Edisone per Testero Inozemska Izdala Leto LXXI m. štev. a Naročnina meaeSn« 18 Lir, za Inozem« ttvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja ce« loletno 34 Lir, e» Inozemstvo 65 Lir. Cek. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino In 10.349 za inserat«. Podružnica! Novo mesto. Izključna pooblaščeni?« ra oglaSeranJe Italijanskega In Injega lzvorai lin ione Fubbliciti Italiana S. A, Milana Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ta dneva po praznlkn. S Uredništvo oprava: Kopitarjeva 6, LJubljana. I Redazione, Amministrazione? Kopitarjeva 4, Lnbinna. | Telefon 4001—4005, AbbonamentiJ Mesa 18 Lire. Estero, mete 31.50 Lir«. Edi-cione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Llr%. C C P.l Lubian« 10 650 per gll ahbnnamenti, 10.349 per 1« in-•erzioni. Filial«! Noto mestom Coneesslonarla eselnslva per Ia pnhbHcIta di provenienza Italiana ed estera: llnion« PubblicitA Italiana S. A, Milano, Bollettino No 1057 Forte attacco nemico respinto nel settore occidentale - Intensificata attivita delle arteglierie nel settore meridionale della Tunisia - 19 veiivoii nemici distrutti 11 Quartiere Generale delle Forze Armate co-munira: Nel settore meridionale del fronte tuni-sino intensificata attivita delle opposte artiglic-rie: Un forte attacco nemico nel settore occidentale, veniva respinto con forti perdito per 1'avversario. Nei combattimenti aerei della giornata l'avla-zione anglo-americana lia perduto 11 apparecchi dei quuli sei distrutti in Tunisia dalla eaccia germanira, cinque nel Ca na le d i Sicilia dalla nostra. Cinque altri precipitavano al suolo colpiti dal liro di unitii tcrrestri. Formazioni di quadrimotori americani eftot-tuavano anrlie ieri incursinni sulle cittii di Ca-tania e Palermo i cui centri urbani hanno subito dauni sensibili. Trala popolazione di Catania si deplorano 51 morti c 2(15 leriti, n Palermo le vitlinic civili li-nora aecertate sono 5 morti c 35 feriti. A Palermo dne veiivoii orano abbattuti dai nostri cacclatori, uno dal fuoco della difesa con-traerca. Vojno poročilo št. 1057 Močan sovražni napad Znatnejši boji ob Doncu 50 sovjetskih tankov uničenih — Angleško-ameriško letalstvo je zgubilo včeraj nad Nemčijo in zasedenim ozemljem 79 bombnikov Hitlerjev glavni star, 17. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na kubanjskem mostišču so sc izjalovili tudi včeraj ponovljeni sovjetski napadi. V zadnjih treh dnevih jc bilo v odseku enega nemškega armadnega zbora v sodelovanju z letalstvom uničenih 50 sovjetskih oklepnih voz. Na ostalem vzhodnem bojišču so bili živahnejši boji samo ob zgornjem Doncu. Tukaj so zavrnili oddelki kopne vojske in orožja SS več močnih sovražnih napadov. V Tunisu je potekel dan razen krajevnega bojnega delovanja v nekaterih odsekih zapad- | je treba smatrati za Izgubljenega. Sovražnikov nega in južnega bojišča v splošnem mirno. Letalstvo je napadalo sovražna letalska oporišča ter z bombami zadelo zelo številna letala na tleh in skladišča materiala. Lovci in protiletalsko topništvo z morja so sestrelili v Sredozemlju 11 sovražnih letal. V noči na 16. april je prišlo do bitke v Ro-kavskem prelivu med čolni nemških oddelkov za zaščito obale in lahkimi angleškimi pomorskimi oboroženimi silami. En sovražni hitri topniški čoln jc bil tako hudo poškodovan, da ga na zahodnem odseku - Pospešeno topniško delovanje na južnem odseku v Tunisu - 19 sovražnih letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja : Na južnem odseku tuniškegn bojišča pospešeno delovanje obojestranskega topništva. Na zahodnem odseku jc bil odbit močan sovražni napad s težkimi izgubami za nasprotnika. V včerajšnjih dnevnih bojih je angleško-amo-riško letalstvo zgubilo II letal, od katerih so jih 0 sestrelili v Tunisu nemški lovci, 5 pa naši lovci nad S i c i I s k i m p r e 1 i vom. 5 nadaljnih letal je padlo na tla sestreljenih od naših kopenskih enot. Skupine ameriških štirimotornikov so tudi včeraj napadle mesti Catania in Palermo, kjer so imele mestne četrti občutno škodo: med civilnim prebivalstvom v Cataniji obžalujejo 51 mrtvih in 2B5 ranjenih, v Palermu pa znašajo doslej ugotovljene žrtve 5 mrtvih in 35 ranjenih. V Palermu so naši lovri sestrelili dve letali, eno pa protiletalska obramba. Proračun zunanjega ministrstva Rim, 17. aprila. AS. Glavni proračunski odhor fašistične in korporacijske zbornice je odobril poročilo nar. sv. Basileja o izdatkih zunanjega ministrstva za finančno dobo 1943-44. Poročilo ugotavlja, da se noben narod od skrajnega vzhoda do skrajnega zahoda, ki živi pod najrazličnejšim nebom ter se zaveda svoje preteklosti, pa naj je v vojni ali pa je ohranil nevtralnost — ki česlo-krat nič manj ne velja, kakor pa udeležba v vojni sami —, da se noben narod ne more smatrati za narod izven vojne ali ki jo je že prestal. Ta prikazen, ki ni nova v zgodovini, izhaja iz dejstva, da sedanja vojna, kakor nekdanje verske vojne, ni toliko vojna, ki hi jo bili bili za dosego potrebnih pridobitev, od katerih ne zavisi toliko bodoče blagostanje narodov ob največjem njihovem razmahu, kakor njihov lastni obstoj, temveč zlasti spopad med idejami: usoden boj med zastarelim pojmovanjem življenja in novo stvarnostjo. Ta se je prikazala na obzorju že tedaj, k-> je razum nekega človeka oznanil one besede, ki še danes odmevajo celo v nasprotnikovih vrstah, pa ne več kot presenetljiva daljnovidnost, temveč kot nujna usmerjenost, ki se ji ne more odtegniti niti cinizem tistih, ki imajo v svojih rokah vse bogastvo sveta. Po vsem tem se nam vsiljuje misel, da sla vso od tistega davnega dne, ko so naše vojne ladje napadle Krf, pa do danes, ko preživljamo ure trde preskušnje, izvajanje in slog italijanske zunanje politike ostala nespremenjena. Nato jo načel vprašanje italijanskih odnošajev z raznimi prijateljskimi in sovražnimi državami, začenši pri Nemčiji, s katero je Italija imela vedno najbolj tovariške vezi. do ognjenih preskušenj na vseh bojiščih od afriških Sirt do ruskih dežela, kar je to vzajemnost v resnici spremenilo v neke vrste skupno življenje. Na kratko je potem povzel razmerje do Francije, do podonavskih držav in do drugih evropskih narodov, do Bližnjega vzhoda in slednjič do onstranmorskih dežela, med katerimi ima prvenstvo usmerjevalka bodočo Azije, junaška Japonska. Zelo se je razmahnilo tudi podporno delovanje fašijev v tujini, delo v korist italijanskih rojakov, ki so se vrnili v domovino, ter vse tisto, kar se nanaša na italijansko kulturno prodiranje in na glavne smernice italijanskega političnega delovanja. Za tem obzorjem se posredno kažejo načini anglo-saksonskega bogataštva, ki se je zve- Avstralija pred usodnimi dogodki Bern, 17. aprila. Nekateri listi, ki črpajo svoja poročila iz anglosaških virov, so začeli pisati o možnosti predstoječih velikih vojaških dogodkov na Daljnem vzhodu. Začelo sc je spet govoriti o japonskem vdoru v Avstralijo. Zaenkrat še ni poročil o močnejšem japonskem letalskem pritisku na avstralska pristanišča v severni Avstraliji. Londonski in washingtonski, zlasti pa avstralski listi žc pišejo o nevarnosti, grozeči Avstralcem. Govore o zbiranju japonskih vojnih in prevoznih ladij, letalonosilk in letal v pokrajinah, ki so jih zasedli Japonci. Zelo značilno je naslednje poročilo iz Melbourneja: General Mac Artliur posveča ve- Italijansko-madžarski kulturni odnošaji Budimpešta, 17. aprila. AS. Mešana madžar-sko-italijanska kulturna komisija je imela svojo prvo sejo ob navzočnosti prosvetnega ministra italijanskega poslanika ter visokih uradnikov zunanjega in prosvetnega ministrstva. Predsednik madžarske komisije bivši minister Fabinvi je vroče pozdravil člane italijanske komisije in izrazil svoje zadoščenje, do se navzlic vojni še vedno razvijajo madžarsko-itali-janski kulturni odnošaji. V odgovoru je predsednik italijanske komisije senator Balbino Giulinno ugotovil, da tudi Italija navzlic, vojni ni zmanjšala zanimanja z madžarsko kulturo in da imajo takšni medsebojni odnosi globoke korenine v zgodovini obeli narodov. Nato so sledila poročila o delovanju italijanskega kulturnega instituta v Budimpešti ter madžarskega kulturnega instituta v Rimu. Predsednik madžarske komisije Fnbinvi ter prosvetni minister S/.inve sta priredila italijanskim gostom časten sprejem. Atlantska karta ne velja za Indijo Lizbona, 17. aprila. AS. Iz Londona se je Izvedelo za meritorno Churchillovo izjavo, da atlantska karta velja samo za neodvisne drža-ve in du se v nobenem primeru ne nanaša na Indijo. liko pa/.njo sovražnemu delovanju v Karolinških vodah. Zavezniško poveljstvo je opazilo, da so zadnje dni začeli tukaj zbirati veliko število japonskih ladij in tudi nekaj letalonosilk. Istočasno se zbira številna mornarica prevoznih ladij vseh vrst pri Rabaulu. Smatra se, da razpolagajo Japonci tukaj z velikim prevoznim brodovjem. Zadnjih 8 dni je prišlo več spremljav v Kabaul in v druga japonska oporišča, le ladje so verjetno prevažale mnogo letal, kajti delovanje japonskega letalstva se jc žc povečalo. Smatra se, da ima japonsko letalstvo veliko premoč nad zavezniškim letalstvom. Tudi avstralski zunanji minister Evvatt je izjavil, da je velika strateška zmota, če Anglo-sasi zbirajo vse svoje sile proti osi, dočim zanemarjajo Tiho morje, kjer je položaj stalno nevarnejši. Tam bi bilo nu vsak način treba preprečiti Japoncem utrjevanje zasedenih pokrajin. Avstralsko prebivalstvo z razumljivim nemirom pričakuje dan, ko bo prišel obračun z Japonci. »(Piccolo«.) zalo z boljševizmom v skupnost, ki že sama na sebi razodeva svoj izvirni greh. Iz teh dokazov lahko dobimo določnejši, jasnejši, lahko bi rekli čistejši pogled na italijansko širno celotno delovanje na razrvanem svetu, delovanje, ki ga na kratko lahko označuje dosledno nadaljevanje nastopov, bliskovita pripravljenost protiukrepov proti novim sovražnikovim silam, poleni ko je nasprotnik po svojih zvočnikih že kričal o porazu in si je drznil predlagati vdajo na milost in nemilost. Z zmernimi besedami in gibi, v globokem sodelovanju, ki ni prazna tolažba pred strašnim zlom. ki smo mu znali biti kos, poleni kmo poskusili vse, od Stresse do Munchena, da bi rešili mir, smo si upali napovedati vojno gospodarjem sveta, celo gospodarjem dveh stetov, pripravljeni, da v novi Evropi obdržimo zgodovinsko vlogo Ciccronov med slavnimi razvalinami. Državnik je tisti, ki zna razpolagati s to silo in jo usmeriti za svojo cilje.« Tako so končuje poročilo, io sc pravi, končuje se z besedami, ki jih je napisal Francesco De Sanctis v svoji knjigi o knezu Macchiavelliju, z besedami, ki si jih italijanska zunanja politika lahko brez domišljanja in s ponosom prilašča, in to ne od danes, pač pa že dvajset let. poskus, da bi eno naših ladij potopil z neposrednim napadom, je bil odbit v borbi Iz bližine. Naši čolni so sc vrnili do zadnjega v svoja oporišča. Tri nočnih napadih sovražnih letalskih oddelkov na kraje južne in j u g o z a p a d n e Nemčije, predvsem na Mannheim in Ludvvigs-liatcn, kakor tudi nu vzhodno nemško ozemlje, je utrpel sovražnik posebno hude izgube. I*o doslej razpoložljivih in še nepopolnih vesteh sta bila nu vzhodu sestreljena dva. na zapadu pa 53 večinoma štirimotornih bombnikov. Razen tega jc bilo včeraj prt napadih nu zasedeno sapadno ozemlje uničenih še 15 sovražnih letal. Pogrešana so tri lastna lovska letata. Hitra nemška bojna letata so preteklo noč metala bombe težkega kalibra na področje velikega Londona. Stockholm. 17. npr. AS. Poročila iz sovjetskega viru poročajo o povečanju nemškega pritiska na bojišču pri Volhovu, kakor tudi o močnem bombardiranju Leningrada, na katerega strelja nemško topništvo. Pogosto in zelo ga je napadlo tudi nemško letalstvo iu sovjetski linti poročajo o znatni škodi. Angleški general padel pri Susi Lizbona. 17. aprila. AS. lz Kaira poročajo, da je padel pri Susi angleški general Kirsch, poveljnik pionirskih oddelkov K. armade. Padel ie ob neki priložnosti, ko je nadzoroval svoje pionirske oddelke pri odstranjevanju osnih min. Sicilija in Sardinija — vojno področje Rim, 17. aprila. AS. Uradni list objavlja ukaz Duceja, prvega maršala in poveljnika Oboroženih Sil 1111 vseli bojiščih z dne 14. aprila 19I3-XXI, s katerim se odreja, da je ozemlje Sicilije, Sardinije in okoliških otokov proglašeno za bojno področje. Ukaz jc stopil v veljavo 15. aprila 1913-XXI. Članek dr. Gobbelsa: Sedanji položaj ne dovoljuje polovičarskih rešitev Berlin, 17. aprila. Dočim vlada nn vzhodu mir, v Tunisu pa je bitka še neodločena, nemški opazovalci popisujejo položaj in skušajo ugotoviti, kakšen bo razvoj bodočih dogodkov na sedanjih in morebiti tudi na bodočih bojiščih. Zanimive so tozadevne ugotovitve nemškega ministra dr. Gobbelsa v listu »Das Reich«. V vojni so cesto možne najbolj nemogoče stvari. Vse vojskujoče se stranke skušajo predočiti položaj v čim ugodnejši luči. Prava resnica se pokaže šele po končani vojni. Zato bi bila usodna zmota presojati sovražnika po njegovih trditvah. Anglosasi imajo . izredno mojstrsko propagando in izkušnja i/ prve svetovne vojne je za Nemčijo velik opomin. Danes Angleži na primer priznavajo, da je bil v sedanji vojni njihov položaj večkrat kritičen. Kdo pravi, tla ne bodo kaj podobnega v bodoče priznali za sedanjo dobo. Za Nemce je problem lahek. Nemško ljudstvo ima dober spomin in noče ničesar vedeti o oportunistični politični propagandi. Zeli ne le, dn mu vlada pove resnico o sedanjem položaju, ampak tudi vse možnosti za bodočnost, kar jc možno seveda do gotove meje. kajti, če bi povedali vse nuše namene, bi o njih obvestili sovražnika. Minister Gobbels.nadaljuje: Mi smo vedno opisovali položaj tnkfl. kakršen je in brez utvar, vemo, dn se jutri lahko zgodi ravno obratno. Lažna propaganda je bila možna v zadnji svetovni vojni, ne pa v sedanji, ko so narodi, zlasti nemški, politično zreli. Narodu jc treba torej kolikor mogoče jasno popisati položaj z edino omejitvijo, da sovražnik ne izve za naše namene. Danes se je tudi marsikaj spremenilo. Kdo more primerjati boljševiško Rusijo s carsko Rusijo? Kdo more s popolno gotovostjo govoriti o bodočem razvoju letalske in podmorni-ške vojne? Kdo pozna učinkovitost in možnosti novega orožja, s katerim razpolaga ta ali oni tabor? Nato govori o prestani težki zimi in nadaljuje: Trdimo lahko, da so boljševiki dosegli le minimalni del tega, kar so nameravali, ker ali Ta \\ Poljaki priznavajo pokol j oficirjev Mednarodni Rdeči križ naprešen za sodelovanje pri ugotavljanju žrtev Stockholm, 17. aprila. AS. Od poljske begunske vlade, ki ima svoj sede/ v Londonu, sc posredno potrjuje v Berlinu izdano poročilo o pokolju poljskih častnikov, ki so jih ujeli Sovjeti. Begunska vladu izjavlja, da je brezuspešno in večkrat zahtevala od sovjetskih oblasti pojasnila o usodi okoli 10.000 poljskih častnikov, ki so jih imeli Rusi v treli različnih koncentracijskih talx>riščih pri Nmolensku od leta 1940. Begunska poljska vlada potrjuje, da ima vse vzroke za bojazen pred najhujšim in dodaja, da se je obrnila na centralni odbor mednarodnega Rdečega križa za poizvedbe in ugotovitev, če so — česar se je upravičeno bati — boljševiki v celoti pobili tc ujetnike. Na nekem sestanku katoliških Poljakov so obtožili Sovjetsko Zvezo, da jc prijela za talce okoli dva milijona Poljakov, botre prisiliti begunsko poljsko vlado, dn bi. ko bi prišel čas, popolnoma opustila vsako zahtevo po Ukrajini. Berlin. 17. aprila. AS. Tz pristojnega vira sc je izvedelo, da se je nemški Rdeči križ tc dni obrnil na mednarodni Rdeči kri/, proseč ga za pomoč pri identificiranju 12.000 poljskih častnikov, ki so jih pobili boljševiki. Predsednik nemškega Rdečega kri/a je predlagal mednarodnemu Rdečemu križu, naj pri tem sodeluje. Berlin, 17. aprila. AS. Nemški tisk sc še nadalje bavi s pokoljem v Kutinskcm go/du in polemizira s sovražno propagando, zlasti boljševiško, ki upa, da bo lahko zanikala jasne in nedvomne trditve, dokumentirane od nemške oblasti, govoreč, da gre le za nemški propagandni trik. »Viilkischer Bcobaclitcrc,^>Lokal-nn/eigerc, »Morgenpost« še enkrat poudarjajo suženjstvo, ki je tudi tokrat značilno za odnošaje meri liondonom in Moskvo, kn jti I onrlon ie pripravljen opravičiti še tako strahoten zločin, samo, da se ne bi spri z boljševizmom. so napačno cenili našo moč in to bo prej slej rodilo gotovo težke posledico zanje, vojna je za vse, tudi za tiste, ki je ne vodijo, uganka ugank in zato jc treba nastopiti v njej 7. odločnostjo in srčnostjo. Videli smo zlom narodov, ki so imeli polno orožja, manjkala pa jim je potrebna moralna sila: njihovi ljudje so izgubili vero v svoje lastno poslanstvo. Ponovno je bilo rečeno, tla je sedanja vojna /a Nemčijo logična posledica moralne popustljivosti nemškega ljudstva v novembru ieta I1IS. Če bi danes ponovili to napako in verovali, da bi se lahko rešili vojne brc/, totalitarne in odločilne zmage, bi brez dvoma zgubili našo zadnjo zgodovinsko priliko, ki nam jo nudi usoda. To je lahko trdo, je pa resnično. Ko smo se podali na to trdo pot, zaključuje minister, moramo iti naprej brc/, o/ira nn težave in ovire. Povratek je nemogoč. Položnj ne dovoljuje polovičarskih rešitev. (»Piccolo«), Amerikanci so v Tunisu razočarali Lizbona, 17. aprila. AS. Tuniški vojaški dopisnik ameriškega lista »Newyork Herald Tribune« piše v nekem svojem članku o položaju v Tunisu, da ne more prikrivati dejstva, kako so ameriške čete pri teh bojih razočarale in s tem zgubile veliko priložnost, kjer bi se lahko izkazale. Ameriški vojaki, nadaljuje člankar, bi bili lahko uničili osne sile, če bi bili sposobni razbiti njihove postojanka ter jim onemogočiti umik. Amerikanci se morajo še marsičesa naučiti. Ameriški častniki nimajo zadostne vojne izkušnje in gledajo v oči sovražniku prvega reda. Naučili so se previdnosti pred osnimi veterani, koso imeli pri različnih priložnostih huda izgube. Čeprav so bili Amerikanci številčno močnejši od sovražnih čel ob italijansko-nemškem boku, vendar general Patterson ni imel na razpolago dovolj moštva. Časnikar zaključuje, da morajo Amerikanci izkoristiti zadane jim lekcije. Moskva odklanja razgovore o vojnih ujetnikih z delegati Sv. stolice Carigrad, 17. nprila. AS. Sovjetski konzul v Carigradu je po navodilih moskovske vlade odklonil razgovore z zastopniki sv. .Stolice o izboljšanju položaju vojnih ujetnikov. Švedska podmornica potopljena Stockhol in, 17. aprila. AS. Uradno poročilo švedskega mornariškega poveljstva je snoči pozno zvečer javilo, da se ni vrnila podmornica ^Ulvcn«. »Ulven« sc jc udeležila vaje v Švedskih obalnih vodah pred Mnstrundom na zahodni obali in je imela na krovu s poveljnikom in častniki vred ?"> mož posadke. Veščaki so mnenja, da jc utegnilo priti do pukvarc napruv za dviganje na površino. Nasprotnikovo divjaštvo Cnstel Vetrano. 13. aprila letos so nasprotniki med nekim letalskim napadom metali eksplozivna polnilna peresa in svinčnike. Ta nova oblika divjaške znhrbtnosti šo onVrst dokazuje nasprotnikovo zlobo, ki hoče posebno prizadeti civilno prebivalstvo, zlasti mladino in otroke. t Visoki komisar obiskal poveljstvo finančne straže Včeraj zjutraj je Visoki komisar obiskal poveljstvo finančne straže za Ljubljansko pokrajino. Sprejeli so ga poveljnik podpolkovnik Polizzt in častniki istega poveljstva. Eksc. Grazioli se jo živo zanimal za delovanje poveljstva, posebno pa za njegovo službo in se ustavil pred ploščo, ki vsebuje imena padlih, ranjenih in odlikovanih za vojaško hrabrost. V spremstvu podpolkovnika Polizzija je nato odšel v vojašnico na Strossinayerjevi cesti, kjer je bil sprejet s predpisanimi častmi. Ko si je ogledal razne dole vojašnice in se pozanimal tudi za potrebna prenovitvena dela v njej, je Visoki ko- misar naslovil na častnike in finančne stražntko, zbrane v en! izmed sob, žive pohvalne besede ln poudaril dragoceni prispevek, ki so ga dali v svoji 6lužbi, ki jim Je bila zaupana, kakor tudi junaško vedenje finančnih stražnikov ob sleherni priliki. Ko je posvetil pobožno misel padlim, Je odredil pozdrav Kralju in Duceju, na kar so vsi prisotni odgovorili z navdušenim vzklikom. Visoki komisar se je prisrčno pogovarjal z različnimi podčastniki in finančnimi stražniki, končno pa se je zadržal v pogovoru s častniki, ki so bili v njegovi družbi. Šport Nogometni spored v Ljubljani V domačem nogometnem prvenstvu bo danes popoldne na Hermesovem igrišču dvojni spored: ob 14 Mladika : Žabjak (II. razred), ob 16 Hermes : Dopolavoro t. t. (I. razred). Poleg omenjenih prvenstvenih prireditev so poskrbeli tudi za dopoldanski spored. Ob 10 dopoldne bosta igrala Korotan in Mars na igrišču za Iiolinsko tovarno prijateljsko tekmo. Fantje hitrih nog in krepke volje bodo tekmovali danes ob enajstih zu pokrajinsko prvenstvo v teku čez drn in strn. Atletska zveza v Ljubljani bo otvorila danes dopoldne lahkoatletsko sezono s prireditvijo, katere se bodo udeležili najboljši tekači na dolge proge. Na igrišču Hermesa so izpeljali 3,300 m dolgo progo, na kateri bodo preizkusili tekači ljubljanskih klubov svojo telesno zmogljivost. Najmočnejšo bo zastopan Hermes, ki bo imel v svojih vrstah favorita Kiena in brata Starmana, ki se bosta po daljšem času spet preizkusila v svojih specialnih disciplinah. Za pokal CONI-ja pa se bodo borila tudi druga moštva, vendar ne a tako dobrimi izgledi. Pričakuje se številna udeležba s slrani prijateljev lahke allelike. Vslop bo prost. Italijansko nsgomefno prvsnstvo V današnjem predzadnjem kolu bodo igrali v A-razredu po temle sporedu: Bergamo: Atalanta : Triestina, Genova: Liguria : Lazio, Torin: Torino : Bologna, Benetke: Venezia : Bari, Milan: Milano : Ambrosiana, Vicenza: Vicenza : Livor- K ISO MATICA Ob delavnikih ob 15 ln v nedeljo parno ob 10.30 najboljši film La Jane »Ljudje iz varieteja« Plen. humor, moderna glasba. — V ostalih vlogah: Hans Moser, Atlla HOrblger no, Firenca: Fiorentina Genova. Juventus, Rim: Roma : Torino 28 18 4 6 65 30 40 Livorno 28 16 7 5 46 32 39 Juventus 28 15 5 8 69 46 35 Ambrosianr 28 14 4 10 49 34 32 Genova 28 13 5 10 56 49 31 Milano 28 10 9 9 38 38 29 Bologna 28 12 4 12 49 34 28 Roma 28 12 4 12 35 45 28 Fiorentina 28 11 5 12 50 57 27 Atalanta 28 11 5 12 30 39 27 Lazio 28 9 8 11 52 55 26 Vicenza 28 7 9 12 29 39 23 Bari 28 7 9 12 24 37 23 Triestina 28 4 13 11 28 38 21 Venezia 28 7 7 14 30 45 21 Ligiiria 28 6 6 16 31 63 18 Zdi se, da je položaj na vrhu preglednice Ob delavnikih ob 17 ln 19.15 ln v nedeljo ob 15, 17, 19.15 pretresljiva drama »Živi mrtvec« V glav. vlogah: Carlo Nonehl, Dina Sassoll tU K-l lil NO UNION Odličen film lz življenja kmeCkega dekleta »Povratek zapeljane« V cl. vlogi: Glno Cervl ln Adrlana Benettl. PREDSTAVE: ob delavnikih: 15.30, 17.30 ln 19.30; ob nedeljah 1n praznikih: 10 30. 15.30, 17.30, 19.30 f. l. 141 XO S S,O*; A življenje ln neumorno misijonsko delo sv. ofieta Plja XIX. nazorno podano v edinstvenem filmu Pastor Angelicus (Angeljski pastir) Izdelan od Centro catt. Clnematogr. ob priliki 25 letnice škofovanja sv. ofieta. PREDSTAVE ob 14., 15.00, 17.40 in 19.30. V nedeljo pa že zjutraj ob 10.30 1 lil IVO KOOEUEVO !iEi< Marika R8kk v sijajnem muzlkalncm filmu jigr- »Vražji tempo« Napot kriminalni film »Zelena rokavica« Ktrsten Hellberg, Rud. Pernau. - Predstave: nedelja ob 14.30 ln 17.30, delavnik ob 17.30. razčiščen. Livorno je v zadnjem času opešal, Torino pa bo zdržal še to nedeljo in potem še eno in če ne bo posebne nesreče, bo odneslo naslov državnega prvaka moštvo, ki jo dejansko najboljše. • • • SK Zabjak. V nedeljo, 18. t. m. naj bodo na igrišču Hermesa v Šiški ob pol 2 sledeči igralci 1. moštva: Čemažar, Oven, Baumgartner, Sajovic, fikrjanc, škorjanc, Doljat, Slak, Slane, Zadel, Forjančič, Sosič, Dido, Zorič, Muhič. Igramo tekmo proti Mladiki. Tudi preteklo nedeljo so bili dnnnjski tekači v naravi in so tekmovali na progi čez drn in strn, 5500 m dolgi. Spet je bil najhitrejši Groyer, ki jo zmagal v 21 min. in 4.1 sek. Visoki komisar odkupil šantlove akvarele za narodopisni muzej Visoki komisar Je odkupil zbirko akvarelov, ki predstavljajo slovenske narodne nošo ln so delo slikarja Saše Santla, ter jih namenil za tukajšnji narodopisni muzej. »Prima linea« št. 24 Današnja številka »Prima linea« razpravlja o Nalogi Italije, O zrnčno-morski vojni, Ali smo izgubili vojno?, o Komunističnih zločinih na Balkanu; tretja stran je posvečenu kulturnim razglabljan jem, zadnja pa delovanju Stranke v prvi liniji. Vsi sestavki so opremljeni z lepimi podobami. Gospodarstvo Sir Nakazila za sir za trgovce: Prehranjevalni zavod Vis. komisariata za Ljubljansko pokrajino obvešča vse trgovce z rncioniranimi in kontigentiranimi živili mesta Ljubljane, da dvignejo do 21. aprilu t. 1. nakazilu zu sir za mesec april v Gosposki ulici št. 12-1. Razdeljevanje sira potrošnikom: Prehranjevalni zavod Vis. komisariata za Ljubljansko pokrajiuo obvešča vse potrošnike mesta Ljubljane, da dobijo od 22. t. m. dalje pri svojih trgovcih za mesec april nn odrezek B 60 gramov parmezana in 150 gr mehkega sira Italijnnsko-nemška trgovina s svilo. Pri tozadevnih pogajanjih, ki so bilu pretekli mesec, je bil določen kontingent za izvoz italijanske svile v Nemčijo. Nemčija dobi surovo svilo, svileno prejo in svilene tkanine. Ker pa še lanski kontingent ni izčrpan, se trgovina razvija še v okvirju lanskega kontingenta. Iz hrvatskega zavarovalstva. La Nationale, d d. za življenjsko zavarovanje, ravnateljstvo v Beogradu za bivšo Jugoslavijo, podružnica v Zagrebu je spremenila svoj naziv lako, da je razvidno, da pripada podružnica naravnost poti pariško centralo te družbe, isto velja tudi za elementarno panogo zavarovanja, ki ga izvaja ta družba. Križanka it. 83 1 2 3 4 5 6 7 3 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 30 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 s Vodoravno: 1. naslov Fedcrerjeve povesti, 8. latinski prevod svetega pisma, mesto v Somaliji, 13. švicarski pisatelj, 20. naslov Mencingerjevega romann, 21. otok v atenskem zalivu, 22. del duhovniške obleke, 23. vrsta papig, 24. kraj pod Lovčenom, 23. pravoslana sveta podoba, 26. priprava za mletje, 27. zvok, ion, 28. mesto ob istoimenskem morju v Rusiji, 30. staro žensko ime, 32. strežaj (tujka), 34. matematični izraz, 36. abesinski naslov, 38. gora v Italiji, 41. otok v sundskem arhipelu, 44. božanstvo starih Grkov, 48. cerkveno prekletstvo, 51. starorimski zgodovinar, 53. oddaja, odposlanstvo (tujka), 56. nakana, 57. oseba iz Jurčičeve povesti, 58. prepovedništvo, 59. tla, 60. hrib pri Beogradu, 61. stražar, čuvaj, 62. prisilno delo, 63. sivkasta krava. Navpično: 1. oblika vode, 2. otok v Sredozemskem morju, 3. indijska lovilna priprava, 4. kraj v Vojvodini, 5. utežna enota, 6. zveza (tujka) 7. alkoholna pijača, 8. jarem, 9. Kun-stljeva novelica, 10. zgodovinski zapiski, 11. tibetanski duhovnik, 12. ud družine, 13. elektrarna na Štajerskem. 14. svetopisemski prerok, 15. kraj pri Ložu. 16. fizilaalna enota, 17. drevo, plug, 18. ena izmed deveterih muz, 19. pleme I (tujka), 29. stara dolžinska mera, 31. kraj pod Lovčenom, 33. velika posoda, 35. postrešček, vzrok bolečine, 37. naslov Einžgarjeve povesti, 39. merilna priprava, 40. praska, 41. prvotnim narodom nedotakljiva stvar, 42. slovenski slikar, 43. poljski pridelek, 45. pravopisno znamenje, 46. listnato drevo, 47. upanje, 49. posmrtno prebivališče starih Slovanov, 50. slovenski skladatelj, 52. srednjeveška združba, 54. čar, 55. zdravilo. Rešitev križanke št. 82 Vodoravno: 1. Ulm, 4. Zetale, 10. banana, IG. Samo, 20. relč, 21. Sahara, 22. tetiva, 23. les, 24. agent, 25. Razori, 26. Varilija, 27. čaka, 28. vajeti, 30. kazalo, 32. mak, 33. uho, 35. kitara, 38. kamela, 41. jata, 43. Filoteja, 46. Tirole, 48. kalup, 50. Abo, 51. zelena, 52. Soloha, 53. siga, 54. Raka, 55. Lenart, 56. petača, 57. kad. N av p i č n o : 1. ura, 2. lega, 3. mleko, 4. žena, 5. Est, 6. tara, 7. Ahaja, 8. Lazem, 9. Ero, 10. Bari, 11. Atika, 12. Neva, 13. ata, 14. NIHA, 15. Avila, 16. salo, 17. ali, 18. meja, 19. Osaka, 27. Čufar, 28. vitel, 29. Tatar, 31. zelot, 32. malik, 34. hiba, 35. koza, 36. tele, 37. rana, 38. kist, 39. Molč, 40. lelia, 41. jasa, 42. tuga, 44. lok, 45. jen, 47. rop, 48. Kač, 49. Pad. DALE CARNEGIE ' Kako si pridobiš prijateljev Med razgovorom je Cubellis rekel svojemu bodočemu šefu: »V veliko Čast bi ei štel, če bi mogel dolati skupaj z vami. Vem, da ste začeli svojo kariero kot osemi.ndvajsetletni fant v preprosti pisarni in vso vaše osebje je bilo ena sama stenografija.« Vsi, ki imajo visoka in odlična mesta v družbi, se radi spominjajo težkih in viharnih začetkov. Tudi ta industrijec ni delal izjeme. Govoril je na dolgo in široko o svojem neutrudnem delu, o svoji borbi proti malodušnosti in proti za-smehu, o svojih uspehih in svoji zmagi. Končno je Cubellisu stavil nekaj vprašanj, poklical svoje podpredsednike ter rekel: »Mislim, da nam bo ta mož ustrezal.« Veliki francoski filozof Rochefoueauld je često dejal: »Ce si hočete pridobiti nasprotnikov, 6e uio-rate povzdigovati nad svoje prijatelje. Ce si pa hočete pridobiti prijateljev, pustite, da se vaši prijatelji povzdigujejo nad vas.« In res, kadar nas naši prijatelji nadkriljujejo, se čutijo važne, kar jih nagiba k dobrohotnosti. Kadar pa jih mi nadkriljujetno, se čutijo ponižane, kar rodi v njih zavist Ln inržnjo. In to je resi Veliko naših prijateljev bolj uživa ob naših nesrečah kakor pa ob naših uspehih. Bodimo torej skromni. Slavni pisatelj Irvin Cobb je odgovoril nekomu, ki ga je vprašal, če je res najslavnejši ameriški pisatelj: »Najbrž sem imel večjo srečo, kakor sem si jo zaslužil!« In res moramo biti skromni! Kaj pa prav za prav smo? Nič! Cez sto let se nihče ne bo nas spominjal. Življenje je res prekratko, da bi morali bližnjega nadlegovati s čenčanjem o naših malenkostnih uspehilil In če prav pomislimo, imamo kaj malo, s čimer se lahko pohvalimo. Ali že vesie, čemu se moramo zahvaliti, da nismo popolni bebci? Samo majhni količini joda, ki ga imamo v tiroidni žlezi. Če bi nam zdravnik prerezal vrat in bi vzel iz tiroidne žleze nekaj tega joda, bi postali takoj bebasti. Ali ni to smešno: samo zaradi majhne kapljice joda! Šesto pravilo, kako pripravim bližnjega, da bo delil s tabo mnenje, je tole: pusti ntu, da govori po mili volji. Kako dosežeš sodelovanje od ljudi. Zdi se mi, da imamo več zaupanja v ideje, ki samostojno zrastejo iz našega zelnika kakor pa v one ideje, ki nam z njimi postrežejo drugi. Zakaj bi torej hoteli vsiljevati drugim naše mišljenje? Ali ne bi bilo bolj pravilno, da jim damo čisto preproste nasvete ter jih nato pustimo, da sami izvajajo jiosledice. Gospod Seltz iz Philadelphije je moral nekega dne reorganizirali skupino avtomobilskih prodajalcev, ki jim je upadel pogum. Zbral'jih je na seji in jih je prosil, da povedo, kaj more storiti zanje. Ko so mu povedali svoje zahteve, je vprašal: »Če vam dam vse, kar me prosite, kaj bom dobil v zameno?« Odgovor so mu dali takoj: »Zvestobo, skrbnost, poštenost, iniciativnost, osem ur dela na dan.« Eden se je celo ponudil za štirinajst ur dela na dan. Seja se je zaključila med splošnim navdušenjem in prodaja avtomobilov je zelo narasla. In gospod Seltz je pripomnil: »Ti ljudje so storili neke vrste moralno jjogodbo ter se obvezali, da izpolnjujejo njena določila, ker so pač pričakovali, da bom tudi jaz izpolnjeval svoje obveznosti. Storil sem dobro, ko sem se poučil o njihovih željah in potrebah.« In res: kadar kaj delamo, nam zelo ugaja, če imamo vtis, da delamo samostojno po lastnem preudarku in nepresiljeni. Imenitno se nam zdi, če nas kdo sprašuje o naših željah, o naših potrebah in o našem mišljenju. Wesson je bil zelo spreten slikar reklamnih vinjet. Na noben način mu pa ni uspelo, da bi prodal svoja dela nekemu zelo važnemu podjetju. Nekoč je ves večer premišljeval o načinu, kako bi vplival na svoje odjemalce ter vzbudil zanimanje in navdušenje. Vzel je s sabo nekaj risb, še nedokončanih risb in šel k ravnatelju omenjenega podjetja. »Prosim vas za neko uslugo,« mu reče. »Tu imarii nekaj komaj začetih risb, ali bi mi lahko povedali, kako naj jih končam, da bi bile za vas uporabne?« Ravnatelj je molče pregledoval risbe in rekel: »Pustite jih tukaj in pridite spet čez nekaj dni.« Tri dni za tem je Wesson prišel po svoje risbe, sprejel nasvete ter končal delo po navodilih, ki mu jih je dal ravnatelj. In kakšen je bil izid? Vse risbe so bile sprejete, še več, od tega dne naprej so naročila kar deževala. Prej je \Vesson hotel prodati za vsako ceno to, kar je naredil po svoj; glavi, zdaj pa je razumel, da je treba v ravnatelju vzbuditi vtis, kakor da bi on dal ideje za vinjeio. MM Se preden je carjevič dokončal svoje višje nauke, mu je njegov oče ukazal, da mora zaradi izpopolnitve svoje vzgoje na dolgo potovanje. Svoj očetni dom je zapustil 23. oktobra 1890 in po kratkem oddihu na Dunaju je čez Italijo prispel v Egipt. Namen jiotovanja jo bil ta, tla bi prestolonaslednik Rusije spoznal azijski del države, kjer so se ob koncu 19. stoletja stekali najpomembnejši interesi ruske politike. Egipt ni pomenil nič drugega kot klin na lestvici cele vrste drugih krajev, ki bi se moral o njih poučiti. Prestolonaslednika je spremljal njegov mlajši brat Jurij, ki ga je bila napadla jelika in se je bolezen bolj in bolj hujšala. Oba brata sta se razšla v Indiji in se nista nikdar več videla. (Veliki vojvoda Jurij je bival sicer v neki palači-sanatoriju na Kavkazu, od koder ni prišel več živ in sicer je umrl leta 1899 ali čez devet let nato, ko je bil v Indiji.) Drugi carjevičev tovariš na potovanju je bil princ Jurij Grški. V prestolonaslednikovem spremstvu je bil še general princ Barjalinski in trije vojaški adjulanti. Polovanje je bilo povsem uradno, združeno s slavnostnimi sprejemi, pojedinami, ogledovanjem čet itd. Prestolonasledniku potovanje ni bilo kdo ve kaj v uk, vse je bilo prenatrpano z uradnimi puhlicami in carjevič jo imel prav za prav zmeraj eno in isto pred očmi... Indija ga jo zanimala, a zapisal si je v svoj dnevnik le opazke o angleških uniformah, ki so ga venomer obdajale. »Neznosno je I« Srečnega se je čutil v Siamu. Po tem je bil na Japonskem, kjer ga je doletel drug udarec usode. Dne 29. aprila 1891 je v Olavu neki fanatični Japonec, brez kakega očitnega namena, earjeviča udaril s sabljo po glavi, in od tod je imel vse življenje brazgolino na čelu, Komu ne bi ob tej priliki prišlo na misel, da je bila la brazgotina tako rekoč odtis usode, ko se je čez trideset let nato tresel prestol Rusije pod udarci Japonske? Čim je Aleksander III. prejel poročilo o atentatu, je zaukazal, naj carjevič nemudoma zapusti Japonsko in se poda naravnost v Vladivostok. Tu pa je, ne da bi bila rana že zaceljena in z obvezanim čelom, prisostvoval otvoritvi gradbenih del transssibirske železnice. Aleksander III. je holel seznaniti svojega sina s tem velikanskim delom, ki je bilo namenjeno, da spaja obalo Baltiškega morja s Tihim oceanom in utrdi gospodstvo Rusije na Daljnem Vzhodu. Carjevič je moral odpeljati prvo samokolnico prsti, kar je pomenilo začetek in temelj te neizmerne gradnje bodoče železne ceste. Nato se je na svojem potovanju skozi vso Sibirijo peljal s kočijo. To potovanje, ki je trajalo šest mesecev, je imelo velikanski pomen za bodočega carja. Malo je bilo ruskih carjev, ki bi bili kdaj stopili na sibirska tla. Nikolaj II. je mogel kasneje s ponosom reči, da jc bil on prvi car, ki si jo v resnici ogledal vse svoje carstvo. S tem, da je Aleksander III. dal carjeviču priliko, da je otvoril železniško gradnjo v Sibiriji in se je z vozom prepeljal po neizmernih stepah, je svojemu sinu hotel pokazati, da mora poskrbeli za procvit Sibirije in razvoj ondotne industrije. Hotel ga je seznaniti z velikimi notranjimi in zunanjimi političnimi vprašanji glede na veličino ruske države tudi v svojem azijskem razmahu. Saj je imela ruska vlada namen, da načrtno obljudi Sibirijo in ruski Daljni vzhod z naseljenci. S tem je hotela Rusija ustvariti iz Sibirije nekakšno poljedelsko rezervo zaradi gospodarske krize v evropski Rusiji. Hkrati pa je pospeševala svoj razmah proti jugu, proti Tihemu oceanu in notranja ruska Azija je iskala svojo pot proti Himalaji in Perzijskemu zalivu. Ta težnja za dostop k morju prepleta vso tisočletno zgodovino Rusije. V poslednjih dveh stoletjih se ji je posrečilo doseči gospod-slvo nad vzhodno obalo Baltiškega morja, nad severno obalo Črnega morja, a mnogo prej se jo borila proti nepremostljivim oviram za tisto pot v Azijo, da bi dosegla svoje mesto ob Oceanu in s tem uravnovešenje z drugimi velesilami. V zvezi s takim političnim razvojem je poslala pot vladanja Nikolaja II. prava pravcata križeva pot. Vprav načrti Aleksandra III. so bili usmerjeni v to, da odpro de- diču ruskega prestola nova obzorja bodočnosti svoje države. Vtisi s tega piolovanja so resnično preželi značaj bodočnosti novega vladarja in njegove poglede na politiko, ki jih je moral mnogo pozneje sodoživijati s svojo soprogo. Vrnivši se v novembru 1891 k domačemu ognjišču, se je carjevič spet povrnil k svojemu polku, svojim zabavam in športu ter spričo svojih staršev je bil še zmeraj oni mali »Niki« kot prej. Njegov oče ga je mirno in brez naglice pripravljal na njegovo nalogo kot poglnvarja države. Imenoval ga je za predsednika Družbe za gradnjo transsibirske železnice, za predsednika Komisije pomoči bednim iz leta 1891, za člana Državnega sveta. A ta imenovanja mu niso nalagala nobenih opravil, bilo je vse kot nadaljevanje njegovih lekcij pri profesorjih. Tudi sejo v državnem svelu niso bile zanj nič drugega ko sprememba od študijskih ur, le da so bile te sejne ure prenešene v drug okoliš. Vse tisto, kar ga je kaj kmalu postavilo v sredo tega delovanja, na vodstvo države, je bilo neskončno oddaljeno od teh oseb in od oseb njegove družine. Vendarle je bil zdaj mož in usoda njegovega zakona se je začela uresničevati in je postala važna tudi za njegove starše. Ti niso upoštevali sanjarij, v katerih je podrhtevalo mladeničevo srce. Preden povemo, kako so se te sanje uresničile, je potrebno spregovoriti o njej, ki je bila njih središče. 2. Bodoča carica. Povrniti se moramo k mali princesi, ki je bila leta 1884 prisotna pri poroki svoje sestre Elizabete s carjevičevim stricem in ki je odtlej gojila skrivnostne obljubo za bodočnost svojega mladega bratranca. Ta poroka ruskega velikega vojvode s princeso Hessen-Darm-stadtsko je imela žo svojo tradicijo glede na rodbino Romanovih in vladarsko hišo velikega vojvode Hessenskega. Mati carja Aleksandra III. — carica Marija Aleksandrovna —, prva soproga dediča ruskega prestola, poznejšega carja Aleksandra II, je bila rojena princesa Marija Hessenska. Bila je teta velikega vojvode Ludovikn, čigar hči, Elizabeta, je po svoji možitvi postala svaktnla Aleksandra III. Neizpolnjena navodila komunističnega poglavarja Kakor emo ie poročali, 60 legionarji blizu Se-miča ujeli zaupnika Eda Kardelja, tajnika komunistične stranke, Smrekarja Ludvika in pri njem našli nekaj Kardeljevih pisem z navodili. Smrekar Ludvik je bil komandant 111. partizanskega bataljona tako imenovanega Zapadnega partizanskega odreda. Kardelj mu je pošiljal navodila, kako naj postopa pri iztrebljanju belogardističnih postojank v okolici Ljubljane in Grosupljega. Značilno je to, da se ta navodila niso mogla nikjer izpolniti, kar dobro dokazuje nemoč komunistov in brezuspešnost obupnega prizadevanja. Prinašamo odlomke Kardeljevega pisma z dnem 4. novembra 1942. Pismo je pisal Kardelj iz Ljubljane Ludviku Smrekarju nekam v gozdove pri Podlipoglavu. Takole piše Kardelj: »Saj je vendar sramotno za nas, da cel bataljon obstane pred hišo, v kateri je morda 20 do 30 belogardistov, samo zato, ker imajo zaprta — polkna!« Tu je mišljen napad partizanov na kasarno bi-zoviške legionarske posadke, ki je partizane 6tal ogromno žrtev in krvi. Kardeljeva jeza je dokaj upravičena! Ce! partizanski bataljon ni mogel premagati peščice fantov, ki 6o vztrajali do konca iu nazadnje pognali celo v beg partizanske čete, oborožene s številnimi strojnicami! Zato Kardelj daje naslednja neizprosna navodila, ki so pa ostala le navodila brez uresničenja. »V Bizoviku in Dobrunjah so položaji belogardistov zanič in tu jih mi moramo uničiti... Izberite za vas najlažjo točko za napad in uničenje belogardistov. Do podrobnosti izdelajte načrt... Zavzemite njihove utrjene postojanke na vsak način.« In kako so se ta navodila izpolnila? Partizani so doživeli poraze ne 6amo pred utrjenimi postojankami legionarjev, temveč so bili razkropljeni ali pobiti po vsej 60strski, dobrunjski in podmol-niški okolici. Kardeljevo navodilo je ostalo le samo še daljni spomin na partizansko strahovanje v Bizoviku. Ravno te dni je prišlo spet poročilo, da so bili ubiti v svoji utrjeni postojanki vodilni terenski partizani Sever Egidij, Ocvirk Hinko in Močil-nikar Viktor. Ludvik Smrekar, nekdanji komandant partizanskih tolp na Pugledu, pa je ujet pri Semiču. Primeren konec primernim navodilom komunističnega lajnika! Toda Kardelj še nadaljuje: »Nujno potrebno je čimprej uničiti Polico. Pričnite z obkoljevalno taktiko... Pastavite zasede na vseh izhodih iz Police, na vseh zvezah z Grosupljem, skratka povsod, kjer hodijo belogardisti in Italijani ven in noter.« To navodilo je dal Kardelj v začetku lanskega novembra, ko se je na Polici ustanovila postojanka legionarjev. Poglejmo, kako so se njegovi ukazi izpolnili. V kratki dobi čez zimo je poliška legija očistila ves teren okrog Police in Pugleda. In Uaj je bilo s slavnimi partizanskimi zasedami? Neštetokrat so partizani padli sami v zasede legionarjev ter v njih obtičali. Le enkrat se je zgodilo, da je tudi legionareka patrola prišla v njih zasedo iu je ob tej priliki padol en legionar. »Na noben način ne dopustite poliškim belogardistom, da bi se sprehajali po vaseh. Ce jim boste postavili zasede okoli Police, bo hitro konec njihovega sprehajanja.« Tudi to navodilo je ostalo na veliko žalost komunističnega tajnika le na papirju. Vsa okolica okrog Police je danes očiščena od partizanov, poginil jo prosluli Šuligoj, poginil Moškerc, padel tudi Stepišnik iu še toliko iu toliko drugih. Kardelj pravi dalje: »Glede oborožitve vem, da Imaš težave. Toda f »Kristus taitl HH !C VZ<30|il . ■ .« podobno jc povsod. Napadajte belogardistične pa- »«"" I"" trulje, da boste orožje dobili... Vzemite mitraljeze beli gardi!« Zgodilo so je pa obratno. Legionarji so zaplenili prav v bližini Police partizanom veliko orožja ter ccl6 težko strojnico. »Poskušajte osvoboditi naše ljudi, ki so zaprti v Polju. Morda bi se dalo s kako zvijačo (preoblečeni v belogardistične uniforme)?« Tudi tu je ostal tajnik komunistične stranke na cedilu. Do kakega poskusa osvoboditve sploh ni prišlo. Navajamo te ukaze generalnega tajnika slovenske komunistične stranke zato, da pokažemo, kako šepa komunistična organizacija, ko se celo najnujnejša navodila vrhovnega vodje več ne izpolnjujejo oziroma ne morejo izpolniti. Zato gre pa partizanski bes Čimbolj na račun preprostega in brez-brainbnega ljudstva, ki jim partizani požigajo hiše in gospodarska poslopja, kakor nazoruo dokazujejo pričujoče fotografije iz Ambrusa. ,.Obisk" št. 1-3 Za Veliko noč je izšla prva trojna številka ilustriranega družinskega mesečnika »Obisk«, ki ga izdaja v uredništvu Mirka Javornika Ljudska tiskarna. Na naslovni strani je upodobljen impo-zanten kip Toneta Kosa: Kmet prisegal Na prvi notranji 6trani pa je lep prevod Cerkvene velikonočno himne, kakor ga je pustil v zapuščini pesnik Silvin Sardenko. Ostala vsebina je naslednja: znani športni strokovnjak Drago Ulaga opisuje zini6ko slavje v Podutiku na svoj prijetni kramljajoči način, ki dobiva že literarno obliko in bi bil lep donesek za kakšno — športno čitanko, ki jo bomo slej ko prej morali dobiti. — lb-mu opisuje Dva praznika pod Monte Roso, lep opis alpske pokrajine ter vršacev, opremljen s prelepimi slikami pokrajine in svetniških zavetnikov sv. Bernarda in Ledeniške Madonne. Rado Kolar priobčuje feljton Misel na belem konjičku, ki jo je ilustriral mladi nadarjeni slikar L. Debeljak, kateremu se pozna šola prof. Franceta Kralja. Miklavž Kuret opisuje vraže o zmajih in kačah v slovenskem ljudskem verovanju; članek je opremljen z mnogimi slikami. Celostranske ilustracije iz sončne Španije nam dajo lep pogled v eksotiko evropskega juga. Jože Mahnič opisuje Večer v Rovtih, v katerem z močnimi črlaini opiše bohinjski kot. liajko Ložar v članku S krampom in lopato opisuje arheološka odkopavanja po naši domovini. Članek s svojim gradivom ne vodi samo v najdavnejše zgodbe življenja na naši zemlji, temveč ima tudi izredno poduSen namen, da opo- Slike k razliojništvom Kardeljevih partizanov: po-žgani in razrušeni kmečki domovi v Ambrusu v Suhi krajini. Požgali in razrušili so jih partizani, ki jim je mirno prebivalstvo trn v peti in ki istočasno zatrjujejo, da se bore za narod. KULTURNI OBZORNIK Bergantov Križev po) (K izvedbi Tomčeve kantate na koncertu 01. Matice in simlon. orkestra 22. in 23. t. m.) Slovenski slikar Fortunat Bergant je 1. 1766. naslikal za cerkev oo. cistercijancev v Stični Križev pot. Pesnica Vida Tauferjeva pa je služila za učiteljico v Stični, ko je za lansko Veliko noč napisala in na svetlo dala svoje pesnitve k 14 postajam križevega pota. Ni imela namena napisati pesniških premišljevanj ravno o Bergantovih podobah, toda vsaj podzavestno so vplivale te slike nanjo, ko je pisala svoje verze, saj so ji bile te izredne umetnine najbližja ilustracija žalostne Go-sjiodove poti na goro Kalvarijo; videla in gledala jih je pri vsakem svojem obisku stiške bazilike. Zato prav reprodukcije Bergantovega Križevega pota iz Stične krasijo njeno knjigo. Pesmi gospe Tauferjeve in Bergantove slike pa so vspodbudile Matijo Tomca k ustvaritvi kantate Križev pot, ki jo bomo skoro slišali v izvedbi ljubljanske Glasbene Matice. Tudi krstno izvedbo kantate bodo ilustrirale Bergantove umetnine, ki bodo druga za drugo, kot se vrstijo postaje, projicirane na platno. Ta novost v združitvi likovne umetnine (vsaj v reprodukciji), ki je glasbo navdihnila, z izvedbo glasbene umetnine, bo gotovo poslušalcu še bolj približala Tomčevo delo, saj ga bo užival prav pri viru njegovega zajemanja. (Ali ne bi morda kazalo kdaj izvajati Smetanovo Vltavo ob projekciji njenega toka ali Retovje gospe Sanci-nove ob slikah Ljubljaničinih izvirov?) Tu nekaj besed o Fortunatu Bergantu, ki je bil rojen kot kmečki sin I. 1720. v Mekinjah pri Kamniku. O njegovi mladosti ne vemo nič določenega, učiti pa se je moral slikarstva v Parizu, Veneziji in Romi. Njegova dela kažejo, da je bil v slikarstva teh takratnih umetnoetnih aredišč ze- lo verziran, čeprav ni podlegel vplivu niti ene tam cvetoče šole. V vrsti takratnih slovenskih mojstrov, Metzingerja, Ilovška, Cebeja, Janeza Andreja Straussa in Gesorja je bil Bergant najizvir-nejši in tudi danes še našemu umetniškemu čustvovanju najbolj domač. Da pa je res bival v Romi, priča poleg neke signature iz 1. 1759. ravno zadnja postaja stiškega Križevega pota, kjer je svojemu podpisu dodal označbo »Accademicus Ca-pitolinus«. Najprej se je udejstvoval Bergant med Hrvati v Liki, kjer je naslikal serije oltarnih podob za cerkve v Sincu, Ličkem Lešču in Otočcu in to v letih 1750 in 1751. Podpisoval se je tam v glago-lici in sicer z začetnico B, dočim se pozneje doma v latinskih in francoskih podpisih piše po tudi pri nas takrat udomačenem bavarskem pravopisu z W, Wergant, a ko je komaj devetinštiridesetle-ten v Ljubljani umrl,'ga piše smrtna matica stolne župnije spet Bergandta. Njegovo delovanje po 1. 1751. je zavito v temo vse do 1. 1760., ko je naslikal Mater Božjo za škofjeloške uršulinke; takrat enkrat se je naselil v Ljubljani, kjer je 9 let mnogo delal za vse slovenske pokrajine. Oženil se ni nikoli. Bergant je slikal verske slike, portrete in genre. Krajina ni nobena ohranjena, pa težko, da bi bil sploh kakšno napravil, saj tudi v svojih verskih podobah krajino zanemarja in se v tem loči od starejšega Metzingerja in sodobnika Cebeja, ki ju je krajina močno privlačevala. Bergant pa je osredotočil vso svojo pozornost na bistveno snov in vsebino slike: na sveti prizor ali še rajši na poglavitno lastnost naslikane svete osebe, kot na askezo, zamaknjenost, pobožno srečo in^ podobno, pri portretih na upodobljenčev značaj, pri genresklh slikah prav tako. Ta poudarek psihičnih naslrojenj je mnogokrat podan z vprav ekspresio-nistično drznostjo , s pretiravanjem fizičnih refleksov na duhovno izživljanje, vendar ne v načinu nekdanjih shematičnih baročnih kretenj, katere nadomešča že rokokojska prožnost, ampak tudi po točnem opazovanju človeške narave, kjer Škof dr. Gregorij Roiman je v svojem šestem postnem govoru dne Iti. aprila t. I. izrekel sledečo veličastno od lloga samega navdihnjeno sodbo o niučencili slovenske Kat. akcijo: »Imena Pavčič, Mravlje. Grozde in mnogo drugih so najsvetlejša imena. So in ostanejo v slovenski zgodovini. To so resnični junaki, vse močnejši kot njihovi uiučitelji. Kristus sum jih jo vzgojil in jih hranil s svojim svetim Telesom in s svojo sveto Krvjo. Pri obhajilni mizi so dobivali moč...« Škot imenuje na prvem mestu pokojnega mladca Pavčifa. Kdo je bil Pavčič? Učilcljiščuik, ki jo gledal svojo okolico in bodočnost i izredno bistrim očesom, s pravim življenjskim optimizmom, ki mu je bila dana posebna milost izrazite katoli-f ško zavesti in neustrašnega poguma. Vsi, ki so ga poznali, izjavljajo, da je bil pokojni Ivan nekaj posebnega, dobrim in vernim v pomoč in tolažbo. brezbožnim in hudobnim pa v strah. Dva dokaza naj navedeni! Neki izgnani župnik, ki je . dobro lelo dni živel v neposredni Janezovi bližini, t izjavlja o njem: »Ivan je bil fant, kakršnega ni-t sem srečal v vsem svojem dolgoletnem duhovniškem življenju.« Komunist-dofnačin pa je označil Pavčiča nekaj dni pred njegovo smrtjo: »Ta hudič nu s bi še kmalu pridobil, tako zna prepričljivo govoriti.« Kje se vzgajajo tako lepi, čisti in privlačni značaji kot jo bil Ivan, katera moč jo zmogla dati Slovencem resničnega junaka, ki jo bil vse močnejši kot njegovi mučitelji? Mučenec Ivan nam to skrivnostno silo odkriva v enem iz- zarja ljudi na to, kakšne vrednosti so ti prazgodovinski spomeniki in kako je treba ravnati pri izkopavanju ter na kaj je treba paziti, da se ne zabrišejo razni znanstveno pomembni momenti. Številne slike ponazarjajo članek. L. Klakočer prinaša odlomek iz slavnega Crouinovega romana Cittadella Ob zori se je rodil otrok. Roman bo izšel v Ljudski knjigarni. Marijan Juvan ponazarja Velikane in ....................................... ......... . tarče v rastlinslvu; članek je opremljen s slikami, r mod svojih zadnjih govorov, ki jih je imel ua ki kažejo prirodne čudovitosti v rastlinskem svetu v senci stoletnikov. Dr. Stane Mikuž predstavlja to f pot znanega kiparja Tineta Kosa. Več reprodukcij J njegovih stvaritev spremlja lepo oznako njegovega f dela. Mirko Javornik prinaša poglavje iz Dicken- f sovega romana Dorritova najmlajša, ki je izšel pri f Ljudski knjigarni. Mostovi nad vodami predstav- ' Ijajo lepo slikarsko reportažo iz širokega sveta, a največ iz Amerike. Zorko Simčič prinaša feljton i Konec sveta. Zanimivosti o japonskem letalstvu ^ segajo v današnjo vojno aktualnost. Jack London f Mojster skrivnosti dopolnjuje Obiskovo leposlovno i čtivo. Pomlad v parku nudi ženskemu svetu lepe ^ modne novosti. Na zadnjih straneh bakrotiska je nekaj lepih fotografij z motivi Pomladi v parku. Tako nudi Obisk obilo lepega gradiva in čtiva. Naročnina za rolo leto znaša 40 lir. Izdaja in zalaga Ljudska tiskarna v Ljubljani. i * Pred tremi meseci jc umrl v Ljubljani zna- f slikar Ivan Vavpotič, dolgoletni predsednik t Ob otvoritvi posmrtne razstave Ivana Vavpotiča mhidčevskih sestankih, ko pravi: »Svet, zlasti mladina, kliče po reformi! Ta klic moramo priznati za utemeljen, ako gledamo današnjo družbo in njene bolezni. Geslo: »Vse jo trebu prenoviti«, velja danes mnogo bolj kot kdaj prej! Na splošno moremo opazovati, kako propada verska usmerjenost, kako vsepovsod Iron-taši satanovi dvigajo glave in lovijo v svoje mreže podivjane množice. Vsepovsod se čuti naval in pritisk antikrista. Družba je zastrupljena v svojih temeljih. Iluilo jo res, ali zato ne bomo obupavali, ker moramo biti optimisti po besedah apostola Pavla: »Kadar sem slaboten, sem močan.« Zgodovina Cerkve jc že ponovno dokazala upravičenost krščanskega optimizma. Viharji so bili, a so koristili, zato zaupamo v božjo previdnost. Reformo so potrebno in pri reformah moramo pomagati. Težko je plavati proti toku. le močni so morejo dvigniti nad okolje. Od katoličana tn danes moramo zahtevati. Velike so težave, velike so tudi milosti. Kristus nam ni dal le nauka, dal nam je tudi zgled: »Učite se od mene!« Od vsega bogastva, ki nam ga je Kristus zapustil, jo sveta Kvharistija najvažnejša, je središče vere, najvišja III Glinen I > II I T(l> nilli, 11,11^1111,1111 M, Vlomim, ▼ i XI >1 .......... - .......i Društva slovenskih likovnih umetnikov ter f °l»'.ia tolažba ».laz o>t„nem z vami društva Lade in markantna podoba v vrstah J «•«»»» J1« kon'» 8VC,a! K,lor meno n!,J,lc' najd° slovenskih slikarjev. N aro (i na Galerija i zimjciijc.c i i prireja sedaj v prostorih Jakopičevega paviljona posmrtno razstavo njegovih del, na k teri bo prikazan — kolikor je danes mogoče — 4 za njegov razvoj ter njegovo ogromno delo v šti- ) r(. Dušni glad, to jo znak časa. S čim ga bomo tešili, če ne s sveto Kvharislijo? Dejal geni. da ahteva naš čas močnih naliir zn izvedbo velikih form. Zato moramo uživati kruli nioč- ridesetletnem delovanju. Posebno zanimive obe- # n i h ! In goreči moramo biti, kakor so bili goreči ta biti njegovo zgodnje ilustratorsko delovanje, f apostoli, ki so z gorečnostjo oznanjali snirt Gn- saj je Vavpotič spadal prav gotovo med naše f spndovo, ker so zajemali gorečnost, pa tudi po-« najboljše ilustratorje (Jurčičev Deseti brat i K,ml \T ciborija Gospodovega. V najsvetejšem Za- itel). 1'a tudi ogromna vrsta n jegovih portretov t kranicntu bomo dobili poguma, da se bomo mogli priča o njegovi izredni marljivosti in pri!juh- t neustrašeno boriti s tiranom brezverskega javnega ijenosti kot portretista, saj je samo v Ljublja- f mnenja, li nekaj sto njegovih portretirancev. Vsekakor 4 bo razstava pokazala veliko vrednost njf , , ' - - i nio svciii ouii.ijiiu a t &cl.a ,na,.!a Vncln Postila nj?g°v spomin, i , ()o|)imo mnf, Vsi ljubitelji slovenske umetnosti predvsem J „„*,„ h iiv|jenja, pa častilci pokojnega Ivana Vavpotiča so vab- * , so vanJjcm0 snlr,j. Iieni na razstavo del, ki bo v nedeljo ob 11 t ■ i, i vi......i.,.i;„: :„ , kakor * Tridenlinski cerkveni zbor priporoča rsakda-ovega f njn gve(o 0|,|,aJilo z namenom, da sc združimo i zoper pnželjivost mesa in sc očistimo malih grehov dopoldne. % % » » ^ » Razstava športnih motivov Rok prijavo bo zaključen 10. maja. Kakor znano, bo 12. junija otvorjena lepa razstava šporlnih motivov, del umetnikov Ljubljanske pokrajine. Da bi se je lahko udeležili tinti t Zlasti mladini jc potrebno sv. obhajilo. Moč f proti vsem nevarnostim in luč, ki razganja temo t na naših potih, naj nam bo pogosto prejemanje <• sv. obhajila. V zgleil naj nam bodo prvi kristjaui, ki so bili združeni v lomljenju kruha. Strnimo vrste, napravimo pravo katoliško fronto pri mizi Gospodovi. Potem nas ni treba hiti strah za sedanjost in bodočnost. Le (ako bomo umetniki, ki so se zakasnili z izgotovljenjcm svojih f Slovenci postali pogumni, goreči, močni katoliki del, je rok za prijave podaljšan do 10. maja. Do- J kakršne jo hotel vzgajati naš učitelj dr. Mahnič slej so pokazali različni umetniki zanimanje za ^ s to razstavo in je pričakovati pomembne udeležbe. ^ S je potrjen stega, ki ga jc pisal, velja kot dragocena zapuščina vsej slovenski javnosti, saj pove pokojni Ivan v njem v imenu vseh tovarišev mtičencev veliko besedo o oharističnem Kristusu. Naš čas jo velik, no le po hudobiji, temveč tudi po velikih možeh. P- katoliškim ratlikalizmom.« Ta govor je veljal pred letom dni ozkemu Oni umetniki, ki so že poslali svoje prijave so na- f kropU onih, ki so bili istih misli in želja, danes, prošeni, da jih potrdijo pri prireditvenem odboru, f |<0 je potrjen z življenjem in nničcniško krvjo ti-Bethovnova ul. št. 2 (Zveza poklicnih umetnikov). Madžarska zunanja trgovina. V lanskem letu je znašal madžarski uvoz 922 (leta 1941 730.1) milij. pengii, izvoza pa 1.143.6 (791.1) milij. pengii, tako da se je aktivnost trgovin- ske bilance povečala od 61.0 na 221.6 milij. pengo. Pripomniti je, da je bila leta 1940 madžarska trgovinska bilanca pasivna za 87.6 milij. pengo. Velik del povečan ja madžarske zunanje trgovine je pripisovati zvišanju cen, vendar je treba ugotoviti, da je tudi obseg prometa na raniti dve sorodni doživetji ne ustvarita enakih iz- razov v obrazih in kretnjah. Najlepše Bergantove cerkvene umetnine so poleg ličkega cikla slike, napravljene za ljubljanske uršulinke, oltarne podobe na Križni gori, v Zel-šah pri Rakeku, na Veseli gori, na (Jori Oljki, v Mozirju, Nazarjih in Žalcu. Najbolj popularna pa je gotovo njegova milostna podoba Žalostno Matere Božje na Križevem oltarju pri frančiškanih v Ljubljani. Kot portretist je upodobil vso^ tedanjo duhovno gosposko od papeža Klementa XIV. do stiškega in kostanjeviškega opata, potem pa člane domačih plemiških družin Erbergov, Codel-lijev in Gasperinijev. V Ptičarju in Prestarju je pokazal dva originalna tipa iz ljubljanske okolice. V javnosti Bergant ni nastopal in si je svoj ugled pridobil le s svojim umetniškim delom. Vendar je imel gotove sliko s takratnimi slovenskimi preporoditelji. Kazal je zanimanje za glagolico, jionašal se je s svojim »kranjskim« rojaštvoin, delal za bratovščine MB dobrega sveta, ki so pošiljale med narod mnogo nabožne literature v slovenščini, portretiral je pospeševalca slovenskega šolstva, stiškega opata Tauffererja, na Križni gori pa se je seznanil s slovenskim nabožnim pesnikom Jakobom Repežem, organistom iz Loža. Repež je zložil na Bergantov pasionski ciklus dolgo jiesni-tev, katero so prepevali potem romarji na Križni gori ob Repeževi orgelski spremljavi na stari na-pev »Jest žaloslnu permišlam hi, kok Jožef is Mario gre«. Tako je bil Repež nekakšen predhodnik Tauferjeve in Tomca: vse tri je prevzel Bergant s svojimi slikami Kristusovega trpljenja. Tudi stiski Križev pot sodi med najimenitnejše izdelke Bergantove roke. Kot pri vseh mojstrovih velikih delih, tako je tudi pri Križevem potu zamisel originalna Bergantova, čeprav Jo najbrž poznal Melzingerjev Križev pot na Vačah in gotovo tudi Tiepolovega v Veneziji, ki ga je fiiann-domenico razmnožil v lastnih ujedkovinah. Zanimiva je ravno primerjava dela dveh sodobnikov, Tiepola in Berganta. Tiepolo je nanizal na svojih 14 postajah vso ogromno judovsko množico pred stel. Največjo trgovino ima Madžarska z Nemčijo, iz katere je lani uvozila za 617.7 (474.9), izvozila pa tja za 469.7 (429.5) milij. pengti. štafažo monumentalnih mestnih vedut, Bergant pa je vso pozornost posvetil edino le Kristusu in njegovemu trpljenju. Nastopata le dva rablja, poleg teh pa samo še tiste osebe, ki jih pobožnost križevega pota izrecno imenuje. Osebje je tedaj reducirano na minimum, zato pa te maloštevilne figure govorijo grozno obtožbo zločina nad Božjim Zveličarjem. Satanski izrazi mučiteljev, obup Matere božje in jeruzalemskih žen, ponižna uslužnost Simonova in dobrosrčnost Veronikina potrjujejo, kar sem zgoraj napisal o izrazni moči Bergantovo umetnosti. Sredice sliko pa je povsod ožarjeno ali v trpljenju poveličano obličje Gospodovo; prod Pilatom izmučeno vdano, še bolj vdano, ko vzame po Očetovi volji križ na svoje rame. Obupna žo je bolečina pri prvem padcu pod križem. Ko sreča svojo Žalostno Mater, jo hoče z navidezno mirnim zatajevanjem potolažiti, a vse svoje Božje dostojanstvo pokaže, ko mu Simon iz Cirene olajša muke. Pri srečanju z Veroniko Mu je obraz žo nekam otopel, do skrajnosti utrujen pri drugem padcu, a krčevitega joka jeruzalemskih žen že ne more več dojeli. Potem Mu je tretji padec kar od-počitek na dolgi poti trpljenja; ko ga rablja slačila, se bolestno nasmeje, saj je poti konec in odrešenje človeštvu blizu. Pribijanje na križ Gospoda onesvesti, na križu pa se spet zave svojega božjega poslanstva. Mrtvi Zveličar v Materinem naročju je izgubil sveli obstret, obrai kaže le pre-slano trpljenje, a v grobu se vrno mir na Mrtve-čevo obličje. Trpeči Jezus je bil Bog in človek. Slikar naturalističnega osemnajstega stoletja, ki pa verske vneme slovenskega človeka ni zrahljalo, je doumel to dvojnost Zveličarjeve osebe na psihološko do skrajnosti pretehtan način. V žalostnem Popotniku se borita Bog in človek. Ko je duša — Bog zapustila človeško telo, je Jezus izgubil soj okrog glave in v Materinem naročju je ostalo samo šo truplo Sina človekovega. — Bergantov križev pot jo med tovrstnimi slovenskimi stvaritvami umetniško najpopolnejši, čeprav v celoti 14 nostaj v svetu in doma še skoraj brez tradicije. M. Marolt novice Koledar Nedelja, 18. malega travna: cvetna nedelja; Apolonij, mučenec; Jakob Oldo, opat. Ponedeljek, 19. malega travna: Leon IX., papež; Sokrat, mučenec; Galata, mučenica. Torek, 20. malega travna: Neža Montepul-čanska, devica; Božidar, spoznavalec. Lunina sprememba: 20. malega travna ščip ob 12.11. Herschel napoveduje oblačno in deževno vreme. Zgodovinski paberki 18. malega travna: L 1521 je državni zbor v Wormsu, ki ga je sklical mladi rimsko-nemški cesar in španski kralj Karel V. z namenom, da bi rešil verski spor, ki ga je povzročil Luthrov nastop, zaslišal Martina Luthra in zahteval, da prekliče v papeški buli omenjene krivoverske teze. Lu-ther je v začetku sicer omahoval, nato pa je pod vplivom svojih prijateljev odločno izjavil, da jih ne prekliče, če se mu zmote ne dokažejo iz sv. pisma. Navzoči knezi so večidel s simpatijami pozdravili ta korak. Mladi cesar Karel V. pa se je odločno izjavil za versko enotnost in izdal vvormski edikt, v katerem je izrekel nad Luthrom državni progon, prepovedal njegove spise in zagrozil z najtežjimi kaznimi tiskarjem in razširjevalcem teh spisov, »da bi visokospoštovana umetnost tiska služila samo dobrim in hvalevrednim stvarem«. Nastalo je vprašanje, kakšno stališče bodo zavzeli nemški državni stanovi. Cesar je zapustil Nemčijo in se zapletel v težke boje s Francozi, Luthra pa je njegov zaščitnik, saški volilnik Friderik Modri skril »gospodiča Jurija« na gradu Wartburgu, kjer je začel prevajati sveto pismo v nemščino. Luthrovi spisi so našli povsod med Nemci navdušene bralce, svetovolstvo, ki je vodilo državno krmilo v odsotnosti vladarja, pn ni imelo moči. da bi uveljavilo edikt. Po Nemčiji so začeli ustanavljati evangelijske občine z novim cerkvenim redom in bogoslužjem v nemškem jeziku. Zaradi grozeče turške nevarnosti in spora med papežem in cesarjem, je ta popustil. Državni zbor v Speyru (1326) je nato izjavil, naj vsak član državnih stanov v sveti krščanski veri tnko živi, knkor si upa pred Bogont in cesarskim veličanstvom zagovarjati. Sedaj so se naglo širile organizirane deželne cerkve, njihovo širjenje je posebno olajševala okolnost, dn so se mogli deželni knezi kot vrhovni deželni škofi polastiti cerkvenega imetja. D E K LI C B M po 12. letu |e namenjena knjižica „ PREBUJENJE" 40 strani, 7 slik. — Cena L 4'-« Kupi se v knjigarni, naroča pa pri založbi „N0VR STVRR", LJUBLJRMR Cerkveni vestnik — Red službo božje veliki teden pri Sr. Jakobu. Na Cvetno nedeljo bo blagoslov oljk in zelenja ob 10.15, nato branje Pasijona in sv. maša. — Veliko sredo, četrtek in petek bodo pete Jutranjice in Hvalnice pop. ob 4. — Veliki četrtek bo ob 5.45 obhajilo vernikov, nato sv. maša (tiha), med to mašo in po njej obhajanje vernikov. Ob 7 bo slovesna masa z obhajilom med mašo; po tej maši se obhajilo ne bo več delilo. Zvečer ob pol 7 bo skupna ura molitve in petje evharističnih pesmi. — Veliki petek bo ob pol 7 zjutraj sv. križev pot. Ob 7 začetek obredov za ta dan: petje Pasijona po Janezu, odkrivanje križa, maša predposvečenih darov, na kar se Najsvetejše v monštranci izpostavi v božjem grobu. Zvečer ob pol 7 skupna molitvena ura in petje žalostink. — Na v e 1 i k o soboto 8e začno obredi že ob 6 (blagoslov ognja, velikonočne sveče, krstne vode), okrog 7 sv. maša (slovesna), po maši se deli vernikom sv. obhajilo. Popnlclne ob 2 do 5 (vsake pol ure) v cerkvi sv. Florijana blagoslov velikonočnih jedi. Zvečer ob 7 slovesne Jutranjice in odred Vstajenja N. G. J. K. — Na velikonočno nedeljo bo ob pol 11 slovesna sv. maša. DUHOVNE OBNOVE Za poročene gospode ■ dovršeno akademsko izobrazbo se bo pričela duhovna obnova v soboto, 17. t m., s sporedom, kakor je pisan v vabilih. Obnova bo pri Križankah. Duhovna obnova za neporočene gospode, ki bo v Slomškovem zavodu. Poljanska 6 (tik Alojzijevišča). Pričetek 17. aprila ob %1 zvečer. V nedeljo ob zvečer govor. V ponedeljek in torek govori ob %1 zjutraj in Vil zvečer. Sklep veliko sredo, 21. aprila, ob zjutraj. Pridite, da se pripravimo na posvečenje v čast brezmadežnemu Marijinemu Srcul Duhovna obnova za poročene gospode, ki bo od 17. do 21. aprila v uršulinski cerkvi. Začetek 17. aprila ob 'Al zv. V nedeljo, 18. aprila, govor ob 'Al zvečer. V ponedeljek. 15. aprila, ob 6 zjutraj ln ob 'Al zvečer in v torek. 21. aprila, ob 6 zjutraj in ob */>! zvečer. Sklep v sredo ob V,1 zjutraj. — Vljudno vabljeni, da se pripravimo za posvečenje v čast brezmadežnemu Marijinemu Srcu, — Duhovne vaje za nkademičarke bodo v Domu duhovnih vaj v Liclitcnthurnovem zavodu v dneh od 17. do 21. aprila. Začetek v soboto, 17. t. m., ob 5 popoldne, sklep pa v sredo, 21. t. m., zjutraj. — Vse gospodične akademi-čarke prav vljudno vabljenel Kupujte leo ob 7 zvečer v veliki unionski dvorani. Na razpolago je v Matični knjigarni še nekaj sedežev po različnih cenah. Eventualna ponovitev dela, ki je mišljena na veliki petek, bo le v tem slučaju, če bo četrtkov koncert do torka opoldne popolnoma r»z-prodnn. V knjigarni Glasbeno Matice je na razpolago tudi celoten tekst. Razstava prof. Ivana Kosa r umetniškem snlonu g. Antona Kosa v prehodu nebotičnika vsebuje zdaj 18 nežnih akvarelov, sarnili tihožitij, interjerov, krajin in portretov visoke umetniške kvalitete. Ta razstava jo že dozdaj zbudila veliko znni manje med občinstvom, ki ljubi pristno umetnost, prav tako pa tudi med strokovnjaki. Razstava bo trajala še nekaj dni In nanjo opozarjamo ljubitelje naše umetnosti! Danes ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani »Župnik Iz cvetočega vinograda«, lirama v treli dejanjih. Režlra MIlan Skr-iiiušok. Predprodaja vstopnic, od 10 do 12 ter i!ve uri prrd pričetkom pri blagajni frančiškanske dvorano. Glasbena akademija ▼ Ljubljani priredi v sredo, 21. aprila oh 1P. v veliki filharmo nični dvorani četrti javni nastop svoji,, g", jencev. Na sporedu so pevske, klavirsko m violinske točke. Prodaja programov dan pred nastopom v Knjigarni Glasbene Matice po 3 lire, za dijake 1 liro. Sad tarska In vrtnarska podružnica Ljubljana I. sporoča, da bo nadaljeval g. inž. Ivan Zaplotnik z drugim delom svojega specialnega predavanja »o fižolu njegovi saditvi In gojitvi«, v torek, dno 20. t. m. ob 19 (sedmi) v sejni dvorani Kmetijske družbe na Novem trgu 3. Člani in gosti vabljeni. Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je daroval g. zobozdravnik dr. Jože Kant 150 lir v počastitev spomina hlngo-pokojne ge Lojzke Guzelj. Dobrotniku naših gluhonemih sirot prisrčna hvalal Čajkovski na sporedu komornega koncerta ljubljanskega kvarteta. Poleg domačina Petriča, svetovnih veljakov Mozarta in Respinghija, bomo slišali na Jutrišnjem komornem večeru ljubljanskega kvarteta ludi Cajkovskega kvartet op. 11. V celoti ie ta kvartot precej trd oreh za izvajalce, kar velja predvsem za I. violino in violo, na katera dva stavi izredno velike zahteve. Prvi stavek kvarteta je zanimiv po svojem ritmu, močno sinkopiran, posebno izrazit in učinkovit jo njegov sklep. Drugi stavek, Andanto, se nanaša na neko narodno pesem. Scherzo je zelo kratek, a lem bolj učinkovit tretji stavek. Ritmično najbolj zanimiv je Trio. Tudi Finale (četrti stavek) ima svoj izvor v ruski narodni. Poleg Cajkovskega bomo slišali še Potrlčevo Fugo, liespighl-iev Ouartotto dorico in Mozartov Kvartot št. S v C- duru. Obisk najtopleje priporočamo Koncert bo v veliki filharinonični dvorani, začetek točno oh pol S. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Obsojen znradl Izsiljevanja. Samski klepar Milan Hesman je bil pred kazenskim sodnikom-pocdnieem na okrožnem sodišču obsojen zaradi posknšenega izsiljevanja na 7 mesecev strogegn zapora, na 100 lir denarne kazni ter v izgubo častnih zadev. Ta kazenska zadeva je v toliko zanimiva, dn je sodnik zaradi nje razpisal kar osem glavnih razprav, ki jili je moral prekiniti, ker m prišla k njim glavna priča. Zadeva je bila pretekli čotrtek končno s prvo sodbo končana. Milan Resman je odnesel iz dvorane št. 79 poseben rekord. Presedeti Pa bo moral ostanek poprejšnjih kazni 1 leta in 10 mesecev, ki mu je bil v amislu amnestije lani pogojno odpuščen. V LJubljani nmrll od S. aprila do 15. aprila 1913. Kermelj Emilija, 39 let, zasebna uradnica, Vidovdanska c. 9: Znjeo Lovro, 83 let, prevžitkar, .lurčkova pot 99; Božnar Marjanca. 49 let, poljska delavka, Bienvei-sova e 203; Mlakar Franc, 52 let, mizar, Gosposka ul. 12; Ootič Antonija, roj. Zmč, 93 let, vdova strojevodje, Beethovnova ul. II; Zupan Zora, roj. Ri.iavec, 25 let, žena gradh tehnika, Obirska ul. 28; Kranjc Ivan, 82 let, zasebnik, Miklošičeva e. 22; Fon Jože, 51 let, gostilničar, Ciril Metodova o. 84; Bučar Josip, 65 let, posestnik in usnjar, Vidovdanska e. 9; Vreček Jerica, roj. Velkavrh, 82 let, vdova žel. uslužbenca, Sv. Petra e. 00; Grudnik Itudolf, 48 let. mehanični mojster, Kovaška ul. 2; Cankar Ladislav, 43 let, delavce, Andreaševa ul. 6; Gregor Milka, 37 let. hči posestnika, Vidovdanska c. 9; Gašparič Frane, 61 let, sprevodnik drž. žel. v p., Poričeva ul. 8; Ceho-vin Julij, 74 let, usluž. drž. žel. v p., Go-sposvetska c. 13; ficmrl Ivan, 75 let, šolski upravitelj v p., Mariborska c. 67. Petrolej za april Mestni preskrbovnlni urad bo upravičencem nakazoval petrolej za mescc april tako, da pridejo v ponedeljok, 19. upriia na vrsto upravičenci z začetnicami A do C. v torek, 20. aprila upravičenci z začetnicami D do F, v sredo, 21. t. m. z začetnicami G do T, v četrtek. 22. t. m. z začetnicama J in K, v potek. 23 t. m. z začetnicami L do N, v soboto, 24. t. m. z začetnicama O in P, na veliki ponedeljek, 26. t. m. 7. začetnicami U do fi. v torek, 27. t. m. z začetnicami T do V, in v sredo, 28. aprila upravičenci z začetnicama Z in Z. Urad ho petrolej nakazoval upravičencem izključno samo navedeno ilni in siccr vsak dan od 8.311 do 11 In od 15.30 do 17.30 lin Krekovem trgu št. 10 v Mahrovl hiši, sobu št. 1, v 1. nadstropju. Gledališče Opera: Nedelja, 18. aprila ob 17; »Zemlja smehljaja«. Opereta Izven. Cene od 28 lir navzdol. Ponedeljek, U. aprila: Zaprto. Torek, 2(1. aprila, ob 18: »Zemlja smehljaja«. Opereta. Izven. Ceno od 28 lir navzdol. Sreda, 21. aprila, ob 18: »Madaine Butterfly. Red Sreda. Od vtevšl četrtka do vštevši sobote ostane Opera zaprta. Drama: Nedelja, 18. aprila, ob 15: »V «asn obiskanja«. Izven. Cene od 20 lir navzdol. — Ob 18.30: »Jesen«. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Ponedeljek, 1J aprila: Zaprto. Torek, 2(1. aprila ob 18.30: »V času obiskanja«. lted Torek. Sreda, 21. aprila ob 18.30: »V času obiskanja«. lled B. Četrtek, 22. april« ob 18.30: »V času obiskanja«. Izvon. Cene od 20 lir navzdol. Petek, 23. aprila ob 15: »V času obisknuja«. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Naznanila FRANČIŠKANSKI ODER. Nedelja, 18. aprila ob 5 popoldne »Župnik lz cvetočega vinograda« drama v treh dejanjih, ltežlja MIlan Skrblnšek. Predpr,oda.la vstopnic od 10 do 12 dopoldne ter dvo uri pred pričetkom pri blagajni frančiškanske dvorane. RADIO. Nencdlja, 18, aprila. 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 8.15 Kon eert organista Mareclla Sinatra — 11 Prenos peto maše iz Bazilike Presv. Oznanenja v Fironzi — 12 Itazlaga evangelija v italijanščini (O. G. R. Marino) — 12.15 Razlaga evangelija v slovenščini (O. K Sekovanič.) — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Klasično glasbo vodi dirigont Manno — 14 Poročila v Italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra in komornega zbora vodi dirigent D. M. Sijanec. Slovenska glasba: SATTNKR: Oljki — kantata za soliste, zbor in orkester — 15 Poročila v bIo- venSčlii — 17.15 HRIBAR Žita: Setve v »pomladnem vrtu — kmetijsko predavanje v slovenščini — 17.35 Koncert kvinteta harmonik — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Filmsko glasbo izvaja orkester pesmi, vodi dirigent Angelini — 21.20 Orkester vodi dirigent Rizza — 21.40 Simfonični koncert vodi dirigont Gedda — 22.45 Poročila v italijanščini. Ponedeljek, II. aprila. 7.30 Pesmi ln na- pevi — 8 Napoved časa, poročila v Italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba —• 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Simfonična glasba — 13 25 Orkestralno rlasbo vodi dirigent Petralia — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D M. šijaneo. Glasba zn godnlnl orkester — 14.40 Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved čnsa, poročila v Italijanščini — 17.15 Duet harmonik Goiob-Adamič — 17.35 Na harfo igra Irena Gemos — 19 »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved čnsa. poročila v Italijanščini — 20.40 Koncert ljubljanskega komornega dna (A. Trost — klavir, J. fiinjs — violina) — 21.20 Predavanje v slovenščini — 21.35 Trio Emona — 22 Boceharinijeva glasba — izvajajo: violinista Vittorio Ema-nuele ln Walter Lonardi, Renzo Salintini — viola, čelista Massimo Amfithentrof in Giu-seppe Martorana ter pianist Oiorgio Fava-retto — 22.45 Poročila v italijanščini LEKARNE. Nočno Mti»bo Imajo lekarne: v nedeljo: mr. Loustek, Reslieva cesta 1; mr. Bahovee. Kongresni trg 12 in mr. Ko-molar. Vič, Tržaška eestn 48. V ponedeljek: dr. Piccoli, Bleiivoisnva cesta 6: mr. Hočevar. Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste, Znloška cesta 47. POIZVEDOVANJA. Zelo revna ženska iz deželo je na živilskem trgu izgubila ročno I torbico z večjo vsoto denarja. — ki ni njen — z legitimacijo in lasciapassure. Najditelj naj torbico čimprej odda na upravo »Slovenca«. Morgan - »trgovec s smrtjo Simbol tistega, kar se v Ameriki še danes dogaja ff »Le UHime Notizie« prinašajo dolg članek o severnoameriškem mogotcu Johnu Pierpontu Morganu, o katerem najprej pravijo, da je bil značilni zastopnik tistega, kar moramo danes imeti pred očmi, ko govorimo o ameriškem bo-gataštvu. Z Morganom je legel v grob res nekak simbol, — pravi člankar v svojem sestavku — simbol tistega, kar se v Ameriki še danes dogaja. Bil je to nekak »trgovec s smrtjo«. On je pognal Ameriko v prejšnjo vojno Pred leti je preiskovalni odbor, ki ga je imenovala ameriška poslanska zbornica, ugotovil, da je vprav finančna politika Morganove hiše bila kriva, da so se Združene ameriške države udeležile prejšnje svetovne vojne. Morgan pa je bil tudi tisti, ki je s svojo veliko močjo dosegel, da so uspehe omenjene preiskave ameriški časopisi objavili le silno na kratko. Celo najvplivnejši časopisi niso mogli povcduti ameriškemu ljudstvu resnico o tej stvari. Ni dosti znanega o tem, kaj je Morgan delal pred začetkom svetovne vojne, dovolj znano pa je usodno delo, ki ga je ta mož opravljal v letih od 1914 do 1917. Tudi zadnja leta se je Morgan, ki je užival vso oporo v Rooseveltu, zavzemal za to, da bi šle Združene države v vojno in je z denarjem zalugul pomembne družbe. Edini »zasebnik«, ki ga je Jurij VI. leta 1939 obiskal John Pierpont Morgan nima sam zaslug, da je postal tak denarni mogotec. Ko mu je leta 1913 umrl oče, je po njem podedoval največje premoženje, kar ga je kdo kedaj imel v Združenih državah. Morgan ml. prej ni bil morda kak pomemben mož, a po vsej verjetnosti tudi ni zaslužil, da so ga imenovali »finančni vele-um«. Bil je samo okrutni zastopnik ogromne sile, ki mu jo je bil zapustil oče. Pravi voditelj »Banke Morgan« je bil Thomas Lamont, edini družabnik podjetja »Morgan et Comp« po letu 1940. Lamonta bi v nekem oziru lahko imenovali zunanjega ministra Morganove hiše, dočim je J. P- Morgan igral vlogo suverena. Njegova palača na aveniji Madison v New Yorku bi se res dala primerjati čisto mirne duše s kakšno kraljevsko palačo. Zadostuje, če omenimo, da je bil Morgan edini »zasebnik«, ki ga je angleški kralj Jurij VI. počastil s svojim obiskom, ko je leta 1939 potoval po Ameriki. Za denar so se tuje vlade obračale edino nanj Ogromna moč Morganove hiše, ki je vladala že pred prejšnjo svetovno vojno nad največjo industrijsko družbo na svetu, nad ameriškim jeklenim trustom, se je še povečala leta 1914, to pa spričo dejstva, da so se najprej angleška, potem francoska in slednjič še vlade drugih zavezniških držav obračale odinole nanj zaradi nakupov vojnih potrebščin v Ameriki. Z drugimi besedami: Morganova hiša je pomenila nekako isto kot zdaj »urad za posojanje in dajanje v najem« pri ameriški vladi. Morganova družba je na eni strani plasirala v Ameriki posojilo za angleško in francosko vlado, na drugi strani pa je z dohodki od teh posojil razdeljevala vojna naročila, ki iih je dobivala v tistih letih ameriška vojna industrija- Od dveh in pol milijard dolarjev, naloženih v letih od 1915 do 1917 v Ameriki v posojila, je imela tvrdka Morgan nadzorstvo nad t.8 milijard dolarjev. Skoraj vsa ameriška industrija pod njihovim vplivom »Zasebnik« Morgan, agent angleške vlade, je v notranjosti Združenih držav lahko svobodno razpolagal s to ogromno vsoto. On je odločal, katera podjetja naj dobe naročila in katera ne. Na ta način je Morgan s svojimi družabniki lahko posredno vplival z denarjem svojih bank skoraj na vso ameriško težko industrijo, zakaj vsa nešteta podjetja, ki so hotela dobiti naročila, so se morala podvreči Morganovemu »trustu«. Napačno bi bilo smatrati Morgana zgolj za bančnika. Imel je nadzorstvo nad velikim delom ameriške industrije. Ko je bil tik pred izbruhom prejšnje svetovne vojne umrl Mor-ganov oče, so družabniki banke razpolagali že s 341 zastopniki v 112 industrijskih organizacijah ali posameznih tvrdkah, ki so imele tedaj že nad 22 milijonov dolarjev delniške glavnice-Tem so se pridružile še druge banke, zavarovalne družbe ter železniške in paroplovne družbe, težka industrija, trgovska podjetja, petro-lejske družbe, vodovpdna in električna pod- jetja itd. Vsa ta moč se je zbirala v eni sami hišici, ki nosi številko 23 in stoji na NValstreetu. Vsaka amerišku vlada je morala računati s to silo. Po letu 1900 ni bilo nobenega predsednika Združenih držav, pri čigar izvolitvi ne bi bila igrana odločilna vloga Morganove hiše. Edina izjema — Roosevelt To pravilo pa je poznalo eno sumo izjemo. Bil je to Franklin D. Roosevelt. Ko je Roosevelt leta 1932 prvič kandidiral za predsednika Združenih držav, se je oprl na družbo finančnikov, ki so bili v srditem boju z Morganom. Bila jc to skupina ljudi, ki v dolgi dobi, ko jc bila na oblasti republikanska stranka (1920—1932), ni imela nobenega vpliva. Leta 1032 pa jo zaslutila, da je prišla njena ura, ura, ko do puilel Hoover, ter je verovulu, du je našla v Rooseveltu svojega moža. Ko je bil Roosevelt potem leta 1932 prvič, leta 1936 pa drugič izvoljen z veliko večino za predsednika, je Morganova hiša doživela hud udarec. Preiskovalni odbor, ki smo ga zgoraj omenili, in ki je imel nalogo ugotoviti krivdo,' da so se Združene države udeležile prejšnje svetovne vojne, je to odgovornost naprtil Morganu. Proti Morganu je bil ta očitek močno nolitično orožje. Vse to se je dogajalo v prvih letih Rooseveltovcga predsednikovanja, tedaj, ko je on skušal vzbuditi vtis, da je napovedal neizprosen in odkrit boj proti monopolu visokih financ. Sklenila sta mir, da bi izzvala vojno ... To pa seveda ni bilo res, zakaj Roosevelt je bil odvisen od neke druge skupine finančnikov. Bilo pa je gotovo, da je skušal premagati Morgana. Po liuaem šahu, ki so ga itooseveltu napovedali na polju notranje politike leta 1937, — svoj višek je dosegel v sporu z vrhovnim državnim sodiščem — je predsednik Združenih držav spremenil svoje vedenje. Leta 1938 je prišlo do dolge konference med Tliomnsom La-montom in Booseveltom, ki se je končula s sklenitvijo miru med predsednikom in Morga-novo skupino. Tisti, ki bodo pisali zgodovino druge svetovne vojne, bodo morali ugotoviti, da je bil ta sporazum temelj vojne, zakaj od tistega trenutka sta se ameriška vlada in najmočnejša ameriška finančna družba borili skupaj zn to, da izzoveta vojno. Leta 1939 se je zveza Roosevelt—Morgan pokazala v pravi luči. Morgan je ukazal svoji podružnici v Londonu, naj z denarjem podpre tisk v Veliki Brituuiji, da se bo čimbolj zavzemal za vojno. Leta 1939, ki je bilo polno težkih dogodkov, je bil eden najuglednejših ameriških diplomatov za poslanika v Varšavi. Bil je to Drexel Biddle, ki izhaja iz neke filadelfijske rodbine bančnikov. Toda tvrdka Urexel et Comp. v Filadelfiji je le Morganova podružnica, Kajti Morgan ima pri njej 60 odstotkov delnic. Ta ameriški veleposlanik, ki je vsaj deloma tudi kriv, da Poljska hi hotela sprejeti predlogov Švica namerava tudi po vojni ohraniti lastno trgovsko mornarico Švica si ie v vojni stiski znala pomagati 6 tem, da jo odkupila od raznih držav več tovornih ladij, z Italijo pa se je dogovorila, da so smele te ladje razlovarjati svoje blago v Genovi, od koder je po žcleznici prihajalo v svico. Prvenstveno je Švico k takšni ureditvi dovoza prilisilo vprašanje prehrane, kajti država je navezana v precejšnji meri na dovoz iz tujine. Za drag denar je Švica dobila nekaj parnikov, toda potreba je bila hujša kakor pa izredno visoka odkupna cena. Sedaj se v Švici že bavijo z vprašanjem, ali naj bi država tudi po končani vojni ohranila svoje trgovsko brodovje, čeprav je to zvezano z občutnimi stroški, lako ie na primer Švica ob začetku vojne kupila neko 45 let staro ladjo z 2000 ton nosilnosti za dva in pol milijona švicarskih Irankov, kar pomeni, da je vsako tono nosilnosti plačala po 1200 frankov. Računajo pa, da bo ladja po vojni, ko bo pomorski promet spel prost, izgubila najmanj devet desetin na svoji vrednosti. Sedai obstaja le majhna možnost nakupa novih ladij ali pa oddajanje takšnih naročil ladjedelnicam v tujini. V pošlev bi prišli le švedska in Španija, švedske ladjedelnice imajo dovolj naročil že za dve leti naprej. Morda bi bili v španskih ladjedelnicah še voljni prevzeti nova naročila, toda tehničnih pripomočkov močno primanjkujo. Švica Morgan pa ni bil preveč rahločuten mož j sama sicer izdeluje ladijske motorje, vendar za Sntil niti najmanjše dolžnosti do države ladje velike lonaže. Kaže, da hi Španija še najprej lahko ustregla švicarskim naročilom. Navaja se cena 900—1000 frankov za vsako tono ladijskega trupa 6000 tonske ladje, ki bi morala biti izdelana v dveh letih. Za ogrodje 10.000 tonske ladje pa bi \6aka tona veljala okrog 800—900 frankov. Toda tudi pri teh računih mora naročnik računati z občutnim zmanjšanjem vrednosti ladje po vojni. Švica kljub tem oviram stalno pregreva načrt o izgradnji lastne trgovinske mornarice in zato kaže, da bo navzlic visokim stroškom skušala svojo zamisel izpeljati, kajti v vojnih časih je okusila izredne koristi svojega ladjevja, pa čeprav je vzdrževanje veljalo težke milijone. za mirno rešitev vprašanja svojega hodnika k morju, je bil torej tudi Morganov agent. Grobokop imperija, od katerega je zaslužil milijarde Leta 1940 je Morganova banka dobila od Anglije veliko finančno nalogo. Velika Britanija je potrebovala denarja. Ker je tedaj zakon šc prepovedoval daiati vojnu posojila vojskujočim se državam, je Morgan postal agent za angleške nakupe, istočasno pa tudi likvidator vprav tistega imporija. ki mu je dal zaslužiti milijarde. Nobena druga stvar ne prikazuje tega simbola kapitalizma v lepši luči kakor dejstvo, do za časa gospodarske stiske Morgan ni plačal niti enega vinarja kakšne tukse. ker >ni imel nobenih dohodkov«. V času, ko stu si bila Roosevelt in Morgan še v laseh, je vlada sjirožila nn račun slednjega velik finančni škandal češ da je poneveril velike vsote državnega denarja in ni čutil in naroda. Prav nič ga ni skrbela ogromna od govornost, ki si jo je nakopal spričo svoje velikanske mednarodne moči. Vlade so bile zanj lutke, ki so se morale sukati tako, kakor je on hotel, pa nič drugače. Zgodovina ga bo preklela Njegovo zasebno življenje je bilo prazno. Bil je čisto drugačen kakor njegov oče, ki si je počasi nabral lepo zbirko dragocenih umetniških del in zanje nikdar ni štcdil denarja. A njegov sin se zdi, kakor da je junak kakšnega Balzacovega romana. Davno pred njegovo smrtjo ga je zadel mrtvoud. Prijateljev ni imel Zdi se, da je ameriško časopisje o njegovi smrti pisalo z nekakimi pridržki. Časi. ko so jim možje, kakršen je bil Morgan, vtisnili svoj pečat, so minuli. Morda bo le kdaj prišel čas, ko bo njegov lik opevala le še legenda, kakor je na primer tista o kroljn Midasu, ki je vse, česar se je le dotaknil, spremenil v zlato in je zato moral umreti od lakote. Toda Morganovo ime je eno tistih, ki jih bo zgodovina preklela. Dognanje očetovstva pri otroku V nemškem Hannovru je imel prof. dr. Bauer-meister iz K3lna nedavno predavanje o tem, kako najlaže ugotovimo očetovstvo Najbolj zanesljiva pot je podobnost ined otroci in starši. Do šliri sto dednih znainenl primerjajo in fotografiralo, dn tako preizkusijo vse. kar more nuditi podobnost. Čim manjša je otrokova podobnost z materjo, tem zanesljivejše lahko dožcneino, kdo je otrokov oče. Slike groze in razdejanja v finversu Podrobnosti o silovitem angleško-ameriškem letalskem napadu, ki je terjal nad 2000 življenj O divjaškem letalskem napadu, ki so ca pred nedavnim uprizorili Angleži in Amerikanci na Anvers v Belgiji, poroča nemški poročevalski urad po svojem dopisniku iz Brusiia naslednje podrobnosti: Na glavni ulici v Anversu. kier so ameriške bombe povzročile največjo katastrofo, kar iih je Belgija kdaj doživela, nudi io stanovanj- inMa oLa!a - poglavitna trdnjava proti vdoru na evropsko celino z zahoda V nobeni drugi evropski državi ne dobi človek tako določnega občutka, da je spremenjena v eno samo močno trdnjavo, kakor v Holandiji, piše vojaški sotrudnik nemške obveščevalne agencije, ki si je z drugimi zastopniki tiska ogledal utrjeno področje na zahodu. Očesu, ki mu vojaške stvari niso tuje, ne uide dejstvo, da so vsa velikanska, v zadnjih dveh letih dokončana dela, obširen edinstven sestav izredne obrambne sile. Stavbeniki so izkoristili izkušnje iz Magino-tove črte in Siegfriedove črte ter porušenih trdnjav na vzhodni fronti, zlasti, kar se tiče zakrin-kavanja. Razvrstitev topništva prekaša po mnenju dopisnika vse, kar je bilo doslej storjenega na tem področju. Od nemško-holandske meje do obale Rokavskega preliva ni kvadratnega metra zemlje, katerega ne bi bilo mogoče ob potrebi obstreljevati s številnimi baterijami in protiletalskimi topovi. Obrambne naprave v Holandiji služijo trem različnim svrham: 1. Obramba proti slehernemu poizkusu vdora nasprotnih sil. V ta namen so razmeščeni ob vsej obali v globino topovi, ki jih varujejo velikanske jeklene kupole, ki se vrte na ogromnih betonskih, popolnoma maskiranih utrdbicah. Poskrbljeno je za sodelovanje med daljnosežnim, topništvom in topovi posameznih edinic, ki so določene za varstvo zahodne obale z morja. Ob vsem obrežnem ozemlju so postavljene protitankovske baterije, ki služijo istočasno za obrambne nastope in za na- padalno. Ves utrjeni sistem pa se opira na obširen sestav globokih jarkov in drugih protitankovskih ovir, narejenih po skušnjah, pridobljenih v dveh letih vojne na vzhodni fronti. Popolnoma maskirani, tudi za strokovno oko, so strelski jarki, ki se končujejo v sipinah in majhnih, izpraznjenih in v trdnjave preurejenih vaseh. Številni in široki minski predeli so nnslali pred temi oporišči za primer, ki pa je le malo verjeten, da bi sovražniku uspelo prodreti s kako motorizirano vrsto do glavnih obrambnih naprav. 2. Te utrdbe služijo tudi za obrambo pred morebitnim sestavnim napadom izkrcanih sil, padalcev in z letali pripeljanih čet. Med novostmi, katere so izkoristili sodobni vojni inženirji, omenja dopisnik oklepne kupole za topove, ki se vrtijo in iz katerih se lahko strelja prav na vse strani. Celotno zaledje je razdeljeno v tako imenovane oporne točke, ki so utrdbe zase. Oskrbljene z vsem orožjem, s skladišči za strelivo in oskrbovanje, so te utrdbe, ki so več metrov pod zemeljsko površino in katere pokrivajo plasti betona, skozi katere bombe ne morejo predreti, porazdeljene smotreno po vsem operativnem ozemlju ob obali in v globino. 3. Tretji namen teh ogromnih utrjevalnih del je aktivna in pasivna protiletalska obramba pred še tako močnim letalskim napadom. O tem se bo sovražnik prepričal, kadar koli bo poskusil napad, končuje vojaški sodelavec nemške agencije. Madžarka — vojak v papeževi najemniški vojski Zgodba pustolovke, ki se je dolgo let borila v najemniških vojskah, (lokler se sama ni razkrila V teku stoletij so Imele madžarske žene zelo zanimivo vlogo v vojaški zgodovini. Junaštva Cecilije Rozgonyjeve, ki se je hrabro borila proti Turkom za časa vladavine kralja Sigismunda, so opevali različni madžarski pesniki. Pojavile so 6e različne pravljice in tudi slike madžarskih slikarjev, ki so slikali junaštva Katarine Dobove in drugih hrabrih žen, ki so branile trdnjavo Eger pred turškim napadom. Med spomini na žene, kl so pristopile k madžarski vojski v »Honved« in se bojevale v vojni za madžarsko neodvisnost leta 1848, je še vedno ostal živ spomin na huzarskega poročnika, ki se je imenoval Marija Lebstuck. Nasprotno pa se ni nihče spomnil življenja Margerite Puker, rojene nekje v Podonavju ali Transsilvanlji. Tudi ta se je hrabro borila v drugI polovici sedemnajstega stoletja v vrstah vojske papeža Aleksandra VIL in se je preoblečena v moško obleko peljala s kraljico Kristino, hčerko Gustava Adolfa. Življenjepis te hrabre, pozabljene bojevnice je bil objavljen leta 1664 v Bologni. Izdana je bila knjiga, ki je imela štiri strani in je bila zelo redUa. Znani madžarski ljubitelj knjig grof Aleksander Apponyi je našel eno takih knjig v Italiji. Ta knjiga se sedaj nahaja v budimpeštan-ekem narodnem muzeju. Prva stran je posvečena neki dami iz Bologne. ki je bila najhrže zelo vzhičena nad življenjem žene vojaka in je krila vse stroške za izdajo knjige. Hrabra Madžarka, tako pripoveduje ta živ- ljenjepis, je v resnici edinstvena med ženami. | .Zelina pustolovščin je prispela v Romunijo. Odločila se je pobegniti iz domačega kraja »Hlat- 1 *M- *""" *--1 .......... zeeja«, ker ni hotela služili svojemu stricu. Zaradi težke izgovorjave madžarskih imen v tujem jeziku, je težko reči, katero je bilo to mesto: Grof Apponyi pravi, da se tu govori o mestu Kopcsenyju imenovanem »Kitsee«, Nemci pa menijo, da je najbrže to mesto »Hatzeg« v Transilvaniji. Deklica je torej ušla od doma in preoblečena v moško obleko prišla v Italijo. Potem ko je že marsikaj doživela in ponovno tvegala, da jo prepoznajo in strogo kaznujejo zaradi prevare, se je dala uvrstili med vojake beneške republike. Toda vojaško življenje ji menda ni posebno ugajalo. Deklica kljub temu ni izgubila prisebnosti. Ko je nekega dne njena čela korakala s zastavo svetega Marka proli Villacco, je izrabila temno noč in pobegnila. Polna domotožja je mislila na povratek v svojo domovino, toda iz strahu je svoj načrt le deioma izvedla. V resnici se je bala posledic svojega koraka, kajti povratek k družini ji je bil prav gotovo nemogoč. Zato se je. čim je prišla v Bratislavo, ponovno vpisala med vojake najemnike. V tistem času se je v mestu mudil papeškl nuncij z Dunaja, ki je zbiral vojake za papeževo vojsko. V Rimu so se tedaj namreč bali francoskega vdora. Deklica, ki je bila vedno oblečena v moško obleko in ni na nič pomislila, se je predstavila konjeniškemu kapitanu Ludviku Ragenitzu z namenom, da vstopi v vrsle, ki so se zbirale pod zastavo, ki je nosila ključe sv. Petra. Mladenka je ugajala nemškemu kapitanu, ki niti naimani ni slutil, da se pod obleko krije mlada Madžarka. »Vojak Puker sprejmite svoje listine«, ji jo bilo rečeno v potrdilu, v katerem je bilo zapisano, da pripada polku, ki mu ie poveljeval polkovnik Cesare Marchcse de Oddi. i Izvršila je vsa povelja kljub trdemu vojaškemu življenju in si je tako zaslužila celo pohvalo gro-fiča, ki ni niti najmanj mislil, da ima med svojimi vojaki Evino hčerko. Skupno življenje z moškimi sovrstniki ji je postajalo vedno ne-znosnejše, RudeČa lica in nobenih brk. vse to je vojakom daio misliti, da ni njihovega spola. Kaj naj stori? V isti četi je bil tudi nek starejši Madžar, s katerim 6ta bila velika prijatelja. Njemu je končno zaupala svojo tajnost, ki naj bi poslej ostala le njitna skupna tajnost. Mihael Co-ridone, — kdo ve, katero je bilo njegovo pravo madžarsko ime —. je bil zelo presenečen. Ni pretrgal vezi z njo, temveč je našel samo eno rešitev in sicer: beg v dvoje. Njun načrt pa ni uspel. Bagunca sla bila kmalu nato prijeta in vojaški zakoni v tedanji dobi niso bili za begunce nič manj strogi, kakor so danes. Bila sta vkovana v žele.-.je in obsojena poprej, kot bi človek mogel povedati. V tem težkem položaju se je deklica zopet znažla: Zaprla v celici, je povedala sVojo tajnost tudi očetu spo vedniku, ki jo je na predvečer usmrtitve pri pravljal za posmrtno življenje. Lahko si jo predstavljati začudenje med častniki. ko jiin je duhovnik razodel nteuo tajno Prav res, da se ni še nikdar zgodilo, da bi kakšna žena služila v papeževi vojski. Takoj se je sestalo vojno sodišče, oprostilo našo junakinjo, ki se je kmalu omožila z dobrim »Coridonijem«. Romantični doživljaji Margerite Puker so popolnoma resnični in nepobilni. Oba 6ta se najhrže naselila v Bologni, kjer so radi nudili gostoljubje njunim rojakom in kjer je bilo v tedanjem času tudi 152 madžarskih vojakov. O drugih doživljajih madžarske pustolovke ni zapi sano nič. (Ullime Notizie.) ske hiše na razdalio ve? ko eneca kilometra sliko razdejanja. Niti ena hiša ni ostala nepoškodovana. Na mnogih kraiili ie ena sama bomba kar po štiri hiše zravnala z zenilio. Od celili hišnih blokov ie koma i še kai ostalo. Nn Irg v tistem mestnem okraju, ki so nnni uprizorili letalski napad, so padle tri bombe. Ob ogromnih žrelih, ki so zazijala v tleh. leže ožgani osebni in tovorni avtomobili. Tudi v stranskih ulicah, proč od glavnih prometnih žil. so na žalost videli razvuline in razdejan ie. Bombe najtežjega kalibra so padle na neko šolo. v kateri je bilo ubitih, kakor ie že znano. 180 deklet, ki so se ob prvih bombnih eksplozijah v strahu oklenila svojih učiteljic. Na razvalinah, pod katerimi so pokopani ti otroci, potekajo mrzlična reševalna deln. Sestre z belimi pokrivali reda sv. Vinccnciia, na katerih obrazih se še vedno razodeva groza in strah, sc prizadeva io, knko bi potolažile prizadete starše in iih pomirile. Sestre od Rdečega križa odnašajo na nosilnicah strahotno izmaličena trupla. Neka seslrn mi ie pripnvcdovnla — piše dopisnik DNB-ia iz Bruslja — da sla pod razvalinami našli smrt tudi ena nuna in ena učiteljica. Neka druga sestra ie bila težko ra-nicnn. Dve sto metrov proč ie normalka zn dekleta. Tu ie izgubilo Življenje 100 učenk in tri sestre. V deški šoli na drugi strnili cesle, koma i 500 metrov proč. ie poslalo žrlev bombnega nnpnda 25 šolarjev. Sredi med šolskim poslopiem se dviguje koničasti stolp velike st:i-re gotske cerkve, ki ie bila po več bombnih zadetkih tudi težko poškodovana. Napad ie bil uprizorjen sredi popoldneva, in sicer čisto nepričakovano, ko jc bil promet na ulicah najživahnciši in so po raznih delavnicah ljudie pridno delali. Prva bomba ie padla ob pol štirih popoldne. Priletela ie iz višine 6 do 7 tisoč metrov. Sredi trga ie obstal voz cestne železnice, ki so ga drobci bombe rnzde-inli. V stranski. ulici leži neko drtigo vozilo Kotlin ie raztrgala bomba, ki ie padla dvajset metrov proč in sc raztreščila. Tnkoi po napadu, ki ie trajal vsega skupni le četrt ure. so se vrgli nn delo gasilci iz vseli mestnih okrajev. Rdeči križ, Flaniski križ. moštvo protiletalske obrambe. Flnmska straža, člani prostovoline delovne službe ter šolnrii in dijaki vseh šol. Narodno društvo za pomoč poškodovancem ie izdalo nabirslne pole. in bo šel denar, ki ga bodo nabrali, v poseben sklad, iz katerega bodo dobili podporo tisti, ki so bili po tein bombnem nnpndu prizadeti. Ko bodo vsaj v glavnem odstranjene razvaline, ki iih ie povzročil tn divjaški angleško-ameriški lelnlski napad v Anversu. bo mesto priredilo številnim žrtvam dostojen pogreb. Neko drugo poročilo nemškega poročevalskega urada pravi, du znaša celotno število smrtnih žrlev. ki iih ie zahteval ta nngleško-nmeriški letalski napad lin Anvers. 2007. To številko, ki ie izredno velikn. prinieria z nekaterimi drugimi, knkor nn primer s številom žrtev, ki iih ie med civilnim prebivalstvom povzročil nemški napad nn Botterdnm leta 19-10 — ta nnpad so zahtevali izključno voinški cilii. ki so si iih Nemci v celotnem okviru voinili nastopov postavili. Tedai ie bilo v vsem Rot-lerdnmu — po iziavi tnmknišniega velikega župana — vsega skupaj le 730 žrtev med civilnim prebivalstvom. Ves Čas. kolikor ie trn-iiiln neinško-belgijska vojna leta 1940.. ie padlo le 7000 Belgijcev, kakor pravijo uradni podatki. BERITE NAJLEPŠE »PRAVLJICE« B0 2F.NE NEMCOVE, KI SO IZŠLE V »SLOVENčEVI KNJIŽNICI«. S. S. VA N DINE: »Mislim, da bi bilo najbolje, gospod Mannix, da nam poveste vse!« Tudi Mannix se je usedel bolj udobno. »O, povedal vam bom vse! Bodite brez skrbi, da vam bom povedal vse. Uganili ste. Res sem bil ves večer pri gospodični Frisbee. A v tem ni nič slabega!« »Kdaj ste Sli k njej?« »Po uradnih urah... Med pol Šesto in šesto uro. Dospel sem do 72. ceste s podzemsko železnico, ostali kos poti pa sem naredil peš.« »Ali ste vstopili skozi glavna vrata?« »Ne. Zavil sem vstran in vstopil skozi stranska vrata, kakor to delam vedno. Nikogar ne briga, koga obiskujem, in tudi telefonist se ne razburja nad tem, česar ne ve.« »To je vse v redu,« je pripomnil Heath. »Vratar zapre stranska vrata šele po šestih.« »Ali ste ostali pri gospodični ves večer?« je vprašal Markham. »Da... skoraj do polnoči. Gospodična Frisbee je pripravila večerjo, jaz pa sem prinesel steklenico vina. Bila je prijateljska večerja v dveh. Odšel sem iz njenega stanovanja šele pet minut pred polnočjo. Lahko pokličete gospodično in jo vprašate. Takoj odidem k njej in ji naročim, naj pove vse, kur se je zgodilo v ponedeljek zvečer. Nikakor ne zahtevam, da verujete samo mojim izjavam.« Markham je z odločno kretnjo pokazal, da noče sprejeti predlogu. »Kaj pa sc je zgodilo pet minut pred polnočjo?« Mannix se je obotavljal, kakor da le nerad govori o tem. »Dober človek sem in prijatelj ostane zame vedno prijntelj. Toda povejte mi, ali je pametno, da molčim in imam zato sitnosti zu-radi stvari, ki se ine niti malo ne tiče?« Počakal je, da bi dobil odgovor, ker pa tega ni bilo, je nadaljeval: »Povem vam torej, kaj se je zgodilo. Bil sem pri gospodični Frisbee. Pozneje sem imel napovedan še drug sestanek. Zato sem se nekaj minut pred polnočjo poslovil. V trenutku, ko sem odprl vrata, sem zagledal nekoga, ki se je prikradel od vrat stnnovun ju, gospodične Odeli in smuknil po hodniku, ki vodi k stranskim vratom. V veži je bilu luč in vrata stanovanja št. 2 so prav nasproti stranskim vratom. Nočnega obiskovalca sem videl tako dobro, kot vidim zdaj vas.« »Kdo je bil?« »Ce res hočete vedeti, je bil Pop Cleaver.« »Kaj ste storili tedaj?« »Nič, gospod Markham... prav nič. Stvar me ni presenetila. Vedel sem, du Cleaver dvori Kanarčku in sem si pač mislil, da je bil pri njej. Nisem pa hotel, da bi Pop vedel zame... Saj ga prav nič ne briga, s kom občujem. Zato sem mirno počukal, da je odšel...« »Ali je odšel skozi stranska vrata?« »Brez dvoma... Nato sem tudi sam odšel po isti poti. Prav za prav sem hotel oditi skozi glavnu vrata; ker pa sem videl, da je Pop odšel skozi stranska, sem ubral tudi jaz isto pot. Čim innnj vedo telefonisti o naših zadevah, tem bolje je. Odšel sem torej skozi ista vrata, skozi katera sem prišel. Poklical sera avtotaksi in se odpeljal...« »Dovolj!« mu je znova ukazujoče pretrgal besedo Vunce. »Dobro, dobro...« Videti je bilo, da je kar zadovoljen, da mu ni treba nadaljevati. »Samo ne bi hotel, du bi mislili...« »Prav ničesar ne mislimo!« Markham se je čudil temu Vancejevemu vmešavanju, a ni rekel ničesar. »Zakaj niste prišli, ko ste čitali v časopisih o plesalkinem umoru, nn policijo in povedali o tej tako važni zadevi?« »Vmešali bi me v vso stvor!« je vzkliknil Mannix. »Imel sem že dovolj neprijetnosti, ne da bi jih iskal.« »Čudno ravnanje!« je nevoljno vzkliknil Markham. »Vendar pa ste po zločinu namiga-vali, da je plesalka Cleaverja izsiljevala.« »Da. Ali vas s tem nisem hotel spraviti na pravo pot, ko sem vam dal tako važno pojasnilo?« »Niste videli nikogar drugega v veži ali na hodniku?« »Niste slišali nikakega hrupa v stanovanju gospodične Odeli?... Niste slišali, da bi kdo govoril ali hodil?« »Ničesar,« je izjavil Mannix in odločno odkimal. »Ali ste gotovi, da je manjkalo pet minut do polnoči, ko ste videli Cleaverja?« »Popolnoma sem gotov. Pogledal sem na uro in dejal gospodični: .Zapuščam vas še isti dan kot sem prišel. Se pet minut manjka do jutri...' Markham je stavil še nešteto vprašani, ne da bi mu uspelo še kaj več izvedeti. Čez kake Markham je stavil še nešteto v isnelo še kaj več f pol uro je Mannixa odpustil. »Če ne drugega, smo našli vsaj enega izmed delov noše uganke,« je dejal Vance. »Ne vem še, kako naj ga prilagodim k ostalim stvarem, vendar pa je zelo zanimiv. Vidiš, da so bile moje slutnje pravilne, ko sem ti svetoval, da povabiš Mannixa na razgovor.« mm POTEM PRIDE V VELIKO MESTO. KJER JE VLADALA SAMA ŽALOST. PRED TEM MESTOM SREČA STARCA, KATEREGA LEPO POZDRAVI. IN ON GA VPRAŠA: >KAM PA TI, DEČKO?« »K DEDU VSEVEDU!« — >0110, TAKEGA PA ŽE DOLGO ČAKAM! TAKOJ TE MORAM PELJATI K NAŠEMU KRALJU!« »PILATUS« (spisal Federer) je prekrasen planinski roman, ki bo vsakomur najlepše osvežujoče branje! Roman je lepo ilustriral Trpin Janez. Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah. Naslednji teden bo izšla knjiga »Ljudje Ol) Krki«; ki jo je spisal Jožo Dular. mu PIETRO MASCAGNI Commedia lirica — komična opera — di P. SUARDON INTERPRETI PRINCIPALI - GLAVNE VLOGE IMAJO : Suzel ........Pia Tassinari Fritz Kobus.....Ferruccio Tagliavini David........Saturno Meletti Beppe, lo zingaro . . . Amalia Pini Orcbestra Sinfonica e cori deli' ttt A T> Simfonični orkester in zbori DIRIGE L ' A U T 0 R E — DIRIGIRA AVTOR: Maestro del Coro — BRUNO ERMINERO — zborovodja E' UN'INCISIONE JE PROIZVOD ETRA 91 Altre opere precedentemente edite: Druge predhodno izgolovljene opere: NORMA — LA FORZA DEL DESTINO (MOČ USODE) — TURANDOT — LUCIA DI LA MMERMOOR Delegacija Vzhodnih železnic v Ljubljani objavlja sledeči OGLAS Železniška uprava objavlja natečaj za licitacijo zaradi oddaje v zakup kolodvorske restavracije na postaji Ljubljana pod sledečimi pogoji: Osnovna letna zakupnina znaša 40.000 (štirideset tisoč) lir poleg ustreznih pristojbin za postranske dobave (voda, luč, kurjava itd.). Po natečaju izbrani zakupnik bo imel pravico uporabljati v postajni zgradbi tri sobe za sebe in svojo družino in dve zgradbi ob ulici Soške Divizije za shrambo raznega materiala. Za te prostore bo plačeval zakupnik najemnino, določeno v pogodbi. Razen tega gredo v njegovo breme vse davščine in obremenitve v zvezi z vodstvom postajne restavracije in s prostori, oddanimi v najem. Pogodbo se bo sklenila za nedoločeno dobo in bo pričela teči s. 1. junijem 1943-XXI. Stranki bosta imeli le-to odpovedati na 3 mesece vnaprej. Letno zakupnino bo treba plačati vnaprej v 4 trimesečnih obrokih. Izbrani zakupnik bo moral položiti kavcijo v višini četrtletne zakupnine. Prošnje za pripustitev k natečaju morajo biti opremljene s sledečimi listinami: t. Vloga na taksnem papirju 6 lir naj vsebuje osebne podatke, točno socialno razmerje in bivališče kandidata. 2. Splošno spričevalo sodne pisarne, ki ne sme biti starejše kot t mesec od objave tega oglasa. 3. Overovljeni rojstni list, iz katerega je razvidno, da je kandidat arij-ske rase. Omenjene tri listine je treba poslati priporočeno po pošti na naslov: Predstojniku delegacije Vzhodnih železnic v Ljubljani, Kolodvorska 39, najkasneje do 18. nre 10. maja 1943. Nične bodo vloge, dospele tudi po krivdi pošte po tem roku ali če bodo nepopolne. Natečaja se bodo smeli udeležiti le oni kandidati, ki jih bo železniška uprava izbrala kot primerne po svoji končno veljavni' odločitvi. Kandidati, ki bodo pripnščeni k natečaju, bodo prejeli posebna vabila. Po prejemu omenjenega vobila bodo mornli kandidati takoj predložiti sledeče listine: n) overovljeno spričevalo o italijanskem državljanstvu na taksnem papirju fi lir; b) hranilno ali depozilno knjižico, iz katere je razvidno, da ima kandidat bančni depozit vsaj 100.000 (sto tisoč) lir; c) potrdilo, iz kalcrepa je razvidno, da je kandidat plačat vse davke: dl polrdilo o vp*su v nstrezajočo profesionalno sindikalno, orpanizacijo na taksnem papirju 6 lir. ki n" sme bili starejše kot 3 mesece od objave tepa oplasa. To polrdilo mora bili overovljeno cd Kr. Prefeklure, če pa predložijo kandidati, ki bivajo izven ljubljanske pokrajine; iz njepa mora bili razvidno, koliko let že kandidat vrši poklic reftavraterja; c) potrdilo, da kandidat ni v stečaju; f) potrdilo o dobrem političnem in moralnem vedenju na taksnem papirju fi lir, overovljeno za kandidate izven Ljubljanske pokrajine; p) potrdilo o zdravstvenem stanju, izdano od železniškega zdravnika; h) začasno kavcijo za pripustitev k natečaju v obliki čeka Banca d'Italia za 10.000 (deset tisoč) lir. Predstojnik Ing. Rolla, s. r. delegacije Vzhodnih železnic: CflSfi EBIPIGUSKEBfl PBDKRflfcan U. Mi oni ■U> »Razen njega! Glejte, on vse ve, vse vidi, nič mu ne uide. Ni izključeno, da bo že danes odkril, kako smo ga dunes zmerjali.« »Naj le sliši. Kaj nam mar? Saj bo itak spoznal, da ne odobravajo vsi njegovega nesramnega početja in da je še mnogo poštenjakov, ki ga obsojajo,« pravi Miebi. »Kako nas more slišati, ko ni tu nikogar?« »E, kdo ve? Kako je pn izvedel, da smo pripravili ta napad in je poslal vojake, da ga zaduše?« vpraša Ameni. »On tega ni vedel. Vojaki so prav slučajno prišli.« ?On jih je poslal. Sicer ne bi bili mogli vedeti.. ■« »Mi smo slabo pripravili zasedo. Nismo bili zadosti previdni,« pravi Miebi, »Napad sem pripravil jaz in sem bi! zelo euječ in previden. In upam si trditi, nko bi se bil udar posrečil, bi bili zelo srečni. Apapijevi odposlanci, ki so nosili darove Amonu Ra v njegovo oazo, so bili obloženi z zlatom in srebrom; državna blagajna je zdaj polna zaradi oderuštva Zafnatpanea, ki prodaja žito za težko zlato; nosili so tudi mnogo živeža. Dvorjani-ki so strahopetci, ki so se morali podati v oazo; ljudje, ki se oblačijo v pisan žamet, se dajo nositi v nosilnicah, niso zmožni nikamor premakniti nog, tako so leni in mastni in ne znajo sukati nobenega orožja. Tudi njihovi služabniki so pravi tiči, tolsti, ki bogate na ramenih gospodarjev: kuharji, da tudi v puščavi pripravljajo odlične pojedine; sobarji, da oblačijo leni rod v puščavi, ga mazilijo z oljem in češejo; v celem trideset ose!) z več kot sto težko obloženimi osli z darovi in živežem; plen, ki bi nas bil obogatil in nam dal priliko, da bi se podali drugam, ali v Tebe s sto vrati ali v Sieno, kjer bi bili živeli kot veliki gospodje. Nas je bilo trideset in nas trideset zaleže za njih sto. Medtem pa...« pravi Baket. »Medtem ko smo jili v neki ozki dolini napadli in se zapletli v boj in se nam je zmaga že nasmehnila, ker večina njih je že padla ali zbežala; medtem tedaj, ko smo imeli zmago že v roki, so prišli vojaki...« nadaljuje Ameni. »Ti so nepričakovano napadli; padli so iz-nenada v sredo med nas in zgodilo se jo, kar se je zgodilo. Prvič z Zafnatpaneam!« krikne Meni, zelo ognjevit ropar. Nihče mu ni pritrjeval. Spomin nn neuspeh je bil prebridek. »Poraz je bil velik!« pristavi Ameni. »Vsekakor. Bilo nas je trideset, zdaj pa samo še sedem,« ugotovi Baket. »Ostali so bili pobiti ali padli v roke vojakom, ki so jih izročili Zafnatpaneju; ta jih je dal pa obesiti.« »Eden uli drugi je morda zbežal.« »Kot smo zbežali mi « »Dohiteli bi nas bili in se nam na begu pridružili.« »Zelo malo verjetno je, da se je še kdo rešil. Zal nas ni več kot sedem,« mrmra Baket. »Bolje sedem kot nobeden,« pripomni Miebi modri jan. »Snmo da nas puste v miru,« reče Baket. »Kdo nas bo pa preganjal? Ze cel dan bežimo. Pustili smo Ni! med nami in njimi. Kdo bi nas zasledoval do tu?« pripomni Ameni. »Vojaki bi nas lahko opazili,« ugovarja Meni. »Ne verjamem. Zmračilo se je; pa tudi ne vedo, kdo smo, kako nam je ime, ne kje smo skriti in nikomur ne bo na misel prišlo, da bi nas prav tu iskali,« reče Buket, »jaz se bojim nečesa drugega.« »To je?« »Da kdo od naših izblebeta.« Ugovori od vseh strani. »Naši so vsi zvesti!« rečejo vsi. »Zares? Jaz sem po prepričan, da je bil med nami izdajalec, ki je odkril podkralju naše načrte; sicer si ne znam razložiti tako prikladnega prihoda vojakov.« »Nihče od nas ni izdajalec!«ugovarjajo roparji in Meni krikne: »Imenuj koga!« »Ne vem. Izdajalec je že ali mrtev ali ranjen ali pa je morda pri podkralju in spravlja nagrado izdajstva. Kdo ve? Prepričan pa sem, da je nekdo zblebetal in odkril, gorje mu! Ko pregledajo jetnike, veste vi sami, da je sredstvo, ki odpre vsaka usta, in čemur se nihče ne more upreti.« »Zlato! Naši tovariši se ne bodo dali kupiti. Mi smo poroki!« ugovarjajo. »Nisem mislil na zlato, marveč na maščevanje,« pravi Baket. »Mučenje!« mrmrajo nekateri. Meni, ki je bil ognjevit, pa zakriči: »Niti najbolj grozno mučenje ne bo iztrgalo nobene besede iz njihovih ust.« »Ne veš kaj je mučenje. Ako bi vedel, ne bi tako govoril,« mu pravi Baket in skoraj vsi so mu dali prav. Strah, da so morda tovariši govorili med mučenjem, se je polastil roparjev, ki so postali leni in zaspani. »Nič več ne moremo,« pripomni Ameni po oddihu. »Že petnajst ur bežimo.« 7a Liudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: Inl Jože Sodja Urednik: Viktor Centil