mnogo je torej zaslug gostov, toda glavno vlogo je zaigral slab dan Ponzia-ne, ki ni znala ponoviti izrednega nastopa proti prav tako močnemu Rovigu. Popolnoma je odpovedala prva vrsta, v kateri je bil Catania povsem negativen, malo boljši pa Curci. Furlani je edini skušal napraviti kaj dobrega, toda zaradi svoje počastnosti in pomanjkanja partnerjev ni bil kos svoji nalogi. Tema tudi na sredini igrišča. Milcenich in Fonda sta tavala kot izgubljena, Kirkmayr pa je kljub požrtvovalnosti moral paziti predvsem na obrambo. Najboljši je bil torej še Gianella. kateremu je tu pa tam krepko pomagal Covacich. Ostali so zaigrali pod svojimi zmožnosti, kar velja še predvsem za tokrat negotovega Prinčiča.
Kroniko omejimo le na gole. 23’: kot za goste, Prinčič odbije kratko in nerodno, Miorandi s sredine kazenskega prostora (nezavarovan) strelja močno v mrežo. V drugem polčasu se Ponziana nekoliko spremeni in v 6’ pride po srečnem naključju do gola. Prosti strel Curcija, Biagi brani, toda pade z žogo v mrežo. Najlepši gol pade v 17’: prodor Cattanija m lepa podaja pred vrata: Prinčič okleva in Del Balcon, tudi on nezavarovan, pošlje z glavo v mrežo. Tekma se nadaljuje, ne da bi domačini sploh prišli do izraza. Gledalci že odhajajo, ko 1’ pred koncem Spagnolo preigra dva branilca in s točnim strelom postavi končni rezultat.
2 Ludmila Titova (SZ) 96.367
3.	Elly Van Den Brom (Hol.) 97.40“
OSLO, 27. — Prvi izidi evropskega prvenstva v hitrostnem d£ sanju za moške pa so naslednji'
500 m
1.	Gerhard Zimmermann (Nemčija) 41”
2.	Edvard Matuševič (SZ) 41 ”2
3.	Magne Thomassen (Norv.) 41”* 5000 m
1.	Fred A. Maier (Norv.) 1.41.7
2.	Magne Thomassen (Norv.) 7.57.8
3.	Jonny Nilsson, (Šved.) 7.58.7
LESTVICA
1.	Thomassen 89.060
2.	Maier 89 070
3.	Matuševič 89.100
rroii,mj.i/ryw
DOMAČI
NOGOMET
Danes ob 10.30 bo v Boljuncu prijateljska tekma Zarja - Mamimo.
NOGOMET
BEOGRAD, 27. — V drugem kolu zimskega nogometnega turnirja sta se danes na Reki srečala Reka in Olimpija iz Ljubljane. Tekma se je končala po obojestranski dobri igri neodločeno 1:1 (1:1). Gol za Olimpijo je dal Oblak v 13’, za Reko pa Perčič v 17’.
DRSANJE NA LEDU
HELSINKI, 27. — Danes se je začelo evropsko žensko prvenstvo v hitrostnem drsanju. Izidi so naslednji:
500 m
1.	Ludmila Titova (SZ) 46’’2
2.	Diane Holum (ZDA) 46”5
3.	Elly Van Den Brom (Hol.) 46”6 1.500 m
1.	Stien Kaiser (Hol.) 2’26”4
2.	Ans Schutt (Hol.) 2’28”4
3.	Carry C»eyssen (Hol.) 2’29”8 LESTVICA l‘() DVEM TFKII)
1. Stien Kaiser (Hol.) 96.100
VAESTERGAS, 27.	— Čehinj*
Hana Maškova je danes osvojil® naslov evropske prvakinje v umetnostnem drsanju. Drugo mesto ie pripadlo lanski prvakinji vzhodi Nemki Seyfertovi. Končna lestvica tekmovanja posameznic je naslednja:
1.	Hana Maškova (CSSR) 2215,9 *• 2 Gabriele Seyfert (V.Nem.) 2174,4
3.	Beatrix Schuba (Av.) 2143,2
4.	Zsuzsa Almassy (Madž.) 2116J
5.	Sally-Anne Stapleford (VB) 2043,8 itd.
■HMi
ZELL AM SEE, 27. — Franco® Patrick Russel je danes zmagal v slalomu mednarodnega tekmovanja «Treh prog« v spomin ToniJ® Marka. Izid slaloma je naslednji-
1.	Patrick Russell (Fr.) 96”66 <47”82 + 48”84>
2.	Herbert Huber (Av.) 97”93 (48"41+49”52)
3.	Heini Messner (Av.) 98”02 47 ”47+50”55)
4.	Jean-Noel Augert (Fr.) 98”18
5.	Reinhard Tritscher (Av.) 98”44
6.	Wemer Bleiner (Av.) 98”61
7.	Ivo Mahlknecht (It.) 98”98
8	Renato Valentini (It.) 99”25
9	Claudio De Tassis (It.) 100”»7 10. Mario Bergamin (Sv.) lOl’’™
itd.
INNSBRUCK, 27. — Američanka Cathy Nagel je danes zmag®1* v slalomu zimskih univerzitetni*1 iger pred rojakinjo Jonesovo i® Avstrijko Ditfurthovo. Izid slaloma je naslednji:
1.	Cathy Nagel (ZDA) 100”19 (50’’17 + 50"02)
2.	Vleki Jones (ZDA) 104”59	!'
(52”39+52”2Q2)
3.	Christina Ditfurth (Av.) 107’T® (52”85 +54”28)
4.	Marisella Chevallard (It.) 108”86
5.	Joelle Attanasio (Fr.)	109”06
6.	Dietlinde Klos (Av.) 109”60
7.	Gertraud Ehrenfried (Av.) 110’’8t’
mmmmm

KIMBEBLEY, 27. — Komaj 1** letna južnoafriška plavalka Kare® Muir je danes izboljšala z 1’06”7 lastni svetovni rekord na 110 j#®’ dov hrbtno, ki ji je do sedaj p«-*’ padal s časom 1’07”5. Istočasno j*! Muirova izboljšala tudi svetovn1 rekord na 100 m hrbtno, ki je pri-padal Kanadčanki Elaiui Tanm-r-jevi.
F MC LORREN
DVOJNIK

_ Počutil se je kakor v pasti. iadnjo možnost, da bi se u-^aknil pred policijo, je zamu-• Kai sedaj? Zaman je prepotoval pol države ■— ponoči!
Podnevi se je skrival. Sicer pa se je počutil kot preganjena or. In zdaj je bil tu, v tem pre-. ®tem mestu, o katerem poprej
*	^oli ničesar ni slišal...
Bridko se je nasmehnil: poli-’lsltl mrhovinarji preiskujejo
vse hotele, kavarne, bare, ?.e SIhrdljive luknje, ki jim pra-,!J0 hoteli. In iščejo — njega, oveka s torbo. S torbo, polno S torbo, v kateri je «dka bodočnost ali — smrt.
~~ Zginiti moram, — je porni-1J‘' ~ toda kako?
Stopil je v majhno in umazano rčmo. Bil je utrujen ko pes. d ranega jutra je bil na no-sah.;. in zopet se mu je zdelo, s je bilo vse to skrivanje brez smisla.
Neki človek se je usedel za mi-Dobro ga je pogledal: ni se u zdel sumljiv. Samo njegov dJraz mu je bil nekako znan... enadoma se je v krčmo pri-vaiiia gruča rudarjev.
Odkod rudarji? — je pomi-J~' ~ Nisem vedel, da je tu bližini rudnik. Sicer pa kaj m sploh vedel o tem prekletem
mestu?
V	krčmi je postalo tesno.
~~ Vesela vas? — je dejal neznanec.
Očitno je bilo, da bi se bil a£. izgovarjal.
Tigarovski je kimnil z glavo. Neznanec je počasi pil pivo.
7~ Videti je, da se more člo-eku tu prav dobro počutiti, — Je rekel, — z izjemo seveda... Tigarovski se je zdrznil:
~~ S kako izjemo?
~~ Tako pač. Na primer prazna 6~arnlca in — nečista vest. Tigarovski se je obrnil proti ■dolini mizi:
~~ Plačam!
V	tem trenutku je neznanec vstal:
— Zakaj taka naglica? Upam, a boste še malo ostali, gospod ugarovski:
Vigarovskemu so se napele vse ^me, ko je rekel:
7T Gotovo ste se zmotili.. Neznanec je prasnil v smeh:
, ~~ Torej zmotil... Ha...	ha...
Zmotil...
, V redu. Kdo ste in kaj hočete?
~~ Mogel bi vam biti dober ritžabnik... Sicer pa je vse od-^sno od vas.
Nekaj trenutkov sta stala in si
*	edala v oči. Nato je neznanec
nadaljeval:
Seveda obstajajo ljudje, ka-or ste vi. Toda prav taki podajo neumnosti in odbijajo Prijatelja.
~~A kakšen prijatelj ste vi? Cisto preprosto. Vem, da ste rigarovski — a nisem odšel k elefonu... ker vem, koliko... ta-0 Približno — časniki so pisali tem — koliko imate v torbi a vas nisem prijavil. Po-, uiajte, ni nama treba zgubljati asa. Želite pobegniti iz države al: ne želite?
—' Vsekakor!
No, dobro. Velik gangster ^e- Tigarovski je velik človek.
jaz... sem Samo majhen lo-_JV-- Toda imam čisto ime in '' Prazen žep. Majhni lopovi so edno siromašni. Vi — s torbo polno denarja...
(Nadaljevanje m 7. strani)
LOJZE SPACAL
Konji na gmajni (1940)
ITALIJANSKO-SLO VENSKI KULTURNI STIKI SKOZI STOLETJA.
Sodelovanje na področju glasbe in opere
(Nadaljevanje in konec)
Leta 1773 je bogata operna sezona, Skupina Gaetana Pacisa je nastopila z operami «La locan-da», «11 c umevale«, «La buona jigliuolan in morda tudi «L'amo-re senza malizian. Za slednjo ni znan pisec izgubljenega libreta, glasba pa je skoraj gotovo Pic-cinijeva.
Giovanni Bertati je napisal libreto «La locanda«, ki ga je uglasbil Giuseppe Gazzaniga iz Neaplja.
Nič ni znano o avtorjih opere «11 carnevale», ker je zadevni list ohranjenega libreta iztrgan. Morda bi lahko avtorstvo libreta prisodili Pietru Chiariju, glasbo pa Antoniu Boroniju. Škerlj so-
di, da bi vprašanje rešili, če bi vsebino ohranjenega ljubljanskega libreta primerjali s teksti, ki jih hranijo v italijanskih knjižnicah.
Kot pisec libreta «La buona fi-gliuola« je naveden Pollisseno Fe-gejo. Vemo pa, da je to arka-dijsko ime Carla Goldonija. Glasbo za ta libreto je po vsej verjetnosti spet napisal Piccini. Skladatelj namreč ni naveden na libretu. Goldoni je v ta namen predelal svojo dramo z naslovom «Pamela».
Libreto za opero «La locanda« so tiskali enojezično v Benetkah nalašč za Ljubljano, ostale tri pa v Ljubljani pri tiskarju Egerju spet samo v italijanščini.
Leta 1781 je verjetno gostova-
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHrniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuMiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinl
OB VELIKI RETROSPEKTIVNI RAZSTAVI SPACALOVE GRAFIKE V REVOLTELLI
«Zmerom še zveni v ozadju njegov stari motivni svet - kraška pokrajina, kraškiprebivalec...
Če zagledamo na razstavi, polni grafičnih del, značilne lesoreze našega mojstra, je prvi občutek, ko se ustavi oko, tesnobna nagonska zavest: Kras; in drugi, veselo prepoznanje: Spacal. Resnično: malo je avtorjev Spacalovega formata v svetovnem obsegu, ki bi bili tako izrazito, bistveno in prepoznavno vezani na ožje okolje svojega rojstva in izvora, ki bi jih bil tako zaznamoval — in ki bi v povračilo sami tako zaznamovali — «regional». Zakaj, če je Spacalo-vo ustvarjanje prežeto s Krasom, s trpko skopostjo zemlje, ki izmed vseh plodov rojeva največ kamenja, kjer je drevo dragoceni človekov tovariš in brat, izpostavljen isti burji in se veseleč istih pomladi, kjer robata in na videz okorna roka kmeta počasi prebira žitna zrna in sega s kretnjo, ki so jo obrusila stoletja, po primitivnem, pa še vedno uporabnem posodju in orodju, pa je na drugi strani Kras dobil v naši zavesti novo dimenzijo, podano s tistim, kot ga je doživel in interpretiral mojster Spacal; in predvsem je dobil novo dostojanstvo. Vse prežemajoča barva Spacalovega ustvarjanja je namreč spoštovanje človeka, njegovega truda, da se obdrži in preživi na zemlji, lepote obstoja, ki se vrti okoli vsakdanjih in bistvenih stvari. Tega človeka prikazuje v njegovem trudu in trpljenju, pa tudi v tistem, kar je vedrega in prazničnega v njegovem obstoju. Toda medtem ko so mu čmorute kmetice pri vzravnani nošnji bremen in neupogljivi talci z zavezanimi očmi direkten model, govori o kmetovem prazniku prek predmetov; prek vedrih, trdnih hiš, prek prazničnih skled in majolik; prek petelina, ki naznanja dan, pa prek koles, tistih najbanalnejših, biciklov, ki so našli prvi pot na kmečko dvorišče, da pospešijo in olajšajo pot k sosedu, mestu in veselicam, pa tudi tihim veselicam srca. Kot prvi in skoraj edini od predmetov nove »civilizacije)) so prodrli na Spacalove liste, se postavili ob bok njegovim čolnom, vetrnicam, latvicam in mrežam, ker pač pomenijo da-
nes — ali so vsaj pomenili včeraj — enako bistveno dopolnitev kraškega življenja kot le-ti. In danes na Spacalovih grafikah pomagajo izražati globoko videnje življenja, ki ga je črpal mojster iz svojega Krasa. Zakaj jasno je, da je z domačimi elementi prikazana človekova kondicija nekakšen pars pro toto, da je ta kraški, «idilični», ((folklorni« prijem podoba za izražanje vsega bistveno človeškega, prav kot se je Spacalu, temu «regionalnemu» umetniku, posrečilo prek »regionalen doseči mednarodno ime in priznanje.
Druga bistvena Spacalova lastnost in poteza je njegovo arhitektonsko, več, direktno »graditeljsko« pojmovanje -umetnosti in sveta. Kot ljubi v življenju neprestano grajanje, prestavljanje, ustvarjanje, obnavljanje, tako njegovi listi kar dihajo graditeljsko slo. Ne samo da so stavbe, hiše, zidovi, mesta, arhitektura vseh vrst eden najčeščih motivov in ne samo da vsak list zase in vsi skupaj razodevajo izreden smisel za notranjo gradnjo likovne umetnine, za trdno funkcionalnost in pregledno tektoniko, graditeljsko veselje prikazuje vsak posamezen element teh listov — in skorajda bi lahko rekli, da čim dalje,, tem bolj. Kot obrača roka kraškega kmeta vsak kamen posebej, ko sklada pregrade, ki naj varujejo zemljo v gromačah pred vetrom ali gradi zidove njegovih hlevov in hiš, da najde njihovi neenakomerni obliki pravo lego in trdno vklenjenost v celoto, tako sklada Lojze Spacal posamezne elemente svojega lista — v zgodnejših fazah velike črne ploskve, zajete v ostro belo obrisno linijo (ali, mnogo redkeje, narobe) in pozneje, ko je tudi v njegov lesorez zmagoslavno vdrla barva, ploskve žive, «kmečke», »folklorne« prepojenosti z barvo in rafinirana, »lesene«, «vizionarske» barvne odtenke Spacalovega lastnega notranjega sveta — da s svojo prilagojenostjo in svojimi kontrasti dosežejo tisto neposnemljivo «strukturo», ki je tako rekoč Spacalova faktura. In v tej gradnji postajajo posamezni elemen-
LOJZE SPACAL
ti kraškega sveta bolj in bolj podobni znšku, dokler ne nastopajo do kraja v funkciji znaka.
Pri tem se opazovalec na prvi pogled lahko ušteje in prezre čustveno barvo Spacalovega ustvarjanja, obilje zrcalnih površin, ki odbijajo spremenjeno sliko, o-bilje srčne prizadetosti ob motiviki brezdušnega velemesta in o-revnele, ne samo bistvo zreducirane kraške pokrajine. Ne more pa prezreti intimne sorodnosti, ki veže grafika Spacala (in seveda prav tako slikarja in kiparja Spacala) na les. Ne samo da se grafično izraža izključno v lesorezu, dlje ko ustvarja, bolj preglasujejo kvalitete lesa kot medija in predmete upodabljanja vsa druga mojstrova zanimanja. Iz živega, ustvarjalnega interesa za arhitekturo v celoti se sčasoma bolj in bolj lušči prizadetost ob samem gradivu zidave: kamnu, lesu, povezujoči malti, a naj-
Pred koncertom Glasbene matice
(v sredo, 31. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu)
ra • Sredo se Bodo v mali dvo-vj,ru Kulturnega doma predsta-1 .nekateri najboljši slovenski snn 6ni umetniki z zanimivim °redom, katerega pretežni del Posvečen solopevski literaturi. ^ kladatelj Robert Schumann, ju poleg Schuberta najbo-. ornbnejšl zastopnik solospeva “^obja romantike, bo zasto-nT; ■ S 011110111 «Ljubezen in živ-nje žene«. Njegove pesmi, ki >hočPOleg klavirskih skladb naj-°nejša izpoved njegovega ge-lt0Ja' °&tujejo predvsem globnih mtinmo čustvo. seb8° 'Volf Je ena izmed po-a®0 zanimivih osebnosti nem-Pozno romantične šole. Ro-
ške °° Je leta 1860 v sloven'
sj 111 Gradcu na Štajerskem kot bo Usnjarja. Kot človek in glas-PrtlL- le sv°je kratko življenje ezrvel v boju s starši, z učen-
tizii0, z vnetni ki, ki jih je krije r& v '(Salonblattu«, boril se ial z okolico, s svojo ustvar-n° silo in končno tudi z du-
Božena Giavakova
ševno boleznijo, kateri je podlegel 1. 1903. Njegov skladateljski opus na instrumentalnem področju je neznaten, zato pa je Walf mojstrski ustvarjalec pesmi. V 18 letih, ki so jih prekinjala dolga obdobja brez vsakršne inspiracije, je nastalo blizu 300 pesmi, ki niso le glasbene novosti temveč predstavljajo idealno ravnovesje med delom pesnika in skladatelja. Tako je na primer na naslovni strani zvezka «53 Morikejevih pesmi«, katere so tudi na sporedu našega koncerta, naslov »Pesmi Edvarda Morikeja«. Za glas in klavir komponiral Hugo Wolf», na naslednji strani pa je slika pesnika in ime skladatelja.
Iz obširne ruske solopevske literature bomo slišali štiri pesmi Aleksandra Grečaninova in Sergeja Rahmaninova, ki ne morejo zatajiti mehke lirike svojih avtorjev.
Slovenski skladatelj Marjan Kozina je ena najmarkantnejših osebnosti slovenske glasbene u-stvarjalnosti novejše dobe. Poznamo ga predvsem kot avtorja izvrstne opere ((Ekvinokcij« in vrste skladb za simfonični orkester. Napisal pa je tudi številne samospeve, ki lepo odražajo njegov lirični, čustveni svet. Tokrat ga bomo predstavili s ciklom «Kitajske miniature«.
Lipovšek Marjan, eden najboljših slovenskih pianistov, avtor številnih orkestralnih in komornih skladb, bo zastopan z dvema samospevoma in z balado za violončelo in klavir.
Iz francoske postimpresioni-stične glasbene literature bodo na sporedu štiri grške narodne pesmi Mauriceja Ravela. Ta genialni francoski glasbeni ustvar-
jalec, ki ga poznamo predvsem
kot avtorja klavirskih del in baletne glasbe, je med drugim na-pisal zbirko melodij različnih na- ' rodov, v katerih je na čudovit način oblikoval melodične in ritmične prvine ter jim vtisnil tisti šarm, ki je značilen za njegova dela.
Spored dopolnjuje še Sonata za violončelo in klavir v D-duru opus 102 štev. 2 Ludviga van Beethovna. Ta sonata je poslednja izmed petih čelo-sonat velikega glasbenega ustvarjalca. Zanimiv je posebno srednji stavek »adagio, molto sentimenta d’af-fetto« s svojim ritmičnim, dinamičnim in zvočnim bogastvom,
Izvajalci koncerta, Božena Gla-vak, Mitja Gregorač, Alojz Mor-dej in Marjan Lipovšek so našemu glasbenemu občinstvu znani bodisi s koncertnih nastopov ali z radijskih programov.
Mitja Gregorač
BOŽENA GLAVAKOVA- mezzosopranistka, je študirala pri prof. Kseniji Kušejevi. Od leta 1954 je članica Opere SNG v Ljubljani. Koncertne turneje so jo vodile po Italiji, Nemčiji, Avstriji, Belgiji, Franciji, Holandiji in Rusiji.
MITJA GREGORAČ, . tenorist, spada med najboljše jugoslovanske komorne pevce ter je reden gost vseh pomembnejših glasbenih festivalov. Pri tem naj omenimo posebno njegov nastop v Stravinskega «Kralju Edipu« na dubrovniškem festivalu, v Beethovnovih «Les Illuminations« itd. Glasbeni kritiki ga primerjajo s svetovno znanimi koncertnimi pevci.
ALOJZIJ MORDEJ, čelist je diplomiral leta 1961 pri prof. Otonu Bajdeta na Akademiji za glasbo v Ljubljani, leta 1963 je na istem zavodu dosegel diplomo III. stopnje. Izpopolnjeval se je pri prof. Siegfriedu Palmu v Kolnu ter na kurzih pri Enri-cu Mainardiju in Gasparju Cas-sadoju.
MARIJAN LIPOVŠEK -pianist, se je že pred vojno uveljavil kot pomemben slovenski pianist in skladatelj. Med njegovimi deli so najbolj znana Simfonija, simfonična pesnitev Domovina, orkestrske variacije «Voznica» na ljudski motiv, dve Suiti za godala ter številne druge orkestralne in komorne skladbe. Kot pianist je posnel vrsto odličnih posnetkov za radijske postaje, posebno pa se je uveljavil kot klavirski spremljevalec. Spremljal je že vrsto svetovno znanih violinistov, čelistov, pevcev in drugih umetnikov. Sedaj je profesor klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Spomin iz otroštva (1936)
bolj lesu. V lesu, v njegovi strukturi, je našel Spacal nenadoma vse polno elementov, ki ga privlačujejo od nekdaj: horizontalne in vertikalne linije, na katere je zmerom rad opiral strukturo svojih grafik, elemente rasti, prehajanja in minevanja, ki čustveno barvajo njegove liste, skromno, a vendarle zaznavno figuri-ranje — čeprav to samo mimogrede — plemenito, zadržano barvnost, ki ji dodaja kontraste in dopolnila iz lastnega barvnega sveta. V obdobju slikanja in grafičnega upodabljanja materije, v času, ko je — nikakor ne brez zveze z novimi dognanji o razbijanju atoma — materija sama dobila tako zmagoslavno, gospodovalno vlogo v eni smeri sodobne umetnosti, je Spacalovo poglabljanje v strukturo lesa posebno očarljiva, svojevrstna različica, pognala iz istega debla u-stvarjalnega spoznavanja sodobne problematike, a hkrati prežeta prvobitnega, prvinskega čustva. Les je tedaj postal iz pomočnika pri upodabljanju sam predmet upodabljanja in — kot je pri Spacalu običajno — hkrati nosilec likovne ideje lista in opre-deljevalec njegove formalne rešitve. Toda — in tega doslej pri Spacalovih listih nismo bili vajeni — postal je hkrati nosilec vse teže kompozicije; ostali del listja je za «ozadje«, zaradi hrapave površine lesa hrapavo ozadje, tudi kadar njegova hrapavost dosežena s popolnoma grafičnimi, samo optičnimi sredstvi. Les naj seveda govori za materijo na sploh, naj nam s svojimi specifičnimi lastnostmi govori o splošnih lastnostih ma-
terialnega sveta. Njegov čar je v tem, da je vendarle organskega izvora. Ni se mogoče spustiti v interni svet organske snovi, kakršna je les, ni mogoče — kakor kemik — spoznavati notranjih svojstev lesa, njegove vlažnosti, elastičnosti, napetosti, kinetične in potencialne energije, njegovih življenjskih funkcij in grafičnih možnosti, ne da bi u-metnik začutil toploto, ki je toplota življenja. Hkrati pa Spacal — zmerom avantgardist v smeri, ki se je lotil — skuša podati vrednost lesa kot materije, skuša tisto, kar drugi umetniki izražajo z barvo in strukturo tal, povedati z novo funkcijo materije lesa, ko les ne daje samo oblike, temveč ustvarja grafični list s svojim dihanjem in gibanjem, ga prepaja s svojim notranjim življenjem in proseva skozenj, kot proseva kamen skoz litografijo.
Ce je jasnost in monumentalnost Spacalovih slik učinek, ki ga nekako pričakujemo, pa je zanosna monumentalnost njegovih grafik presenetljiva. Predvsem v poznejših fazah, ko v nasprotju z nekdanjim Spacalo-vim grafičnim ustvarjanjem * na njegovih listih skoraj ni več gladke, žametne ploskve, enotne površine tolikšnega obsega, -da bi si moglo na njej oko .odpočiti. «Ozadje», ki ga nekoč umetnik tako rekoč ni poznal, je postalo na drobno obdelano, pokrito z barvnimi lisami, celo z vzorci, ki so navidezno ali resnično rahlo tridimenzionalni. To dela grafiko nekako kompaktnejšo. Od «ozadja» se odbija »kompozicija«, duhovito uporabljen vzorec naravnega lesa, ali nove variante starih Spacalovih tem: mesta, ki se zrcalijo v vodni površini, domiselno obdelano zidovje in odprtine kraških koč ali veliko ambicioznejših zidanj, kot so bizantinske katedrale in samostani. Predvsem pa veliko detajlov, ki so sami na sebi dobili skoraj monumentalen poudarek.
Tako torej pogrezanje v materijo tudi v najnovejši Spaealovi fazi ni umetnikovo edino in izključno zanimanje. Zmerom še zveni v ozadju njegov stari motivni svet — kraška pokrajina, kraški prebivalec, okvir njegovega življenja, predmeti njegove uporabe, če izgineva arhitektura in arhitekturna gradnja, pa o-staja njena funkcionalna realnost, tista, ki je ne moreš otipati, pač pa jo občutiš skoz o-pravljeno funkcijo. Statičnost, mirnost, proporcionalnost, ki so značilne za Spacalovo videnje kraškega sveta — in s tem do neke mere sveta sploh — se druži s prodiranjem v materialnost lesa kot nekakšen dvojni vid njegove umetnosti, dve poti k istemu središču, k jedru mojstrovega pojmovanja življenja in umetnosti.
Dr. Zoran Kržišnik
LOJZE SPACAL
Kraška vrata (1961)
la v Ljubljani operna skupina Pietra Antonia Maschiettija. Drugih podatkov o tem nimamo. Zanesljive vesti imamo za leto 1783, toda iz razpoložljivih podatkov izhaja samo to, da je bilo tedaj v Ljubljani 49 opernih predstav, kar zares ni malo.
V tem času se v Ljubljani že pojavlja nemška opera. Zollner-jeva skupina je na primer v sezoni 1785/86 uprizorila tudi italijanske opere kot Paisiellovo «11 Re Teodoro« in Salierijevo «La grotta di Trofonio«. 2e prej, v sezoni 1779/80, se je Schikan-dlerjeva operna družina kosala po umetniški veljavi z italijanskimi. Zato je začelo v Ljubljani počasi popuščati navdušenje za italijansko gledališče, kar je bilo v glavnem posledica novega vala ponemčevanja za časa Jožefa II.
Od leta 1787 dalje naletimo na gostovanje družbe Giuseppeja Bartolinija. V treh letih je petkrat gostovala v Sloveniji. Uprizorila je gotovo opere «Li due castellani burlati«, «Le nozze in contrasto« in «L’arbore di Diana«. Libreto za prvi dve so tiskali pri Merku. O tretji operi pa poroča list «Laibacher Zei-tung».
Med prvim gostovanjem spomladi leta 1787 je Bartolini postavil na oder opero Vincenza Fabrizija »I due castellani burlati« na besedilo Filippa Livi-gnija.
Za leto 1788 poznamo samo napovedani repertoar. Ni znano, če so ga v celoti izvedli. Na sporedu so bile opere: Salieri-jeva «La grotta di Trofoni», Gazzanigova «L’Osmano ossia le tre sultane«, Martinijeva »La co-sa rara», Cimarosov «11 falegna-me» in »Le nozze in contrasto«, za katero je napisal besedilo skladatelj Giovanni Bertati, glasbo pa Giovanni Valentini.
Za gostovanje v sezoni 1789/90 je Bartolini imel na sporedu Gaz-zanigovi operi «La moglie capric-ciosa« in «11 convitato di Pietro«, Martinijevi operi «L’arbore di Diana« in «La cosa rara», Cima-rosovi deli «Li due suposti con-ti» in enodejanko «L’impresario in angustie« ter Paisiellovo opero «11 Re Teodoro in Venezia«. Bartolini je oktobra 1789 priredil v stanovskem gledališču tudi glasbeno akademijo v proslavo Lau-donove zmage pri Beogradu proti Turkom.
Korespondenca med Bartolini-jevo ženo Lucijo in gledališko u-pravo v Ljubljani je važna, kajti iz nje izvemo, da je bil Žiga Zois tudi svetovalec za italijanske glasbene in operne zadeve stanovske., gosposke v Ljubljani.
Leta 1794 so tiskali pri Klein-meyru libreto Paisiellove opere I »Nina pazza per. amore«. Besedilo z^jijo i Je.;.pb francoskem izvirniku pripravil ' G. Tl. Lbrenzi. Kot impesarija sta navedena Ve-dova in Piovanni. O pustu 1795 uprizorijo resno Paisiellovo opero «Pirro Re d’Epiro». Dvojezični libreto so spet tiskali pri Kleinmeyru. Leta 1796 so v Ljubljani tiskali libreta Salisrove opere «La grotta di Trofonio« na besedilo G. A. Castija ter opere «GIi artigiani«, ki jo je uglasbil Pasquale Anfossi, napisal pa Giuseppe Foppa. Leta 1797 so priredili na čast nadvojvodi Karlu komično Paisiellovo opero »La bel-la molinara«. Valentin Vodnik je o njeni uprizoritvi poročal o »Ljubljanskih novicah«.
Pomanjkanje zadevnih vesti za čas 1798—1800 sovpada s pojemanjem znanja italijanščine v Ljubljani. Leta 1804 imamo vest o nastopu baletne skupine Giu-seppa Calveja. Naslednje leto je impresarij Giuseppe Durelli postavil na oder pet oper, ki so doživele 30 predstav. Opera »Te-resa in Claudio« je neznana. Avtor sentimentalne komedije »Pa-mela maritata« je Piccini. Goldoni je zanikal, da bi bil tekst njegov. Znano pa je, da je po prvi «PameIi» napisal še sentimentalno komedijo z naslovom «Pamela maritata«. Skladatelj o-pere »Zelinda e Lindoro« je neznan. Besedilo sloni na Goldonijevi triologiji «Gli amori di Zelinda e Lindoro«, «La gelosia di Lindoro« in «Le inquietudini di Zelinda«. «Bandiera ad ogni ven-to», s podnaslovom «L’amante per forza«, je glasbena farsa, to je nova vrsta komične opere, ki je prišla do izraza na prelomu stoletja. Gojil jo je že mladi Rossini. Libreto je napisal Foppa, glasbo pa Giuseppe Farinelli. Opero «Elisa» je komponiral Nemec Simon Mayr, ki je stalno živel v Italiji, in sicer v Bergamu.
Spomladi leta 1807 so dali Ca-rolinijevo opero »Gli opposti ca-ratteri« na tekst Giulia Artusija in Nardijevo «11 desertore fran-oese». Škerlj ugotavlja zanimivost, da teh imen ne najdemo v glasbenih priročnikih. Verjetno Nardijevo delo ni brez zveze z opero, ki jo je po besedilu Bartolomeja Benincase uglasbil leta 1785 Francesco Bianchi. Ali je Nardi Benincasov psevdonim? Operi je predstavil Ljubljančanom impresarij G. Durelli.
Francoska zasedba in ustanovitev Ilirskih pokrajin (1809—1813) nista zavrli ljubljanskega zanimanja za italijansko operno glasbo. Leta 1810 smo imeli dve gostovanji. O prvem nimamo zanesljivih podatkov. Drugo pa je pripravil glavni cenzor Ilirskih pokrajin Italijan Bartolomeo Be-nincasa. Dali so Farinellijevo o-pe.ro «La scaltra locandiera«. Libreto, sestavljen po znani Goldonijevi komediji, je delo neznanega avtorja. Glasbo za Foppov libreto «Un avvertimento ai gelo-si» je sestavil Stefano Pavesi. Pietro Guglielmi pa je skompo-niral opero «Le convenienze tea-trali«, za katero je tekst morda napisal A. S. Sografi, avtor istoimenske farse brez glasbene spremljave. Te opere je uprizorila skupina Nemca K. L. Gindela, ki je leta 1810 nastala v Benetkah s sodelovanjem italijanskih pevcev.
Istega leta so priredili v Ljubljani akademijo v počastitev guvernerja Ilirskih pokrajin, fran-
coskega maršala Marmonta, kateri je sledila italijanska opera Marcosa Antona Portugala.
Leta 1812 sta nastopali v Ljubljani gledališki skupini impresarijev Fioranija in Ludovisija, o čemer pa manjkajo natančnejši podatki.
Ti italijanski operni nastopi so po odhodu Francozov povzročili močno nemško politično in kulturno reakcijo.
Do kongresnega leta 1821 imamo opravka zgolj z nemškimi družbami, ki pa so posredovale Ljubljančanom tudi italijansko glasbo. Udeležencem Ljubljanskega kongresa na čast so uprizorili vrsto opernih predstav, ki jih je pripravil impresarij Antonio Cu-niberti. Dali so Rossinijeve opere «Seviljski brivec«, «L’inganno fe-lice», «La Cenerentola ossia la Covacenere« in «Edoardo e Cri-stina«. Rossinija so Ljubljančani poznali že iz prejšnjega leta, ko so slišali v nemščini njegovega «Tankreda». Po omenjenih «štirih Rossinijevih operah v italijanščini so uprizorili še Rossinijevo opero «Otello», toda v nemščini v okviru nemške gledališke skupine, ki je nastopala istočasno z italijansko.
Družba Nataleja Fabbricija nastopi šele leta 1841 s tremi resnimi operami: Donizettijevo «Lu-cio di Lammermoor« (ki so jo dali že leta 1828 v nemščini) in «Lucrezio Borgio« ter Bellinijevo »Beatrice di Tenda« na besedilo Feliceja Romanija. Tudi to so že slišali v Ljubljani v nemščini z naslovom »Castel d’Urbino». Publika se je zelo zabavala z dodanim tercetom iz Riccijeve opere «Un’awentura di Scara-muccio«.
Spomladi leta 1842 je prišla iz Gorice skupina, ki sta jo vodila impresarija in pevca Giuseppe Sacca in Gasparo Pozzesi. Dali so štiri Donizettijeve opere «Gemma di Vergy» (s Cammera-novim besedilom), «L’ellsir d’a-more«, «Torquato Tasso« in ((Seviljski brivec« ter operi Luigija Riccija «Chi dura vince« na tekst Giacoma Ferrettija in »Eran due, or son tre« ali «Gli esposti«. O slednji vemo, da jo je kritika grajala zaradi neprimernega libreta.
Italijanski operni pevci so sedaj nastopili tudi na koncertu pianista M. v. Schickla. Kritik Franz Knaus je v listu «Illyri-sches Blatt« napisal, da so Rossinijeve skladbe žele pri publiki več pričnanja kot Donizettijeve.
Leta 1842 je Fabriccijeva družba vdrugič uprizorila v Ljubljani Donizettijevi operi «Gemma di Vergy» in »Lucia di Lammermoor«, operi Saveria Mercadan-teja «11 bravo di Venezia«) in «11 giuramento«, Bellinijevo ((Beatrice di Tenda« ter Riccijevo komično delo «Un’awentara di Sca-ranuccia«. Izvajali so tudi odlomke iz Donizettijevih oper «1 Nor-manni« in «Marino Faliero«, za katero je napisal libreto Felice Romani. Slednjo so slišali v Ljubljani že v nemščini leta 1840 z naslovom ((Antonio Grimaldi«.
Leta 1844 je prišla v Ljubljano otroška operna skupina pod vodstvom florentinskega dirigenta G. Vianesija. Ob spremljavi klavir.ia so izvajali Rossinijevi operi »Seviljski brivec« in «La Cenerentola« (to je Pepelka), Donizettijevi deli «L’elisir d’amore» in «Betly». To komično opero so že dali leta 1840 v nemščini z naslovom «Das Geliibd«. Sledila je še opera Valentina Fioravantija «11 ritomo di Calumello da Padova«.
Verdi se leta 1850 prvič pojavi v Ljubljani. Glasba mladega Verdija ni posebno navdušila ljubljanske publike, ki ni v njej videla znatnega napredka v primeri z Donizettijem in Bellinijem, ki so ju Ljubljančani zelo cenili. Kritik dr. V. Kluh v «Laibacher Zeitung« sicer brani Verdija pred neumestnimi napadi nemških kritikov, graja pa izvedbo njegovih oper »I due foscari« in «Ernani», zlasti pa dirigenta Ghislanzonija.
Poleg teh dveh Verdijevih oper so istega leta ponovili še Donizettijevo »Gemma di Vergy».
Leta 1853 je v Ljubljani im-prezarij Domenico Scalari z Donizettijevo «Lucijo» in Verdijevo opero «1 due Foscari«.
Zadnje gostovanje italijanske opere na Slovenskem je leta 1860. Imprezarij in dirigent Pietro Mezzetti je uprizoril Donizettijevo «Lucrezio Borgia«; Bellinijevo «Beatrice» v skrajšani obliki ter Verdijevi operi ((Trubadur« in «A-tila». ((Trubadur« je bil deležen velikega uspeha. Ni pa uspela o-pera «Atila» zaradi slabe inscenacije in hripavosti solistov. Tudi zbor ni bil v redu. Najslabši pa je bil orkester domačih glasbenikov.
* * *
S pojavom italijanske baročne melodramske in operne glasbe se je mnogo izboljšala glasbena izobrazba med Slovenci. K temu je mnogo prispevala leta 1702 ustanovitev ljubljanskega Filharmoničnega društva («Accademia phi-lo-harmonicorum«), ki spada med prve tovrstne ustanove v Evropi. Čeprav je bilo društvo v začetku pod nemškim kulturnim vplivom, je gojilo tudi italijansko glasbo. Mannheimska glasbena šola, nastala sredi 18. stoletja, je z dognanji, ki jih je Bach črpal v francoski stilistično galantni glasbi, pomagala do u-veljavitve dunajskih klasikov Haydna, Mozarta in Beethovna. Haydn in Beethoven sta bila v stiku s člani Filharmonije v Ljubljani. Kljub temu je ostala Ljubljančanom italijanska glasba še vedno zelo pri srcu. Zato so v letih 1820 in 1830 nemški klasiki skoraj popolnoma izginili s programov koncertov ljubljanske Filharmonije. Iz istega razloga so nemške skupine, ki so nastopale v Ljubljani, dajale prednost Rossiniju, Belliniju in Donizettiju.
V takšnem glasbeno-kultamem razpoloženju je nastala prva slovenska opera. Leta 1780 je kamniški učitelj Jakob Zupan uglasbil opero »Belin« na besedilo Janeza Damascena Deva. Partitura ni ohranjena. Niti ne vemo,
Janko Jež
PrBnorsfrdnevnik
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 8,8, najnižja 4,1, ob 19. uri 7,4 stopinje, zračni tlak 1011,9 raste, vlaga 55 odst., veter vzhodnik 5 km na uro, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 6,8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 28. januarja Peter
Sonce vzide od 7.32 in zatone ob 17.04. Dolžina dneva 9.32. Luna vzide ob 7,11 in zatone ob 15.21.
Jutri, PONEDELJEK, 29. Januarja
Franc
V ZVEZI S PROBLEMOM LADJEDELNICE FELSZEGI
Resolucija miljskega občinskega sveta o korakih za ohranitev ladjedelnice
Solidarnostne izjave KP1 in PSU - Deželni odbornik za industrijo Marpillero o dosedanjih intervencijah
Sinoči je bila v Miljah izredna na. Seja je bila zelo živahna in je seja občinskega sveta, ki je raz- prišlo tudi do majhne polemike zla-pravljala o zelo perečem problemu	1	1	’ J~
ladjedelnice Felszegy.
Občinski svet je soglasno odobril
resolucijo, v kateri opozarja pristojne oblasti, da bi zapora ladjedelnice, oziroma stečaj podjetja, še bolj poslabšala krajevno gospodarstvo, tem bolj, ker bi bilo ob delo in zaslužek ne samo 500 delavcev iz ladjedelnice Felszegy, ampak tudi nad 1000 delavcev, ki so zaposleni pri zunanjih podjetjih, ki delajo za to ladjedelnico. Občinski svet izraža upanje, da se bo preprečil stečaj podjetja in da se bo nadaljevalo delovanje ladjedelnice, obenem pa sklene, da svetovalska delegacija odpotuje čimprej v Rim in posreduje na pristojnih mestih, za čimprejšnjo in ugodno rešitev problema ter za zagotovitev nadaljnjega delovanja ladjedelnice.
Občinski svet je tudi odobril predlog občinskega odbora, da se dodeli stavkajočim delavcem 200.000 lir podpore.
V zaceiku seje je župan obrazlo: žil gospodarske razmere v občini in dejal, da bi zapora ladjedelnice Felszegy pomenila smrten udarec domačemu gospodarstvu, ki je u-trpelo že tako veliko škodo zaradi zapore ladjedelnice Sv. Roka in nato ladjedelnice Sv. Marka, medtem ko v miljski občini ni bil zgrajen niti en večji industrijski obrat. Občinska uprava je že posredovala in njena dolžnost je, da s podporo občinskega sveta še posreduje. Župan je tudi povedal, da se je včeraj popoldne sestal skupno s predstavniki političnih skupin v občinskem svetu prizadetimi delavci in sindikalnimi predstavniki, s katerimi so »e dogovorili o nadaljevanju skupne borbe za rešitev ladjedelnice Felszegy.
Za učinkovite ukrepe v korist ladjedelnice so se izrazili predstavniki vseh skupin. Liberalec dr. Steiner je med drugim predlagal konkretne izraze solidarnosti (splošno stavko in zaporo, celo ostavko občinskega sveta itd.) Vodja komunistične skupine Nicolini je med drugim dejal, da gre tudi za odgovornost vladnih strank in da vlada ni pravočasno posredovala. Izrazil je solidarnost delavcem in željo, da bi se -skupna borba uspešno zaključila. Tudi vodja socialistične skupine Robba je izrazil solidarnost s prizadetimi delavci in poudaril, da je treba nadaljevati borbo za ohranitev ladjedelnice
Med daljšim odmorom je bil sestanek voditeljev raznih političnih skupin, ki so se dogovorile glede malenkostnih popravkov resolucije.
sti med liberalnim svetovalcem dr, Steinerjem in demokristjanskim svetovalcem Birso.
Tajništvo tržaške federacije KPI se je sestalo in proučilo resno stanje ladjedelnice Felszegy v Miljah, ki se ujema s postopnim uničevanjem gospodarskih struktur kot posledica vladne politike in politike vladnih strank, ki so sprejele načrt CIPE, katerega je prebivalstvo zavrnilo.
Sporočilo, ki nam ga je poslal federalni odbor, pravi nadalje, da so te stranke odgovorne tudi za pomanjkanje politične volje za primemo rešitev vprašanja ladjedelnice Felszegy.
Tajništvo tržaške federacije KPI meni, da mora vsaka rešitev omenjenega vprašanja upoštevati, da je treba ohraniti proizvodnjo ladjedelnice, obdržati sedanjo raven zaposlenosti in zajamčiti pravice, ki so si jih delavci doslej pridobili.
Za dosego tega obvezuje tajništvo vse svoje organizacije, da bodo podprle borbo delavcev Felsze-gy, svoje predstavnike v parlamentu, deželnem, pokrajinskem in občinskem svetu pa pooblašča, naj dajo najbolj primerne pobude za rešitev tega vprašanja.
PSU pa sporoča, da se je delegacija, v kateri sta bila sotajnika Pittoni in Pierandrei skupno z občinskim svetovalcem PSU v Miljah Robbo srečala predvčerajšnjim s člani odbora za zasedbo ladjedelnice Felszegy
Pokrajinsko tajništvo PSU je izdalo včeraj izjavo, v kateri pravi, da se pa solidarnost socialistov ne more raztegniti na sedanjo u-pravo ladjedelnice, ki je edina odgovorna za nastali položaj. Izjava zavrača vsak poskus, da bi naprtili odgovornost za finančni polom zasebnega podjetja vladi in političnim silam, ki jo podpirajo. Povezovanje med sedanjim položajem v zasedeni ladjedelnici Felszegy ter obnovo ladjedelstva na podlagi načrta CIPE je navadna politična špekulacija. Delavci in sindikalne organizacije morajo protestirati proti sedanji upravi ladjedelnice ki je kljub znatni finančni pomoči spravila podjetje na rob propada. Položaj ladjedelnice je namreč tako resen, da nima ravnateljstvo denarja niti za plače u-službencev niti za socialne prispevke INPS, kateremu dolguje na stotine milijonov lir.
Kljub temu pa se najdejo ljudje, ki skušajo omalovaževati napore deželnega odbora in finančne družbe «Friulia», da bi rešili položaj z novo upravo in z obnovo proizvodne dejavnosti, tako da bi ostali zaposleni vsi delavci ladjedelnice in delavci zunanjih podjetij, ki dela-
kel je, da deželni odbor že dalj časa zaskrbljeno sledi temu vprašanju, ker se zaveda, kako hude gospodarske in socialne posledice bi imel stečaj ladjedelnice. Odbor se je zlasti zavzemal za to, da bi ohranili proizvodno dejavnost ladjedelnice in njene tehnične naprave. Zato je iskal razne rešitve tudi izven dežele. Ladjedelnica namreč predstavlja znaten gospodarski potencial, ki ga je treba podpirati in ščititi. Toda po drugi strani se ne more deželna uprava vmešavati v upravljanje nekega zasebnega podjetja, dokler ne bodo pristojne oblasti sprejele tistih ukrepov, ki bodo pojasnili z juridične-ga in premoženjskega stališča položaj družbe Felszegy, ki je edina odgovorna za upravljanje ladjedelnice.
Da se je deželna uprava zanima-1 Fabricdja in Giuseppa Burla.
la za to vprašanje, potrjuje dejstvo, da je deželna finančna družba izjavila pripravljenost pomagati tistim zasebnim podjetnikom, ki bi lahko zajamčili nadaljnji obstoj ladjedelnice. In to bi bil prvi poseg te družbe. Deželna uprava je večkrat intervenirala na pristojnih mestih in tudi pri kreditnih zavodih ter ugotovila, da bi bili pripravljeni podpreti ladjedelnico.
Medtem so delavci še vedno v ladjedelnici, kjer opravljajo tudi razna debi. V Miljah zbira prebivalstvo prispevke v živilih in denarju za delavce, prav tako pa so začeli nabiralno akcijo tudi v Dolini, kjer je izrekla solidarnost tudi občina.
Jutri ob 11. uri bo v ladjedelnici tiskovna konferenca tajnikov obeh sindikatov kovinarjev Carla
tlluiliiimuiiiiiiiiiiiHimiiiiimiiiiiMimiiiiiHuiuiiiilniiiliiiiiiiiiimimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiuii>niiiiiililiiu
Cankarjaši so pripravili odlično predstavo
Kot prvo gledališko predstavo letošnje sezone si je dramska skupina šentjakobskega društva Ivan Cankar izbrala delo sovjetskega dramatika Alekseja Arbuzova »Moj ubogi Marat», himna mladosti v treh delih .Premiera je bila sinoči v dvorani p.d. L Cankar in podčrtati moramo predvsem izredno požrtvovalnost vseh treh nastopajočih; pred vsemi pa Sergeja Verča, ki je delo poslovenil (delo je namreč prvič prevedeno in igrano v slovenščini), odrsko priredil in režiral.
SLOVENSKI
KLUB
vljudno vabi
člane in prijatelje na predavanje našega znanega gosta, bivšega ravnatelja goriškega muzeja in ljubitelja naših gora RUDIJA HOHNA, ki nam bo predvajal novejšo serijo diapozitivov iz naših planin.
Pridite!
Poleg tega pa je zaradi obolelosti igralca Filipa Fišerja igral tudi vlo-
go Leonidika. ki jo je, kljub temu, da je moral vskočiti kot igralec zadnji trenutek (zdelo se je. da bo premiera prenesena), zelo dobro interpretiral. Tudi ostala dva igralca — Ivan Verč in Omela Čuk
sta se res izkazala, saj sta nelahek in obsežen tekst zelo dobro ob
BLAGOVNI PROMET PO MORJU IN S TOVORNJAKI
Tradicionalni promet napredoval za 100.000 1
Upoštevati je treba težave, ki jih je povzročil spopad med Izraelci in Arabci
Včeraj smo objavili dokončne statistične podatke o lanskem bla govnem prometu po železnici: danes pa bomo na kratko dopolnili sliko lanskoletnega prometnega razvoja še s podatki o blagovnem prometu po morju — in po kopnem s tovornjaki.
Uradni podatki o pomorskem prometu so naslednji: dovoz blaga 1965
Dovoz	4,404.232
Odvoz	1,882.287
Skupaj	6,286.519
k a in ie nredlasa 1 občinski odbor' J° zanjo. Zaradi tega odobravajo kl J? Je Pret“®f	socialisti napore deželnih organov
m ki je bila nato soglasno odobre- -n 0jjiastj (ja bi se rešila ladjedelnica. Socialisti se bodo borili naprej, da se zajamči delavcem de
PLES 'MORSKEGA DNEVNIKA
BO 24. FEBRUARJA
lo, ter vse, kar jim pritiče. V zvezi s tem je naslovil deželni svetovalec Pittoni tudi vprašanje na deželno odbomištvo za industrijo in trgovino.
V zvezi s položajem v ladjedelnici je dal izjavo tudi deželni odbornik za industrijo Marpillero. Re-
........................................llllllilinuniill.......................................Illimuillll.......II
PRITOŽBE KONTOVELCEV
Lani je pokrajinska uprava ob prisotnosti najvišjih predstavnikov oblasti in nadškofa izročila županstvu novo ^turistično* cesto, ki pelje od pokrajinske ceste Prosek — Opčine (pri Rovni) do svetišča na Vejni. Slovesnost je bila kar se da uradna in vsi navzoči, kakor tudi italijanski časniki (Primorskega dnevnika niso povabili na slovesnost — zakaj?), so pohvalili pokrajinsko in občinsko upravo ter gradbeno pod jot je za «lepo novo turistične cesto* itd., itd.
Nihče pa se ni ob tisti priložnosti spomnil, da je velik del ceste speljan po travnikih in ogradah Kontoveieov, da jim niso za zasedena zemljišča še plačali niti groša, da so začeli trasirati cesto proti vsem zakonskim, moralnim in človeškim predpisom po zasebni lastnini, ne ia bi kaj vprašali lastnike. O tem smo sicer tedaj obširno pisali -n ostro obsodili to samovoljo.
Veliko razburjenje ki je tedaj upravičeno zajelo prizadete lastnike, se je sprevrglo v tožbo proti pokrajinski upravi. Zadeva se je sicer končala s podpisom prizadetih «obstojecega stanja* (stato d: consistenza). ke:' je pokrajina obljubila, da bodo zasedena zemljišča izmerili in plačali lastnikom odškodnino po okrog 450 lir za kv. meter in da bodo vse parcele, ki mejijo z novo cesto, ponovno ogradili. Od tedaj do danes pa ne pokrajina ne občina ki je sedaj ♦lastnica* ceste, nista ničesar u-krenili; lastrrki niso doslej dobili še niti ene lire, njihove ograde in travniki pa so vzdolž ceste odprti, tako jim nedeljski izletniki še škodo delajo.
Res čudno je ravnanje pokrajinske odnosno občinske uprave, ko gre za lastnino naših ljudi. Prepričani smo. da je podjetje, ki je cesto zgradilo, dobilo plačilo za svoje delo, plačilo, ki je gotovo mnogo, mnogo lečje, kot velja odškodnina za zasedena zemljišča.
Drugo, zelo zanimivo vprašanje pa je to, kako je mogla sploh pokrajinska oprava izročiti občinski upravi v last cesto, ko je znano, da je speljana po zemljiščih, ki so še dejanske last zasebnikov, kako je mogla občina sploh sprejeti tujo lastnino za svojo, ko ta, n« samo, da še ni bila odkuplje-
na, marveč ni bil še izdan niti u-krep o -začasni zasedbi* zemljišča za javno koristne namene. Ali so se sploh pokrajinski in občinski upravitelji kdaj vprašali, kaj bi nastalo, če bi kdo od lastnikov enostavno ogradil cesto na svoji parceli? S tem nočemo ščuvati nikogar, toda pravico imamo, da proti takšnemu ravnanju z našimi ljudmi odločno protestiramo in da takšno početje javnih upraviteljev ostro obsodimo.
Nekdo nam je sicer dejal, da pokrajinska uprava nima dovolj uslužbencev, da bi izmerila posamezna zasedena zemljišča, jih nato ocenila in izplačala odškodnino lastnikom. Kaj ima in česa nima na razpolago pokrajinska uprava nas. v tem primeru ne more zanimati. Vemo pa, da danes avtomobili vozijo po cesti speljani po zasebnem zemljišču, da denar je bil m je na razpolago tudi za izplačilo odškodnine lastnikom in da bi gotovo drugače ravnali, če bi bila pri gradnji ceste prizadeta kakšna petična osebnost. Spomnimo naj občinsko upravo samo na to, koliko časa se je morala pogajati 2 nekaterimi lastniki zemljišč za razširitev Furlanske ceste do jugoslovanskega konzulata.
To je vse, kar mislimo za sedaj povedati.
S. š.
Iz razpredelnice je zdaj razvidno, da je tradicionalni promet v pristanišču lani napredoval za približno 100.000 ton, kar je sicer zelo malo, vendar pa je treba imeti v mislih tudi težave, ki sta jih na tem področju povzročila junijski spopad med Izraelci in Arabci in zlasti zapora Sueškega prekopa. Postavka «petrolej za naftvod« je dala v lanskem letu 2,250.179 ton, in sicer 2,197.532 ton dovoza, in 52.647 1965
Dovoz	197.186
Odvoz	1,430.631
Skupaj	1,627.817
Tovornjaki so po vsem tem lani pridobili okoli 170.000 ton svežega prometa. Promet je narastel v obe smeri, v smeri proti Trstu za okoli 100.000, o nasprotno smer pa za preostalih 70.000 ton.
Cestna nesreča pri Bazovici
Na državni cesti, ki pelje od
Peska proti Bazovici se je včeraj popoldne okoli 16. ure pripetila preoej huda prometna nesreča, pri kateri se je ponesrečilo kar pet oseb.
Delavec Giuseppe Riosa, star 57 let iz Istrske ulice 64, je povedal, da se je ob omenjeni uri peljal v avtu znamke fiat 500 skupaj s svojo 52-letno ženo Emmo Catta-ruzza - Riosa. Nenadoma je trčil vanj od zadaj 48-letni Albino Zoc-chi iz Ul. S. Martino 22, ki se je peljal z avtom fiat 850 skupaj s svojo 46-letno ženo Livio Rossi-Zocchi in 21-letno hčerko Elvio Zocchi.
Po Riosovem pripovedovanju je Zocchi prehiteval njegov avto, toda trenutek pozneje je še neki drug avto prehiteval Zocchija. Policijski organi so ugotovili pozneje, da je drugo prehitevanje zagrešil 58-letni Oreste Petronio iz Ul. D’Alviano 13. Zaradi trčenja sta
6,596.583 ton, odvoz 2,094.139 ton, skupaj obe postavki 8,690.722 ton. V primerjavi z letom 1966 je naše pristanišče po teh podatkih v lanskem letu pridobilo kar 2,350.000 ton svežega prometa. Toda slika je povsem drugačna, če iz celotnega prometa izločimo dovoz surove nafte za naftovod Trst-Ingolstadt. Tako prečiščeni podatki dajo naslednjo sliko:
1966	1967
4,449.436	4,399.051
1,891.794	2,041.492
6,341.230	6,440.543
ton odvoza, ko sta dve ladji kmalu po zapori Sueza nakrcali surovino za neko marsejsko čistilnico kar iz hranilcev pri Dolini, da ne bi zamudili dostavnega roka s cir-kumnavigacijo afriške celine.
V nekoliko večji meri pa je lani narastel blagovni promet po cesti. Po podatkih statističnega urada tukajšnjega vladnega komisariata se je namreč ta promet v zadnjih treh letih razvijal takole:
1966	1967
203.249	301.323
1,560.926	1,633.504
1,764.175	1,934.827
avtomobila Riose in Zocchija zletela s ceste. Riosa je trčil čelno v neko drevo ter se zato najhuje poškodoval: na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice se bo moral zdraviti dva meseca. Ostalim potnikom avtomobilov so nudili le prvo pomoč. Ponesrečence so prepeljali v bolnišnico deloma z rešilnim avtom RK in deloma z avtom karabinjerjev.
vladala. Prav tako je bila zelo skrbno pripravljena funkcionalna scena in seveda scenska glasba tehnično vodstvo in razsvetljava, za kar je poskrbel Sandi Pertot.
Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je mlade igralce nagradilo prisrčnim ploskanjem ob koncu vsakega dejanja, posebno pa ob zaključku celotnega dela. Mladi igralci res zaslužijo prav tolikšnega
obiska, kot je bil na premieri, tudi na naslednji predstavi, ki bo v
torek u isti dvorani ob 20.30. K podrobnejšemu poročilu se bomo sicer še povrnili.
Važen sestanek učiteljev in profesorjev
Jutri, ob 18. uri, bo v Gregorčičevi dvorani sestanek učiteljev in profesorjev, ki so začasno nastavljeni ali pa so postali stalni v lanskem letu ter jih zanimajo pojasnila za odkup službenih let za ureditev pokojnine in odpravnine. Sestanek sklicuje Sindikat slovenske šole, ki bo nudil prizadetim vsa potrebna pojasnila.
Umrla je Katarina Sulčič vd. Bogateč
Včeraj je za vedno zatisnila oči Križanka Katarina Sulčič vd. Bogateč, ki je dočakala 88 let. Pokojnica, katere družina je bila ve-
dno trdno zavedna, je v življenju marsikaj prestala. Njen sin Pieri-
no, že predvojni komunist, ki se je pred fašizmom zatekel v Jugoslavijo in tam prestal tri leta ječe v Sremski Mitroviči, je odšel, takoj ko je prišel iz zapora, v Španijo, kjer je pri Madridu padel. Zaradi njega tudi mati doma ni imela miru pred fašisti. Sin Mirko je bil pri partizanih, pa je zaradi bolezni prišel začasno domov; po ovadbi so ga Nemci ujeli in zaprli v Coroneo — končal pa je kot eden izmed 51 obešence- v Ul. Ghega. Pa tudi zet Marčelo Tretjak je padel kot partizan pri Cerknem.
Lueiano Posar v občinski galeriji
Jutri, v ponedeljek, 29. januarja ob 18. uri bo otvoritev osebne razstave v Občinski galeriji na Trgu Unita. Razstavo, prireja tržaški slikar Lueiano Posar. Umetnik je študiral najprej pri Virgiliu Gui-diju na beneški akademiji in nato nadaljeval študije v Firencah kot eden najbolj priljubljenih učencev T. Carene. Slikar se bo predstavil z vrsto del iz poslednjega razdobja. Razstava bo odprta do 6. februarja in sicer po običajnem urniku: med tednom od 10.000 do 13.000 ter od 17.00 do 20.00 ure, ob praznikih pa od 10.00 do 13.00 ure.
Ganjena od številnih izrazov pozornosti, ki sem jih bila deležna ob svojem življenjskem jubileju, si štejem v dolžnost, da se zahvalim vsem, ki so me na kakršenkoli način počastili.
Predvsem pa se moram zahvaliti Slovenski kulturno gospodarski zvezi, Dijaški matici, Slovenski prosvetni zvezi in o-bema slovenskima dijaškima domovoma kakor tudi vsem govornikom, pevcem, prijateljem in znancem, ki so mi poklonili darila in cvetje in se potrudili, da me s svojo prisotnostjo počastijo na prelepem večeru v soboto, dne 20. januarja 1968 v Slov. dijaškem domu v Trstu.
Vsem še enkrat prisrčna in iskrena zahvala!
Antonija čok
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
Danes, 28. jan. ob 16. uri:
Oscar Wilde
KAKO VAZNO JE BITI RESEN!
(komedija v treh dejanjih!
Abonma okoliški.
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom. Rezervacije na tel. 734-265.
V nedeljo, 28. t. m. bodo vozili avtobusi za okoliški abonma po temle voznem redu:
Avtobus št. 1: Prečnik 14.35, Šempolaj 14.40, Trnovca 14.45, Salež 14.55, Veliki Repen 15.10, Bift-čiki 15.15, Prosek 15.20, KoTitovel 15.20.
Avtobus št. 2: Sesljan 15., Nabrežina 15.10, Sv. Križ 15.15.
Gledališča

Včeraj-danes
Približno pred desetimi leti se je Katarina Bogateč preselila v mesto k hčeri Danili ter živela skromno življenje težko preskušene ženske,
ki je za svoje prepričanje v življe-- ilt ............................
nju mnogo žrtvovala Naj ji bo časten spomin!
Danes popoldne bo jubile
v Bazovici 70. jubilejni občni zbor Zavarovalnice za goje jo živino. O zavarovalnici podrobneje poročamo v posebni prilogi. Čestitamo in želimo, da bi zavarovalnica uspešno delovala, se krepila in napredovala.
PRIMORSKI DNEVNIK
Mali oglasi
PETNAJSTLETNEGA FANTA ali DE.
KLE z znanjem slovenščine In Italijanščine Išče trgovina konfekcije Esmeralda — Corso U. Saba 3.
MALI BILIARD In miniaturni nogomet prodam po ugodni ceni. Telefon 41592.
Edinstvena zbirka najpomembnejših stvaritev iz zakladnice svetovne umetnosti
Umetnost v slikah v slovenščini
18 knjig 4800 strani 5000 slik
tiiaiUa ktijigoiM
TRST - Ul. sv. Frančiška 20 - Tel. 61.792
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
priredi od 12. do 15. aprila 1968
VELIKONOČNI IZLET V LONDON
s posebnim letalom, ki bo najeto nalašč za to priložnost.
PROGRAM
12. april (petek)
Ob 7.00 sestanek vseh udeležencev na ljubljanskem letališču
Bmlki.
Ob 8.00 odhod letala DC-6B prek Avstrije, Nemčije, Belgije ln Francije za London, s prihodom na letališče Gatwick ob 12.30. Kosilo bo servirano v letalu.
Ob 13.00 odhod z letališča v hotel blizu Hyde parka, kjer bodo izletniki odložili prtljago, potem pa bo takoj ogled mesta s posebnim avtobusom in vodičem. Večerja in prenočišče v hotelu.
Po večerji možnost ogleda najpopularnejše londonske revije «The Black & White Minstrel Show».
13. april (sobota)
Zajtrk v hotelu. Dopoldne prosto za morebitne nakupe ali samostojne razglede mesta. Kosilo v hotelu. Popoldne nadaljevanje skupinskega ogleda Londona s posebnim avtobusom in vodičem. Večerja v karakterističnem londonskem lokalu. Prenočišče v hotelu.
14. april (velikonočna nedelja)
Zajtrk v hotelu. Ob 9.30 odhod s posebnim avtobusom in vodičem v Windsor, kjer bo tudi kosilo. Ogled kraljevske palače, na povratku pa še znanega parka Hampton Court. Večerja in prenočišče v hotelu.
15. april (velikonočni ponedeljek)
Zajtrk ln kosilo v hotelu. Ves dan na razpolago za zasebne oglede mesta, nakupe ali obisk galerij in muzejev.
Ob 18.00 odhod z avtobusom na letališče Gatwick, odhod letala za Ljubljano ob 20.00 s prihodom na Brnike ob 24.00. Večerja bo servirana v letalu.
ja od Ljubljane do Ljubljane je za člane Slopa 72.000 lir. V
Cena potovanja	_ __
venskega kluba 68.000 lir, za neči uie pa 72.000 lir. V ceni so vštete vse storitve, ki so navedene v programu. Posebej se doplača le 625 lir letališke takse (direktno na letališču Bmlki), ter morebitni prevoz s posebnim avtobusom od Trsta do Ljubljane in nazaj (2.200 Ur).
Vpisovanje sprejema potovalni urad «AURORA» v Ul. Cice-rone 4, tel. 29-243, in sicer do 15. februarja letos. Na razpolago je le 90 prostorov, zaradi česar prosimo, da z vpisovanjem pohitete! Ob vpisu je treba plačati 20.000 Ur, ostanek pa v štirih mesečnih obrokih po ca. 12.500 Ur.
Slovenski klub vabi tržaške in goriške Slovence, da se v čim večjem številu udeležijo tega zanimivega izleta!
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 27. januarja 1968 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa Je 22 oseb.
UMRLI SO: 73-letni Vincenzo Car-nicelll, 69-letna Antonia Sponza, 86-letna Margherita Falusa vd. Foschi, 69-letni Paolo Campanella, 72-letni Ni. colo Ferfoglia, 67-letna Giuseppina Možina vd. Santin, 41-letna Fulgida Felician por. Schiavolin, 65-letna Ca-terina Bigollo, 63-letni Giuseppe Du-ria, 77-letni Alessandro Rotigni, 68-letni Michele Veronese, 71-letna Maria Rocco vd. Cecchetti, 77-letna Antonia Bonifacio, 81-letna Margherita Resacco vd. Gianardi, 67-letni France, sco Cremoli, 70-letni Giovanna Varda-basso vd. Bussignach, 45-letni Claudio Bertos, 80-letni Giusto Visintin, 9C-letna Giuseppina Vitri, 76-letni Artu-ro Puccioni, 82-letna Maria Iugovaz vd. Radin. 82-letna Anna Maria Luc-chesi,
OKLICI: Mehanik Nevio Vascotto in tekstilna delavka Giovanna Fadda, u-radnik Mario Cossino :n gospodinja Amelia Callegaris, uradnik Dario Am-brosetti in učiteljica Orietta Aristei, pomorski strojnik Nereo Bondel in delavka Maria Antonini, uradnik Ste-lio Codiglia in učiteljica Anna Maria Bertazzoli, mehanik Sergio Degrassi ln trg. pomočnica Gigliola Fontanot, zastopnik Giacomo Trebez in trg. pomočnica Fausta Ferfoglia, šofer Renato Milanese in trg. pomočnica Elda Spillar, uradnik Aldo Jacobini in natakarica Laura Brandolisio, pleskar Pietro Maniglia in gospodinja Sonia Ražman, uradnik Antonio Delta Roc-ca in uradnica Maria Venezian, kemik Guido Viezzoli in gospodinja Maria Breggio-n, hidravlik Enzo Paoletti in trg. pomočnica Liliana Prelc, hidravlik Mario Klaus in uradnica Luciana Favento, zdravnik Roberto Zanutto ln uradnica Grazieila Blomgren, mizar Carlo Calzi in trg. pomočnica Magda Carli, zastopnik Livio Santoro in gospodinja Alessandra Marussi, inženir Claudio Pedio in uradnica Anna Maria Tommasi, uradnik Nicola Soldano In trg. pomočnica Bruna Mačehi, kapitan strojnik Pietro Sollecito in u-radnlea Lucia Ganduslo, šofer Martino Vemer in učiteljica Mileva Martel-lanl, uradnik Fulvio Baroncini In frizerka Laura Tamburlini, častnik An-drea Nervi in doktorica političnih ved Franca Marsilli.
DANES OB 9.30 DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE
(Ul. S. Nicolč 11)
Kongres tržaške pokrajinske federacije vsedržavne zadružne zveze
(LEGA NAZIONALE COOPE-RATIVE MUTUE)
GLASBENA MATICA
TRST
V SREDO, 31. JANUARJA 1968 OB 20.30 V KULTURNEM DOMU
solistični
koncert
Sodelujejo:
BOŽENA GLAVAK mezzosopran
MITJA GREGORAČ tenor ALOJZIJ MORDEJ čelo MARIJAN LIPOVŠEK klavir
Prodaja in rezervacija vstopnic pri Glasbeni matici v Ul. R. Manna 20, tel. 29779 ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni gledališča v Ul. Petronio 4, tel. 734265.
PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN IZ NABREŽINE
priredi jutri, 29. t. m. ob 20.30 predavanje dr. Borisa Pahorja o temi:	Slovenska
etnična skupnost včeraj in danes.
Vljudno vabljeni I
Verdi
Danes, ob 16 uri zadnja predstava treh enodejank, ki so žele tako pri občinstvu kot prt kritiki zelo lep uspeh. Nastopajo isti izvajalci kot pri prejšnjih predstavah. Abonma dnevni.
Stalno gledališče
Živo pričakovanje vlada za prihod Giorgia Strehlerja. Ta imenitni Tržačan. ki je tudi ravnatelj milanskega Piccolo Teatro, se vrača v Trst po mnogih letih Nastopil bo z Miivo v recitalu «Io. Bertolt Brecht«, in sicer v Avditoriju v dneh 31). in 31. januarja In 1. februarja. Za te tri izredne predstave bodo tmelt abonenti Stalnega gledališča 50-odstotni popust (z bonom za popust št. 5).
Opozarjamo, da pričenjajo vstopnice že zmanjkovati!
Sijajna komedija «Kazporoka» U' divorzio) se bliža svoji stoti predstavi. Ta redek primer bo Stalno gledališče iž Aquile z igralci in upravo proslavilo v ponedeljek v Časnikarskem krožku.
Predstave: danes bosta dve predstavi, in sicer ob 16.30 in ob 20.30.
Kino
Nazionale 14.00 «E1 desperado«. An-drea Giordana. Technicolor Techni-scope. Prepovedano mladini pod lL letom.
Excelsior 14.00 «Gangster story». War-ren Beatty, Faye Dunaway. Technicolor. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom.	,
Fenice 14.00 «Vivere da vigliacchi, morire da eroi«. Technicolor.
Eden 16.00 «lo. due figlie, tre vali-gie« Luis de Funes Technicolor. Najzabavnejši film leta
Grattacielo 14.30 «L’uomo, l'orgogli° e la vendetta«. Franco Nero. Barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) 14.00 «D»Ue Ardenne ali 'interno«. Technicolor. F. Stafford, Daniela Bianchi, J. Ireland m Curt Jurgens.
Alabarda 14.30 «Due stelle nella pol" vere«. G. Peppard, Dean Martin >n Jean Simmons. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 14.00 «La battaglin del giganti«. Barvni film z najbolj znanimi igralci v napetih vlogah.
Moderno 16.00 «Colpo su colpo«. Fr-Sinatra. Cinemascope Technicolor.
Cristallo 14.30 «1 due vigili«. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia. Technicolor Techniscope.
Garibaldi 16.00 «L’uomo di Hong Kongu. Paul Belmondo, Uršula An-dress. Technicolor.
Capitol 14.00 «La copia piu bella del mondo«. W. Chiari, A. Celentano, Rita Pavone in drugi znani pevci.
Aurora 14.00 «Guerra, amore e fuga«. P. Nevvman. Technicolor.
Astoria 14.30 »Avventure m Orlente«. Technicolor Elvis Presley.
Impero 14.30 «11 lungo duello*. Y. Brunner, T. Hovvard. Technicolor.
Astra 14.00 «11 buono, U brutto, il cat. tivo«. Napet barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 14.30 «L’aventurie-ro». A. Quinn, R. Schiaffmo. Technicolor.
Ideale 14.30 «ursus nella terra di fuo-co». Claudia Mori. Technicolor.
Abbazia 14.30 «Uu maledetto imbro-glio«. Claudia Cardinale, F. Fabrizl. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Ljudska prosveta
V p.d. «Igo Gruden« bo jutri, 29. t.m., predaval prof. Boris Pahor o političnem razvoju naše etnične skupine po drugi svetovni vojni. Predavanje bo ob 20,30 v prosvetni dvorani v Nabrežini.
KONZORCIJ PRIDELOVALCEV VIN TRŽAŠKE OBČINE
vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR
kl bo v sredo, 31. t. m. v prostorih gostilne «Pri Verenl« v Križu, pričetkom ob 20. uri.
Včeraj nas je za vedno zapustil® naša draga mama
Katerina Sulčič vd. Bogateč
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, 29. t. m., v Sv. Križu ob 13.30.
Žalujoče hčere z družinami, sin z družino in drugi sorodniki
Trst, 28 Januarja
1968
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 9.39 do 19.30)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6, Ul. Diaz 2 (tel. 36-747). Alla Salute, Ul. Giulia 1 (tel. 95-369). Picciola. Ul. Orlani 2 (tel. 90-207). Vernari, Trg Valmaura U (tel. 812-308).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1 (tel. 94-115). Croce Verde, Ul. Settefonta-
ne 39 (tel.	90-857). Ravasinl,			Trg	Li-
berta 6 (tel. 38-981).		Testa	d'(	Dro,	Ul.
Mazzini 43	(tel. 37-816).				
	LOTERIJA				
BARI	77	42	74	7	47
CAGLIARI	20	56	79	62	55
FIRENZE	6	70	83	51	2
GENOVA	33	43	57	62	54
MILAN	82	16	9	2	60
NEAPELJ	12	15	26	7	21
PALERMO	25	64	84	12	1
ROMA	64	75	59	38	80
TURIN	10	28	49	75	68
BENETKE	34	63	3	8	41
	ENALOTTO				
2 11	X 2 1 12 1		X	1 2	
Kvote					
12 —	3.044.000	lir			
11 —	122.700				
10 —	11.100				
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob nedavni izgubi našega dragega moža, očeta, brata, nonota in tasta
ALOJZIJA GORNIKA
Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru »Lipa«, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin dragega pokojnika.
žalujoča žena Štefanija, sin Aldo z ženo Sonjo, hči Lilijana z možem Ninom, bratje, vnuki in drugi sorodniki
Bazovica, Gropada, Eeograd, Trst, 28. januarja 1968.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Alojzi. Je Birse daruje družina Gec 1000 lir za Dijaško matico.
N.N. daruje 2.500 lir za Dijaško ma tleo in 2.500 Ur za Športno združenje «Bor«.
Pepca rožarca s Ponterossa daruje 1.000 lir za Dijaško matico.
V počastitev spomina pok. AJoJziJe Kobol daruje Valerija Kocjančič 1.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Alojza Gornika darujeta Alojz in Zora Križ-mančlč - Gropada 43 1.000 lir za Dijaško matico.
Ob prvi obletnice smrti Josipa Pav šlča daruje družina Pavšič 5000 lir za Dijaško matico.
ZAHVAL A
Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dragega moža, očeta in deda
IVANA BANA
se toplo zahvaljujemo.
Prisrčna zahvala č.g. župniku g. dr. Milanu Starcu, sorodni-gospodarskemu društvu, športnemu društvu Primorje godbenemu društvu, pevskemu zboru, vsem darovalcem cvetja n tistim, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
žalujoče družine: Ban, Cemjava, Blažina in Degerstrom
Prosek, Massachussets, 28. januarja 1968
ZA H VA L A
„ . Vsem, *tl so znatni sočustvovali in spremili na zadnji poti našo predrago mamo in nono
LOJZKO BIRSA
se iskreno zahvaljujemo.
Enaka zahvala vsem darovalcem vencev In cvetja ter vsem 1 so na kateri koli način počastili njen spomin.
Trst. 28. januarja 1968
žalujoči ostali
OB DANAŠNJEM JUBILEJNEM OBČNEM ZBORU
Zavarovalnica za govejo živino v Bazovici je imela in še ima zelo važno vlogo
Ena izmed najstarejših tovrstnih ustanov na Tržaškem in v Italiji Zakaj bi se morala obnoviti tradicija zadružništva na Tržaškem
Danes je v Bazovici 70. obč-ni zbor ((Zavarovalnice za govejo živino« v kateri so vela njeni živinorejci iz Bazovice, Gropade, s Padrič «n z Jezera. Današnj: občni zbor ima torej večji, Širši pomen in važnost, ker se s tem proslavlja 70-letnica ustanovitve in nepretrganega delovanja ustanove, ki je preživela dve svetovni vojni in ki ima ter je imela skozi desetletja in hude čase veliko vlogo ter pomen za gospodarski obstoj članov in ohranitev živinoreje v omenjenih vaseh Mirne vesti lahko trdimo, da bi v teh 70 letih, zlasti v kritičnih dobah, marsikatera kmetija propadla in da bi bilo zdaj mnogo več praznih hlevov če si ne bi živinorejci z združenimi močmi, s svojo zavarovalnico medsebojno pomagali v stiski in nesreči. Zato se danes s hvaležnostjo spominjamo pobudnikov in ustanoviteljev zavarovalnice ter vseh. ki so jo požrtvovalno in nesebično vodili. da je učinkovito delovala, premagovala težave in prestala viharje.
Dobro, koristno in potrebno je, da ob današnji jubilejni proslavi te naše zavarovalnice, ki je ena izmed najstarejših, če ne morda naj starejša tovrstna ustanova v Italiji, navedemo nekaj misli ter pridemo do zaključkov in sklepov, ki nam bodo koristili pri naših naporih za gospodarski obstoj in napredek posameznika in skupnosti. Naši predniki so ustanavljali vzajemne zavarovalnice, pogrebna društva, hranilnice in posojilnice itd. pred 60, 70 in več leti, da so si pomagali iz težav v nudih časih. Niso imeli še nobenih izkušenj, razmere pa so jih silile, da so združili svoje sile. Geslo je bilo «V slogi je moč», pobudniki pa so bili prosvetni delavci, učitelji in razgledani možje, ki so bili nesebični in so uživali ugled med ljudstvom. Nekatere take ustanove so se ohranile in še delujejo, druge pa je zatrl fašizem ali so same ohromele. Čeprav je preteklo že toliko let od njihove ustanovitve, imajo ustanove, ki so se ohranile še vedno važno vlogo in so zelo koristne. Ko listamo po starih, zarumenelih društvenih knjigah, beremo poročila o občnih zborih in sejah odbora, nas misli zanesejo desetletja nazaj, občudujemo vestnost, skrb in požrtvovalnost raznih predsednikov, tajnikov in odbornikov, ki so opravljali to delo brez posebnih nagrad, vživimo se v tedanje čase in razmere, ki niso bile rožnate. Pred nami se ustvarja slika iz življenja naših prednikov iz drobca zgodovine naših krajev. V nas se ob tem listanju utrjuje hvaležnost in občudovanje, obenem pa pomislimo na današnje razmere in potrebe.
Predvsem se nam vsiljuje
vprašanje, zakaj je v naših ljudeh, kljub stari tradiciji, ki jo imamo, skoraj zamrla zavest o vzajemni obliki samopomoči .zadružna misel, ki je v raznih državah kvas in jamstvo gospodarskega napredka. Holandska je že klasičen primer, pa tudi v nekaterih pokrajinah Italije kmetijsko zadružništvo se vedno bolj uveljavlja in vladne oblasti izjavljajo ter izdajajo ukrepe, zlasti za ustanavljanje in delovanje zadružnih oblik sodelovanja med kmeti. Tudi avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina je že začela po tej poti. Vendar pa nismo še našli prave poti ter primernega načina, da bi tudi med našimi kmetovalci spet zaživela zadružna zavest.
Za živinorejce na našem področju je eden izmed glavnih problemov, ki terja rešitev, vprašanje cene mleka. Kje je rešitev? Na to vprašanje ni lahek odgovor, vendar se nam zdi, da bi bila ena izmed primernih rešitev prav v zadružni, društveni obliki nabiranja in prodaje mleka, nakupa krmil, uporabe večjih strojev in vzreje plemenske živine. Prepričani smo, da bi na ta način ne samo ohranili naše kmetijsko gospodarstvo, ampak tudi omejili beg mladine s kmetij in zagotovili napredek našega kmetijstva.
Zavarovalnica za govejo živino v Bazovici, ki se je prvotno imenovala ((Vzajemno podporno društvo za zavarovanje goveje živine« je bila ustanovljena leta 1898. Glavni pobudnik za njeno ustanovitev so bili tedanji nadučitelj Jože Pertol iz Barkovelj, prvi predsednik Peter Križmančič «Petrač» in Miha Ražem. Zavarovalnica šteje zdaj 123 članov (Bazovica 60. Gropada 39, Padriče 19 in Jezero 5). V preteklem poslovnem letu je bilo zavarovanih skupno 406 glav goveje živine. Ne bomo tu navajali podatkov o prispevkih, ki so jih člani prejeli za zdravila za živinozdravnika in v primerih zakola, lahko pa poudarimo, da je bila zavarovalnica v veliko oporo in pomoč članom. In to ne samo zaradi prispevkov, ki so jih prizadeti prejeli. Zavarovalnica se je po svojih močeh zavzemala in se zavzema za rešitev nujnih problemov živinoreje, zdaj sodeluje pri asanaciji živine in med svojimi člani goji čut medsebojne pomoči.
iz nekaterih bližnjih vasi prihajajo želje živinorejcev, da bi se priključili k tej zavarovalnici. O tem se morajo prod vsem sami dogovoriti in nato mora o sprejemu .oziroma priključitvi drugih vasi odločati
Za to prilogo je dala svoj denarni prispevek Zavarovalnica za govejo živino v Bazovici.
občni zbor, ali odbor. Vsekakor pa se nam zdi zamisel zelo dobra. Več članov bo imela zavarovalnica, močnejša bo v skupr.o korist. Bazen tega pa bodo živinorejci, ki zdaj nimajo zavarovane svoje živine, uživali ugodnost; zavarovanja. Taka močna za varovalnica bo tudi laže dajala in izvedla razne nove po bude v korist živinoreje.
Tako vladne kot deželne in krajevne oblasti zatrjujejo, da jim je pri srcu napredek živinoreje. Na Krasu .zlasti pa na področju, na katerem deluje zavarovalnica za govejo živino v Bazovici, jg živinoreja glavni steber kmetijskega gospodarstva. Zavarovalnica, ki danes proslavlja 70-letnico svojega obstoja in delovanja, je dokazala in potrdila, da je čvrsta in da ima še vedno /až-no nalogo in koristno vlogo. Na to opozarjamo pristojne organe, ustanove in oblasti, zlasti deželno upravo, da bodo znale upoštevati in ceniti delo zavarovalnice ter ji dajale potrebno pomoč, da bo lahko še bolj koristila ne samo svojim članom, ampak prispevala k okrepitvi in razvoju tukajšnje živinoreje.
A. Bubnič
DANES V BAZOVICI
70. JUBILEJNI
OBČNI ZBOR
ZAVAROVALNICE ZA GOVEJO ŽIVINO
DANES, 28. JANUARJA, V PRVEM SKLICANJU OB 15. URI, BO V KINO DVORANI V BAZOVICI 70. JUBILEJNI OBČNI ZBOR ZAVAROVALNICE ZA GOVEJO ŽIVINO S SLEDEČIM DNEVNIM REDOM:
OTVORITEV
POZDRAVNI GOVOR PREDSEDNIKA POROČILO TAJNIKA POROČILO BLAGAJNIKA PODELITEV DIPLOM IZVOLITEV ODBORA SKLEPI
PRIZNANJA ZA ZASLUGE
Na svoji zadnji seji pred današnjim občnim zborom je odbor zavarovalnice sklenil, da se na jubilejnem občnem zboru ob 70-let-nici zadruge podelijo v znak priznanja ena zlata kolajna in 11 častnih diplom zaslužnim in dolgoletnim odbornikom ter najstarejšim članom.
Zlato kolajno in diplomo prejme ALOJZ KRIŽMANČIČ iz Ba-zovice, revizor, odbornik od leta 1927.
Diplomo prejmejo:
ZORO GRGIČ iz Bazovice, predsednik MIRO KRIŽMANČIČ iz Bazovice, tajnik EDVARD GRGIČ iz Bazovice, blagajnik VINCENC KRIŽMANČIČ iz Bazovice JOŽEF MARC iz Bazovice JUST GRGIČ iz Padrič RAFAEL GRGIČ iz Padrič FRANC MOŽINA iz Gropade FRANC KALC iz Gropade FRANC GUSTINČIČ z Jezera
Sedanje razmere in potrebe živinoreje na tržaškem področju
Na Tržaškem je bilo lani skupno 3444 glav goveje živine, m sicer 143 več kot leta 1966. Podatki za posamezne občine so naslednji :
1465
Trst
Milje
Dolina
Repentabor
Zgonik
Nabrežina
glav
161
623
210
511
474
Največ glav goveje živine je torej v tržaški občini, najmanj pa v miljski. Sorazmerno s številom prebivalstva je največ goveje živine v repen-
tabrski in egoniškri občini.
Letna proizvodnja mleka na Tržaškem znaša 53.631 stotov, potrošnja pa 252.420 stotov. To pomeni, da domača proizvodnja krije le dobro petino potrošnje. Največ živinorejcev ima v hlevu od 2 do 5 glav goveje živine, le dva imata več kot 20 glav, 8 ali 10 od 11 do 20, približno 100 pa od 6 do 10 glav goveje živine. Skupno je približno 1130 posestev, ki imajo govejo živino, kar pomeni povprečno 3 glave na posestvo.
Na Tržaškem ni še nobene-
ga društvenega hleva (stalla sociale), niti zadružne ali društvene mlekarne.
Živinorejci večinoma prodajo mleko podjetju SALPAT. Odkupna cena mleka je 65 lir. Iz nekaterih vasi še vozijo mleko v Trst, toda vedno manj. živinorejci se pritožujejo zaradi prenizke odkupna cene, ker so proizvodni stroški za 25-30 lir večji. Na proizvodne stroške vplivajo zlasti visoke cene krme in delo. Od rešitve tega problema bo v dobri meri odvisen nadaljnji razvoj, in sam obstoj, živinoreje
Člani dosedanjega odbora zavarovalnice za govejo živino. Nekaterih ni na sliki
Odi. 1912
do danes
Odbor zavarovalnice za govejo živino v Bazovici hrani tajniške in blagajniške knjige od leta 1912 naprej. Tajniki so vestno pisali v knjige potek občnih zborov in odbo-tovih sej, na katerih so razpravljali o raznih zadevah zavarovancev, omenjali pa so tudi tedanje splošne in gospodarske razmere. Blagajniki pa so vpisovali vse prejemke in izdatke ter podatke o številu članstva in zavarovane živine. To delo se seveda nadaljuje vsa leta.
Iz teh knjig je razvidno dolgoletno delovanje zavarovalnice, obenem pa iz njih spoznavamo tedanje razmere, težave in uspehe. Zato je primerno, da ob tej priliki navedemo nekaj izvlečkov in podatkov iz tajniških knjig.
Kmetijska družba za Trst in okolico je aprila 1912 podarila zavarovalnici 175 stotov otrobov, da jih razdeli živinorejcem. Odbor je o tem razpravljal na seji 28. aprila in določil, da se r.a vsako gla-
Pismo
Josipa Pertota pred 30 leti
Ob 40-letnici zavarovalnice je nadučitelj Josip Pertot, ki je tedaj imel že 80 let in je bil bolan, poslal občnemu zboru (9. januarja 1938) naslednje pozdravno pismo:
«Stara prislovica:
»In - Čampi - Vitan.
Dragi mi Bazovci, Gropajci in
Padričani!
Danes praznujete izredno velik dogodek, obhajate 40-letnico ustanove prepotrebne in preko-ristne «Zavarovalnice goveje živine» za te tri vasi. Kot ustanovitelj tega zavoda sem tudi jaz v duhu z Vami. Srčno rad bi bil osebno navzoč, a zdravje mi zaenkrat ne dopusti. Upam, da se bo poteklo vseeno v najlepšej složnosti. Pregovor pravi. Sloga jači, nesloga podira.
Lepa doba štirideset let je kar naenkrat minila, tako se mi dozdeva, res je pač tako, staramo se, hitro, hitro mine čas!
Pokazali ste v tem času, da ste »možje» na pravem mestu, umni gospodarji — živinorejci, uvažajte to panogo, le tako naprej ter bodite v uzgled vsej gornji okolici.
Umna živinoreja je blagostanje, je glavna opora v napredku kmetijstva, je steber, ki ga ni tako lahko porušiti, a nesloga in razcep, po ga gotovo. Bože čuvaj tega!
Jaz sem Vam to preskrbel, nadalje pa Vi skrbite Vašem potomcem, ki Vam bodo vedno hvaležni.
Glavna skrb bodi zavarovalcem, da si poskrbe dobro pasem živine, da jo doma vzgojijo, to je tista glavnica, ki prinaša lepe »dohodke«, ki množi premoženje in olajša življenjske potrebe. Prepričate se lahko sami od kraških sosedov in drugih živinorejcev, kako se jim dobro obrestuje la glavnica.
Pri Vas je to mogoče, ker imate vse pogoje za to: imate polja, travnike, pašnike, za to je pa treba gnoja in gnoja — drugače je vse delo zaman! Zaman! To Vam polagam še enkrat na srce — Gnoj!
Zadoščen sem popolnoma Vašem napredku, pozabljen je ves trud, skrb, delo, vse je že pozabljeno.
Vi zavarovalci pa skrbite le naprej, da za «zlato obletnico» se bo še trikrat toliko pomnožila.
Zavarovalnica: »Rasti«, «cveti», in se »množi«, in jaz pozabljen ne bom.
Bog živi vse udeležence na slovesnosti.
Na zdravje!
JOSIP PERTOT»
Zoro Grgič
vo goveje živine dodeli 25 kg otrobov (Bazovica 9650 kg, Pa-driče 3475 kg, Gropada 4375 kg). Ob tej priliki je Kmetijska družba dodelila zavarovalnici tudi denarno podporo, in sicer 350 kron. (Dobra krava je tedaj veljala 300—320 kron). Kakor prejšnja leta. je poleti zavarovalnica priredila javno tombolo, od katere je imela čistega dobička 131 kron. V jeseni, in sicer 5. novembra, je umrl tajnik zavarovalnice Andrej Racman. Odbor ima isti dan zvečer žalno sejo in sklene, da se kupi venec ter prizadeti družini da podporo 50 kron. Leta 1913 bi morala biti tombola in ples 1. maja, toda c.k. namestništvo ni dalo dovoljenja za tombolo in so imeli samo ples. Tombola je bila 13. julija in je prinesla 259 kron dobička. Na seji 21. decembra 1913 odbor sklene, da ne bodo zavarovali goveje živine v kobilarni v Lipici, če ravnatelj ne bo dovolil vstopa cenilcem.
Prva svetovna vojna. Tudi zavarovalnica kmalu občuti posledice. V vojsko so poklicani razni odborniki, nato tudi blagajnik Jožef Križman-čič, ki pa ostane v vasi in še naprej vodi blagajno do 12. novembra 1916.
Na občnem zboru 10. januarja 1915 tajnik Kmetijske druž-
be Franc Vojsk pohvali odbor. toplo jim priporoča, naj skrbijo za zavarovalnico, živinorejcem pa svetuje, naj si nakupijo močna krmila, ker so se otrobi zelo podražili.
Vojna — Huda prede
Ker so se cene živine naglo zvišale in prejšnja cenitev ne ustreza, razpravljajo o tem na izredni seji 18. aprila 1915 in določijo novo cenitev. V svojem nagovoru predsednik Ivan Ražem med drugim pravi: «Glede na sedanje razmere, je za kmeta dandanes huda. Vse najboljše moči so proč od doma .. Doma se sama žena z otroci trudi, da to malo zemlje obdela, kar jo ima, m
če ji pogine krava, ki je njena edina podpora, jo ne more nadomestiti...»
Ta izredni sestanek, ali občni zbor, je zelo zanimiv tudi zaradi tega, ker so se domačini pritoževali zaradi škode, ki so jo povzročili divjad in izletniki iz Trsta (Enako kot zdaj, po 52 letih!). Dobesedni prepis zapisnika: «Dalje predlaga Josip Grgič iz Padrič zaradi divjačine in zajcev in druge divje perutnine katere so lovci zanesli v naše gozde. Posebno letos je te živali jako polno in delajo že zdaj po mladih setvah obilo škode. Posebno letos, ki smo navezani samo nato kar pridelamo na lastni grudi, se bojimo da nam te živali pokončajo trud in delo naših rok.
«Zatorej člani zavarovalnice noveje živine zbrani na današnjem sestanku se obračajo s prošnjo na c.k. namestništvo da bi apeliralo na društvo lova, da bi se slednje o-ziralo na škodo, ki jo povzroča divjačina ubogemu kmetu in plačalo odškodnino.
«Nadalje predlaga isti radi izletnikov iz Trsta ki nam po naših poljih in travnikih napravljajo mnogo škode s tem da hodijo čez njive, po travi in posipljejo zidove itd.
«Zatorej člani zavarovalnice goveje živine zbrani na današnjem sestanku prosijo c.k. namestništvo da ukrene vse potrebno o tem da se preprečijo nadaljne škode od strani tržaških izletnikov.»
Posledice vojne se vedno bolj čutijo. Močnih krmil sploh ni moč dobiti, primanjkuje sena. Odbor razpravlja o tej pereči stvari na seji 30. januarja 1916. «Ako ne pristopi visoka c.k. vlada, preti pogin naši živinoreji.»
Skrbi po I. vojni
Vojne ni več, vse pa je drago, tudi zdravila za živino. Odbor skrbi, do bodo zdravila za vse vasi. Na seji 13. maja 1919 razpravljajo o prvem primeru izplačila zavarovalnine v lirah. Zaharju Justu iz Bazovice pogine junica, ki je bila zavarovana za 400 kron. Izplačajo mu 160 lir.
Kratka in zanimiva je seja
odbora 7. 9. 1919. Tajnik Miha Križmančič je tako zapisal: «Seja na 7. septembra. Odbor je sklical sejo zaradi ponočne brambe ali po domače runde da se sami varjemo ker smo prišli v slabe čase. Torej govorilo se je da bi 5 ali 6 možev ponoči po vasi čuvarji ker se sliši zmerom od tatov da kradejo živino. In to je bilo sprejeto.»
Na občnem zboru leta 1921 je Gašper čok iz Lonjerja predlagal, da se zavarovalnice združijo v zvezo zavarovalnic. toda predlog ni bil sprejet; 22. decembra 1922 sklenejo, da se ponatisnejo pravila zavarovalnice in razdelijo med člane; 3. februarja 1923 daruje zavarovalnica šol-
Miro Križmančič
skemu društvu 100 lir.
Leta 1921 močno upada cena živine, potrebna je nova cenitev in tako tudi sklenejo.
Tajnik v svojem poročilu na občnem zboru 8. 1. 1922 pravi, med drugim, da je bilo leta 1921 za zavarovalnico precej kritično. Poginilo je 5 krav, zasilnih zakolov je bilo 20, odborniki pa so morali požreti marsikatero zbodljivo opazko itd.
Tega občnega zbora se udeleži tudi inž. Rustja, ki spodbuja člane, naj bodo strnjeni okrog svoie zavarovalnice. Govori jim o kostolomnici in vzrokih te bolezni, kako naj krmijo živino in izboljšajo travnike.
Preprečena razcepitev
Leta 1926 je bilo več primerov zasilnega zakola in odbor je imel preče) sej. Meso so prodajali med člani, ker so ga mesarji plačevali po preveč nizki ceni. Na občnem zboru 13. januarja 1929 opozorijo, da zavarovalnica ne bo izplačala odškodnine v primeru nesreče zaradi malomarnosti. Do tepa leta so bili občni zbori v «Gospodarskem društvu*. Na prvi seji odbora 20. januarja, odbor razpravlja o nujnosti nakupa bikov in sklene, da gre posebna komisija živinorejcev v Švico in tam kupi dva plemenska bika. Na občnem zboru 1930. leta ugotovijo, da se je skrčilo število zasilnih zakolov, leta 1931 pa so se razmere poslabšale in so imeli 23 zasilnih zakolov*. Zavarovalnica je morala plačati velike razlike med zavarovalnino in izkupičkom. Zavarovalnica je v hudi denarni stiski. Na občnem zboru 8. januarja 1933 razpravljaio o zahtevi, da se zavarovalnica mora vključiti v italijansko vsedržavno zvezo zavarovalnic. Občni zbor prepusti odločitev odboru. Predsednik na tem občnem zboru ožigosa delovanje nekaterih hujskačev, ki so hoteli povzročiti razcep zavarovalnice. Pod geslom «V slogi je moč* občni zbor z odobravanjem potrdi izvajanje predsednika. Zavarovalnica je enotna in lahko še naprej nadaljuje s svojim delovanjem. Na tem občnem zboru tudi sklenejo, da ne bodo mesa zaklane živine več prodajali članom zaradi nevšečnosti in trošarinskega davka. Na odborovi seji 21. 1. 1934 sklenejo poslati delegacijo k tržaškemu županu z; zahtevo, da se zviša cena mleka. Na živini se pojavi bolezen spolovil. Lečniki in živi-nozdravniki imajo precej deda. Z zavarovalnico že sodeluje veterinar dr. Križnič in odbor na svoji seji 3. januarja 1936 sklene, da se mu da nagrada 100 lir kot priznanje za zdravljenje okužene živine.
Občni zbor ob 40-letnici je 9. 1. 1938. Finančno si je za-
varovalnica opomogla. Na občni zbor povabijo ustanovitelja, učitelja Josipa Pertota, ki pa zaradi starosti in bolezni ne more priti, pošlje jim pa lepo pozdravno pismo. Na prvi seji 23. januarja odbor sklene, da se zaslužnemu možu pošlje spominsko darilo v znak priznanja, toda 24. aprila je žalna seja odbora, na kateri počastijo spomin zaslužnega moža, ki je tiste dni umrl. Kupili so mu venec za 120 lir.
Na občnem zboru 15. januarja 1939 med drugim razpravljajo o sprejemu članov z Jezera, kar odbor odobri na s- oii seji 10. septembra.
Leta 1941 se pojavi slinavka in parkljevka. O tem razpravlja odbor in sklene, da se v primeru pogina izplača članu celotna zavarovalnina. Bolezen se razširi; odbor sprejme zadevne sklepe, da bi se bolezen omejila.
Slinavka in parkljevka
Prepovedana slovenščina
II. svetovna vojna
S slinavko in parkljevko je prišla tudi druga svetovna vojna. V vojsko je poklican tedanji tajnik, sedanji predsednik Zoro Grgič, nato drugi člani odbora. Na seji odbora 8. junija 1941 razpravljajo o nabavi močnih krmil na račun zavarovalnice in sklenejo, da bodo napravili potrebne korake pri oblasteh za povišanje cene živine za prisilno oddajo. Pritisk fašističnih ob’asti se vedno bolj čuti. Zapisniki občnega zbora 11. januarja 1942 in nadalnjih 4 odborovih sej (1. febr., 3. maja, 2. avg. 25. okt.) so napisani v italijanščini.
Na odborovi seji 31. 1. 1943 — spet napisano v slovenščini — predsednik pojasni zastoj v društvenem delovanju. Med dr igim pravi. «Prišli so gotovi gospodje od milice iz Sežane k predsedniku in zahtevali od njega gotova pojasnila. Nato jih je moral spremiti k blagajniku, kjer so zaplenili vse društvene knjige. Od blagajnika so se podali k g. Mahniču, istočasnemu pregledovalcu računov, tudi njega so nekaj izpraševali, nato so ga kar odpeljali s knjigami vred v Sežano in na srečo so ga tudi kmalu izpustili a knjige obdržali. Prepovedali so kratkomalo poslovanje v slovenskem jeziku ...»
Na jubilejnem občnem zboru 11. jan. 1943 predsednik opiše delovanje zavarovalnice od ustanovitve, omeni čase hude gospodarske krize in fašistične strahovlade, drugo svetovno vojno in zmago nad fašizmom. Občni zbor počasti spomin padlih in vseh umrlih članov. Nato med drugim sporoči, da sta bili ukradeni družini Fonda iz Bazovice dve kravi in da so člani zbrali 85.500 lir prispevkov. Na seji 30. januarja
1949	razpravlja odbor o pristopu v zavarovalnico živinorejcev iz Drage in Gročane ter sklene, da se prej pogovorijo z veterinarjem dolinske občine. Na seji 6. januarja 1950 odbor med drugim sklene, da morajo vsi člani redno cepiti živino proti slinavki in parkljevki. Na seji 8. januarja
1950	odbor med drugim sklene, da se zaprosi ZVU za pomoč zasilnega zakola. Gospodarski odsek ZVU odgovori 17. septembra, da ZVU pomaga kmetom za zboljšanje hlevov, za nakup živine itd., nima pa na razpolago denarja za zaprošeno pomoč.
Na odborovi seji 27. julija 1952 predsednik sporoči, da so živino-zdravniki odklonili zdravljenje spolno obolele živine zaradi pre-
(Nadaljevanje na IV. strani)
JOŽE MARC, NAJSTAREJŠI ČLAN, VAŠČAN IN FARAN PRIPOVEDUJE	pogo\or z dolgoletnim odbormkom
Kako je bilo v Bazovici v starih časih Poslovanje zavarovalnice
Najstarejši Član zavarovalnice za govejo živino v Bazovici, naj-starejši vaščan in najstarejši faran je Jože Marc «Fronc» iz Bazovice štev. 181. Rodil se je namreč 12. marca 1878. Ko je bila zavarovalnica ustanovljena je to-s rej imel 20 let. Njegov oče se je včlanil v zavarovalnico že ob u-\ stanovitvi, Jože pa je postal član ’ leta 1919, ko je po smrti svojega očeta prevzel kmetijo, član zavarovalnice je torej že skoraj 50 let, več let pa je bil član odbora zavarovalnice in Gospodarskega društva.
Te dni smo ga obiskali, da bi nam kaj povedal o starih časih — kaj so delali in kako so živeli v Bazovici pred leti. Možakar krepke postave, kljub visoki starosti, ima še zelo dober spomin. Prav rad pripoveduje o te-' danjem življenju in podoživlja dogodke iz svoje mladosti. Malo je naglušen in noge niso več fantovske, vendar je obljubil, da bo v nedeljo prišel na jubilejni občni zbor.
Razgovor se seveda začne pri ustanovitvi zavarovalnice. Jože se seveda dobro spominja in takoj pove, da je bil glarai pobudnik pokojni nadučitelj Jože Pertot iz Barkovelj, ki je bil velik narodnjak. V tistih letih je bilo na Tržaškem razgibano politično življenje in so se v raznih krajih - ustanavljala prosvetna in gospodarska društva ter zavarovalnice. Tako so v Bazovici leta 1899 ustanovili tudi Pogrebno društvo ter Prosvetno društvo «Lipa», ki še delujeta, leta 1909 pa je bilo ustanovljeno Gospodarsko ali konzumno društvo, ki je delovalo do leta 1928.
«Zakaj ste ustanovili zavarovalnico in druga društva?«
Nekoliko se začudi takemu vprašanju, saj bi moral vedeti, in odgovori na kratko: «Zakaj? Da si pomagamo!«
«So bili kmetje zadovoljni? Koliko se jih je vpisalo v zavarovalnico?«
«Pa še kako zadovoljni. Vpisali so se skoraj vsi, razen dveh ali treh. Saj veste, taki, ki so bolj «zarukani», sami zase in ne razumejo.«
«Kje je bil ustanovni občni zbor?«
«V gostilni Jožeta Urbančiča «Pri lipi«. To je bila najbolj stara gostilna in takrat najbolj znana. Rekli so ji tudi lokanda.«
«Zakaj pa je prenehalo Gospodarsko društvo?«
«Saj veste, kako je bilo tista leta. Fašisti so pritiskali, najbolj fašistični tajnik z Opčin, pa so se nekateri člani prestrašili in se je društvo prodalo, da ga ne bi fašisti zaplenili in pobrali vse. Skoda, škoda! Zdaj bi nekaj imeli.«
Nato nam pripoveduje, kako je bilo v Bazovici ob koncu stoletja in med prvo svetovno vojno, za časa rajnke Avstrije.
V tistih letih je bila Bazovica bolj znana kot Opčine. Skozi Bazovico so vozili v Trst seno, drva oglje, krompir in sadje furmani s Pivke, iz Brkinov in Čičarije Vse je šlo skozi Bazovico, ki je imela takrat pet gostiln. Vsaka gostilna je imela hlev za furmane, kakor imajo zdaj veliki hoteli garaže. Furmani so se ustavili v Bazovici in tu prenočevali, na vse zgodaj pa so odrinili proti Trstu Furmani, ki so vozili seno s Pivke, pa so prenočevali v Lokvi v gostilni pri Muhi. Ko so se vračali in so bili žejni, pa so se ustavljali tudi v Bazovici. V Bazovici je bilo takrat 60 volov, zdaj je še samo eden. Je pa več avtov. Takrat so Bazovke nosile na glavi mleko v Trst, potem so ga vozili z oslički in s konji, zdaj ga z avti.
Pred 70-80 leti je malokateri vaščan imel stalno delo v mestu. Nekateri so «malovarili», tam
Jože Marc
od leta 1890-1895. Potem pa so vozili v Trst «batudo>-gramoz, seveda z volovi. Kdor ni imel volov, je sam nabiral kamenje in pripravljal gramoz, ki ga je spravil do ceste in tam prodal. Skromen je bil zaslužek za trdo delo. Gramoz so vozili do postaje pri Sv. Andreju, potem do Senenega trga. Za 1 kub. m gramoza so pri Sv. Andreju dobili 3 krone, potem pa 30 krajcarjev več. Ob cesti v Bazovici pa so dobili za 2 kub. 1 goldinar in 10 krajcarjev. V Trstu so takrat rabili gramoz za ceste-ulice, ki seveda niso bile še asfaltirane in tlakovane. Največ gramoza so požrle ceste pri Sv. Andreju in pri Sv. Jakobu.
Mleko so takrat prodajali po 12 krajcarjev, za liter vina pa so dali 40 krajcarjev. Za 1 kub. m
Prvi zapisani podatki o Bazovici so iz leta 1336, ko so zgradili prvo cerkev.
Leta 1785 se ustanovi kaplani-ja, prej je bila podružnica Gro-čane.
Leta 1892 je ustanovljena župnija.
Prvi kaplan (1786) je bil pater Ciprijan, kapuciner.
Sola je bila zgrajena leta 1844.
Prvi učitelj je bil Janez Wol-leng (do leta 1848), nato Matija Pavlovič (celih 20 let).
Prvi župnik je bil Janez Vovk.
Cerkevne orgle so kupili leta 1868 v Brescii za 1400 fiorintov.
Bazovica je leta 1806 štela 339 prebivalcev.
Bazovska župnija je imela leta 1806 skupno 576 prebivalcev, leta 1920 jih je bilo 1709, leta 1965 pa 1327.
Na strelišču blizu Bazovice so pod fašistično svinčenko 6. 9.
gramoza, ki so ga sami pripravili in pripeljali v Trst, so torej dobili 7,5 1 vina. Za liter vina pa so morali dati — in ga prinesti v Trst — 3,5 1 mleka. V primerjavi z današnjo ceno kruha in mleka pa je bilo tedaj mleko dražje kot danes. Za liter mleka si namreč dobil kilogram kruha
Ni bilo lahko, ne, življenje v starih časih, pravi naš «Fronc». Trdo je bilo treba delati. Večkrat, verjetno bolj kot zdaj, je suša vse pobrala, živina je bila podvržena boleznim in ni bilo takih zdravil kot zdaj. Seno so kupovali na Pivki, v Čičariji in v Brkinih. Huda je bila za košnjo. *Tudi v Bazovico so prihajali kosci iz Brkinov in iz Čičarije, pa tudi iz Vipavske doline.
Dobro, da so zdaj kosilnice, če jih ne bi bilo, kdo bi sploh kosil travo!
Jože	Marc	se	spominja	tudi
pisatelja Ivana Cankarja, ki je včasih	prišel	v	Bazovico.	Med
njegovimi prijatelji je bil tudi domačin-učitelj Miha Urbančič. Cankar je zahajal v Urbančičevo gostilno «Pod lipo« in v družbi svojih prijateljev rad prepeval slovenske narodne pesmi.
«Ste tudi govorili z njim?«
«Ne.	Veste,	mi	smo bili	preprosti	kmetje	in	si nismo upali
zraven. Ko smo zvedeli, da so Cankar in njegovi prijatelji v gostilni, smo šli tudi mi, da smo poslušali njihove spodbudne besede in petje. To so bili možje.«
Ko sva končala najin pogovor in sem se mu zahvalil za vse, kar mi je zanimivega povedal, sem možakarja spravil še v »škatlico«.
A. B.
1930 padli Ferdo Bidovec, Franjo Marušič, Zvonimir Miloš in Alojzij Valenčič. Skupno z imeni padlih herojev se je tedaj ime Bazovica razširilo po vsem svetu.
Na kraju ustrelitve stoji skromen spomenik.
V Bazovici je:
720 prebivalcev, poštni urad, občinska izpostava, karabinjerska postaja, financarska postaja, postaja gozdne milice, sedež mestne straže, župnijski urad, farna cerkev, osnovna šola, otroški vrtec, prosvetno društvo «Lipa», društvo »Slomškov dom«, športno društvo «Zarja», Zavarovalnica za govejo živino, Pogrebno društvo, kino dvorana, javna telefona (2), občinski ambulato-rij, ambulatorij INAM-INADEL, tovarna sodovke, gostilne (8), bar, pekarni (2), obrtne delavnice (8), mesnici (2). Avtobus-
Alojz Križmančič
Lojze Križmančič iz Bazovice štev. 70 je upokojenec, dela na svoji kmetiji in v glavnem skrbi za svojo živino, član zavarovalnice je postal leta 1924 po smrti svojega očeta, v odboru zavarovalnice je od leta 1927 in je že imel razne funkcije. Zdaj je član nadzornega odbora. Z njim smo se te dni pogovorili o načinu delovanja zavarovalnice.
člani zavarovalnice imajo svoj letni občni zbor običajno v prvi polovici januarja. Pred občnim zborom imajo člani zavarovalnice v posameznih vaseh (Bazovica, Gropada. Padriče in Jezero) svoje sestanke, na katerih izvolijo svoje predstavnike v odboru. Vsaka vas ima svoj vaški odbor s tajnikom. Glavni odbor sestavljajo: predsednik, podpredsednik, glavni tajnik in dva vaška taj-
ne zveze; Trst — Reka — Vreme — Trebče — Fernetiči.
Ob zaietku vasi, blizu postaje gozdne milice, stoji znamenje — «pil», ki ima v kamen vklesan napis;
«Ne vkashe komun nezh s tem pi lem —
Zheger bo niva je gospodar od pila —
Te more stat do perpetua — 1827 —
SMMna — S. Elena FF. GM»
Kakor že pred 52 leti se kmetje iz teh vasi pritožujejo zaradi tržaških izletnikov, ki delajo škodo po travnikih, odmetujejo škatle in razne odpadke. Kmetje se tudi pritožujejo zaradi škode, ki jo povzroča s svojimi orožnimi vajami in tanki.
V	Bazovici se pritožujejo zaradi slabe električne razsvetljave, zlasti v predelih, kjer so zrasle nove stavbe. V starem predelu vasi si želijo boljše vzdrževanje notranjih poti.
V	Bazovici je precej ulic, ki jih je treba poimenovati, nato pa jih oštevilčiti, da ne bo več takega nereda v hišnih številkah.
Bazovci tudi želijo, da bi občina dala na razpolago kos svojega zemljišča v vasi, da bi postavili spomenik padlim.
V	Padričah je tudi nujno potrebno razširiti omrežje javne razsvetljave, ker se tudi v tej vasi zelo razvija gradbena dejavnost.
Padričani se že več časa jezijo zaradi odlaganja smeti in odpadkov v bližini vasi in zahtevajo ureditev cestnih odtočnih kanalov.
V	Gropadi še vedno čakajo na ureditev kanalizacije in se pritožujejo zaradi pomanjkljive javne razsvetljave. Prav tako zahtevajo popravilo poti, ki vodi do mejnega bloka in poti v Padriče.
nika (Padriče in Gropada), blagajnik, 1 zastopnik za Jezero, 3 nadzorniki, 3 cenilci, 3 pomočniki veterinarja aii «lečniki», 6 odbornikov. V odboru so zastopane vse vasi. Na občnem zboru določijo dneve za cenitev živine, ceno (po 3 kategorijah) in tarifo, živino ocenjujejo trije cenilci skupno s tajnikom. Tarifa, ah odstotek zavarovalnine, plačajo zavarovamicl v dveh obrokih. Tarifa znaša zdaj 2 odst. zavarovalne vsote. Zavarovanje traja od cenitve oo cenitve. V primeru, da ima zavarovalnica velike izdatke m jih ne bi mogla kriti, se določi dodatni povišek odstotka.
Kakšne koristi imajo član; zavarovalnice?
Zavarovalnica plača vse stroške za veterinarja in za zdravila
V	primeru pogina zavarovane živine prejme član stoodstotno zavarovalnino ter izplačilo raznih stroškov (za veterinarja, klavnico, prevoz, trošarino itd >.
V	primeru zasilnega zako.a, če je meso užitno, gospodar oroda živino ob navzočnosti enega ali dveh odbornikov, prejme od zavarovalnice razliko od izkupička in zavarovalne vsote ter izplačilo raznih stroškov. V primeru ootre-be si člani pomagajo med seboj.
Dolžnost člana je, da piaca zavarovalnino. da takoj prijavi vsak primer bolezni, ali težkega poroda. »Lečnik«, ki je v vsaki vasi. pomaga sam, ali pokliče veterinarja. če član ne prijavi takoj bolezni, mu zavarovalnica ne izplača nobene odškodnine Razne funkcije v odboru zavarovalnice so častne. Predsednik, tajnik in blagajnik dobivajo letno nekaj sto lir nagrade, kot nekako moralno priznanje.
Lojze Križmančič pravi, da Je zavarovalnica preživljala hude čase v letih gospodarske krize pred zadnjo svetovno vojno, ko nekateri člani niso mogli plačevati zavarovalnice in je bilo tudi mnogo primerov bolezni in poginov živine
ODBOR ZAVAROVALNICE V LETU 1967
Predsednik: Zorko Grgič — Bazovica 191
Podpredsednik:	Miro Žagar —
Bazovica 22
Tajnik: Miro Križmančič — Bazovica 43
Blagajnik: Edvard Grgič — Bazovica 156
Člani odbora za Bazovico:
Andrej Križmančič — odbornik Bazovica 86
Andrej Metlika — odbornik — Bazovica 32
Alojz Križmančič — revizor — Bazovica 70
Franc Skok — pomočnik veter. Bazovica 78
Ludvik Križmančič — cenilec — Bazovica 140
Odbor za Padriče
Just Grgič — tajnik — Padriče 17 Rudolf Kalc — pomočnik veter. Padriče 29
Rafko Grgič — cenilec — Padriče 52
Silvester Grgič — revizor — Padriče 23
Josip Žagar — odbornik — Padriče 70
Milan Grgič — odbornik — Padriče 56
Odbor za Gropado
Viktor Križmančič — tajnik — Gropada 98
Franc Možina — pomočink veter. — Gropada 65
Rudolf Gabrielii — cenilec — Gropada 6
Aleksander Možina — revizor — Gropada 90
Avguštin Sosič — odbornik — Gropada 31
Stanislav Grgič — odbornik — Gropada 14
Jezero
Franc Gustinčič — zaupnik — Jezero 7
Prosvetni dom v Bazovici, ki ga je treba še dokončati
Nekaj iz zgodovine Bazovice
Pritožbe in zahteve za Bazovico, Padriče in Gropado
ItAZCOVOR Z DOMAČIM VCTCRINARJEM DR. HOM KRALJEM	od LETA ,910 DO LETA 1967
Nekatere bolezni goveje živine pri nas Zavarovanih je bilo skupno
v tej izredni prilogi. Ki je posvečena 70-ietmci Zavarovalnice za govejo živino v Bazovici, ta seveda moral biti objavijen tudi stroKovni članek o živinoreji. Namesto stroKovnega članka o eni ali drugi oolezru, o Krmi, itd., objavljamo v poljudni obliki vse-oino dolgega razgovora z bazoviškim rojakom, veterinarjem dr. Leonom Kra jem, KI dobro pozna razmere domače živinoreje 'n sodeluje iot strokovnjak z zavaroval mco.
Fred nekaj leti so bile bolj razširjene razne kužne bolezni goveje živine. Z napredkom znanosti in tarmacevtske industrije je tudi veterinarska služba pri-šia do učinkovitih sredstev. Skupno a sanitarnimi ukrepi in z razvojem sulture kmečkega prebivalstva Je vse to pripomoglo, da se sužne oolezni zdaj ne pojavljajo več tako pogostoma kot pred leti. Ce se pojavijo, kakor npr slinavka m parkljevka, pa se s primernimi ukrepi, cepljenjem itd. prepreči Sirjenje okužbe in večja škoda.
Zlasti v okolici mest, kjer je kolikor toliko lažja prodaja mleka, živinorejci želijo imeti visoko produktivne krave, da 'majo či m več mleka. Take krave pa seveda potrebujejo primemo, visoko Kvalitetno hrano. Toda hrana, krmljenje živine je v naših krajih ostalo več ali manj, razen malih izjem, skoraj enako kot pred leti. Malenkostno se Je izboljšala, vsekakor pa ne v toliki meri, da bi ustrezala potrebam in zahtevam večje in boljše proizvodnje. Splošna ugotovitev strokovnjakov Je ta, da naši živinorejci ne krmijo še pravilno goveje živine, zlasti krav mlekaric. Posledic morda ne opazimo takoj, pozneje pa Jih grenko občutimo.
Zaradi nepravilnega krmljenja, neprimernih m nezadostnih krmnih obrokov se pojavljajo razne bolezni, s katerimi imajo veterinarji opravka po vseh vaseh. Kakor človek in rastline, tako tudi živali potrebujejo določeno količino hrane in v tej hrani določene količine raznih snovi. Pomanjkanje, ali nezadostna količina ene izmed snovi (npr. kalcij, fosfor, železo, vitamini, itd.) povzroča obolenja in negativno vpliva na rast in na proizvodnjo, živinorejec mora vedeli, koliko krme in kakšna krmila potrebuje živina. Količina in sestava obrokov so različni za telice, mlekarice, breje krave, itd. Pri nepravilnem krmljenju in sestavljanju krmnih obrokov se lahko tudi zgodi, da dajemo živini nekatere snovi v preobilni meri in imamo zato nepotrebne stroške. Strokovnjaki so izdelali točne tabele, koliko in kakšno krmo potrebuje živina. Na posameznih področjih pa je treba ugotoviti, kaj vsebuje in česa nima krma v zadostni meri. Da pridemo do teh podatkov. Je treba napraviti analizo sena in analizo travnikov. Ko vemo, kakšnih snovi ni dovolj v senu, pomeni da moramo zboljšati travnike s primernimi gnojili, obenem pa dajati živini taka krmila, ki vsebujejo snovi, katerih ni dovolj v senu.
Navedel bom nekaj bolezni, ki imajo vzrok v nepravilni, nezadostni prehrani.
Puerperalna pareza. Nekaj ur po porodu krava obleži, ne more vstati, ne je, ne pije, se poti, telo se ji ohladi, zvije glavo nazaj, žadnji del telesa je paraliziran.
Vzrok? Glavni vzrok je pomanjkanje kalcija (apna) v krmi. Vsa živina potrebuje kalcij, zlasti pa breja krava za okostje te-.eta in mleko, ki se nabira v vimenu. Takoj moramo poklicati živinozdravnika, ki pomaga s kalcijevimi preparati.
Kostolomnica. živina grize jasli, liže 'zid, žre kose opeke, omet, cunje, v slast ji gre gnojnica, itd. Krava mlekarica ne daje dovolj mleka, žival se ne razvija normalno, se ne redi, počasi hira.
ianko a poiomi noge. Zaužiti predmeta povzročijo kronični črevesni katar in hude poškodbe želodca ter Črevesja. Za kostoiom-nico zbolijo zlasti breje in visoko mlečne krave. Kostolomnid je podvržena zlasti živina, ki ne gre na pašo in živi v slabo zračenih, zatohlih in umazanih hlevih.
Vzrok? Pomanjkanje kalcija, nekaterih rudnin in vitamina D. S pravilnim krmljenjem preprečimo bolezen, živini moramo po-kladati boljše vrste sena in dodati močna krmila. Dnevnemu obroku dodamo nekaj žlic klaj-nega apna in preparate, ki vsebujejo vitamin D. Ne smemo pa iskati rešitve le v nekaj gramih mineralne snovi, ki jih kupimo v trgovini. Ugotovljeno je namreč, da žival slabo izkorišča take neorganske dodatke v krmi. Bolje izkorišča vezane mineralne snovi v krmi, snovi, ki jih sama rastlina vsrka iz zemlje m so postale njen sestavni del. Take snovi žival prebavi skoraj v celoti.
Jalovost. Vedno bolj pogosti so primeri jalovosti. Krava je sicer zdrava, lepo rejena, toda živinorejcu dela preglavice in skrbi, ker se ne obreji. Najrajši bi jo prodal.
Ce niso vmes kakšna obolenja, ki jih živinozdravnik lahko takoj ugotovi, tiči vzrok jalovosti v nepravilni prehrani, pomanjkanju kakšne mineralne snovi ali vitamina, nezadostnem gibanju na zraku. Ko gre žival cs pašo običajno zgine jalovost.
Se nekaj o drugih bolj razširjenih boleznih.
Poporodne infekcije telet. V prvih 10 dneh oteče teličku popek, ima hudo smrdljivo drisko, dobi pljučnico, ali otekline na sklepih nog. Tele pogine, če pa se ohrani pri življenju, hira in ostane šibko.
Vzrok? Infekcija. Pojav je odvisen od lokalizacije infekcije (na primer oteklina na popku pomeni, da Je nastala infekcija na popku, ker ga pri porodu nismo dezinficirali).
Da preprečimo infekcije, moramo pri porodu zelo paziti na snago in higieno. Cist hlev, čiste roke, razkužene naprave, dezinfekcija popka, itd. V primeru infekcije, takoj poklicati veterinarja.
Mastitis, ali vnetje vimena Ta bolezen je precej razširjena. Del vimena oteče in postane trdo, ne daje več mleka. Krava ahko dobi zelo visoko mrzlico, vime jo zelo boli. Ce je pravočasno ne zdravimo, lahko presuši, ali pa nastanejo v vimenu grdi abscesi.
Vzroki. Mastitis povzroči nepravilna molža, nesnaga vimena in stelje, mrzla in vlažna tla (cement). Pri molži ne sme ostajati mleko v vimenu, prav tako pa ga ne smemo izžemati prav do zadnje kapljice, če uporabljamo stroj za molžo, ga ne smemo pustiti, da sesa v prazno, saj ima znak, da mleko ne teče več. Vime mora biti vedno čisto in stelja pod vimenom ne sme biti umazana. Na mrzlem in vlažnem cementu se vime preveč ohladi in je bolj podvrženo obolenju.
Takoj ko zapazimo prve znake obolenja, pokličemo živinozdrav-nika. Zdravljenje traja nekaj dni, posledice pa skoraj popolnoma izginejo do naslednji otelitvi. Ce pa zanemarimo, je nevarnost, da krava presuši (zgubi mleko) na obolelem delu vimena.
Navedli smo le nekatere bolezni, nismo pa omenili tuberkuloze in bruceloze. Tuberkuloza je bila precej razširjena, medtem ko so zelo, zelo redki primeri bruceloze.
V teku je asanacija goveje živine, da se odpravita iz hlevov tuberkuloza ln bruceloza, živinorejci so spoznali, da so zadevni ukrepi potrebni in koristni. Marsikomu je hudo, da mora izločiti iz svojega hleva, prodati kravo, ki se mu zdi zdrava in mu daje dosti mleka, pri pregledu in s
tuberkulino pa ugotovijo, da ima tuberkulozo. Toda prepričati se moramo, da se živinoreja ne bo mogla ohraniti in napredovati, če ne bomo popolnoma odpravili iz vseh hlevov tuberkuloze in bruceloze.
Ko kupujemo živino moramo zahtevati veterinarsko spričevalo, iz katerega mora biti razvidno, da sta bila tuberkulinski in bru-celozni pregled negativna.
Marsikatero bolezen in nevšečnost bomo preprečili, če bomo skrbeli za zadostno in pravilno krmljenje, za higieno in snago. Imeli bomo zdravo živino in več mleka, manj stroškov in večje dohodke. Ko bomo dosegli asa-nacijo goveje živine In popolnoma odpravili tuberkulozo in brucelozo iz naših hlevov, bomo imeli večje in lepše možnosti, da torno dobro prodali plemensko živino ln mleko. Da bomo imeli dobro krmo, moramo izboljšati travnike in pašnike. Da bo živina ostala zdrava, pa moramo tudi skrbeti, da bomo imeli sodobne, zračne in prostorne hleve ter da bomo živino gnali na pašo.
RAZDELJEVANJE NAGRAD ŽIVINOREJCEM
V torek, 30. januarja, ob 10 JO bo v sejni dvorani Trgovinske zbornice — Ul. S. Nicolb 5/A, podelitev nagrad živinorejcem s Tržaškega, ki so se udeležili nagradnega tekmovanja za zboljšanje hlevov.
33.080 glav goveje živine
O delovanju in koristnosti zavarovalnice za govejo živino v Bazovici pričajo tudi statistični podatki (od leta 1910 naprej) o številu zavarovane živine, primerih poginov, zasilnega zakola, števila od borovih sej in občnih zborov ter članstva.
Na podlagi teh podatkov lahko ugotovimo, da je Dilo od leta 1910 do vključno leta 1967 zavarovanih pri tej zavarovalnici skupno 33.080 glav goveje živine. V teh letih je bilo 79 primerov pogina in 506 primerov prisilnega zakola živine. Odborniki so imeli v vseh teh letih 370 sej, oDčni zbon pa so bil: redno vsako leto, tudi med prvo in drugo svetovno vojno. Največ članov je štela zavarovalnica leta 1923, in sicer 255, najmanj lani (123).
Zavarovalna premija se je sukala od 1 odst. do 3 odst. ocenitve. Najvišja premija (3 odst.) je bila v letih 1932, 1934, 1950, najnižja (1 odst.) pa v letih 1923, 1929, 1930, 1938, 1939, 1940, 1941, 1944, 1945, 1958, 1963, 1965.
Odbor je imel največ sej v letih 1912 in 1913, 1914 in 1926.
Največ zavarovane živine je bilo leta 1920, in sicer 743, leta 1921' (738), leta 1913 (733), najmanj pa leta 1967 (406). število zavarovane živine je precej naraslo od leta 1911 (543) do leta 1912 (716), ter;, v letih 1919-1920 (od 670 na 743). V naslednjih letih, in sicer leta 1921 in leta 1922 pa zabeležimo precejšen padec (od 738 na 641), nato pa v letih 1943-44 (od 647 na 520). V zadnjih letih se je število zavarovane živine povišalo v letih 1948-1949 (od 479 na 540), v letu 1950 na 554, leta 1955 pa na 581. Od tedaj beležimo znižanje na sedanje število.
Največ poginov živine je bilo leta 1912 (9) leta 1913 (7) in leta 1920 (6). V zadnjih letih se je število poginov znatno znižalo, kakor se je tudi v primerjavi z dobo od leta 1910 do leta 1940 znatno znižalo tudi število primerov zasilnih zakolov. Zasilnih zakolov , je bilo največ leta 1931 in sicer 23 (na skupno 601 zavarovano 1 govedo).
To jasno dokazuje, kako vplivajo na padec poginov in zasilnih zakolov novi medicinski preparati, veterinarska služba, večja skrb živinorejcev ter Izboljšanje hlevov.
ŠTEVILO ČLANSTVA IN ZA VAROVANE ŽIVINE
ČLANSTVO
Bazovica	6«	Kraj
Gropada	39	Bazovica
Padriče	19	Gropada
Jezero	5	Padriče Jezero
Skupno	123	Skupno
ZAVAROVANA ŽIVINA V LETU 1967
krave	Junice	junčki	voU	biki	Skupno
202	30	2	1	2	240
77	17	2	6	—	102
31	7	6	2	—	46
14	4	—	—	—	18
327	58	10	9	2	406
Zanimivi izvlečki iz društvenih knjig
(Nadaljevanje z II. strani)
majhne plače. Pridelek krme je bil zelo pičel, zato se odbor obveže, da bo posredoval pri oblasteh za pomoč. Predsednik tudi pove, da so na Tržaškem prvič začeli z umetnim oplojevanjem goveje živine. Živinorejci so še nezaupljivi m odbor sklene, da bo zaprosil kmetijski urad, naj priredi tečaj, da bodo o tem kmetje poučeni.
Na občnem zboru 11. januarja 1953 med drugim imenujejo Ivana Mahniča iz Bazovice za častnega člana v znak priznanja za
njegovo dolgoletno delovanje v korist zavarovalnice. Na občnem zboru 10. januarja 1954 se živinorejci pritožujejo, da mesarji nočejo odkupovati stare živine m da se z njimi celo norčujejo O tem problemu razpravlja odbor na svoji seji 17. januarja in povabi na sejo tudi živinorejce s Proseka, iz Trebč, Lonjerja, Ka tinare in repentaborske občine. Vsi se pritožujejo in očitajo mesarjem, da se ne zavedajo, da imajo svoj zaslužek prav od živinorejcev. Ivan Mahnič med dru-
gim opozori: «Ako bodo imeli mesarji za to Se vedno gluha uSesa. bomo prisiljeni da živino zakoljemo sami in razprodamo meso med člani.» Jože Bizjak, re-pentaborski župan, obljubi, da bo posredoval na vseh mestih, kjer se zanimajo za kmetijske probleme, in izrazi željo, da bi se vsi živinorejci na Tržaškem združili po zgledu članov zavarovalnice v Bazovici. Na svoji seji 29. januarja 1956 odbor razpravlja c potrebi zgraditve primerne klavnice in o nujnosti zvišanja cene mleka. Sklene, da bo posredoval pri oblasteh in raznih u-
stanovah. Med drugim tudi sklenejo, da ne bodo prodajali mleka podjetju Marzotto, ker tudi tam ne vidijo lepe bodočnosti.
Maja 1958 je v Bazovici prva razstava goveje živine. Leta 1961 se mora zavarovalnica vpisati v «Federazione delle mutue», leta 1962 umre dolgoletni odbornik Ivan Mahnič.
Na izredni seji 28. oktobra 1962 je odbor razpravljal o problemu obdavčevanja zavarovalnice, ki mora plačevati 2 odst. IGE na dohodke in 15 Ur za vsako
zavarovano glavo. Finančni urad je celo zahteval plačilo tudi za deset let nazaj. Posredovali so na raznih mestih, a zaman. Zaradi suše je bil reven pridelek krme. Odbor posreduje pri ravnatelju Urada za kmetijstvo in med drugim predlaga razne ukrepe v korist živinoreje, in sicer višjo ceno mleka, oprostitev plačila trošarine v primeru zasilnega zakola, asanacijo živinoreje, pri kateri bo zavarovalnica sodelovala.
Dne 1. decembra 1962 zavarovalnica organizira zborovanje živinorejcev iz vseh bUžnjih vasi. j. Skupno s predstavniki kmečkih organizacij razpravljajo o prodaji' mleka in nujnosti zvišanja odkupne cene.
Na občnem zboru 23. januarja i 1966 strokovnjak Italo TagUafer-ro, funkcionar kmetijskega nad-zomištva, pohvaU delovanje zavarovalnice in zavednost članov ter pripomni, da je ta zavarovalnica { ena izmed najstarejših v ItaUji.
Vprašanje cene mleka ni še re- t. šeno in o tem so večkrat raz pravljaU na sejah odbora in na f občnih zborih.
V zapisnikih so vsa leta po- ' drobno navedeni primeri zasilnih zakolov, oboljenj in izplačila odškodnine. Tega nismo navajaU, sicer bi bilo predolgo. Za vsak primer so tajniki zabeležili, če je član spoštoval pravila zavarovalnice ah ne. Ce je bilo vse v redu so mu točno izplačali, če pa ni upošteval pravil, na primer ni takoj obvestil pomočnika ve-terinarija ali odbornika o bolezni živine, mu odškodnino niso izplačali.
Vsekakor so društvene knjige zaklad zelo zanimivih podatkov in pričajo o vestnem ter požrtvovalnem delu odbornikov in zavednosti članov.
mn V SLIKAH
Kg!
V torek je v Slovenskem klubu predaval o stoletnici preporoda na Slovenskem prof. Branko Marušič (desno) iz Nove Gorice. Na sliki je poleg njega dr. Vlado Turina.
^ sredo je v mali dvorani Kulturnega doma v okviru KASTE predaval prof. Boris Mašera iz Gorice o ustroju in delovanju dežele Furlanije ■ Julijske krajine.
^ četrtek po šesti uri zvečer na Proseku in Kontovelu ni bilo ljudi P° cestah. Vsi so sedeli pri televizorjih doma ali pa v društvenih Prostorih (na sliki) ter zaverovani gledali prenos ljubljanske televizije. (Beri članek spodaj!)
IZ BOLJUNCA
„Tiče z "Broda" pri 90 letih še Vedno zdraV in živahen
pri sVojih mlinskih kamnih
Ko smo se v četrtek popoldne pojavili na dvorišču mlina na «Brodu» (v Boljuncu), smo zagledali možakarja, ki je kar »korajžno« žagal debel čok. Vprašali smo ga, ali pozna «Tičeta z Broda«, nakar nam je odgovoril, «Ta sem jaz. Kaj bi radi?« Čudno se nam je zdelo. Ne, ni mogoče, da je ta človek praznoval pred nekaj dnevi kar 90. rojstni dan. še enkrat smo ponovili: «Kaj, da ste vi Tiče z Broda. Prav tisti, ki je praznoval v torek 90 let?« Z močnim in lepozvenečim glasom nam je odgovoril: «Nisem jih praznoval, ampak imel pa sem jih, in prav v torek 23. t. m. Samo počakajte malo, da grem v mlin, da ustavim kamen, ker, če se pokvari, ga moram sam popraviti. Današnja mladina ne zna nič«. Tako nam je odgovoril ter še nadaljeval: »Veste, dokler sem jaz živ, mora mlin vedno teči. Ko pa bom umrl, pa naj napravijo, kar hočejo«. Nato jo je Tiče mahnil v mlin ter skoraj skočil po stopnicah do mlinskega kamna, ki se je vrtel in mlel vse jutro.
Matija Petaros, ah »Tiče z Broda« kot ga vsi kličejo in ga pod tem vzdevkom bolj poznajo, je najstarejši mlinar v naši okolici. Prav gotovo pa je najstarejši tudi v vsej deželi. Rodil se je 23. januarja 1877 v Boljuncu. Oče je bil delavec, ki je v prostem času tudi obdeloval nekaj zemlje. Matija je imel še druge sestre in brate, tako je moral takoj po končani o-snovni šoli iti delat, da pomaga s svojim deležem številni družini. V svojem življenju, je Matija mno. go delal, in to pri podjetjih tako v Miljah kot v Trstu, na Opčinah itd. Iz Boljunca je v omenjene kraje vedno pešačil; ko je bil on mlad, ni bilo avtobusov, še manj pa toliko avtomobilov kot dandanes. Ce je kdo imel bicikel, je bil to že luksus.
Vojaški rok je Tiče z Broda
služil v Trstu v vojašnici pri Sv. Andreju. Leta 1900 se je oženil z domačinko Katarino Žerjal, katera mu je v zakonu povila dva otroka, hčerko Milo in sina Mir-kota, pri katerem tudi živi. Dve leti po poroki je žena najprej vzela v najem mlin na «Brodu», nato pa ga kupila. Matija pa je kot priden delavec in skrben gospodar vseeno še za nekaj časa delal pri raznih podjetjih ter zvečer in ponoči delal tudi v mlinu, da čim-prej izplača dolg. Kot nam je Matija povedal, je bilo v starih časih v naši okolici kar 23 mlinov, ki so vsi delali. Sedaj pa so samo še trije. Kakšen dober spomin ima Tiče z Broda, naj omenimo, da nam je naštel vse mline in mlinarje imensko in po vzdevku. Povedal nam je, kako je bilo s prvo veliko stavko, ki je bila leta 1902 in kako je tudi on stavkal ter se tako pridružil boju za pravice de-
lovnega ljudstva.
Pri tako častitljivi starosti «Tiče-z Broda« še vedno dela tako v mlinu kot na njivi in tudi pri vsakem domačem delu. Poleti vstane že ob 4. ali 5. uri, pozimi, ko je manj dela, pa nekaj pozneje. Po naravi je Tiče zelo veselega značaja in je rad v družbi svojih prijateljev, posebno pa pri kozarčku pristnega, dobrega domačega vina. Kako je »Tiče« zdrav in čil, priča tudi to, da je bil še v ponedeljek 22. t. m. v Trstu na trgovinski zbornici, kjer je obnovil in plačal obrtno dovoljenje za mlin.
Čestitkam otrok, vnukov, sorodnikov, ter vseh prijateljev in znancev se pridružujemo tudi mi in želimo «Tičetu z Broda«, zvestemu in dolgoletnemu čitatelju našega dnevnika, še mnogo zdravih in srečnih let.
M. M.
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE PODELJUJE UGODNA POSOJILA ZA GRADNJO STANOVANJ
V	voljavo je stopil deželni zakon St. 27 z dne 29. decembra 1997. ki predvideva podeljevanje prispevkov zi delo* kritje obresti, do največ 4% na posojili ki so namenjena za nakup ali zgraditev novih ljudskih m ekonomičnih stanovanj.
V	zvezi z navedenim zakonom je
CASSA D] H IS PA HM K) Di TKI K ST E
pripravila poseben postopek za podeljevanje posojil na dolgoročno odplačevanje d » 20 et in do višine lf)% ocenjene vrednosti siaooVa-uja, ki naj bi ga kupili ali zgradili.
Za informacije naj se interesenti obrnejo na: Sezione Credito Ordinario della Cassa di Risparmio di Trieste.
1111111111111111111111111111111111111 n 111111111111111111111111111111111111 n umi IIIIIIIIIIIIIIUIIII n m ..................... mili nuni............................................	iii ........................................
PREGLED DELA
Zbor «J. Gallus» je imel občni zbor
Za novega predsednika so izvolili Pina Rojca
V četrtek 25. t. m je bil v dru- povsod. Zaželel je vsem članom zbo-štvenih prostorih v Ul. R. Manna1 ra kot novemu odboru še polno na-deveti redni občni zbor pevskega I daljnjih uspehov Občni zbor je še
Zbor Jacobus Gallus je imel v četrtek svoj redni letni občni zbor. levi sedi zborovodja Ubald Vrabec, zraven pa dr. Hlavaty pozdravlja zborovalce v imenu Slovenske prosvetne zveze.
Prosek in Kontovel
na ljubljanski televiziji
V četrtek se je v prvi izmed od-1 ob kontovelskem «jezerčku», v osmi-daj ljubljanske televizije z našlo- j ei in na trgu in naposled še sveča-vom «Naši zbori« predstavil pevski i no oblečeni na odru kriškega ljud-»Vasilij Mirk«	s	Proseka in	skega doma. In ko je utihnila	pe-
Kontovela. Avtorji	so	oddaji	dali	sem, je povezovalec z žlahtno	be-
baslov »Tam, kjer	se	konča	naš' sedo spregovoril o ljudeh v	teh
Kras«.	krajih, o njihovi preteklosti in	da-
našnjem dnevu.
Oddajo so gledalci, ki lahko spremljajo slovensko televizijo, le-
Na televizijskem zaslonu je tako sPet zaživel odlomek iz življenja
basih ljudi. Filmska kamera je spre- spremljajo siovensno televizijo, ie-govorila o kraju in ljudeh, ki živi- j po sprejeli in izrazili željo, da bi tam, kjer si Kras in jadranska! življenje Slovencev v zamejstvu še °bala podajata roke. Medtem ko smo večkrat našle svoj odmev v pro-Poslušah pesmi kvalitetnega zbora gramu slovenske televizije. Po mne. »Vasilij Mirk«, pa se je kamera | nju gledalcev sta se skladno zlili v sprehajala po Kraški panorami, od- i prijetno celoto pesem kontovelskih “rivala pošastne in kamnite stene in proseških pevcev, lepa in spret-n.ad njimi, govorila je o arhitektu-i na kamera Ivana Belca, režijska za-1-1 in življenju znotraj k ozkim uli- snova Kruna Cipcija ter topla in p>m stisnjenih proseških in kon-1 iskrena beseda avtorja teksta Miro-t°velskih hiš. Zapeli so v bregu,1 slava Košute.
društva »Jacobus Gallus«. Žal u-deležba članov ni bila takšna, kot bi bilo za občni zbor tega tako pomembnega društva želeti. Škoda, da niso bili prisotni vsi člani zbora, ker se je na tem, kot na vseh občnih zborih, marsikaj važnega govorilo in sklepalo.
Predsedniško poročilo je podal član odbora Pino Rojc, ki je bil na redni seji 14. decembra 1967 po predsednikovem odhodu izvoljen za namestnika predsednika. V svojem poročilu je Rojc podal obračun celotnega delovanja zbora. Naštel je, kje je zbor nastopal. Tako delovanje kot repertoar zbora je bilo v pretekli sezoni zelo pestro, bogato i in zadovoljivo. Saj je zbor sodelo-1 val pri raznih proslavah, priredi- i tvah, snemanju na tržaškem radiu. ! na tekmovanjih ter je še priredil I samostojne koncerte in družabne večere za člane in prijatelje. Rekli smo, da je bil tudi repertoar bogat, saj so v preteklem letu izvajali štirideset različnih pesmi in v raznih jezikih. V svojem poročilu se je namestnik predsednika zahvalil vsem podpornim članom in ostalim prijateljem in ustanovam, ki so zbor moralno in gmotno podpirali in s tem omogočili delovanje in javno udejstvovanje zbora. Rojc je v poročilu obžaloval, da je kljub vztrajnemu iskanju novih pevcev, tako s strani pevcev samih kot z oglašanjem v časopisju, zbor Gallus pridobil samo pet novih pevcev. In to je res žalostno. S tem se vidi, da mladina nima preveč zanimanja do petja in se noče žrtvovati, kajti res je, da redno udejstvovanje pri vajah in nastopih zahteva velike žrtve.
Na koncu poročila je Rojc rekel še tole: »Lahko trdimo, da smo v pretekli sezoni pokazali zadovoljivo dejavnost, vendar smo se morali tudi odreči marsikateremu načrtu zaradi najrazličnejših objektivnih ovir. Upamo in želimo, da bo v prihodnji poslovni dobi mogoče uresničiti vse tiste načrte, ki smo jih morali do danes odložiti.«
Nato je predsednik SPZ dr. Hla-vaty pozdravil občni zbor ter dejal
pozdravil M. Magajna v imenu prosvetnega društv" «1. Cankar«.
Nato je sledila diskusija, katere se je udeležilo mnogo članov zbora. Po diskusiji so bile volitve novega odbora, ori katerih so bili izvoljeni: Pino F. oje za predsednika zbora in prof. Ubald Vrabec za predsednika umetniškega sveta, za odbornike pa Maja Fonda, Gracifr la Štoka, Marta Ščuka, Nadja Ivančič, Ana Mikulus, Maja Pertot, Ljuba Nardin Sandro Žerjal, Rado Starec, Boris Gombač, Janko Ban, Anton Ferri ;n Pavle Ferluga.
GOVOR DEŽELNEGA ODBORNIKA ZA KRAJEVNE USTANOVE
Deželna nadzorna dejavnost se izboljšuje in spopolnjuje
Nadzorni odbori spoštujejo pri svojem delovanju avtonomijo krajevnih ustanov
Ob umestitvi novega predsednika videmskega pokrajinskega nadzornega odbora odvetnika Giancarla Pa-ganija, o čemer smo že na kratko poročali, je imel predsednik deželnega odborništva za krajevne ustanove Vicario daljši govor, v katerem se je najprej dotaknil dela tega odbora, zatem pa orisal dosedanje uspehe in pomen deželnega nadzorstva nad delovanjem krajevnih ustanov sploh.
Odbornik je dejal da je začel zakon o deželnih nadzornih organih od 2. marca 1966 dejansko delovati 1. julija 1966 ter da se je sedaj
IIIIIIIIHIIIIllltlllllllllllllimilllltlllllllHIIIIIIIIIIIIMIlIllIHIIIiniltllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIII
S PROSEKA
lilKO «1 UIS» PKOSEIK
predvaja danes, 28. t. m. s pričetkom ob 16. uri Ginemascope Technieolor briljantno komedijo:
1 BARBIERI Dl ŠILIHA
Igrajo:	FRANCO FRANCHI, CICCIO INGRASSIA, GARLO
HINTERMAN in DANIELA GIORDANO
Kmcka
MMPJMn
Predvaja danes, 28. t. m., s pričetkom ob 15. uri ameriški barvni film, ki ca j« režiral Jack Smight
I’ s s

Zadnjič smo spremili
IVANA BANA
začelo normalno delo, ker so si odbori pridobili številne izkušnje pri kočljivih nadzornih dejavnostih Seveda je imel rajveč dela videmski nadzorni odbor, ke šteje videmska pokrajina največ občin.
13 mesečna dejavnost, je dejal_ Vicario, je vseboval; mnogo težkoč tudi glede razUge raznih ukrepov.
Ko je bila kakšna negotovost, so jo predsedniki pokrajinskih in deželnega odbora cesto reševali skupno.
Tudi v prihodnosti bo deželno od-borništvo za krajevne ustanove nadaljevalo svojo dejavnost v sedanjem smislu in p potrebi tudi okre-pito, aa se zagotovi normalnost raznih služb, pravilno ravnanje z osebjem itd. Novi nadzorni organi, ki jih je ustanovila avtonomna dežela j so dobro prestali preizkušnjo in storil? pokazali, da dobro delujejo Res je, j — Deset tisoč, — je da je prišlo tudi do kakšne nega- Tigarovski. — Deset tisoč
■ F. MC. L0RREN DVOJNIK
(Nadaljevanje s 3. straniJ	vlaka
— Pojasnite!
— Ali se nisem dovolj jasno izrazil, Tigarovski? Samo dobro si me oglejte.
Šele zdaj je Tigarovski opazil, kako mu je bil ta človek podoben. Hkrati je razumel, zakaj se mu je zdel njegov obraz tako znan...
— Zares! In...
— Ime mi je Petronelle Z mojim potnim listom lahko mirno zginete čez mejo. Ekspres odha ja opolnoči...
Neznanec je potegnil iz žepa potni list.
— Koliko stane vaše človekoljubje?
— Zakaj ironija?
Tigarovski je vzel potni list, vse	je	bilo	v redu.	Na sliki si
je bil še bol podoben.
— Vprašal sem koliko?
—	Recimo:	deset	tisoč dolarjev.	In	vaš	potni list.	In — besedo,	da	vas	opolnoči	ne bo več
tu...
A kdo mi jamči?
- Kaj?
Da me ne boste prevarili.
Ce	mi	plačate,	zakaj bi to
— Osebne izkaznice!
Mirno je oddal svoj potni list. Policaj je še enkrat pogledal sliko in nato Tigarovskega:
— Vaše ime:
Kakor piše: Pe-tro-nelle.
Policaj je izvlekel revolver:
— Roke kvišku!
— Toda to je pomota...
— Morda... Zares nismo mislili, da vas bomo tako hitro ulovili.
Beden vohun ste, Petronelle. Z vašimi izkušnjami bi domneval, da se tako ne pride čez mejo!
— Počakajte... Nisem vohun... Nisem vohun...
Njegove zadnje besede so utonile v žvižgu lokomotive, ki je potegnila vlak proti obmejni postaji.
V torek, 23. t.m. smo na Proseku pokopali Ivana Bana. Množica, ki ga je pospremila k zadnjemu počitku na domače pokopališče, venci in cvetlice so nam pričali, da so imeli Prosečani, Kontovelci in ljudje iz sosednih krajev pokojnega Ivana zelo radi.
Ivan Ban, ki se je rodil na Proseku pred več kot 75 leti, je bil
da smo lahko vsi tržaški Slovenci, v svojem življenju vedno prijatelj ponosni na pevski zbor Gallus, ker vsem dobrim in poštenim ljudem, prinaša našo lepo slovensko pesem I Ta njegov značaj, ki v življenju ni
IZ BAZOVICE
GIZELE ŽAGARJEVE
ni več med nami
:a, toda zadnji nedeljski Primor-iki dnevnik jo je zaman čakal
I •( JULIE HARRIS — JANET
l.EIGH in drugi
že prejšnji torek, 16. t. m., Je veliko število sorodnikov, prijateljev in znancev v Bazovici pospremilo iz hiše žalosti na pokopališče Gizelo Orel por. žagar, ki je tragično preminula dne 14. t. m. v svojem stanovanju v Bazovici, kamor se je pred nekaj meseci preselila.
Rojena v Dobravljah 6. februarja 1914 v številni družini, je že v 9. ietu zapustila svoj rojstni kraj ter se odpravila za kruhom. Kot služkinja se je zaposlila v Sv. Križu pri Trstu, v Sežani in Bazovici. Celih 14 let je opravljala službo v otroških zavetiščih INAM v Bar-kovljah in na Reški cesti v Trstu. Bila je zavedna Slovenka. Svojo hčerko in sina (oba poročena) je vzgojila v prava člana naše skupnosti.
Pokojna je v času NOB pridno sodelovala pri nabiranju potrebščin za naše borce. Poleg tega je kot kurirka prenašala pošto iz kraja v kraj Pri tem nevarnem ti ‘e	Domnval še n-
a' • ipn-Agr B'la ‘e z je sta ollaieljica Primorsk.ga clnenu
ka, sk
na oknu zaprtega stanovanja.
Naj v miru počiva v domači zemlji!
Potrtima hčerki Mariji, sinu Aleksandru ter sorodnikom izrekamo prijatelji in znanci iskreno sožalje.
i kazal nestrpnosti do bližnjega, ga I je postavil v krog tistih ljudi, ki jim človek ne mor^ želeti slabega niti v najhujn »Jezi«. V vsem svojem življenju o a ga je odlikovala izredna skromnost, ki pa ni nikoli prerasla v brezbrižnost na stvari in dogodke, ki so se tako v vasi kot v svetu okrog njega dogajali.
Pokojnik se ie v mladih letih izučil trdnega kamnoseškega poklica, skozi katerega je šlo toliko naših očetov in dedov v nabrežinskih in drugih kraških kamnolomih .»Štan-carji«, kot po domače pravimo kamnosekom, niso imeli nikoli lahkega življenja Bili pa so vedno mojstri oblikovanja trdega kraškega kamna. Tudi pokojni Ivan je vse svoje delovno življenje posvetil svojemu poklicu. Zato so ga imeli radi tudi na delu. Upravičeno se je včasih ponašal, da so Svetilnik zmage, Banca dTtalia, znamenita zgradba «Portiči di Chiozza«, sodna palača in druga velika dela tudi del njegovega truda in znoja.
Hkrati pa je Ivan Ban nadvse ljubil svojo proseško zemljo, jo pridno obdeloval, v njegovi kleti pa je bilo vedno nekaj sodov dobre domače kapljice. Tudi potem, ko je bil upokojen je naprej kmetoval in je poleg svojega vinograda in drugega kmečkega dela redil živino. S tem je tudi dobre oskrboval svojo družino, ki si jo je postavil skupno s svojo družico, domačinko Olgo Terčič. Imel je štiri otroke, tri hčere in sina, ki prav tako kot oče nadaljuje s »štancanjem«.
Ivan Ban je bil zaveden Slovenec in je v ten. duhu vzgojil svoje o-troke. Že v mladih letih je sodelo- j val v pevskem zboru »Hajdrih«, zanimal se je za življenje in razvoj domačega gospodarskega društva, pri katerem je bil nekaj časa blagajnik.
Prva svetovna vojna ga je našla v zgodnih letih in so mu takoj nadeli vojaško suknjo. Poslan je bil na rusko fronto na Karpate, kjer so ga kmalu Rusi zajeli in ostal je v ujetništvu od leta 1915 do leta 1919. Tudi o dogodivščinah ujetništva in prvih dveh letih revolucije je hišnim mnogokrat pripovedoval.
Njegova idša je bila vedno na stežaj odprta domačinom, še posebno v najhujših letih naše zgodovine, kjer so se mnogokrat shajali fantje in dekleta.
V vasi se sicer vsi poznamo. Za vsakega, ki nas za vedno zapusti, čutimo, da nam je usoda iztrgala nekaj, kar je bila tudi naše. Prav tako in :: globokimi občutki žalosti smo se ločil' od dragega Ivana Bana. Naj mu bo lahka domača grud*.	#» *•
tivne poteze, ki je naletela tudi na negativno reakcijo, kai pa je razumljivo, saj je to spadalo v začetne težave. Zato so se tudi cule nekatere pritožb, glede delovanja nadzornih organov. Pri tem je treba upoštevati, da se je na nekaterih omenjenih sektorjih, kakor na primer pri proračunih krajevnih ustanov, katerim je bilo treba pomagati kriti primanjkanje nadaljevalo odbomo nadzorstvo v prejšnji obliki ter se je osredotočevalo pri o-srednji komisiji za krajevne finance.
Resnična novost pa je to, da je pri vseh drugih primerih, ki so spadali pod deželno nadzorstvo, bil postopek poenostavljen in pospešen v skladu s členom 130 ustave, da je treba omejiti nadzorstvo na tiste primere, ki jih izrecno predvideva zakon. To nadzorstvo mora ugotoviti, ali so določeni sklepi zakoniti, pri čemer je treba v celoti spoštovati krajevne avtonomije, katere upošteva tudi zakon o nadzorstvu.
Nesreča pri delu
Včeraj ob 1015 sc. prepeljali na ortopedski oddelek splošne bolniš- j niče 33-letnega Luciana Sassatelli-ja iz kraja Medicina pri Bologni, j ki se je ponesrečil na delu na ne-1 kem gradbišču v Miljah.
Sassatelli, ki je uslužben pri nekem zadružnem gradbenem podjetju, je žagal z električno žago desko. Po nesreči mu je leva roka zašla pod rezilo, ki mu je povzročilo obširnejšo rano na dlani v bližini palca ter razne druge poškodbe. Ozdravel bo v 30 dneh.
pomislil ... Zame
to ne pomeni nič, a zanj mnogo.
— Torej?
— Veste, da me išče policija. Se ne bojite?
Zapustila sta krčmo. Neznanec mu je izročil potni list in vozovnico.
— Čudno... Tudi vozovnico ste že kupili?
— Hotel sem odpotovati. Toda tako bo boljše...
Tigarovski je vzel iz torbe dva zavitka:
— Vaš honorar.
Ko je ostal sam, se je Tigarovski nasmehnil: zdaj bom lahko začel novo življenje...
Opolnoči je stopil v vlak. Poiskal je oddelek na začetku kompozicije. Z mesta, na katerem je sedel je imel dober pregled.
Vlak se je premaknil in Ti-garovski je kmalu zadremal.
Prebudilo ga je naglo zaviranje.
Vlak se Je ustavil na odprti progi. V tistem hipu je skupina policajev preplavila kompozicijo
si:boh.i;x
VSE ZA KING IN FOTOGRAFSKI MATERI Al irst Gl Mazzini 63 tel 133-361
Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST
Viale XX Settembre 16/111
FRANKO
PAHOR
ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA
TRSI
uL li\. JR1ANI, 9 DREV MIRAMARE 183
TRGOVINA ČEVLJEV
ALTA MODA
TRST, UL. G. GALUNA 3 - TEL. 31822
IMA TE DNI VELIKO RAZPRODAJO ČEVLJEV — OB TEJ PRILOŽNOSTI BOSTE ZELO UGODNO NAKUPOVALI
— ČEVLJI NAJBOLJŠIH ZNAMK - NOVEJŠI MODELI
MURANOART
TRST ■ UL. MARCONI 2
V teh dneh je bila odprta
v Ul. Marconi 2
(pri Rossettijevem spomeniku)
nova trgovina
MURANOART
lastnik PIPAN
Ekskluzivna prodaja:
•	LESTENCI IZ MURANSKEGA STEKLA
•	BENEŠKA OGLEDALA
•	RAZNI PREDMETI IZ MURANSKEGA STEKLA
•	IN PREDMETI IZ VOLTERSKEGA ALABASTRA
NEDEUA, 28. JAN. 1968 PONEDELJEK, 29. JAN. 1968
Radio Trst A
8.15, 13.15, i4.15, 20.15 Poročila
-	8.00 Koledar ' 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 F. Chopin: Balada št. 4 - 10 00 Godalni orkester - 10.15 Poslušal: boste - 10.45 V prazničnem tonu - 11.15 «Posled-nji Mohikanec-: - 12.00 Nabožna glasba - 12.30 in 13.30 Glasba po željah - 13.00 Kdo, kdaj, zakaj -14.45 Popevke - 15.30 «Učenjak», komedija - 16.50 Revija orkestrov -17.30 Prijatelji zborovskega petja -18.00 Koncert v miniaturi - 18.30 Iz pesniških gajev: «Erna Muser»
18.40 Zabaval: vas bodo - 19.15 Nedeljski vestnik - 19.30 Klasiki lahke glasbe - 20.00 Šport - 20.30 «Pri ribičih*, pripravila L. Rehar
-	21.00 Moderni ritmi - 21.30 Vaški ansambli - 22 00 Nedelja v športu - 22.10 Sodobno glasba - 22.30 Mali vokalni ansambli - 22.45 Antologija jazza.
Trst
9.30 Kmetijska oddaja - 9.45 Nabožna oddaja - 11 15 Tržaški motivi - 13.30 Za prijatelje cvetja -12.15 športni pregled - 14.00 El Campanon.
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.09 Koledar - 7.30 Jutra nja glasba - tl.40 in 17.40 Radio za šole - 12.00 Harmonikaš Toni Jacque - 12.10 Pomenek s poslušalkami - 12.20 Za vsakogar neka, 13.30 Priljubljene melodije - 17.Oo Skupina «Le Tigri* - 17.20 Ne vse, toda o vse — radijska poljudna enciklopedija - 17.30 Ansambel Ca-stellina-Pasi - 18 15 Umetnost in prireditve - 18.30 Iz opusa Men delssohna-Bartholdya in Stravvin-skega - 19.30 Moj prosti čas 19.41) Glasovi in slogi - 20.00 Šport - 20.35 Trii in kvarteti - 20.15 Tam-buraški ansambli - 21.30 Retrospektiva jazza - 22.00 Pol ure po pevk 22.30 Pianist Aci Bertoncelj - 22.55 Glasba za lahko noč.
12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.35 Orkester Casamas-sima - 13.50 Etnografske beležke -14.00 Koncert 14.45 Mali ansambli.
Koper
Koper
7.30, 12.30, 13.30, 14.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 9.10 Zabavni zvoki -9.30 Nedeljsko srečanje - 10.00 Prenos RL - 10.30 Nove plošče - 10.45 Orkester Česana - 11.00 Dogodki in odmevi - 11.30 Današnji pevci -11.50, 12.50, 14.30 in 15.07 Glasba po željah - 12 35 Zuanjepolitični pregled - 14.10 Sosedni kraji in judje - 16.00 Prenos RL - 19.00 Športna nedelja - 19 30 Prenos RL.
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.00, 16.00 in 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba 8.00 Prenos RL -1C.15 Orkester Kostelanetz 10.35 Polke in valčki - 11.00 Otroški kotiček - 11.15 Ritmi - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.15 Za oddih in razvedrilo - 14.30 Zvoki in barve - 15.30 Popularne skladbe - 16.30 Športni ponedeljek - 17.00 Jugoslavija v svetu - 17.00 Prijetna glasba -17.40 Pianist Devetak - 19.00 Orkester - 22.10 Današnji motivi.
Nacionalni program	Nacionalni program
8.00,	13.09, 15.00, 20.09 Poročila 8.30 Kmetijska oddaja - 9.10 Nabožna oddaja 10.45 Glasbeno tekmovanje «Fenna la mušica* -11.40 Roditeljski krožek - 12.00 Kontrapunkt 13.15 Glasbena igra «Tisočak» - ±4.30 Beat glasba -15.10 Glasba pod vedrim nebom -
15.30	Nogomet od minute do minute - 16.30 Popoldne z Mino - 18.00 Simf. koncert 12.30 Basist Anton Djakov - 22.15 Nove pesmi.
//- program
7.3C, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila -
8.45	Oddaja z±. ženske - 9.35 Veliki variete - 11.00 Nedeljske pesmi
-	11.35 Juke nox - 12.00 Športna prognoza 13.00 Radijski kvizi -
13.35	Nedeljski revijski spored -
14.30	Teden aktualnosti - 15.00 Zabavna glasba 15.50 Na vrsti so diletanti - 16.35 športna nedelja -
I 18.00 Claudio Villa - 13.40 in 20.00 r' Glasba in skeči - 21.00 Zlata leta Musič - halla - 22.00 Glasbeno-go-vorni spored.
///. program
10.00	Vivaldijev in Boccherini-jev koncert - 10.40 Bachova sonata - 10.55 Griegova suita, opus 40
-	11.15 Operna glasbe - 12.20 Glasbene prireditve - 13.00 Velike interpretacije - 14.30 Mozart in Čajkovski 15.30 T. Stoppard: «Ro-sencrantz in Guildenstern sono morti» - 17.30 Sličice iz Francije -
17.45	Tedenski kulturni pregled -
19.15	Koncer' 20.30 Novinarstvo v Ameriki in Italiji
Slovenija
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 19.39 Poročila - 7.30 in 7.45 Za km itijske proizvajalce 6.30 in 7.50 Informativna oddaja 8.05 Feld: »Čarobni lok* — igra za otroke - 8.45 Pesmi za mladino - 10 00 Še pomnite, tovariši . . I. Alain Desroches: Stalingrad - 10.45 Mozaik lepih me'o-aij - 11.00 Turistični napotki 12.00 Na današnji dan - 13.15 Operetne melodije - 13 40 Nedeljska reportaža 11.00 Glasna ne pozna meja -
14.35	VValser. Opravek v Stutgar-tu — numcreska - 14.50 Godala v ritmu 15.05 Športno popoldne -17.05 Operni koncert - 17.30 A. Szvpulski: «Agent iz Vaduza* -
18.30	Violinist Rok Klopčič - 19.00 Lahko noc, otroci! 19.15 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.15 G'o,ba Johannesa Brahmsa.
I*al. televizija
11.00	Nabožna oadaja 12.30 Settevoci - 13.30 Dnevnik - 14.90 Kmetijska oddaja - 14 45 Šport -17X3 Program za najmlajše 13.00 V nedeljo z vami - 19.00 Dnevnik
19110 Nogometna tekma 19 55 Športne vest: - in kronike strank 20.30 Dnevnik 21.00 S. Pellico: Moje ječe 22.05 Športna nedelja
-	23.05 Dnevnik
II. kand
17.09 Osvajanje puščave - 17.10 L/ ejgalupo: «1 maneggi per mari-t e una ragazza* 21.00 Dnev ni k	21.15 Fiim »Nevarna igra* •
22.15	«Setlevoci».
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.10 Zvočni trak - 10.05 Šola - 10.35 Ura glasbe - 11.30 Glasbena antologija - 12.05 Kontrapunkt - 14.40 Prenos iz festivalske palače v Cannesu -
16.30	Moderne melodije 17.12 Shakespearovi angleški kralji: Henrik TV. - 18.20 Glasba za mladino - 19.12 Roman v nadaljevanjih - 12.15 Sestanek petih - 21.00 Koncert - 22.00 Monteverdijeve skladbe.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman v na daljevanjih - 10.15 Jazz - 1 L. 44 Pes mi desetletja - 13.00 Tedenski športni pregled - 14.05 Juke box -14.45 Glasbena paleta - 15.15 Znanstvena oddaja - 15.35 Neapeljske pesmi - 16.00 Popoldanski spored -17.35 Vesoljski poleti - 13.00 Pisana glasba - 18.20 Poljudna enciklopedija - 20.00 Operni program -
21.20	New York 68.
III.	program
10.00 Nabožna glasba - 10.40 VVe-brova sonata, opus 17 - 12.20 Ci-marosa, enajst sonat - 12.40 Rim-ski-Korzakov: Španski capriccio -
14.30	Beethovnov trio, opus 9 -15.15 Gounod, Filemone e Bauci
17.20	Francoščina - 17.45 Malipie-rov šesti koncer. - 18.15 Gospo darska rubrika - 19.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert 20.00 Duerrenmattova dvodejanka '(Meteor* — 22.30 Glasba danes.
Slovenija
7.00, 8.00, 10.00. 13.00, 15.00 Po ročila - 6.30 :n 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Glasbena matineja -6.55 Za mlade radovedneže ■ 9.10 Iz jug. studiov - 9 45 Mladinsko zborovsko petje - 10 15 Pri vas doma - 11.03 Turistični napotki -11.15 Coctail melodit 12.00 Na današnji dan 12.10 Španski zvoki 12 30 Kmetijski nasveti - 12.40 Slov. narodne 13.30 Priporočajo vam ...	14 05 Razpoloženjska
glasba - 15.40 Komorni zbor iz Celja 16.00 Vsak dan za vas -17.05 Tenorist Jože Gostič 18.00 Aktualnosti »Signali ■; - 18.35 Mladinska oddaja «Interna 469» -19.00 Lahko noc otroci! 19.15 Po je Arsen Ded.č 20.00 Simf. kon cert 22.10 Radi ste jih poslušali - 23.05 F. Pibernik; Pesmi.
Ital. televizija
1C.30 Šola 12.30 Kazenski postopek - 13.00 Čudovita priroda
13.30	Dnevnik - 17.00 Giocagio -
17.30	Dnevnik 17 45 Program za mladino 18.45 Knjižni pregled 19.15. Otrok v šolski dobi - 19.45 Šport iri ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Film: «L’avamposto degli uomini perduti* - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
18.30 Nikol: ni prepozno - 19.00 Angleščina - 21.00 Dnevnik - 21.15 Športni tednik - 22.00 Simfonični koncert.
JUG. TELEVIZIJA OD 28.-I. DO 3.-II. 1968
NEDELJA, 28. januarja
9.30, 20,45, 22.20 Poročila - 9.35 Dobro nedeljo vam voščimo . 10 Kmstijska oddaja - 10.45 Češki film Vrtinec •	12.05 Nedeljska
konferenca - 14.00 in 15.00 Prenos športnega dogodka . 14.45 Propagandna oddaja - 15.45 So-v atrJU film: - 17 28 TV kažipot -17 .40 Slovenski ansambli tekmu-jrjo • 19 10 Jeza — film - 20.50 Dvajset let zabavnega orkestra -21.50 Športni pregled
PONEDELJEK. 29. januarja
1700.	2000,	2220 Poročila -
17.05 Oddaja za otroke - 17.30 Zadnje poro-Nlo s potovanja — film 17.50 Rizerviran čas 18.00 Obzornik 18 30 Hemofilija -zdravstvena oddaja 18.50 Reportaža TV Sarajevo - 19.20 Pri r.R oh pravljičarjih 19 10 TV Pošta . 20.35 Štivičič: Kokošarji -TV drama - 21.50 Zapp.d - Zibelka povojne avantgarde.
TOREK. 30. januarja
17.49 in 22.20 Poročila 17.45 Risanka 18.00 Obrežje oddaja za ital narodnostno skupino -18.25 Torkov vrčer s plesnim orkestrom 18.50 Svetovni Parlament v New Delhiju - 19.30 Obzornik 20.10 Koraki v megli — film 21 40 Veš poet svoj dolg? - ob 901etnici rojstva Zupančiča
SREDA, 31. januarja 15.45 in 16.30 Košarka: Treš-njevka — Recoaro - 17.20 20.00 in 22.45 Poročila - 17.25 Kljukčev živalski vrt — lutke - 17.45 Kje je, kaj je . 18.00 Obzornik - 18.20 Združenje radovednežev — oddaja za otroke - 19.05 Zgodba o jazzu . 19.45 TV prospekt - 20.35 Rimski - Korsaknv:	Carska neve-
sta — opera - 22.15 Cirkus v hiši
—	poljski film.
ČETRTEK. L februarja 17.10, 20.00 in 22.10 Poročila -
17.15	Tiktak: Prijatelj s strehe -17.30 Pionirski TV studio - 18 00 Obzornik - 18.20 V narodnem ritmu . 18.45 Po sledeh napredka -19.05 Pravdarji — humor oddaja
-	20.35 Mesec bele tišine — film
21.15	Aktualna tema - 21.45 Kvartet Golden Gate.
PETEK, 2. februarja 17.25, 20.00 in 22.05 Poročila -17.30 Moj prijatelj Flicka — film 18.00 Obzornik - 18.20 Prvi mladinski festival popevk -	19.00
Brez parole -19.30 Sprehod skozi čas: bitka pri Verdunu - 20.35 Lepotica in zver — francoski film.
SOBOTA, 3. februarja 17.10 TV kažipot . 17.35 Obzornik - 17.55 Glasba ne pozna meja - 18.55 Boj med tolpama — film - 20.37 Boccherini-Goldoni-Seunikova: Scuola di ballo-21.00 Sanremo: Festival popevk - 22.10 Poklici — humoreska.
PRIJATELJSKO SREČANJE V GORICI
Predstavniki štirih obmejnih mest so si izrekli voščila za novo leto
Poudarili so skupno željo za utrditev dobrih odnosov, miru in sodelovanja ob odprtih mejah, kar naj bo za vzgled vsemu svetu
Ob prisotnosti krajevnih in dežel-1 krat zahvalil ter jih povabil na nih predstavnikov oblasti, med ka- j majhno zakusko. Pozneje so imeli
skupno večerjo v hotelu Transalpi-
terimi so bili tudi goriški prefekt dr. Princivalle nadškof Cocolin, deželni podpredsednik odv. Deve-tag, deželni odbornik Tripani ter predstavniki strank in organizacij, med katerimi tudi predstavnik SK GZ, je bilo včeraj ob 17. uri na županstvu v Gorici srečanje predstavnikov štirih prijateljskih obmejnih mest: Gorice, Ljubljane, Nove Gorice in Celovca.
V beli dvorani na županstvu je goste sprejel župan Martina z občinskimi odborniki. V svojem pozdravnem govoru je poudaril željo, ki jo je imela Gorica in občinska uprava pri organizaciji tega srečanja, za izmenjavo medsebojnih voščil in želja, za nadaljnji razvoj dobrih sosedskih odnosov v novem letu. V preteklosti smo imeli že več delovnih sestankov, je poudaril župan, in upam, da bodo v bodoče taki stiki še pogostejši. Današnje srečanje pa naj se zaključi znamenju miru, blaginje in ljubezni. Omenil je vojne, ki so v preteklosti razdvajale ljudi na tem področju, pa smo kljub temu našli prav tu pot sporazuma in razumevanja. Celovec in Gorica se zopet prijateljsko srečata, da bi skupno in prijateljsko delala. Ljubljana in Gorica se že več let srečujeta v prijateljskih pogovorih in Nova Gorica, ki jo druži z Gorico ista reka in isto ozračje sta se podali v prisrčno delovno sožitje. Naj gre s tega srečanja poslanica miru, ki naj velja tudi drugim narodom, da se odpravi pregraje in ustvari novo dobro medsebojno razumevanje.
Celovški župan Aussenwinkler se je zahvalil za vabilo, ki so se mu rade volje odzvali štiri mesta z dobrimi sosed:, ki se razumejo dobro med seboj kljub razliki v jezikih in gospodarskem sistemu, so za vzgled vsemu svetu, kako je neumno prelivanje krvi, ki ne reši problemov, kakor jih rešuje le mirno sožitje. Zato hočemo tudi v bodoče mirno živeti, preko meja naših dežel, ki niso več pregraja med nami. hočemo biti vzgled drugim narodom v tem oziru.
na, kjer so se zadržali v prijateljskem razgovoru.
Omenimo naj še, da so vse govore prevajali tudi v slovenščino in nemščino, odnosno v italijanščino, da so jih lahko vsi prisotni poslušali v svojem jeziku, nadškof Cocolin pa je predstavnike iz Ljubljane in Nove Gorice pozdravil v lepi slovenščini.
Jutri predavanj« o današnji Grčiji
Kulturni krožek «G. Salvemini» iz Gorice priredi jutri, 29. t. m. ob 18.30, v dvorani pokrajinskega sve-
ta v Gorici predavanje o današnji Grčiji. Predaval bo grški državljan dr. Nikolaj Fendros. Prisoten bo tudi podtajnik ANPI iz Vidma prof. Raimondi. Po predavanju bo sledila razprava.
Občni zbor kmečkega društva v Štandrežu
V torek, 30. t. m. ob 19.30 bo v dvorani prosvetnega društva Oton Zupančič v štandrežu redni letni občni zbor domačega društva direktnih obdelovalcev zemlje. Ob tej priliki bodo odborniki podali poročilo o delu društva v lanskem letu, obenem se bodo pogovorili tudi o delovnem programu za tekoče leto.
Seja občinskega sveta v Števerjanu
Za sinoči je bila v Števerjanu sklicana seja občinskega sveta. Na dnevnem redu je bil tudi predlog, da bi vložili prošnjo za deželni prispevek v višini 20,5 milijona lir na osnovi deželnega zakona št. 23 od leta 1966. Denar naj bi služil za asfaltiranje odseka občinske ceste iz Grojne do Bukovja. Razpravljali bodo tudi o popravilu poslopja županstva, za katerega je občina zaprosila prispevek v višini 20 milijonov. Podrobnosti o seji bomo poročali prihodnjič.
Mezdni sporazum za uslužbence zadrug
Sindikat CISL sporoča, da je bil na pokrajinskem uradu za delo podpisan dopolnilni pokrajinski sporazum za uslužbence potrošniških zadrug na Goriškem.
Sporazum stopi v veljavo 1. februarja 1968 ter bo veljal do konca leta 1968. Predvideva mezdne poviške od 2,5 do 3% ter enkratno nagrado, ki jo bodo izplačali tekom februarja: po 15.000 lir za kat. B, po 10 tisoč za kat. C/l, po 7000 Ur za kat. C/2, C/3, C/4 I in D ter po 3000 Ur za vajence.
iiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuu
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Odobrena resolucija za gradnjo protosinhrotrona pri Doberdobu
Predstavniki SDZ so se vzdržali, ker so zahtevali vključitev jamstev za zaščito Slovencev - Sancin: Koordiniran in stalen pritisk na vlado za rešitev manjšinskih problemov
sveta v Gorici, v petek zvečer, sc svetovalci posvetiU dve uri razpravi o resolucijah, ki so jih predložile razne skupine v zadevi grad nje protusinhroiroiif pri Doberdobu. Končno so sprejeU z nekaterimi popravki resolucijo, ki jo je župan predložil v imenu občinskega odbora. Za resolucijo so glasovaU vsi svetovalci z izjemo treh predstavnikov Slovenske demokratske zveze, ki so se vzdržali iz razlogov, katere bomo navedli pozneje.
V sprejeti resoluciji občinski svet jemlje na znanje nedavni sklep mednarodne organizacije CERN za ___ izgradnjo protosinhrotrona za teh-Predsednik ljubljanske skupščine i nološki in gospodarski razvoj ev-Miha Košak j > v svojem pozdravu | ropskih držav. Obenem in gle-pohvalil pobudo Gorice, katero so de na izjave obrambnih ministrov
Andreottija in Tremellonija želi,
V drugem delu seje občinskega | la za zaščito etničnega značaja ter -	• ■	■ •	■	kulturnega in gospodarskega razvo
rade volje sprejeli Spoštovanje pravic med nabodi in vsakega posameznega človeka je važno zlasti ob meji, kjer se ustvarjajo stiki in dobri sosedski odnosi, ter medse-
da bi bile odstranjene vse ovire vojaškega značaja.
Do vlade se obrača z nujnim predlogom, da se ukrene vse po-
bojno zaupanje. Več let gojimo že! trebno za gradnjo tega objekta v take stike ob odprti meji, ki nas | Italiji in sicer pri Doberdobu, s
ne loči ampak združuje. Tudi današnji sestan-k naj bo manifestacija za mir n vzgled vsemu svetu, kako se ustvarjajo dobri odnosi na tem koščku Evrope. Zaključil je z željo, da se tudi danes ustvarijo trajne oblike miru in prijatelj stva ter v tem smislu voščil srečo vsem prisotnim : novem letu.
Predsednik občinske skupščine iz Nove Gorice Milan Vižintin pa je v svojem pozdravu poleg zahvale županu Martini, poudaril dobre odnose obeh sosednih mest in obeh držav, Italije in Jugoslavije. Ti odnosi naj služijo kot vzgled vsemu svetu, kako je treba ustvariti sožitje na mejah To sožitje se bo še okrepilo z zgraditvijo avto ceste Villesse — Gorica — Ljubljana — Maribor, ter okrepilo humane odnose na naši meji. Tudi Slovenci na Goriškem imajo od takih odnosov koristi. Navedel je tudi voščilo iz Prešernove «Zdravice» ter voščil srečo občinskim upravam ob meji in njihovemu nrebivalstvu.
Goriški župan se je vsem še en-
čimer računa naša pokrajina, ki je bila hudo prizadeta, da si ho opomogla na gospodarskem in so cialnem področju. V tem smislu izraža željo, da vlada pripravi in parlament odobri čimprej potrebne ukrepe, zavedajoč se, da bo ta naprava v korist vse države.
Kot rečeno se je v razpravi o tej resoluciji razvila živahna debata, pri kateri so podali izjave predstavniki vseh strank, zastopanih v občinskem svetu. Župan je najprej na kratko poročal o gradnji ciklotrona in podrobnostih s tem v zvezi, ki jih je dopolnil dr. Cian, ki je bil tudi član goriške delegacije prejšnjega tedna v Rimu.
Med debato je v imenu Slovenske demokratske zveze prof. Bratina izjavil: «Svetovalci SDZ se sklicujejo na stališče, ki ga je pred časom zavzel pokrajinski svetovalec SDZ v zvezi s problemom gradnje protosinhrotrona pri Doberdobu, ter izjavljajo, da stavijo kot pogoj za svoj pristanek za to gradnjo predhodno odobritev zakonskih norm od strani parlamen-
V sredo, 31. januarja bo vsedržavna 24-urna stavka uslužbencev krajevnih ustanov, ki so jo progla-
...........milil...UM......IIIIIIHIII.»milil...Hlinil...mi....................min........................i...lil...iiiiiiiiii..
ja slovenske narodne skupine. Ni dvoma, da bo brez takih zaščitnih ukrepov, ki so predvideni tudi v čl. 6 republiške ustave, izgradnja protosinhrotrona ne samo ogrožala obstoj slovenske etnične skupine ampak bo gotovo tudi vzrok njene popolne razpršitve.«
Predstavnik SDZ je zahteval, naj se ta izjava vključi v resolucijo in v takem primeru bodo tudi oni glasovali zanjo. Svetovalca KPI Battello in Čeme sta soglašala s tem, da je treba nuditi jamstva slovenski manjšini, pa čeprav v ločeni resoluciji, ker so bili župan in nekateri drugi mnenja, da bi vključitev take klavzule v resolucijo samo škodila njeni učinkovitosti.
Svetovalec PSU Sancin je prav-tako poudaril važnost ukrepov za etnično zaščito slovenske narodne skupnosti na vseh področjih in v vsakem času. Zato se je strinjal z zahtevo po zaščitnih ukrepih tudi v tem primeru ter poudaril, da so tu potrebni bolj široki ukrepi. Izjavil je, da bodo s tem pridržkom socialisti glasovali za predloženo resolucijo, ker je potreben enoten nastop v tem problemu, predvsem pa enotnost levega centra. S tem v zvezi je pripomnil, da bi morale vse demokratične sile ob podpori javnega mnenja izvajati koordiniran in stalen pritisk, ob podpori javnega mnenja, na rimsko vlado, da sprejme potrebne ukrepe za zaščito in razvoj slovenske manjšine. Omenil je tudi predlcg za ureditev šolstva poslancev Bel cija in Bressanija, ki zopet diferencira Slovence na Tržaškem od onih na Goriškem. (Ukinitev enega didaktičnega ravnateljstva in šolskega nadzorništva v Gorici op. ur.).
sile vse tri sindikalne organizacije zaradi trmoglavosti vlade o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo u-službence krajevnih ustanov kot na primer izboljšanje nagrade INADEL ob zaključku službene dobe, odlašanje s sklicanjem komisije, ki naj odloči glede konglo-bacije prejemkov. Kar zadeva nagrado hoče vlada znova diskusijo v parlamentu z očitnim namenom, da ukrepa ne bi sprejeli v sedanji zakonodajni dobi. V ponedeljek, 29. januarja se bodo ob 18.30 sestali člani sindikata na sedežu CISL ter se pogovorili o stavki.
NA POBUDO POKRAJINSKE TURISTIČNE USTANOVE
Dobrodošlica v slovenščini jugoslovanskim turistom
Napis v več jezikih bodo v kratkem namestili pri bloku Rdeča hiša
Pojasnilo INAM o svoji lekarni
V zvezi s pisanjem nekaterih fa. sopisov, da je bila pred dnevi vrsta klientov v lekarni bolniške blagajne, vodstvo te ustanove pojasnjuje, da je bila v resnici kakšen dan vrsta zaradi navala gnpe in zaradi pomanjkanja lekarniških suplentov v Gorici. Vendar je vodstvo zadevo že uredilo in sedaj lekarna posluje normalno.
Kar se tiče prodaje zdravil zavarovancem pri INAM tudi po drugih lekarnah, so bila izrečena mnenja za in proti Končna odločitev pa pritiče pristojnemu ministrstvu.
Stavka uslužbencev krajevnih ustanov
OKROŽNO S0DISCE V GORICI
Deželni prispevek
Deželni odbornik Cumbat je pismeno obvestil deželnega svetovalca Joška Jarca, da bo godba na pihala prejela deželni prispevek v mesecu marcu. Zavlačevanje z izplačilom je pripisati dokajšnjemu delu, ki ga imata tajništvo in ra čunski dvor. Vse kaže, da gre za prispevek 100.000 lir, ki bo skupno z ostalimi vsotami, ki jih je godba že prejela, pripomogel k nadaljnjemu vzponu godnenega društva.
Avto se je začel nepričakovano premikati ter zapeljal naravnost pred kvesturo
Nesporazum s policistom in grožnja z otroško pištolo sta ga spravila pred sodnike
Na zadnjem zasedanju okrožnega sodišča v Gorici so obravnavali tudi dva primera z obtoženci iz Nove Gorice.
V prvem primeru so v odsotnosti obtoženca 27-letnega Ivana Cesnika iz Nove Gorice, Plenčičev trg 5, ki je bil bolan ter ni mogel priti na razpravo, obravnavali njegovo zadevo. Obtožen je bil, da se je polastil avta fiat 600, ki je bil last Rinalda Visintina iz Gorice ter da ga je vozil brez voznega dovoljenja ter v pijanosti.
To se je zgodilo 3. avgusta lani okrog 1.40 ponoči. Cesnik je malo vinjen korakal po Ul. D’Annunzio v smeri proti goriškemu gradu. Ob cesti je opazil omenjeni avto in takoj začutil trudnost in potrebo po počitku. Odprl je avto in še hotel v njem odpočiti Nenadoma pa se je avto sprožil in z ugaslim motornem začel drseti po cesti navzdol proti kvesturi. Takrat je Cesnik skušal spraviti v pogon motor in pri tem njegovem prizadevanju ga je presenetil nočni straž nik Giuseppe Klansic, ga ustavil
in aretiral. V zaporu so ga držali od 3. do 11. avgusta potem pa so ga prijavili sodišču in poslali domov. Državni tožilec je zahteval za.ij 2 leti zapo>a, dva mašeča are-sta in 20 tiso? lir globe <a vse tri prekrške. Sodišče pa mu Je prisodilo 8 mesecev zapora za krajo avtomobila, dva meseca zapora in 40.000 lir denarne kazni za druga dva prekrška. Kazen pa je pogojna In brez vpisa v kazenski list. Branil ga je uradno odv. Sfiligoj.
Pri drugi razpravi se je moral zagovarjati invalid in bivši partizanski borec Veselin Bulatovič iz Nove Gorice, Kidričeva ul. 18, pod obtožbo, da je grozil policistu obmejne policije Giuseppu Zappulll. ko je bil ta v službi.
Dne 28. aprila lani je bil Bulatovič s svojim prijateljem Djurom Cavničem v Gorici, se zamudil ves dan na tej strani in bil tudi v Trstu, kjer je kupil otroško pištolo za sina. Zvečer okrog 21. ure sta s prijateljem pešačila po Ra štelu in ko sta hotela prečkati cesto, je pridrvel po njej fiat 600
ter se ustavil tik pred njima. Bulatovič je z gestami opozoril vozača, naj vozi bolj previdno. Ta pa je stopil iz vozila ter zahteval od obeh osebne dokumente. Bil je omenjeni policist v civilu. Bulatovič mu je izročil svoj potni list, potem pa ga zahteval nazaj. Ker se nista s policistom razumela in se je ta obotavljal vrniti dokument, je Bulatovič zagrozil z omenjeno pištolo za otroke. Policist je naglo odšel na bližnjo kvesturo ter se vrnil z dvema uniformiranima policistoma. Ti so Bulatoviča odvedli na kvesturo, ga zaslišali In potem odpeljali na blok pri Rdeči hiši ter ga izročili jugoslovanskim obmejnim organom. Bulatovič Je zanikal, da bi bil vinjen, kakor ji bilo navedeno v policijskem poročilu ter je dodal, da je bil samo truden.
Državni tožilec Je zahteval 8 mesecev zapora, sodišče pa ga je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Branil ga je odv. Sfiligoj.
Drž. tož. dr. Laudisio; preds. sod. dr. Cenisi, sodnika Arculeo in Mancuso.
Obvestilo Kmečke zveze v Gorici
Kmečka zveza iz Gorice opozarja vse kmečke družinske poglavarje, katerih sestava se je v preteklem letu spremenila (upokojitve, prehod v industrijo, trgovino, smrt itd.), da morajo nastale spremembe prijaviti na uradu za združene kmetijske prispevke najkasneje do 31. t.m. V nasprotnem primeru bodo morali nadaljevati s plačevanjem prispevkov v pokojninski in bolniški sklad. Za predložitev in sestavo zadevnih prošenj je na razpolago Kmečka zveza v Gorici, Ul. Ascoli 1-1, kjei dobijo prizadeti tudi vsa podrobnejša pojasnila.
Na zadnji seji upravnega odbora pokrajinske turistične ustanove (EPT), ki je bila v Gorici v četrtek zvečer, so med drugim sprejeli sklep odbornika Waltritscha, da se pri Rdeči hiši namesti pozdravni napis našega mesta v več jezikih, in sicer v italijanščini slovenščini, nemščini, angleščini in francoščini.
Podoben napis je sicer ista ustanova postavila že lani, a ta je bil občasen, ker je bil namenjen mednarodnemu letu turizma. Isto tablo nameravajo sedaj prepleskati z no. vim napisom in jo pustiti na tistem mestu, ali pa kje drugje v bližini, če bi slučajno motila carinsko poslovanje.
V zadnjem letu, odkar je EPT zamenjal svojega predsednika (predsednik je sedaj Mario Del Ben) in del odbornikov (prvič je v ožji odbor ^ te ustanove prišel tudi Slovenec) so izdali že več propagandnega materiala v slovenščini in hrvaščini. Po že omenjeni tabli pri Rdeči hiši, so izdali dva letaka v slovenskem in hrvaškem ježku, brošura o hotelih v naši pokrajini je v več jezikih in med temi je tudi slovenščina, sedaj bodo pri Rdeči hiši namestili nov napis. Prav tako imajo namen navezati stalne stike s Turističnim društvom v Novi Gorici. Na natečaju EPT so sodelovale tudi slovenske gostilne, ki so dosegle lep uspeh.
Med drugimi ukrepi, so odborniki EPT široko razpravljali o turistični dejavnosti v tem letu. Maja bo v Gorici svetovno vojaško prvenstvo v košarki, na katerega so že dale pristanek številne reprezentance iz evropskih in arabskih držav. Jeseni ho v Gorici in Gradežu kongres zveze italijanskih novinarjev. Prav tako bodo Gorico obiskali zastopniki italijanskih turističnih uradov, ki bodo imeli svoj shod v Trstu. Jeseni bo v Gorici mednarodno pevsso tekmovanje «Seghizzi», ki bo letos večje kot krajkoli prej. V Gradežu imajo vsako leto junija nemški zdravniki svoj kongres. Na to manifestacijo pride več sto zdravnikov, kar je izrednega turističnega po-mena. Lani so poizkusili prirediti v septembru drug medicinski kon greš. Ta je uspel. Tudi letos bosta dva kongresa in upati je da se bo ta praks* nadaljevala tudi v prihodnjih letih; tako bo mogoče podaljšati sezono v septembru. Ker smo že pri Gradežu naj omenimo še, da so odborniki sprejeli tudi več sklepov v zvezi z gradnjo novih ali pa modernizacijo starih hotelov. To je znak da so v Gradežu optimisti in da upajo na vedno večji prihod gostov.
Ob koncu naj omenimo, da bo kmalu gotov nov sedež EPT in sicer v novi palači, ki je vik pred dograditvijo na koncu Ulice Mazzini tik pred županstvom.
Izgubljcno-najdcno
V uradu mestnih stražnikov v Gorici, Ul. Mazzini 7, hranijo naslednje najdene predmete: moped, štiri moška in štiri ženska kolesa; dva dragocena obeska,
dva obeska za otroke, dve dragoceni otroški zapestnici, dve ženski zapestni uri, usnjena torbica z raznimi predmeti, plastična listnica s fotografijami.
Kdor lahko dokaže, da je lastnik katerega navedenih predmetov, naj ga dvigne ob delavnikih med uradnimi urami v omenjenem uradu.
Pisatelj Boris Pahor v klubu «S. Gregorčič»
Prihodnjo sredo ob 20.30 bo, v okviru «večerov ob sredah*, tržar ški pisatelj Boris Pahor predaval v klubu «Simon Gregorčič« na Verdijevem korzu 13, o svoji najnovejši knjigi «Nekropola». Iz knjige bo razne odlomke brala tržaška napovedovalka Savina Remec. Na predavanje vabi klub vse ljubitelje slovenske knjige. Avtor bo na željo podpisoval svojo knjigo.
Gorica
VERDI. 17.00:	«L’indomabile An-
gelica«, M. Mercier in R. Hos-sein. Italijanski kinemaskop v barvah.
CORSO. 15.00: ((Riflessi in un oc-chio d’oro», Elisabeth Taylor in Marlon Brando, ameriški kine-maskopski barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. MODERNISSIMO. 14.45—22:	«As-
sassinio al terzo piano«, Simon Signoret in James Caan, ameriški kinemaskopski barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom.
CENTRALE. 15.15:	«Peggio per
me, meglio per te«, Little Tony, v barvah.
VITTORIA. 15.: «Pecos e qui... pre-ga e muori«, R. Woods in Luciana Gigli, italijanski kinemaskop v barvah.
/ ržič
AZZURRO. 14—22:	«Ad	ogni Co-
sto«, Janet Laigh in Robert Hoffman, v kinemaskopu in barvah. EXCELSIOR. 14—22:	«L’investiga-
tore«, F. Sinatra in J. Jones. Kinemaskop v barvah.
FRINCINPE. 14—22: «La 25.a ora«, A. Quinn in V. Lisi. Barvni film. S. MICHELE. 14—22: «Arrivano i rassi, arrivano i rassi«, B. Keyet, kinemaskop v barvah. Dodatek ((Allegri erol«, S. Laurel in O. Hardy.
/ton k v
RIO. 15—21.30: «L’awenturiero», A. Quinn, R. Schlaifino in R. Hay-wort. V barvah.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan m ponoči Je odprta lekarna PONTONI BASSI, Raštel 26 — tel. 33-49.
TRŽIČ
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna «AUa salute«, dr. Fab-ris, Panzano, Ul. Cosulich 103 — tel. 72480.
RONKE
Ves dan in ponoči je odprta lekarna «AlTAngelo» dr. Olivetti, Ul. Roma 23 — tel. 72-393.
iitiiiiiiiiiiMiiiiiitiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiminniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuumiiiiiiiB
v;V ■■A?
Včeraj-danes
DEŽURNA CVETLIČARNA
Danes, 28. januarja je v Gorici odprta cvetličarna Jožef Bandelj, na Travniku, tel. 54-42.
ROJSTVA, SMRTI, POROKE
V tednu od 21. do 27. januarja se je v goriški občini rodilo 22 otrok, umrlo je 28 oseb, poročila sta se dva para, oklicev pa Je bilo 5.
RODILI SO SE: Franco Roberto, Flavio Padovan, Alessandro Madon, Gianandrea Argentin, Michela Nobile, Silvia Furlan, Massimo Pe-trucci, Maria Vicchi, Gianluca Da iuri, Diana Gervasio, Marisa Cec-coni, Maria Luisa Colli, Filomena Caruso, Antonella Mauri, Marzia Battistel, Cristiano De March, Mau-rizio Marconi, Nataša Florenin, Stefano Sentieri, Daniele Montina, Francesca Pontel, Stefano Flont.
UMRLI SO: upokojenec 77-lctni Valentino Domeniš, gospodinja 84-letna Adele Testa, gospodinja 87-letna Pasqua Z.ji zenon, vd. Bres-san, mizar 82-lemi Carlo Foschian, gospodinja 7C-!efna Pasqui> Fnva, por. Francesahmis, gospodinja 82-'eina Luigia G mesi, vd. Cargnel, 80-letni Giuseppe Komauli, upokojenka 68-letna Teresa D’Angelo, gospodinja 78-letna Olga Michelazzl, poldrugi mesec star Giancarlo Vo-nier, duhovnik 44-letni Bruno Car-gnel, upokojenka 79-letna Giovan-| na Borghi, vd. Favot, upokojenka
84-letna Luigia Francovig, vd. Padovan, gospodinja 79-letna Maria Brezzi, vd. Claudi, upokojenka 81-letna Anna Maria Ferlat, vd. Gh-sparin, gospodinja 63-letna Antonia Bensa, vd. Filipič, upokojenec Baletni Pietro Broilo, delavec 58-!et-ni Bruno Bressan, upokojenec 66-letni Pietro Culot, upokojenec 74-letni Romolo Ledri, upokojenec 59 letni Primo Lorenzone, upokojenec 82-letni Giuseppe Delpin, gospodinja 78-letna Matilde Corubo-lo, vd. Marega, upokojenec 87-letnl Rodolfo Malni, 68-letni Francesco Zerial, upokojenec 86-letni Giovan-ni Abrami, 70-letna Eugenia Iordan, vd. Piras, upokojenka 60-letna Maria Marega.
POROČILI SO SE: industrijski izvedenec Tullio Morsan in Irene Tagliani, upokojenec Giuseppe De Francesco in frizerka Milojka Mozetič.
OKLICI: mehanik Franco Macuz in gospodinja Giuliana Giuseppina Sspessot, računovodja Franco Po-letti in Lina Bergamin, pismonoša Aldo Andaloro in trgovska pomočnica Gianna Sturi, študent Walter Venturoli in tekstilna delavka Ro-sanna Bordini, električar Giovanni Franzoni in frizerka Marialuisa Macuz.
KONFEKCIJA M O N C A R O
IZREDNA RAZPRODAJA
GORICA
Verdijev korzo 113-117
NA VSEJ MOŠKI, ŽENSKI IN OTROŠKI KONFEKCIJI
30 ODST. POPUSTA
BOGATA IZBIRA VSEH MER!
(V vaiem Interesu je, da nas obiščete
— Ugodna menjava dinarjev)
Francoska sredozemska obala je zaslovela šele takrat, ko so ji dali to novo ime
Popotni vtisi s Sinje ohole
Kdo ne pozna sedaj svetovljanskih in razkošnih središč z zvenečimi imeni: Nica, Montecarlo, Cannes in Saint Tropez vsaj po imenu? - Prebivalstvo Nice je v sto letih naraslo od 44 tisoč na 310 tisoč - Samo v Nici je 450 hotelov
Motiv iz Nice
Del sredozerrske obale, na ka-. rem je osredotočenih nešteto o-carljivih naravnih lepot ter o-Eromno turističnih, prosvetnih za-bav> kakršnih je na zemlji malo, imenuje Sinja obala, če je ta kotiček «raja na zemlji* tako o-^arljiv, je tudi zato, ker so v tem kraju razkošna bogastva, brezsmiselno razmetavanje denarja in Predvsem od neskončne nenavadnosti od nekaterih osebnosti, ki 50 namenoma zgradile in postavite mit, od katerega mnogi živijo.
Pravzaprav, kaj je Sinja oba-a v katero je zaljubljenih neštete ljudi? Ali je to zemljepisno °ejstvo, ali izjemna dobro uspela teristična poteza, ali pa srečno načrtno trgovanje? Naravne lepote- razkošje, posvetnost, bogastvo čudaštvo, razmetavanje, škandali so v tem kraju zelo zgoščeni. Vse-enn, ko mislimo na razna mesta in vasi Sinje obale in na vse, kar se tam dogaja, lepo ali gr-r.°’ slabo ali dobro, dodamo na-®lrn mislim še nekaj sanjarij in tudi občudovanja.
to vendar je minilo letos šele
80 let, odkar je Stephen Liegeard prvič imenoval ta kraj pod imenom «Cote d’Azur» — Sinja o-bala. Takšen naslov je dal pravzaprav svoji knjigi, ki je leta 1887 Academie Frar.gaise nagradila. Pred tem so Francozi imenovali ta kraj preprosto «Obala».
Sinja obala se začenja takoj ob italijansko-francoski meji in se konča v bližini Toulona. Čeprav je ob obali veliko mest, vasi in nešteto prekrasnih naravnih lepot, so središča in srce Sinje obale Nica, Montecarlo, Cannes in Saint Tropez. V teh mestih je skozi vse leto nešteto zabavnih, svetovljanskih, športnih izrednih in tudi ekscentričnih prireditev.
Od Mentona do Camargue so ostre in krasne skale, kot pri našem Devinu, nato pa dolge plaže s svetlim peskom, ki se blišči kot srebro pod modrim nebom in žarečim soncem.
Na prvem, častnem mestu so Nica, Montecarlo, Cannes in Saint Tropez. V Nici so se npr. tako prebivalstvo kot stavbe v sto letih razmnožili kot gobe po dežju.
Ko je Savojska kraljevina leta 1860 prepustila to mesto Franciji, je Nica štela 44 tisoč prebivalcev. Danes šteje 310 tisoč prebivalcev in je na šestem mestu po prebivalstvu v tej državi.
Nica je eno izmed največjih turističnih centrov na svetu, lahko rečemo, izjemno turističen pojav. Nica je začela svojo «kariero» leta 1830 kot klimatični center. Danes je v tem mestu 450 hotelov in nekateri so velikanski, o-gromni in zelo razkošni. To mesto ima tudi tri svetovno znane igralnice; nato še sredozemski u-niverzitetni center, veliko pristanišče, kjer pristajajo vse ladje, ki prihajajo in odhajajo s Korzike, ter zelo lepo in moderno letališče. Nica ima še veliko zgodovinskih zgradb in nešteto drugih spomenikov in umetnin. Ne smemo pozabiti, da je tu glavno tržišče Francije za olje in cvetje, ki ga pošiljajo skoraj po vsej Evropi.
Skozi vse leto je v tem kraju mnogo turistov posc-bno iz Severne Evrope, kjer imajo zelo malo sončnih dnevov in so žejni in lačni ne samo sončnih žarkov temveč tudi zabave in ljubezni, posebno pa severnjakinje. Največ je tu Angležev, saj je v njihovo čast naslovljena najlepša ulica v mestu in se imenuje «Promena-de des Anglaises*. Angležev je sicer bilo tu do lanskega leta veliko število, letos pa jih bo ob vseh drastičnih gospodarskih ukrepih, ki jih je uveula angleška vlada, prav gotovo dosti manj. Isto velja tudi za Američane, ki so bili tu stalni gostje. Tudi Johnson je prepovedal, da bi trošili preveč dolarjev v tujih državah, ker jih preveč požre imperialistična vojna v Vietnamu.
Nica je zelo znana po svojih igralnicah, katerih glavna naloga je da «oskubijo» bogate turiste. Marsikdo je v teh igralnicah zapravil vse premoženje, ali celo zgubil življenje. Kdor ima strast
za takšno igro, je ubog, zgubljen človek.
Naj omenim, d~ je leta 1911. zelo bogata gospa, stara 48 let, po imenu Bianca d'Alessandri-Valdi-ne, zapravila v teh igralnicah lepo vsoto takratnih 3 milijonov frankov, kar bi bilo več kot milijarda lir v današnj valuti. Druga dama po imenu Primerose, ki ni imela svojega denarja in je bila strastna igralka ter je zelo rada igrala tujim denarjem, je na ta način pogubila kar tri bogate moške, in sicer nekega angleškega lorda, italijanskega grofa in ruskega princa, ki so bili zaljubljeni v to lepotico, prebrisano izkoriščevalko. Pa pustimo v miru te naivne ljudi in spoznajmo še nekatere druge iz evropske elite, ki so takrat redno obiskovali Sinjo obalo. Od bivše ruske carske aristokracije so zahajali tu razni Demidovi Galatini, Apreksi-ni, Vlangali itd. Od strogih angleških plemičev naj omenimo:
Laughtone, Yersyje, Chesterfielde in druge. Stalna obiskovalka je bila tudi angleška kraljica Viktorija. Seveda ni manjkalo članov plemiških rodbin iz Nemčije in Avstrije kot npr. kralj in kraljica Wuertemburškf,, princi iz dinastij Hohenzollern, Koburg-Gotha ter državnikov koc Bismark, Bohen-lohe itd. V tistih časih so mnogo igrali in seveda tudi dosti zapravili pri zeleni mizi, ruski princ Demidov, francoski bogataš Andre Citroen in agleški lord Sa-lisburv.
V prejšnjih časih so si v teh igralnicah delali veliko reklamo z gosti iz plemenitih rodbin. Danes tega ni vec, dobrodošli so vsi tisti, ki imajo veliko denarja ter osebni tekoči račun v slavnih bankah. Prav tako se ne branijo nikogar, ki je pripravljen pustiti kaj v njihovin blagajnah sploh; pri tem se ne sprašujejo, ah je petičen, ali ne.
Mario Magajna
Ulica v Nici. Kot vidimo, še niso avtomobili izrinili kočij
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiMH
ŽENSKE SO ZBOROVALE V STRASBURGU
Nežni spol terja enakopravnost z moškimi tudi v delovnem odnosu
KRIŽANK \
*T1l»iiiiiiimiiiiil„li,iiii,.. iiiiiim iii iiiiiiiiiiiiitiiiiaiiiiiiiiiiii iii um imiiiiiiiiiii iiiii iiiiiimuii iii iiiiiiiiiiiijiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiruiiiiiiiimimiii
VODORAVNO; 1. največje me-v Južnoafriški republiki, 12.
Krleževa drama, 13. ime sovjetske atletinje Press, 15. rojstvo, 16. trojanski kraljevič, ki je ugrabil Depo Heleno, 17. kratica za «ge-odetski zavod*, 19. turško mesto ob ustju Marice, 20. manjša teko-?a. voda, 21. mesto v Piemontu južno od Turna, 22. lijak, 23. pripomoček za ustavljanje krvi, 24. neusmiljen, 25. začetnici sodobnega slovenskega pesnika in pre-’
Vajalca («časopisni stihi*), 26. krite poslopja, 27 svetovljansko pristanišče na Floridi, 28. najbolj razširjena rasfina, 29. poet, 30.
VeJiko mesto v severni Italiji, 32. grška muza gledališča, 33. sredo-semska okrasr.a rastlina, ki je stilizirana na glavah korintskih ste-?r°v, 34. znanstvenik, ki razisku-9? prvine, 35. začetnici prvaka ljub-banske Drame 37. moško ime, 38.
'tečji kraj ob železnici Ljubljana-jtestojna, 39. geometrijski pojem, časomer, 41. sodobni nemški Pisatelj (Hellmut. «08-15»), 42. drobno prodaji o blago, 43. kemič-01 znak za titan, 44. popust pri Prodajni ceni, 45. pokrit hodnik ba železniški postaji, 46. najvišja gora v Turčiji, 48. slovenski pisatelj s psevdonimom Podlimbarski GGospodin Franjo*), 49. avanzira-hje.
NAVPIČNO: 1. slovenski pro-svetljenec, janzeist (Jurij), 2. gorsko zemljepisno ime, 3. junak, 4. jtera s številnimi samostani na Polotoku Halkidiki, 5. ameriško moško ime, 6. nedeljiva soglasnika,
‘ Pravilnik, uredba, 8. plemiški naslov, 9. odstop, 10. mlada beo-grajska filmska igralka (Eva, ljubezenski primer*), 11. avtomobilska oznaka Grčije, 14. skupno ime za kiselkasto južno sadje,
. ■ Poskočen slovenski ples, 18. n®P, _ zamašek, 20. ime filmskega okača Nurmija 21. poljedelsko o-odje za ravnanje zorane zemlje,
Popularni ameriški filmski i-
t	2	3	k	5	i		7	8	9	10			
12						a							L
15					a	14					£	'7	18
19	ihtr’		f tm	gg 20'					!£		21		
n			a	23					£	24			
25								e	27				
							R	29					
30	31						32					I			
33					a	34					£	35	
37				a	36					£	39		
40			a	M					£	42			
43		a	¥.					£	45				
	44						R	ii5					
		*i9											
gralec (Cary), 24. najbolj razširjena kemična prvina, 26. stanje zamaknjenosti spiritističnega medija, 27. slovenski geograf (Anton), 28. tlačansko delo, 29. razum, um, 30. izumrli orjaški slon, 31. otok v Egejskem morju, 32. besedilo, berilo, 34. način japonske samoobrambe, 35. sibirska kuna z dragocenim krznom. 36. položaj, status, 38. jugoslovanski narodni heroj s partizanskim imenom Lola, 30. podzemni de’ rastline, 41. sladkovodna riba, 42. ostra dlaka na klasu, 44. cog sonca pri starih Egipčanih (daijša oblika), 54. dol-
gorepa okrasna ptisa, 47. kemični znak za radon, 48. kemični znak za molibden.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. lokvanj, 8. fo-lium, 14. aplanat, 15. Aparri, 16. statik, 17. prah, 18. AK, 19. kanat, 20. pust, 21. ZDA in 23. Gana, 24. Saud, 25. trajekt, 29. Mario, 30. agent, 31. livek, 32. mi-nas, 33. Pariz, 34. Conan, 35. ko-lonat, 37. Anet, 38. kolo 39. as, 41. sir, 42. past, 43 Tomsk, 46. TT, 47. list, 48. Kolima, 49. Robert, 51. karakal, 52, Oradea, 53. krivina.
Že Montesquieu je pred stoletji napisal: «Med možmi je zelo važno vprašanje, ali je bolj koristno odvzeti ženam svobodo, ali pa jim jo pustiti...«
Seveda se to vprašanje dandanes več ne postavlja, a se postavlja drugo, ki izvira iz želje po spopolnitvi socialnega razvoja, to je: «Kaj hočejo ženske?« Nedavno tega so se ženske zbrale na skupščini v Strasburgu in razpravljale o političnem .socialnem in državljanskem položaju žensk v Evropi. In madame Jadot je v razpravi odgovorila na vprašanje takole: «Želimo svobodo izbire glede tega, kako naj usmerimo svoje življenje.« Dfodala je še: «2ene ne marajo biti ščitene. Če nam priznate, da smo sposobna bitja, ki lahko izbirajo glede svojega obstoja, pustite nam, da izberemo svojo kariero in svoj način življenja. Ne dajajte nam zaščite, ki se zdi nekakšen privilegij, ki pa nam škoduje pri zaposlitvi, k> je iščemo na delovnem tržišču.«
Ta odgovor jasno kaže, v kakšnem duhu je treba sprejeti spremembe, ki bodo omogočile ženskam, da bodo uživale v evropski družbi enake pogoje kakor moški. Ženske ne rnaraja privilegijev, marveč zahtevajo spoštovanje pravic in takšno reorganizacijo družbe, ki bo izločila vsako razlikovanje med moškimi in ženskami.
Razpravo je začela s poročilom gospodična Kok in je precej podrobno nakazala sedanji položaj ter razne vrzeli. Osnovne misli njenega poročila so naslednje:
Svet se premika. Kdo bi lahko predvideval bodoče strukture sedanje družbe, ki bo doživela globoke preobrazbe? V tem razvoju imajo ženske važno mesto, saj predstavljajo nad polovico prebivalstva na svetu. Kako bi lahko
mislili na jutrišnjo Evropo, nq da bi mislili na njih prihodnost in na mesto, ki ga bodo v tej prihodnosti imele. Sicer so pa vedno imele ženske važno vlogo v politiki, književnosti in umetnosti. Kljub temu pa so v sedanji družbi možje še do včeraj določali ženski mesto ob ognjišču. ženska je bila središče družinske celice. Zlasti na kmetih se niso ženske cele rodove oddaljile od ognjišč in od dvorišč. Šele v 19. stoletju se je začela spreminjati njihova usoda. Osvobodila so jih tradicionalnih struktur industrijska revolucija, urbanizacija in razvoj mezdnega dela. Tako so se rešile dela gospodinjskih nalog na podlagi gospodarskega razvoja, ki je skrčil naloge družine kot proizvodne celice. Zato so postale ženske ogromen rezervoar cenene delovne sile za novo industrijo, ki je potrebovala velike, nekvalificirane delavske množice. Zaradi tega so bili potrebni zakonodajni u-krepi, da bi se napravil konec izkoriščanju žensk in otrok. Kasneje se je vloga ženske delovne sile v industriji močno razvila v času obeh svetovnih vojn. Vloga ženske v gospodarstvu in v družbenem življenju je od takrat stalno naraščala. Danes je že polovico dela zmožnih žensk dejansko zaposlenih. Vloga ženske v proizvodnem postopku se je nekako premaknila iz družine v družbo. Hkrati pa se je povečala tudi njena odgovornost doma zaradi naraščanja urbanizacije. Nastalo je vprašanje, ali je ženska predvsem družinska mati, «paznica ognjišča«, ali pa ima kakor moški določeno osebnost, ki se mora uveljaviti v družbi. To vprašanje je postavilo gibanje za emancipacijo žensk, ki se še nadaljuje in ki bo dosegla svoj cilj šele, ko bodo moški in ženske enako gledali na vlogo žensk.
Seveda ni treba vsega zreducirati na družinsko plat. Treba je tudi misliti na usodo samih žensk. Večina zakonodaj je sestavljenih tako, da upoštevajo družino, katere glavar je moški. Zaradi tega zabredejo ženske, ki jih moški zapustijo, se od njih ločijo ali razporočijo, ali pa ki postanejo vdove, v zelo kočljiv položaj, ki postane včasih naravnost absurden.
V deželah evropskega sveta je zaposlenih 31 odstotkov od celotnega števila vseh žensk. Kakšen pa je odnos zaposlitev žensk z. zaposlitvijo moških? Predvsem si je treba tu ogledati rezultate v zvezi z ^ahtevo: «Za enako'delo, ena-, ko plačilo«. Razni mednarodni dogovori terjajo to enakopravnost, ki je uvedena tudi v zakonodajo nekaterih držav, a dejansko stanje je drugačno. čeprav imajo ženske enake diplome kot moški in o-pravljajo iste funkcije, jim nočejo priznati enakih prejemkov. Prav tako obstajajo praktične diskriminacije nasproti ženski delovni sili, tam, kjer je v neposredni konkurenci z moško delovno silo. Tu gre za važno načelo pristopa žensk k raznim poklicem, njihove kariere ter njihovega družabnega položaja v sodobni družbi. Zakaj hočejo ženske zaposlitev Predvsem je žensk več kot moških. Za tiste, ki so same, je plačano delo življenjska nujnost. Prav tako nujno potrebujejo plačo tiste ženske, ki morajo vzdrževati stare starše, otroke ali bolne može.
Položaj poročenih žensk je bolj zapleten. Nekatere se u-deležujejo poklicne dejavnosti družinskega glavarja. Druge iščejo samostojno zaposlitev, da prispevajo k vzdrževanju družine, da nadaljujejo določeno kariero, da se rešijo družinskih služnosti, da postanejo finančno neodvisne in vča-

n
i
i
4
\
T
K
MIHI L O 3£ V£Č M£S£C£V. N£KO NOČ J£ Čl A V A ZAHLIPAL M£P PRPVJfM ČUPNO SV£TlOBO
NA ČIAVINO RiNiANJC S£ Jf\ POJAVIL !Z ..BRLOGA"P£S .
sih tudi iz moralnih razlogov nasproti možu, ali pa da najdejo osebno in družinsko ravnovesje. Ženske so zaposlene pravzaprav na omejenem sek torju poklicev. Določene poklice opravljajo samo ženske, tako da lahko rečemo, da obstajajo ženski poklici, ki so slaDo plačani. Poklicna zaposlitev ustvarja poročenim ženam, zlasti pa materam, celo vrsto problemov. Koliko žensk mora poleg svojega domačega dela opravljati še od 40 do 50 ur dela v uradih, trgovinah ali delavnicah, pri čemer niti ni vračunan čas za potovanj^ na delo in nazaj. Ženske so zaradi tega bolj po-gostoma odsotne .z dela, kar jim delodajalci očitajo. Pogo-stoma mora žensk.-, prekiniti poklicno dejavnost pri prvem ali drugem porodu. Ko se ženska bliža 35. letu starosti, se znova zaposli, toda pri tem se mora zopet privaditi delu, kateremu se je že odvadila. Pri raznih poklicih jc važno usposabljanje in tega ženskam primanjkuje. To izvira iz miselnosti, da pač ženska reši svoja vprašanja s poroko. Zaradi tega nastaja pomanjkanje delovne sile v določenih poklicih, medtem ko je je v drugih v izobilju. Morda bi se lahko našla rešitev za to v skrajšanem delovnem urniku, saj tehnični napredek to vsekakor omogoča in bo še bolj omogočal v prihodnosti.
Kar se tiče političnih pravic, so ženske močno napredovale. Samo v Švici nimajo ženske volilne pravice, ker jim jo je večina to z referendumom odrekla. Sicer pa je videti, da se ženske manj brigajo za politiko kot moški ter da težijo pri političnih izbirah bolj proti «desnici». Cerkev ima namreč večji vpliv na ženske kakor na moške. Kljub temu pa kandidirajo več žensk levičarske stranke, kar bi se zdel nekak paradoks. Opažati je tudi, da ’e vedno manj poslank v parlamentih, ali svetovalk v raznih krajevnih svetih. Tudi žensk ministrov je bolj malo. Tako vidimo, da obstaja še vedno nekaka meja med ((moškimi« in ((ženskimi poklici«, kar nujno dovede do diskriminacij. Tudi v sindikatih so ženske le bolj malo zastopane. Imajo pa ženske številne svoje organizacije, ki so zelo aktivne. Da je žensk manj «or-ganiziranih«, je predvsem krivo to, da imajo na razpoiago premalo časa.
Na skupščini so tudi razpravljali, kako naj bi rešili razna vprašanja. Sprejeli so tudi resolucijo, ki pravi, da bi morali v celoti priznati socialno vlogo materam ter da bi morali sprejeti vse ukrepe, ki bi jim omogočili poklicno dejavnost. Nadalje bi morali skrbeti za usmerjevanje deklet pri izbiri poklica, kakor tudi pri strokovnem usposabljanju starejših žensk. Izboljšati bi moraii tudi zaščito ženske delovne sile, skrajšati delovni urnik in izboljšati zdravstveno oskrbo. Poleg tega bi morali uveljaviti juridični status poročene ženske ter s tem poskrbeti sploh za razvoj položaja ženske v družbi.
SKOP
Veljaven od 28. januarja do 3. februarja
OVEN (od 21. 3. do f v \	20. 4.) V ljubezen-
j skih zadevah boste i-meli lepe uspehe, toda boste morali nekoliko tvegati, da pridete do cilja. Ne bodite preveč naivni. Na delu boste zadovoljni z doseženimi rezultati. Kar se tiče zdravja, imate precej možnosti, da se okrepite. Molk nikoli ne škoduje.
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) V čustvenih zadevah bo teden čudovit. Vse tisto, kar ste si skušali pričarati z domišljijo bo postalo resničnost. Prejeli boste neko zelo prijetno vabilo. Na delu ne boste zadovoljni, kar vas bo še spodbudilo za bolj aktivno dejavnost Pazite se pred prepihom. Bo elite oprezni.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) V začetku tedna se boste čutili zelo same in boste zato nekoliko o-bupani. Toda imeli boste prijeten obisk, pri čemer pride do izraza nežnost osebe, ki vas ima rada. Na delu boste s pomočjo prijateljev pomnožili svoje možnosti. Ne pijte!
RAK (od 21. 6. do r r 22. 7.) V čustvenih \ zadevah mislite še / nadalje kakor prej. Pričakovati ni nobenih sprememb. Čakajte na odgovor. Na delu bo do dobri rezultati, če boste dokazali zvestobo in se ravnali po dobrih nasvetih. Izogibajte se vlagi. Pazite se pred tek meči.
S----V LEV (od 23. 7. do
f MA \ 22. 8.) Teden bo pri-(	j krival prijetna iz-
V * J nenaden ja. Sprejmite
N----/ novi položaj z mir
no dušo. Mnogokrat ni vredno, da se človek razburja zaradi oseb, ki mu ne kažejo razumevanja. Na delu so dobri obeti, če hočete ostati zdravi in krepki, začnite telovaditi. Odločnost je vedno koristna.
DEVICA (od 23. 8.
! A d0 22'8’) Negotovost I	\	in dvomi	vam bo-
l JJJ )	do pokvarili duševni
\	J	mir. Bodite	bolj zna-
^ čajni, iskreni, in vse se bo vrnilo v stari tir. Na delu se bo nekaj popravilo. Treba je, da si očistite jetra in vegetativni sistem. Potrebni ste malo več optimizma.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 22. 10.) V ču
stvenih zadevah boste zelo srečni, saj vam bo neko čudovito bitje	podarilo
srečo. Morate pa tudi vi vračati to iskreno in toplo čustvo. Na delu boste uredili bolje svoj položaj in upi bodo bolj stvarni. Zdravje bo zadovoljivo. Prenašajte svojo bolečino molče.
ŠKORPIJON (od 24
10.	do 21. 11.) Kar
se ljubezenskih za dev tiče, boste ma! ce preveč raztrese ni. To bo škodovalo vašemu čustvenemu življenju. Na delu vam utegne pokvariti vse neko kesanje. Predvsem bodite budni, pa boste premagali vse ovire. Zdravje bo še kar dobro.
STRELEC (od 22.11. do 20. 12.) Ce boste v ljubezenskih zade-vah sprejeli neki sklep, utegnete zgubiti svoj duševni mir. Na delu morate pohiteti, da boste med prvimi. Jetra so nekoliko zamašena, zato bi bilo prav, da bi jih očistili s tem, da boste jedli cikorijo.
j,—v.	KOZOROG (od 21.
f >a \ 12. do 20. 1.) Kar
I	| se ljubezenskih ču-
J štev tiče, ste lahko / mirni in lahko spite brez strahu. Povsod vas obkroža ljubezen. Spoznali boste tudi neko zelo vljudno osebo. Delo bo redno potekalo. Priporočamo vam masiranje nog in hrbta. Ne bodite tako jedki.
VODNAR (od 21. 1.
do 19. 2.) V ljubezenskih zadevah se boste morali spopasti s tekmeci, a v boju boste končno zmagali. Seveda se morate spomniti Virgilovega reka, da pomaga sreča pogumnim. Na delu vas bodo celo iskali. Potrebno je mnogo diplomacije za sklenitev ugodne kupčije. Vzemite poživilo za srce.
RIBI (od 20. 2. do
20. 3.) V zakonu se vam bo zopet obudila čustvenost. Marsikdo bo imel zmenek, ki ga bo osrečil. Tudi pismo ni izključeno. Izberite boljšo zaposlitev, ki bo na bolj trdnih nogah. Ne trošite energij, marveč se pazite. Potujte, toda dobro si izberite družbo.
/$v
1» )be:
Atletski treningi Bora
Atletski odsek ŠZ Bor bo prihodnji teden zabel z rednimi zimskimi treningi. Običajno se treningi začnejo sicer prej, letos pa zaradi mraza in drugih neprilik teh ni bilo mogoče izvesti.
Treningi bodo razdeljeni za člane, mladince in naraščajnike in za mlade atlete kategorije «dečkov» (rojeni 1. 1953, 54, 55).
Člani, mladinci in naraščajniki bodo imeli trening vsak torek in petek od 19. ure naprej, dečki pa vsak ponedeljek in četrtek od 15. do 17. ure.
Treningi bodo v dvorani sta-
diona «Prvi maj» v Trstu, Vr-delska cesta 7.
•	Prvi trening za dečke bo jutri, 29. januarja.
•	Prvi trening za ostale bo v torek 30. januarja
Vsi fantje, posebno pa nižje-šolci, ki bi se radi ukvarjali z atletiko so vabljeni, da se treningov od samega začetka udeležijo.
* * *
Ker bo Bor ustanovil tudi ženski odsek, se v torkih in petkih lahko zglasijo tudi dekleta. Na podlagi števila prijavljenih in želja posameznic, bo sestavljen umik rednih treningov.
NA OBČINSKEM STADIONU «P. GREZAR»
Danes Pro Patria v gosteh Triestine
A SKUPINA
c:

(19. kolo)
TRIESTINA — PRO PATRIA D’Amico
BIELLESE — MESTRINA
Prati
BOLZANO — MONFALCONE Magnani
COMO — VERBANIA Torelli
LEGNANO — UDINESE
Ciuhi
PAVIA — ENTELLA Capobianco
RAPALLO — MARZOTTO Marino
SOLBIATESE — ALESSANDRIA Levrero
TREVIGLIESE — PIACENZA
Bravi
TREVISO — SAVONA Beretta
L*_J=
INTER — MANTOVA De Marchi NAPOLI — ROMA Genel
SAMPDORIA — VARESE De Robbio
SPAL — L. VICENZA Motta
8=S JU
(21. kolo)
BARI — PERUGIA CATANIA — LIVORNO CATANZARO — NOV ARA LAZIO — REGGIANA LECCO — MONZA MESSINA — GENOA PADOVA — VERONA REGGINA — POTENZA VENEZIA — MODENA
V sredo, 31. t. m, bo na sedežu, Vrdelska cesta 7, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju
10. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR
z naslednjim dnevnim redom:
1.	Izvolitev predsedstva in volilne komisije
2.	Poročila predsednika, tajnika, blagajnika
3.	Diskusija
4.	Razrešnica staremu odboru
5.	Volitve
6.	Razno
(2. povratno kolo)
BRESCIA — TORINO Monti
CAGLIARI — BOLOGNA Lo Bello
FIORENTINA — MILAN Gonella

DOMAČI ŠPORT

Danes, nedelja, 28. januarja II. amaterska kategorija Ob 14.30 v štandrežu
JUVENTINA — MARANESE • * *
Juniorsko prvenstvo Ob 11.30 v Sovodnjah
SOVODNJE — JUVENTINA * *
Prijateljske tekme Ob 14.30 v Nabrežini
PRIMORJE — TABOR (Sežana) * * *
Ob 14.30 v Boljuncu
PRIMOREC — ROSANDRA
NAMIZNI TENIS
Danes, v nedeljo, 28. januarja Prvenstvo B lige Ob 10. uri na stadionu «Prvi maj»
BOR — TT MERANO
u>
It
Danes, v nedeljo, 28. januarja Promocijsko prvenstvo BOR —R. MARCHI (Pordenone)
iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimumiiiiuuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SMUČANJE
V SAINT EERVAISU
PRED OLIMPIJSKIMI IGRAMI V CRENOBLU
Že določene tekmovalne proge za alpske in nordijske panoge
GRENOBLE. 27. — V francoskem mestu, kjer bo od 6. do 18. februarja letošnja zimska olimpiada, se že zbirajo prvi atleti, ki bodo skušali proučiti posamezne proge, kjer bodo nastopali. Tekme bodo razmeroma daleč od središča Grenobla, kjer meščani pravijo, da
ob koncu vsake ceste je praktično---------
hrib. To ugotovi tudi vsak obiskova- ! a	bo 1680 m (1620m).
lec mesta. In nrav na pobočjih ten	^ & .	.	... .
vzpetin bodo številne olimPUske | ®lalo“ ~st^
tekme: v Chamroussu bodo alpske ^msta m iika igi m n54m“’ discipline, v Autransu pa nordi.j- višinska razlika 184 m um m), dol-
ske. Kakih 20 km od organizacij-
slalom (n^deslalom^sfart7'moškega žensk na 5 km, 10 km in štafeta Nogler, medtem ko bodo v moški smuka ii, v višini 2252 m cili oa ter moških na 10, 15, 30 in 50 km Ivo Malckneckt, Gerardo Mussner, pri ,1412 m z višinsko razliko J40 m, j $ ^štafete bodo^ VQAutransu, kakih ?er^0 ^TcheT Tn StoTaS
se je uvrstila njena rojakinja An-nie Famose, tretja pa je bila Avstrijka Christl Haas.
Izid tekmovanja v smuku je naslednji:
1.	Isabelle Mir (Fr) 2’00”36;
2.	Annie Famose (Fr) 2’01”50;
3.	Christl Haas (Av) 2’02"44;
4.	Mariehe Goitschel (Fr) 2’02”45;
5.	Marie France Jeangeorges (Fr) 2’02”74;
6.	Karen Budge (ZDA) 2’03”53;
7.	Michele Jacot (Fr) 2’04”25;
8.	Suzanne Chaffee (ZDA) 2’04”33
* * *
MILAN, 27. — FISI (italijanska zveza zimskih športov) je danes popoldne objavila imena alpskih smučarjev in smučark, ki bodo zastopali Italijo na zimskih olimpijskih igrah v Grenoblu.
„	_ ,.„n	.	Žensko reprezentanco bodo se-
zma proge 520 m (420 m).	stavljale Glorianda Cipolla, Giusti-
Nordijske discipline in sicer tek na Demetz, Clotilde Fasoli in Lotte
Francozinji Mirovi smuk in kombinacija
SAINT GERVAIS, 27. — Francozinja Isabelle Mir je danes zmagala v smuku 10. mednarodnega tekmovanja za veliko nagrado Alpskih smučark Saint Gervaisa. Z zmago v smuku si je Mirova zagotovila tudi prvo mesto v lestvici kombinacije. Za Francozinjo
medtem ko bo proga dolga 2890 m. 90 km od Grenobla. kjer je visin-Ženske bodo startale kot moški, nji s^a razlika med 1050 do 1710 m. hov cilj pa bo nekoliko višje in sicer pri višini 1650 m, kar pomeni, da bo na 2160 m dolgi progi 602 m višinske razlike. Ostali podatki pa so naslednji:
Veleslalom — start pri 2151 m (ženske 2090 m), cilj 1650 m (1650 m), višinska razlika 503 m (440 m).
OBVESTILA
SD BREG	*
priredi v nedeljo, 4. februarja, smučarski izlet v Sappado. Vpisovanje pri vaških zastopnikih.
Maketa zimske palače v Grenoblu, kjer bodo tekmovanja v umetnostnem drsanju in v hokeju
tini.
Reprezentanti in reprezentantke se bodo zbrali v Milanu v sredo, 31. t. m. in bodo neslednjega dne ob 7.30 odpotovali z vlakom v Grenoble.
HOKEJ NA UDU
GRENOBLE, 27. — Po odpovedi Italije in Poljske je moral prire-
ditveni odbor olimpijskega turnirja v hokeju na ledu nekoliko spremeniti spored tekem in tudi razvrstitev skupin. Na turnirju bo nastopilo 14 raprezentanc in sicer SZ, švedska, Kanada, CSSR, in ZDA, ki bodo igrale v A skupini, Francija, Japonska in Avstrija (v B skupini) ter Finska, Norveška, Vzhodna in Zahodna Nemčija, Romunija in Jugoslavija.
Slednje se bodo morale spoprijeti že 4. februarja v kvalifikacijskem turnirju. Zmagovalke bodo Igrale v A, poražene raprezentance pa v B skupini.
PRVENSTVO A LIGE
Juventus	2
Atalanta	1
TURIN, 27. — Juventus je danes v tekmi prvenstva A lige premagala Atalanto 2:1 (1:1). Gole so dosegli: v 38’ p.p. De Paoli (J), v 41’ Danova (A), v 29’ d.p. Cine-sinho (J). Kotov je bilo 6:4 za Juventus.
Enajsterici sta se sodniku Bran-zoniju iz Pavie predstavili v naslednjih postavah:
JUVENTUS — Anzolin; Sarti, Leoncini; Bercellino, Castano, Co-ramini; Sacco, Del Sol, De Paoli, Cinesinho, Žigoni.
ATALANTA — Valsecchi; Poppi, Nodari; Tiberi, Cella, Signorelli; Danova, Milan, Sav.oldi, DelTAn-gelo, Salvori.
flVTOPROMET GORICA
priporoča zimovanje na LOKVAfl
dnevno obratujejo vse štiri vlečnice (najmanj 5 oseb) — lepa smučišča in tereni za druge zimsko - športne dejavnosti. HOTEL POLDANOVEC z več kot 100 ležišč; in restavracijo z domačo hrano, vinom in drugimi pijačami — Tel. 21-314 Turistično društvo Ima na razpolago tudi privatne sobe.
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462
s svojimi obrati: restavracijo, kavarno	!n gostilna «Pri hro
Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer ____razen torka in barski program
In gostilna -c Pri hrastu r gostilna Zvezdar
tele ton 21-239
najnovejši izum moderne tehnike
SUPER AUTOMATIC s 57 rubini in z 88 rubini
l\ «Luis IVOr>
najtanjša ura na svetu
"	$ J (Generalno zastopstvo «LA ClaFSSTOR A>
Trst - Piazza S. Antonio Nuuvo N. 4-1. nadstropje
Import - Export Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških renah!
Izredni popusti • Garancije
ŠVICARSKA SUPERMARKA
NOVA UBIRA USNJENI KONFEKCIJE 11
KOZJEGA
SVINJSKEGA
VELURJA
Novi kroji plaščev suknjičev kostimov
Za ženske plašče ovratniki in bovic. iz plemenitega krzna
0 Krznena podloga za zimske dni
IZ PLEMENITIH KRZEN
10°7<> P0PUS1 pri plačilo s konvertibilno valuto
IZREDNO NIZKE CENE IZDELKOM IZ SVINJSKEGA VELURJA
HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNAR00NIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
SPLOSNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z lužno Ameriko, redno timjo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu i modernimi transportnimi lad janu od s.lNK) do 18.000 ton nosilnosti.
iu vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
»SPLOSNA PI.O v HA» Piran Zuuančičeva ul. '14 m na naše agente po vsem svetu I’elexi:	34123;	341-22 Plovba
Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-471) do 73-477
CHARLES EXBRAYAT____________________________«.
Drugič v Sevilli
«Upam!»
«Torej, dobro, grem nazaj...«
«Kam greš?»
«Da vas zavarujem od zadaj...«
Izginil je v temi, preden sem ga mogel zadržati. Fant je bil spreten... všeč bi bil Cliffu Andersonu. Toda na Juana nisem mogel več misliti — pred menoj se je začel razvijati Lucerov načrt. Opazil sem sence njegovih ljudi, ki so se bližali ladji — stražar na ladijskem mostu jih očitno ni opazil — nočno tišino je presekal pisk — prižgali so se žarometi in osvetlili ladjo. Od vzhoda in zahoda so pripluli motorni čolni in presekali La Caridadi pot, če bi poizkušala pobegniti. Lucero je bi! že pri lestvi. Po ladji so begali ljudje. Počil je strel, za njim se je oglasil rafal mitraljeza. Neko telo je padlo v vodo. Se bolj sem se privil v svoj kot in vneto prežal na najmanjšo silhueto, ki bi skušala pobegniti na našo stran Ali bomo res prepustili vse delo Luceru? To tudi meni ni bilo všeč...
Odjeknilo je še nekaj strelov, nato pa je vse utihnilo. Policisti so bili najbrž že gospodarji ladje. Po dvajsetih minutah so izkrcali prve ujetnike — roke so držali sklenjene nad glavami. Obstopili so jih oboroženi policaji. Toda kje je Lajolette? Ko so pripeljali z ladje zadnje ujetnike, se mi je približal Lucero.
«Končano je, seftor Morales! Odeje so bile skrtfcio zložene
v spodnjem prostoru. Lep plen! Mornarji so se uprli — zato bom vse aretiral. Na ladji bom pustil svoje ljudi in poklical carinske specialiste, da bodo preiskali vso ladjo, toda, žal, mislim, da Lajoletta ni med ujetniki.«
Plen, ki so se ga Španci veselili, me ni zanimal! Dobiti moram Lajoletta — le tako bo moja naloga opravljena!
«Ali greste z menoj, seftor?«
«Ne... počakal bom še malo... morda se je Lajolette kje skril in čaka na vaš odhod...«
«Tega ne verjamem, toda, razumem vas... Na svidenje!«
«Na svidenje!«
Lucero je napravil komaj nekaj korakor, ko je nenadoma za menoj nekdo zavpil:
«Don Jose... pazite se!«
Instinktivno, ne da bi skušal dognati, od kod je opozorilo in kaj pomeni, sem se vrgel na zemljo. Toda gotovo sem se trenutek obotavljal, kajti strel se je razlegel, preden sem se umaknil iz strelske črte tistega, ki je meril name. V rami me je zapeklo. Bil sem zadet. V istem trenutku — vse se je namreč dogajalo z divjo naglico — je Juan planil k meni in zakričal:
«Ubil vas bo, ubil vas bo!«
«Skrij se!«
Hotel sem ga prijeti za pas, da bi ga potegnil k sebi, toda morilec je bil hitrejši — in dve krogli, ki jih je izstrelil, sta zadeli Juana. Čutil sem, kako se je stresel, nato pa zrušil poleg mene. Lucero in policisti so takoj prihiteli.
«Kaj se je zgodilo?«
«Pazite, Lucero; na nas streljajo!«
Počila sta še dva strela, toda sedaj sem pozabil na vsako previdnost. Bedasto sem prižgal električno svetilko in pobožal Juanov obrab. Takoj sem vedel, da je Marijin brat mrtev, mrtev, ker me je hotel rešiti. Lucero je svojim ljudem pravkar ukazal, naj obkolijo kraj, kjer se Je po vsej verjetnosti skrival ubijalec — ko sta se pojavila Alfonso in Charley z
revolverji v rokah. Alonso me je poklical s tresočim se glasom:
«Pepč?...»
«Tu sem!«
«Hvala bogu!«
Medtem je Arguthnot zmagoslavno poročal Luceru;
((Mislim, da ga imamo... Morales, kdo je na tleh?«
«Juan!»
«Brat...»
«Da!»
«Prokleto!»
Alonso ml Je položil na ramo roko. Rama me je tako zabolela, da sem zastokal. Alonso je bil presenečen, umaknil je roko in zagledal kri.
«Ali si ranjen?«
«Zadet sem v ramo...	toda to ni nič, če	pomislim	na
fanta...«
Nevede in nehote sem zajokal. Jokal sem zaradi Juana, zaradi Marije in moje izgubljene sreče, kajti Marija mi bratove smrti ne bo nikoli	odpustila. Juan je padel	zaradi mene,
zato da bi mi dokazal,	da	ni bil to, česar sem	ga sumil!	In
tudi jaz si ne bom mogel oprostiti pomote in tragične posledice!
((Poskrbel bom, da ga odnesejo, Pčpč... Računaj name... ti pa poskrbi zase!«
Bil sem zadovoljen, da je poleg mene Alonso. Alonso me Je razumel. Arguthnot	pa	je ocenjeval žalost	kot zelo	ne-
modno občutljivost. Pritekel je policist in mi sporočil, da me kliče Lucero Juana sem prepustil Alonsu In odšel k inšpektorju.
«Seflor Morales... ali je morda tale Lajolette?«
Sklonil sem se nad truplo, ki so ga obsvetili, nad truplo tistega, ki je Juana ubil in mene ranil, preden je padel pod kroglami mojih kolegov. Srce mi je začelo močno utripati. Lajolette? Lopova nisem poznal, toda nrav gotovo bi po
nekem notranjem občutku takoj vedel, če bi bil poleg nasprotnika, ki je končno premagan. Mož je bil zadet v glavo. Ko je padel ni izpustil svojega orožja, imel je ((Smith i® Wesson». Lucero me je natanko opazoval.
«Torej?>>
«Tega tipa poznate bolje kot jaz, prijatelj! To je Pedr® Hernandez, ki me je hotel na Triani povoziti z avtomobilom- * «Vi ste fizionomist, seftor Morales... Jaz ga nisem pr®-poznal, sicer pa mu je odneslo del obraza...«
((Tistih, ki so me hoteli ubiti, se vedno spominjam!« Operirali so me zgodaj zjutraj. Prebudil sem se v majhni sobi seviljske klinike. Nič me ni bolelo. Krogla ni ranila kAd-Imel sem večjo srečo kot Juan. Komaj sem se dobro oglddal« že mi je prišla delat družbo Juanova senca. Dolgo bo trajalO’ preden mu bom ušel, če mu bom sploh kdaj ušel. Ura, ki je bila na mizici ob vzglavju, Je kazala tri. Zdaj Marija M ve, kaj se je zgodilo z njenim bratom. Alonso Je gotovo pri njej. Odslej nima nikogar več, popolnoma sama je. Toda, kolikor jo poznam, bo mislila, da mora ostati z mrtvil® bratom in se mu posvetiti prav tako, kot bi se posvetila živemu. Bolničarka ml je prinesla pomarančni sok m m* ponosno sporočila, da se ml zdravje hitro vrača Kaj Je 9 tem mislila? Ker so mi dali zelo močno narkozo, sem zop®^ zaspal. Imel sem srečo, da nisem ničesar sanjal
Pozno popoldne so me prevezali. Tako je bilo, kot d® imam najlepšo rano, ki so jo gospe in gospodične kdaj videle In nato, glej, Arguthnota, ki je vstopil z rokami polnil®1 paketov! Hudičevi Anglež je najbrž mislil, da umiram Prinesel je bonbone, knjige ko pa je bolničarka Sla iz sobe, 1® potegnil iz žepa steklenico Johi.yja Walkerja
«Bolj zaupam staremu Johnyju, kot vsem zdravilom sve ta... Kako se počutite, Moralčs?«
«Kar dobro!«
f Nnftnltevnn u Hetit I
i KKIINISI vo t RS i - UL MONTECCH1 b, 11, TELEFON 93 HUB m 94 63«	- PoStru predal a59 - miiRUZNM A GORK A: Ulica 14 Mag-o l/l Telefon 33 82	- UPRAVA TRSI - UL. SV FRANČIŠKA it 30 - Telefon 37-338, 96403 - NAKOCNINA-n.eaačm min ar vri.Drel
četrtletna 2 2.ii m poliema * *«H> ur celoletna 8 100 Ur - SFRJ posamezna ttevllka v tednu In nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din <1000 starih dinariev), letno KM) din (10.000 starih dinarjev) - Pofttnl teko« račun; Založnlitvo tržaškega n.ir. i rsl	_ /s
Si im Al' I U2S oiubliana stari trg 3/1 telefon 22-207 reko« račun prt Nn—em Pank- v Muniianl - 501 3-g.i i	UGLASI lena oglasov: Za vsak mm v *lrlni enega stolpca trgovski 150, flnančno-upravnl 250, oamrtnloe ISO Ut - VIali oglasi 40 Mr beaeda Oolaai n trtiUto 1»
gorriko pok ra lino se naročajo pri upravi - I? vseh drugih j i»»„,ti. Itatue nn v4-i-«tf. PuhhiieltS Itallana« - Odgovorni urednik- Stanislav RENKO - Izdala in tlaka Zal<.*n'*ivn ie.<v»ini risa,, rrst