Leto LXVin Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, v sredo, 'dne 24. Julija 1940 Stev. 167 a Cena 2 din Naročnin« mesečno 25 Din, m i nožem« ■tTo 40 Din — nedeljska izdaja ce* io letno 96 Din, ra inozemstvo 120 Din Uredništvo je ▼ Kopitarjevi nI 6/11] Telefoni aredntftva t. oprave s «W>1, «0-03, 40-03. 40-04, 404)5 — Ilha)a vsak dan i] nt raj ra«e. ponedeljke i. dneva po praznik. Čekovni račnn Ljubljana številk* 10.630 in 10.349 m inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica itevilka 6. Pomen proge Carigrad -Perzijski zaliv Starejša pokoljenja Evrope še dobro pomnijo časov, ko je nastalo geslo »Drang nach Ostenc, s katerim se je označevala težnja nemškega cesarstva pod Viljemom II., da bi se politični in gospodarski vpliv Nemčije širil na jug in jugovzhod. To je bilo ob prelomu 19. in 20. stoletja, ko so se začele na mednarodnem političnem obzorju že obrisovati črte tako zvanega »velikega sporazuma«, to je, ko so se začele okrepljati vezi med Anglijo in Francijo, iz česar je polagoma nastala prava alianca, ki naj bi bila protiutež proti naraščanju politične veljave in gospodarske tekme Nemčije na velikem svetovnem torišču. Rusija romanovskih carjev je v glavnem tudi ves čas zasledovala prijateljsko politiko z Nemčijo, ker ji je to prijateljstvo jamčilo posest neprestano upirajoče se razdeljene Poljske, krotilo ekspanzijske želje Avstrije v smeri na Črno in Egejsko morje in jo tudi v Baltiku ščitilo pred napadom od strani Anglije. Toda Viljemova politika, ki se je rezko odvrnila od modrih smernic velikega Bismarcka, je začela v Rusiji porajati sum, da ne bi skušala Nemčija zasledovati ruskemu imperiju nevarne politike na južnem in jugovzhodnem sektorju Evrope in njega podaljšku v Mali Aziji. To je veliki sporazum ali velika an-tanta spretno uporabila v diplomatski borbi za to, da je pridobila zadnjega ruskega carja zase, na kar je bil veliki sporazum šele gotov, ne brez močnega odpora konzervativnih krogov stare Rusije. Eno najbolj močnih sredstev te politike je nudil cesar Viljem II. sam, ko je začel politiko, ki je umirajočo Turčijo sultanov bolj in bolj podredila Nemčiji in zadnjega dinasta osmanske carevine, Abdul Hamida, ki je bil sicer zagrizen sovražnik sodobne tehnike, pridobila za to, da bi Nemčija zgradila zvezo med Carigradom, oziroma na nasprotni obali Bosporske ožine ležečim mestom Haidar Pašo, preko jugovzhodnega dela Male Azije, Sirije in Mezopotamije do Basre na Perzijskem zalivu, kjer Turčija meji na območje Perzije. To je slovita bagdadska železnica, zaradi katere se je v evropskem časopisju vodila celih 10 let, to je do izbruha minule svetovne vojne, strastna debata med obema evropskima taboroma velesil. To je bila ena tistih zadev, ki je carsko diplomacijo najbolj nagnila k temu, da se je pridružila protinemški zvezi v prvem desetletju našega stoletja. Nemški konzorcij, katerega najmočnejši delničar je bila Nemška banka (Deutsche Bank), je začel graditi tako imenovano bagdadsko železnico leta 1903 in jo z veliko pridnostjo in vztrajnostjo v najtežavnejših okoliščinah do izbruha svetovne vojne leta 1914 dogradil do važnega križišča Aleppo v Siriji. Toda svetovna vojna od 1914 do 1918 nemških inženjerjev in turške uprave nikakor ni ovirala, da ne bi bag-dadske železnice gradila dalje, in sicer proti jugu v smeri na Damask in Egipt, pa proti vzhodu v smeri na Bagdad. Niso pa mogli nemški inže-' nirji prebiti Tavriškega gorovja skozi 1160 metrov visoke Kilikiške prelaze, ki predstavljajo največjo oviro na tej prometni cesti. Težave nemško-turške armade, ki se je borila v Siriji s hrabrostjo, katero so priznale tudi velesile nasprotnega tabora, so na tem območju izvirale predvsem zaradi tega, ker je bilo treba dovažati sirijski armadi vsako patrono, vsak top in vsa živila čez Tavriško gorovje po kamelskih karavanah, na katere je bilo treba pretovoriti iz Carigrada prihajajoče blago iz železniških vozov. Po določbah versajskega miru in njemu priključenih drugih mirovnih pogodb je sirski del bagdadske železnice prešel v francoske roke, dočim je turški del prešel v smislu pogodbe v Ankari iz leta 1921 v last Turčije, ki je ta del proge ^odkupila in izročila prometu. Medtem so dokončali tudi Tavriški predor, ki predstavlja eno najbolj imponujočih storitev sodobne inženirske umetnosti. V tem času so tudi Angleži začeli graditi to železnico z nasprotnega konca, to je s Perzijskega zaliva, oziroma iz mesta Basre' proti severozapadu do Bagdada in od tukaj dalje preko Samarre do Bajdžija po ozemlju Mezopotamije ali Iraka, na kateri leže za Anglijo tako zelo važna petrolejska ležišča. Ostala je še črta od Nusajbina (stari Nisibis) do Mosula, ki so jo začeli graditi zadnja leta in je bila dokončana in Izročena prometu 15. julija letošnjega leta, to je Odsek od Tel Kočeka preko Mosula do Bajdžija. Obenem pa so zgradili tudi odcepek, ki gre iz Aleppa v Siriji preko Damaska in Haife ob palestinski obali s priključkom na Aleksandri jo. Tako je danes dograjena 2400 km dolga železniška proga, ki veže preko Bosporske ožine Evropo s Perzijskim zalivom in dalje z Indijo. V zadnjih letih pa je bila še dograjena zvezna proga, ki gre preko Ankare z dvema izhodnima progama v severni smeri na južno obalo Črnega morja. Druga važna zveza pa jo bila dokončana lanskega le'a, in sicer gre preko Erzertima na Tiflis v sovjetske kavkaške republike. Tako je sedaj s turškim in angleškim ter francoskim kapitalom dograjena zveza, ki je svojčas dvigala toliko prahu v mednarodnem diplomatičnem svetu in ji je najbolj nasprotovala Anglija iz bojazni, da ne bi v nemških roknh pomagala omajati britski imperij na poti v Azijo. Saj bi v takem primeru najkrajša pot preko Sueza v Indijo postala brez svoje gospodarske in strategične vrednosti. Danes pa je položaj drugačen in se ta proga nahaja v rokah Turčije, francoske Sirije in angleškemu vplivu podrejenega Iraka. Druga svetovna vojna pa tudi bagdadsko železnico vključuje Gigurtu in Manuilescu v Nemčiji Nemška vlada je povabila predsednika romunske vlade in zunanjega ministra v Solnograd na razgovor o ureditvi odnošajev Romunije do sosedov — Nepotrjena poročila o sovjetskem pritisku na Romunijo Bukarešta, 23. Julija, t. Rador; Uradno objavljajo^ da sta ministrski predsednik Gigurtu in zunanji minister Manuilescu sprejela povabilo nemškega zunanjega ministra von Ribben tropa, naj prideta k njemu v Solnograd v goste. Romunska državnika se odpeljeta v sredo dne 24. julija ter bosta prihodnji petek v Solnogradu v letnem bivališču zunanjega ministra Ribbentropa. Bern, 23. jul. t. »Neue Ziiricher Zeitung« poroča iz Bukarešte, da so se tamkaj širile govorice, da sovjetska vlade pripravlja nove pritiske na Romunijo in da je bila romunski vladi od strani Sovjetov vročena nova nota. Na merodajnih mestih so te govorice zanikali, češ, da izvirajo iz Romuniji neprijaznih virov. Brez dvoma pa je, pravi švicarski list, da bi Romunija sedaj, ko je preusmerila svojo politiko, zelo rada videla, če bi si mogla državno zgradbo zgraditi v miru in v zavesti varnosti od strani vseh sosedov. Romunska vlada je bila glede tega v razgovorih z nemško vlado in je bilo sproženo vprašanje novih jamstev za romunske meje. Romunski vladi da je bilo sporočeno, da o kakžoih novih jamstvih ne more biti govora, dokler vsa vprašanja med Romunijo in njenimi sosedami niso bila zadovoljivo urejena, kar pa naj bi 6e storilo šele po zaključku vojne z Anglijo ob priliki mirovne konference, ki bo pod vodstvom Nemčije in Italije preuredila Evropo. Glede potovanja romunskih državnikov v Nemčijo pravijo švicarski listi, da je dokaz, da se bo vprašanje odnošajev Romunije do njenih sosedov, predvsem do Madžarske in Sovjetske Rusije pri tej priliki v Solnogradu obravnavalo. Romunska vlada da bo predložila ukrepe, ki jih je voljna storiti, da zadovolji Madžarsko. Švicarski listi menijo, da se je s tem sprožilo vprašanje urejevanja odnošajev v j už n o v z h o d-n i Evropi in da je pričakovati, da bo tudi sovjetska diplomacija začela z aktivno delavnostjo na področju Črnega morja. Berlin, 23. julij a. b. Nemška vlada zanika, da bi uradno pozvala romunskega ministrskega predsednika Gigurta, bolgarskega ministrskega predsednika Filova in zunanjega ministra Popova v Berlin. V Berlinu povdarjajo, da bo romunski mini- strski predsednik Gigurta, z zunanjem ministrom Manolescom v petek prišel v Nemčijo. Obisku romunskih politikov je pripisati živahno diplomatsko delovanje, ki se jc nanašalo na vsa še nerešena vprašanja med Romunijo, Madžarsko in Bolgarijo. Romunija se je namreč zadnje tedne močno trudila, da bi dobila od Nemčije in Italije jamstvo za meje. Jugoslavija - Madžarska Budimpešta, 23. julija. A A. MTI: Ugledni jugoslovanski gosti, ki so prispeli v Budimpešto o priliki^ otvoritve nove zračne proge Belgrad-Bu-dimpešta, so bili več dni gostje trgovinskega ministrstva na Madžarskem. Jugoslovanski gostje so obiskali državno konjušnico v Badolji ter so prebivali nato ob Blatnem jezeru. Jugoslovanski gostje na čelu i letalskim polkovnikom Brankom Naumo-vičem so odpotovali včeraj popoldne z letalom v Belgrad, pri odhodu so se na letališču od njih poslovili jugoslovanski poslanik Rašič in člani poslaništva, načelnik trgovinskega ministrstva Hejas, letalski polkovnik Hary in druge osebnosti. Pred odhodom so 6c jugoslovanski gostje zahvalili za tfo-stoljubnost in prijetno bivanje. Poročila z bojišč Italijansko-angleški boji Italijanska poročila Nekje v Italiji, 23. jul. AA. Štefani: Službeno poročilo št. 44 glavnega štaba italijanske oborožene sile se glasi: V severni Afriki so italijanski bombniki izvedli učinkovito bombardiranje pri Marsa Matruhu in Sidi Barani. Vsa letaia so se vrnila v svoja oporišča. V vzhodni Afriki so italijanska letala uspešno liombardirala Vair. Sovražnik je bombardiral Diredao, vendar ni povzročil nobene škode. Ubit je Ml samo en domačin. Milan, 23. julija. AA. Štefani: »Corriere della Serac prinaša članek spričo poročila angleške poluradne agencije in zelo ostro kritizira način, kako ta agencija prikazuje dogodke. List posebno omenja tista poročila, ki se nanašajo na napade na Malto ali pa na borbe, ki se vodijo v Afriki. List poudarja, da je večina teh vesti tendenciozna in popolnoma izmišljena ter navaja nekoliko primerov. Gibraltar bombardiran Tanger, 23. julija. AA. Štefani: V teku včerajšnjega dneva so nepoznana letala letela nad Gibraltarjem. Vrgla so več težkih bomb na arzenal. Protiletalske baterije so stalno streljale. Evakuacija Gibraltarja se nadaljuje. V teku včerajšnjega dneva je zapustilo Čibraltar čez 2000 žena in otrok. Madrid, 23. julija. AA. DNB: Po vesteh s špansko-gibraltarske meje so nepoznana letala letela včeraj dvakrat nad Gibraltarjem. Prvič so letela ob 11.10 ter so krožila nad mestom deset minut, drugič pa ob 14.30. Ob tej priliki so letala vrgla večje število bomb. Protiletalske baterije so stalno streljale. Angleška poročila London, 23. julija. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost poročata, da so nemška letala letela tekom noči nad Temso, AValesom in južno škotsko. Človeških žrtev ni bilo, le v nekem škotskem Tri točke programa nove japonske vlade 1. Notranja preureditev države, 2. okrepitev oborožene sile, 3. preosnova odnošajev z vsemi velesilami t Tokio, 23. jul. t. Domel: Novi japonski ministrski predsednik knez Konoje je sprejel domače in tuje časnikarje in jim obrazložil, da obsega delovni program nove japonske vlade v glavnem t r i točke: 1. Nova vlada bo skušala dati Japonski novo notranjepolitično podobo na osnovi zbiranja vsega političnega življenja okrog ene velike nacionalne stranke. 2. Vlada bo poskrbela za to da bo narodna obramba oskrbljena z vsem, kar za svoje naloge potrebuje. v Vla.^a...1,(> Preuredila svoje odnošaje do IVemčije, Italije, Združenih drŽav Sev. Amerike in Sovjetske Rusije in Anglije. Med temi točkami bo vlada seveda posvetila največjo pozornost drugi nalogi, to je izpopolnitvi narodne obramhe. Ko so pa časnikarji vprašali, kaj misli s »preureditvijo odnošajev z Nemčijo, Italijo, Anglijo, Združenimi državami Sev. Amerike in Sovjetsko Rusijo« je knez Konoie odklonil vsako nadaljnje pojasnilo, a je dodal, da bo v kratkem lahko več povedal. v vprašanje, ki je njihova rešitev odvisna od velikega spora med Anglijo in Nemčijo ter njunimi prijatelji in zavezniki. mestu je bilo ranjenih nekaj oseb. Materialna škoda ni posebno velika. Nemško-angleški boji Nemška poročila Berlin, 23. jul. A A. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: Neka nemška podmornica je potopila sovražnih ladij v skupni tonaži 18.000 ton. Nemška letala so v noči meti 22. in 23. julijem letela nad Anglijo in škotsko ter izvedla uspešne napade na letališča in industrijske ' naprave kakor tudi na nekatera pristanišča. Bombe so bile vržene v Pembrookn, Catanu, Kdinbourghu, Aberdeenu in Portsmonthu. V Kanalu in ob vzhodni angleški obali so bile bombardirane trgovske ladje. Sovražna letala so letela v noči med 22. in 23. julijem nad severno in zahodno Nemčijo in niso s svojimi bombami zadela nobenih vojaških ciljev. V neki vasi je bila poškodovana cerkev, v drugi pa več iiiš. Zbilo je bilo eno sovražno letalo. Eno nemško letulo se ni vrnilo domov. Nad Wilhelmshafnom sta bili zbiti dve sovražni letali. Včeraj in ponoči je bilo v celem zbitih šest sovražnih letal. Nemci očitajo Angležem, da bombardirajo civilno prebivalstvo Berlin, 23. julija. A A. DNB: Na osnovi zbranih podatkov je jasno ugotovljeno, da angleška letala bombardirajo v zadnjih dneh posebno nevojaške naprave. To se dogaja posebno od minulega petka po govoru Hitlerja. Angleži so vrgli veliko število bomb, toda njihov učinek je malenkosten. Očividno gTe sovražnik za tem, da bombardira prebivalstvo, .zato_ so sovražna letala bombardirala zadnje dni številne manjše kraje in vasi. V noči meri 20. in 21. t. m. so sovražna letala bombardirala Bismark, kjer je bilo ubitih pet oseb, ranjenih pa čez 20. Prav tako so bili bombardirani predeli Bremena. Ulvite so bile tri osebe, tri so težje in več je bilo lažje ranjenih. Sovražna letala stalno bombardirajo kopališka mesta ob morski obali, kjer so bile zadete z bombami tudi bolnišnice. V Wilhelshnfenu so sovražne bombe porušile krematorij. Angleški bombniki letijo ponoči ter bombardirajo nezaščitena mesta in civilno prebivalstvo. Pri tem ne zadenejo nobenega vojaškega objekia Na osnovi vsega tega se vidi, na kakšen način namerava Churchill odgovoriti na mirovno akcijo, ki jo je začel vodja. Angleška poročila London, 23. julija. AA. Reuter: V tednu, ki se je končal 14. julija, je bilo zaradi napadov sovražnih sil potopljenih 9 angleških trgovskih ladij v skupni tonaži 32,%3 ton, 4 zavezniške lad je s 73(X> tonami in 6 nevtralnih trgovskih ladij z več ko 20.000 tonami. Tonaža, ki je bila potopljena v omenjenem obdobju, je za eno tretjino manjša od maksimalne to-naže, ki je bila od začetka vojne potopljena v teku enega tedna. London. 23. julija, t. Reuter: Letalsko ministrstvo objavlja naslednje uradno poročilo: Angleška letala so ob priliki snoenjega poleta nad Nemčijo metala bombe na pristaniške naprave, tovarne za letala in skladišče za letala v Bremenu in Paderbornu, nadalje vojaške naprave v Porurju, med drugim na skladišča za petrolej in tovarno za sintetično gorivo v Golsenkirchenu ter številna letališča v Franciji in na Nizozemskem. Dvoje letal se ni vrnilo. Eno sovražno bombno letalo ie bilo sestreljeno v bližini škotske obale Nemški in italijanski odmev na Halifaxov govor V Berlinu pravijo, da je »sedaj prišel trenutek za uničenje angleškega imperija« Odmev v Rimu Rim, 23. julija. A A. Štefani: Italijanski listi zavračajo trditve lorda Halifaxa v njegovem včerajšnjem govoru ter pravijo, da se njegovi predlogi ne strinjajo z ideali pravega miru. Lord Halifax je v svojem govoru, pravijo listi, spremenil Mus-solmijevo formulo, ki se nanaša na evropsko za-jednico in pravi, da ta Mussolinijeva formula ni mogla biti izvedena prav po krivdi Anglije. »Messaggero« pravi, da je bil Halifax podoben junaku, ki trepeče. Tudi ta list ugotavlja, da je lord Halifax enako kot Churchill sprejel Mussoli-nijevo formulo o miru, ki mora sloneti na pravici, da pa sedaj to Mussolinijevo formulo prikazujejo kot svojo. Na koncu pravi list, da želi lord Hali-fax stopiti na čelo nove križarske vojne, ki jo bodo vodili židje in bogati lordi. Ti so poklicani boriti se proti državama osi. To naj bo po mnenju lorda Halilaxa »šesta kolona«. Listi poudarjajo nadalje, da ta govor, v katerem govori lord Halifax zviška in v imenu nekega krščanstva, v nobenem primeru ne vzdrži primere z govorom vodje rajha in ga sploh ni mogoče smatrati kot dostojen odgovor. »Piccolo« ugotavlja, da je govor poln fraz, ki ničesar ne povedo. »Tevere« piše v porogljivem tonu zlasti o tistem delu govora, v katerem govori lord Halifax »o šesti koloni«. >Gioraale d'ltalia< pravi, da ta govor ni nič drugega kakor spomenik hinavščine in sicer tiste hinavščine, ki je bila zmerom značilna za britansko politiko. Lord Halifax je govoril o križarski vojni, toda to je samo (raza, katero bi rad podtaknil SVPtll NtWtar nJ V.rdlUr. „Uit, . _ _ I- v. ; ........—' «« ,nouiiK..n ni Uua aiif^ic- ska politika prežeta z načeli miru in pravice, ki so temelj krščanske vere. Dejansko krščanstvo ne preveva britanske vojne politike, temveč nekrsčan-ski elementi. Apel, ki ga je lord Halilax poslal narodom Velike Britanije in Severne Amerike, r,e bo preprečil popolnega zmagoslavja držav osL Odmev v Berlina Berlin, 23. julija. AA. DNB: V nemških političnih krogih, se bavijo s snočnjim Halifaxovem govorom in pravijo v glavnem sledeče: Kocka je padla: Naše mnenje je, da pomeni govor lorda Halilaxa končnoveljaven uraden odklonilni odgovor iia mirovno ponudbo, ki jo je vsebova Hitlerjev govor. Priznati je treba, da bi bilo težko prekosili hinavski način, s katerim so angleški državniki ravnali z mirovno ponudbo vodje Nemčije. Lord Halifax želi, da bi razširil v Angleškem narodu neki pietizem in bi rad držal moralne pridige, da bi na ta način dvignil moralo ljudskih množic. Nasproti femu pa je naše mnenje tako, da je govor angleškega zunanjega ministra Povzročil sedaj drug način obračunavanja. Ker lord Halifax ne mara za besedo vodje Nemčije, ki je poudaril, da nima namena uničiti brilanskega' imperija, potem mi na naši strani jemljemo na znanje, da lord Halifax in vsi tisti, v katerih imenu je govoril, zastopajo mnenje, da je sedaj prišel trenutek za uničenje angleškega svetovnega imperija. Vodja Nemčije ni grozil v svojem govoru, _(Nadaljevanje na 2. strani) Zemunskn vrein. napoved: Delno oblačno ln vedro vreme. Močneje oblačno utegne bili v severovzhodnih krajih in po planinah. Možni so nalivi, krajevne nevihte in deževje. Zagrebška vremenska napoved: Slalno vrew,e. Visoko odlikovanje škofa dr. Rozmana JJelgrad, 23. julija: AA. V imenu Nj. Vel. krn-lja in z ukazom kr. namestnikov jc bil na predlog pravosodnega ministra odlikovan z redom sv. Save I. vrste Ijublj. škiil dr. Gregorij Rozman. Tudi Bolgari povabljeni na posvet v Nemčijo Gre za rešitev vprašanja Dobrudze »Samouprava« o novi stvarnosti Pod naslovom »Naša nova stvarnost piše glavno glasilo JR3, »Samouprava«, na uvodnem mestu med drugim sledeče: »Za gotov čas je treba pozabiti i«! postaviti na drugo mesto vse koristi posameznikov in posameznih krajev. V skrbi za občno stvar moramo iti mimo vseh tradicionalnih občutljivosti, predvsem pa preko raznih zahtev, ki so se oblikovale iz našega novega notranjega položaja. Imeli bomo dosti časa, da bomo razpravljali o teh vprašanjih pozneje. Sedaj pa, ko gre za obstanek in ugled celote, moramo imeti pred očmi samo vrhovno korist celokupne države m naroda.« Tragičen dogodek v vitanjskem okraju 15 letni fant ustrelil svojo 4-letno sestro. Celje, 23. julija. Ločnikarjevo družino v Skomarjih je zadela nesreča, ki je iztrgala iz družine 4-letno hčerko. Loenikar se je mudil dopoldne po svojih opravkih v Slov. Konjicah in se je vrnil okrog 3 popoldne domov. Ko sta ga 15 letni sin in 4 letna hčerka zagledala, sta mu prihitela nasproti, da dobi a sladkorčke. Fant se je podvizal in hotel vzet. očetu sladkorčke iz žepa. Medtem pa je potegnil iz žepa samokres, ki mu je padel na tla. Sin. je samok e pobral. V tem trenutku pa se je pnpognila tudi deklica. Samokres se je sprožil in krogla je zadela hčerko v trebuh, tako da je obležala pri pnci mrtva. Novice iz Banovine Hrvatske Zagreb, 23. julija, b. Kredit za regulacijo Save v znesku 15 milijonov so sedaj povišali na 20 milijonov, da bi bila regulacija v celoti izvršena, ker prejšnji kredit ni zadostoval. _ Zagreb, 23. julija, b. Včeraj je bila seja finančnega odbora pod predsedstvom župana btar-čeviča. Sprejet je bil preračun v znesku 154 milijonov din. Ta preračun je uravnovešen tako, da občina ne bo predpisala novih dajatev. Split, 23. julija, b. V Split je prispela aparatura za novo avtomatično telefonsko centralo na Visu. Avtomatična telefonska centrala bo imela dve pod-centrali, od katerih bo ena na Komiži ter bodo vsa mesta otoka Visa povezana z najmodernejšo avtomatično radijsko-telefonsko centralo. Banjaluka, 23. jul. m. V Banjaluki so oblasti prepovedale hazardno igro »Božji blagoslov, ker je predvčerajšnjim zaradi te igre prišlo do dvojnega umora. Split, 23. julija, m. Včeraj so se čutili močni potresni sunki v Vrbovski in v Starem gradu. Večje število prebivalcev se je iz strahu pred večjimi posledicami, potresa začasno preselilo v Split in okolico. Bslgrajske novice Belgrad, 23. julija. AA. Poleg 200 vagonov koruze, kolikor jih je PRIZAD že dobil iz Bolgarije, pa teko pogajanja za nakup nadaljnjih 800 vagonov. Pogajanja potekajo ugodno. Niš, 23. julija, m. Predsednik vlade Cvetkovič je popoldne z letalom odpotoval v Niš. Z letališča se je odpeljal v Niško Banjo. Predsednik vlade bo ostal v Nišu do jutri. Belgrad, 23. jul. m. V kabinetu finančnega ministra je bila danes popoldne seja gospodarskega odbora ministrov, na kateri so razpravljali razna gospodarska vprašanja iz posameznih resorov. Belgrad, 23. jul. m. Ob tretji obletnici smrti pokojnega patriarha srbske- pravoslav. cerkve Var-nave so bile danes na njegovem grobu v sveto-savski cerkvi zadušnice, katerim so prisostvovali zastopniki raznih narodno-obrambnih kulturnih in gospodarskih organizacij. Belgrad, 23. jul. m. Izvršilni odbor Jugoslovan, učiteljskega združenja je z ozirom na okolnosti, da do sedaj še niso imele vse sekcijske uprave rednega občnega zbora, odložil tudi občni zbor JUU za poznejši čas. Belgrad, 23. jul. m. Jutri dopotuje v Belgrad slovaška trgovinska delegacija, ki se bo z našo trgovinsko delegacijo pogajala za sklenitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Slovaško. Delegacijo vodi narodni poslanec dr inž. P. Zlatko. Leskovac, 25. julija, m. V Leskovac jc do-potoval upravnik Državne , hipotekarne banke dr. Glomazič ter je imel konferenco z zastopniki raznih gosjiodarskih ustanov in denarnih zavodov zaradi ustanovitve podružnice Državne hipotekarne banke v Leskovcu. Niš, 25. julija, m. Z ozirom na pred kratkim izvršene dopolnilne volitve svetnikov v Kmetijsko zl»ornico za moravsko banovino bo jutri imela Kmetijska zbornica za to banovino sestanek, na katerem se lw> izvolil izvršilni odbor kakor tudi ostali odbori. Belgrad, 23. julija. AA. V Novem Sadu se je danes sestala regionalna konferenca balkanskega odseka svetovne zveze za mednarodno prijateljstvo s pomočjo ccrkva. Pri konferenci sodelujejo delegati balkanskih držav in predstavniki zveze Ženeve. Delegati bolgarske pravoslavne cerkve so prof. Cankov, Gošev, Pasov in Stoimenov. Grško cerkev zastopa prof. Brastiotis. v imenu svetovne zveze v Ženevi pa se udeležuje seje Andree Douis ter Henrv Vichar. Konferenco vodi bački škof dr. Irinei Čirič. Konferenca bo trajala 3 dni. Belgrad, 23. julija. AA. Gradbeni minister dr. Miha Krek se je vrnil z jutranjim brzovlakom iz Ljubljane v Belgrad. V njegovem spremstvu je bil šef kabineta Stanko Mencinger. Dopoldne je minister dr. Krek sprejel deputacijo iz Kusiljcva. katera mu ',e razložila potrebe svojega kraja in prosila za podporo za gradnjo mostov. Sofija 23. jul. m. V tukajšnjih političnih krogih je* povabilo nemške vlade predsedniku bolgarske vlado Filovu in zunanjemu ministru P o p o v u vzbudilo največjo poior-nost S predsednikom vlade iu zunanjim ministrom odpotujejo v Nemčijo še glavni tajnik zun. ministrstva Šumanov, strokovnjak . zun. ministrstva dr. Bernekov, slavni vprašanje Dohrudže imelo pri teh pogajanjih glavno vlogo. Tanev pravi, da je treba obisk bolgarskih državnikov v Berlinu smatrati za začetek miroljubne rešitve vseli spornih vprašanj. Bolgarski narod zaupa v Nemčijo in računa na njeno pomoč, kakor tudi Nemčija lahko računa na pomoč bolgarskega naroda. Sofija, 22. julija. AA. Bolgarska brzojavna agencija: Svetnik zunanjega ministrstva Nikola Tolčev je imenovan za ravnatelja logarske brzojavne agencije. Tolcev je bil dolga leta tajnik ravnateljstva za tisk, nato pa tiskovni ataše pri poslaništvu v Belgradu in na Du-I naju. Prestopil je nato v di|)lomaticno službo ter deloval na Dunaju in v političnem oddelku zunanjega ministrstva. Nemčija—Jugoslavija Berlin, 23. jul.- m. Transcontinental Press. — Državni tajnik v ministrstvu za narodno gospodarstvo dr. Langiried je na čast jugoslovanski gospodarski delegaciji priredil danes velik sprejem v Domu letalcev. Sprejemu so prisostvovali predstavniki vseh ministrstev in interesiramh gospodarskih ustanov. Z jugoslovanske strani so bili navzoči poslanik dr. Andrič, člani poslaništva in trgovinske delegacije, ki jo vodita pomočnik zu- nanjega ministra dr. Pilja in podguverner Narodne banke dr. Belin. Sporazum med Romuni in nemško manjšino Bukarešta, 25. julija, m. Med romunsko vlado in vodstvom nemške narodne manjšine jo bil dosežen sporazum, po katerem se ustavijo vse vojaške rekvizicije pri zasebnikih nemške narodnosti. Doslej izvršene rekvi/icije se razveljavijo. Do tega ukrepa je po zatrjevanju merodajnih krogov prišlo v zvez.i s pričeto demobilizacijo znatnega števila rezervistov in zaradi tega, ker so živina in prevozna sredstva potrebna za poljska dela. Bukarešta, 23. jul. m. V kmetijskem ministrstvu je bila seja pod predsedstvom državnega tajnika Nemoanua. Na seji so imenovali posebno komisijo, ki bo nadzorovala vso romunsko lesno industrijo. Komisija bo predvsem skrbela za potrebno nabavo lesa za vojsko in civilno prebivalstvo. Turčija—Sovjetska Rusija Carigrad, 23. jul. m. Transcontinental Press. Sovjetska trgovinska delegacija je v Turčiji kon čala pogajanja s turško delegacijo. Obe delegacjn sta se sporazumeli za podpis začasne trgovinske pogodbe, kateri bo sledila pozneje končnoveljavna trgovinska pogodba. V začasni trgovinski pogodbi določena izmenjava blaga bo znašala okrog 8 milijonov dolarjev. , , Carigrad, 25. julija, m. Transcontinental Press: Včerajšnje iransko (perzijsko) časopisje se v uvodnikih peča z vprašanjem anglesko-iranske petrolejske družbe in prijioroca vladi nove ukrepe proti tej družbi, ki je ze delj časa v napetih odnošajih s frnarčnim ministrstvom. Časopisje poudarja, da koristi države zahtevajo, da se z energičnimi ukrepi razpusti ta družba. .. . c Ankara, 23. jul. m. Zunanji minister Sara-dzoglu je odpotoval v Smirno na krajši oddih. Budimpešta, 23. jul. m. Transcontinental Press Namesto narodnih poslancev Kuhaya in Vage, katerih mandata je parlament razveljavil, sta prišla v parlament njuna namestnika Kuhayda wi Susto, ki sta prav tako pristaša suličastih križev. SE Objave nemške „Se!e knjige Novoobjavljene listine razkrivajo načrt za uničenje romunske petrolejske industrije in za izkrcanje zaveznikov v Solunu Drobne novice Atene, 23. julija. A A. Štefani: Grška trgovinska delcgacija je odpotovala v Budimpešto, kjer se bo pogajala za obnovo grško-madžarske trgovinske pogodbe. Peking, 23. julija. AA. DNB: V Pekingu je bil izvršen nov politični umor. Bivši šef tehnične uprave pekinške občine in nedavno postavljeni šef obnovitvenega urada Juta Sun je bil najden zjutraj ubit v svojem avtomobilu. Policija išče newanc .________ie. da ie umor političnega nruiii^«-. — - značaja. Berlin, 23. julija. AA. DNB: Nemški tisk posveča veliko pozornost objavi novih dokumentov angleške Bele knjige. Listi ugotavljajo, da objav-ljeni dokumenti dokazujejo, da sta Francija in Anglija hoteli izkoristiti male narode za svoje cilje. »Berliner Borsen Zeitung« piše o akciji angleškega poslanika v Bukarešti, katerega vlogo objavljeni dokumenti popolnoma odkrivajo. Ti dokumenti, pravi list, zelo prepričevalno odkrivajo želje Francije v Romuniji. »Deutsche Allgemeine Zei-tung« se istotako dotika francosko-angleških načrtov glede Romunije in romunskega petroleja ter pravi, da se je zvedela na osnovi objavljenih dokumentov prava resnica. Načrt za uničenje romunskih petrolejskih vrelcev Berlin, 22. julija. AA. DNB. Ministrstvo za zunanje zadeve objavlja nadaljne dokumente iz politične tajne arhive francoskega generalnega štaba. Dokument št. 50 vsebuje poročilo ! posebnega agenta francoske vlade Leona Wcn-gerja z dne 1. oktobra 1939. Omenjena oseba sj>oroča, da so končane vse priprave za radikalno uničenje romunske petrolejske industrije. Dokument pravi med drugim: Predmet po sebne naloge, ki je bila zaupana Wengerju in ki naj bi se izvršila pod vrhovno kontrolo sa mega veleposlanika, je izdelal načrt za even tu al no uničenje petrolejskih vrelcev, rafinerij zalog in prevoznih sredstev ter v primeru potrebe organizacija sredstev in izdelava načrta, kako naj se ta naloga izvrši. Ta operacija gre enako kot operacija, ki so jo zavezniki zahtevali leta 1916 zatem, da se onemogoči dobava [ bencina Nemčiji iz Romunije in to za čim dalje časa. V zvezi s tem je treba vpoštevati, da letna proizvodnja petroleja v Romuniji znaša 6 milijonov ton. to je trikrat toliko kot je zna šala Icia 1916. Domača jKjtrošnja znaša približno četrtino proizvodnje, to je poldrug milijon ton. Za izvoz preostaja po tem takem 4.5 milijona ton, če bi bilo na razj>olago dovolj prevoznih sredstev. Toda uničiti je treba več kot to količino, kar bi se domača jiotrošn ja^ v Romuniji pod nemškim pritiskom lahko znižala nn polovico, delo uničenja pa mora biti radikalno in popolno. \Venger se je vrnil 16. septembra v Bukarešto v spremstvu kapitana Pierrea Angoisa. ki mu je dodeljen. On je očividno istega dne svopil v zvezo s francoskim veleposlanikom, s svetnikom veleposlaništva Spite-Milerjem, s trgovinskim svetnikom in vojnim atašejem. Že o priliki prvega razgovora se je zaradi obsežnosti naloge in metod, ki so se morale uporabiti ter zaradi velike količine materiala in števila tovarn v državi, ki pridejo v poštev, da se Wengerju dovoli sodelovanje s Coulonom de Mont Lebecom, Pana-fierom, Marotom, Soisosom. Bubierom in de La-geom. Razen tega mu je francoski vojni minister dal na razpolugo Bonseinesa in Chapleta, ki sta prispela pozneje. Ti sotrudniki so vsi francoski inženirji, zaposleni pri petrolejskih podjetjih. Sedaj so nastavljeni kot častniki. Vsak inženir je specialist za jKisebno paliogo proizvodnje petroleja ter stoji na čelu organizacije svoje pjsebne stroke. V toku 18. septembra je poslanik Thierrv predstavil W'en-gerja angleškemu poslaniku siru Reginaldu llouru. Osebni stik je bil dosežen toliko prej, ker je bilo med osebjem poslaništva in angleškimi inženirji več oseb, ki so pred 20 leti sodelovali pri načrtih za uničenje petrolejskih napruv v Romuniji. Wenger je takoj začel razgovor s polkovnikom Cabinsoin. majorjem \Vodsonom ter Mastersonom ter jih predstavil francoskim sotrudnikom. Francozi naj bi izdelali dva načrta. Angleži pa naj bi ju kritično pregledali. Glede metod, ki naj se lumrabiju, pravi dokument: Da bi bilo vsako uničenje področij iu naprav petrolejske industrije uspešno, mora obsegati vse dele industrije, t. J. proizvodnjo, prometna sredstva, zaloge in ra»> finerije. Grifithovo poročilo z 21. januarja 1917, nemško poročilo o uničenju petrolejskilu-naprav iz leta 1916 ter ugotovitve anglesko-francoske komisije iz leta 1919 do 1921 dokazujejo, da improvizirano uničenje ne more biti v polni meri uspešno. Če bi se zažgali samo petrolejski vrelci, bi to stvarno pomenilo, da je izvršen samo en del naloge, uničene pa morajo biti vse naprave za vrtanje, proizvodnjo in promet ter rafinerije. Sam ogenj bi dosegel le delne in dozdevne, rezultate. Nemci bi v toku enega leta dosegli lahko še večjo proizvodnjo, če bi z neuničenim materialom ponovno začeli črpati vrelec ter zgradili druge naprave. Upoštevati moramo, da je treba za vrtanje petrolejskih vrelcev čas treh mesecev, če se ves potrebni material nahaja na licu mesta. Požar v rafinerijah bi lahko napravil največjo škodo. To je velik in važen del naloge, ki jo je treba izvršiti. Pripravljalna dela so že gotova, tako da se bo sistematično uničevanje vseh naprav lahko začelo na vseh krajih istočasno in se ne bo zgodilo, da bi se naprave uničile samo napol, tako da bi se mogle hitro ponovno zgraditi. Na osnovi teh splošnih elementov je izdelan dvojen načrt, ki predvideva na eni strani hitro uničenje, ki se lahko izvrši v 24 urah, če se dela tO ur na dan ter s sredstvi, ki se nahajajo na licu mesta.V tem primeru bi se uničilo 80 odstotkov proizvodnje vseh rafinerij. škoda pa se ne bi mogla popraviti v več mesecih. Na drugi strani pa je izdelan sistematičen program, za katerega izvršitev bi bilo treba 10 do 50 dni. V tem primeru bi se uničilo vsaj 90 odstotkov vse proizvodnje z naj važnejšimi petrolejskimi vrelci ter večino pre voznih sredstev Uničenje bi se izvršilo z razstrelivom. Vse je že pripravljeno, da se izvrši uničenje in da se izdela mreža za dovoz peska s katerim naj bi se zamašili vrelci še prej, predno se z ognjem in eksplozivom uničijo ostale naprave. Seja francoske vlade o napadu na Belgijo Dokument št. 32 nemške Bele knjige govori o seji francoskega vojnega kabineta v aprilu 1940. Dokument pravi: Predsednik vlade je dal informacije o položaju. Mnenja je, da je treba pri Narviku takoj delati, ker ima železna ruda kapitalen pomen za potek vojne. Zahteval je, da se pošlje takoj divizija v Brest in da se takoj vtovori orožje na ladje. Opozoril je nato da je sedaj nastala tekma med Nemčijo m zavezniškimi državami. Admiral Darlan je predložil 1. vkorakati v Belgijo, 2. položiti plovne mine, 8. izvršiti napad na severovzhodnem bojišču. Reynaud je zaprosil generala Gamelina za mnenje glede tega predloga. Gamelin se je izrazil za vpad v Belgijo. Predsednik vlade je opozoril Darlana, da ima sovražnik s svojimi efektivami dvojno premoč nad zavezniki. General Gamelin ostaja navzlic temu pri svojem pozitivnem odgovoru. Njemu se je priključil general George. Vojni minister Daladier je vzlrajal pri tem, da je treba sedaj izvesti operacije. Sprejet je bil soglasno tale sklep: 1. Vlada se naproša, da zahteva odobritev belgijske vlade za operacije v Belgiji. 2. Ce se odobritev doseže, se bodo izvršile operacije. 3. Ako se bodo operacije izvršile,, se bodo uporabile rečne mine. 4. Francoska vlada bo sporočila norveški vladi, da lahko računa na francosko pomoč. 5. Rey-naud, Daladier in admiral Darlan odpotujejo po-jioldne v London. Načrt za izkrcanje zavezniške armade v Solunu Dokument št. 33 vsebuje pismo vrhovnega poveljnika Gamelina glavnemu poveljniku francoskih čet na Bližnjem Vzhodu generalu Wey-gandu. Gamelin pravi v pismu: Vi ste mi naglasili potrebo ohraniti voljo za odpornost Balkanskih držav z našo pomočjo, in to čim močnejšo in čim boljšo. Zahtevali ste, da vam pošljem, dokler je Sredozemsko morje še svobodno, tele okrepitve: Skupino lovskih letal, več skupin bombnikov, oddelke druge kolonialne divizije in dva bataljona oklopnih avtomobilov. Na seji z dne G. maja je vojni kabinet sklenil, da za zdaj ne obstoji možnost poslati te enote na Daljni Vzhod iz sledečih razlogov: 1. Vse izgleda, da bo Italija stopila v vojno proti zaveznikom, potem ko dobi zatrdilo o nemški pomoči. Preti torej nevarnost, da se borbe hitro razširijo tudi na naše vzhodno bojišče in verjetno tudi nn jugovzhodno bojišče ter so nam zn te borbe potrebna vsa razpoložljiva sredstva. Ojačenje čet ua Bližnjem vzhodu se torej ne zdi nujno, ker bi v primeru sovražnosti z Italijo bilo težko omogočiti prevoze čez Solun, razen tega pa nastaja vprašanje zagotovitve svobode prometa po Sredozemskem morju potom letalskih zaščit konvojev. 2. Kar se tiče vprašanja Dodekaneza bi se potreba ojačanja lahko upoštevala samo takrat, če bi Turčija dovolila svobodno bivanje na njenem ozemlju. Toda če tudi pri sedanjem položaju nisem v staiiju poslati vam zahtevanih okrepitev, še vedno podvzemam vse potrebne ukrepe, da vam na Bližnji vzhod pošljem enote, ki bodo dopolnile vaš ekspedicijski zbor. Te enote so tako rekoč že na poti. Trudil se bom, da njihov odhod pospešdm. Admiraliteta je podvzela vse, da pošlje na Bližnji vzhod tri prevozne ladje, ki vam bodo omogočile, da v primeru potrebe vržete prvi del čet v Makedonijo. Toda pri vsem tem smatram, da mi bodo vsi ti ukrepi, če ne bi zadostovali, v smislu vaših zahtev dali povod, da vam vse to v drugi noti obširneje pojasnim, posebno pa, kako si zamišljam organizacijo ekspedicijskega zbora, upoštevajoč sedanje razmere in sredstva, s katerimi razpolagamo. Naprošam vas, da mi o vsem tem -dostavite tudi svoje mnenje. m, Solun in grški otoki Dokument št. 34 vsebuje noto francoskega generalnega štaba z dne 15. maja 1940, v kateri opozarja na to. da se je treba izogibati vsaki in-diskretnosti glede operacij na morju. Parole so za Solun »Honduras« za Kreto »Guatemala«, za otok Miloš »Argentina«, za otok Salamis »Chile«, za Navarin »Brazilija«. Dokument š'. 35 vsebuje pismo francoskega generalnega štaba generalu Weygandu dne 27. maja t. 1. glede operacij izkrcevanja v Solunu in ponovno glede zahtevanih okrepitev. Reynaudovi očitki Angležem Dokument št. 36 vsebuje sporočilo Paula Rey-nauda Churchillu dne 24. maja, ki se nanaša na umik Angležev v nasprotju z odredbami generala Weyganda. Dokument pravi med drugim: Vi ste mi davi telegrafirali, da ste izdali povelje generalu Gortu, da se še nadalje drži načrta generala Weyganda. Toda general Weygand mi sporoča na osnovi neke brzojavke generala Blan-cliarda, da je angleška armada v nasprotju z načrtom in povelji, ki jih je formuliral in potrdil davi Weygand sklenila izvršiti umik v smeri proti morskim pristaniščem, medtem ko naš" čete na. južnem odseku zavzemajo ozemlje proti severu. Umik angleških čet je prisilil Weyganda popolnoma spremeniti načrte ter je prisiljen spremeniti svoj prvotni namen, zapreti izvršeni proboj in obnoviti nepretrgano bojišče. Jasno je. kako resne posledice bodo iz vsega tega nastale. Podkarpatska Ukrajina — madžarska vojvodina Budimpešta, 23. julija AA. Štefani: Ministrski predsednik grof Teleky je predložil danes zakonski predlog, ki se nanaša na ustanovitev avtonomne podikarpatske Rusije v okviru madžarske države. Kakor znano, je regent Horthy po priključitvi te pokrajine Madžarski obljubil avtonomijo, katero sedaj začenjajo izvajati. Clermond - Ferrand. 23. julija. AA. Havas: Poštno-telegrafske in telefonska služba je sporočila pogoje, pod katerimi se odpravlja poštni promet s tujino Pisma se sprejemajo za ves svet. Pisma ,ki so namenjena Evropi, se zbirajo v Lyonu, za druge celine pa v Bordeauxu. Poročila z bojišč (Nadaljevanje s 1. strani) kakor to trdi lord Halifax. On je samo opozoril i prepričanji in z govori državnikov drugih držav, na posledice političnega položaja, ki bodo po vsej I Kar se tiče nas Nemcev nimatno kaj pristaviti k nujnosti morale nastopiti. Bodočnost bo pokazala, ' jasnim izjavam in ugotovitvam vodje Nemčije. Mi ali je bila to samo grožnja, ali pa ugotovitev po- moramo sa —J~ ,-"J "" -- -.....- grožnja, ali pa ugotovitev posledic, ki morajo nastopiti. Navzlic temu smatra lord Haiifax, da more računati na besede državnikov, ki mu obljubljajo drugih držav in drugih celin, v trenutkih odločitve. Po tem takem prepuščamo mi odgovornost njemu za tako dejanje, ki ne odgovarja zgodovinski modrosti. Sicer pa bo zgodovina kmalu pokazala, kdo ima prav. Pokazala bo, ali je prav in upravičeno povezovati angleško politiko z gotovimi ideološkimi spon in s filozofskimi modrovanji, verskimi moramo samo ugotoviti, da sta lord Halifax in angleška vlada rekla: »e«. Samo en odgovor je možen. Toda ta odgovor se nahaja izven območja besede. Kar se pa tiče pietetične note v govoru angleškega zunanjega ministra je treba reči, da kaže vsaka beseda njegovega govora na hinvstvo in na tisto znamenito vzjiorejanje s hudičem, ki drži v roki molitvenik. Ko ponuja lord Halifax angleškemu narodu sveto pismo, da bi ga notranje mobiliziral, stoji za njim hudič, ki bo angleški narod in njegov imperij odpeljal v čisto drugačne kraje kakor pa v rsi- Govori Pjja XII Izšli so govori papeža Pija XII., ki jih je imel od 3. marca 1939 ob začetku svojega pontihkata pa do 5. maja leta 1940. Delo ob-sega 421 strani. V teh govorih je zbrano toliko misli, toliko verskega ognja in toliko pobud za vpostavitev krščanske kulture v javnem življenju, pravičnejšega družabnega reda in nravstvene okrepitve omikanega človeštva, da jih moremo, kakor pravi nek znamenit kritik našega časa, mirno postaviti poleg del cerkvenih očetov. Vsakogar bodo zanimale poslanice in govori ter nagovori sedanjega papeža o miru. luka) sto" v P^i vrsti govor novoizvoljenega papeža v sikstinski kapeli, nadalje govor ob njegovem kronanju, govor na Veliko noč in ob njegovem godu 2. junija 1939 ter njegova radio-poslanica 24. avgusta lanskega leta, ko je vojna bila že na pragu. In ko je vojna že izbruhnila, imamo tisti papežev govor, v katerem so točno povedani pogoji pravičnega in trajnega miru kakor tudi razni nagovori, na primer kardinalskemu kolegiju v dneh okoli novega leta, ob obletnici njegovega kronanja in na Veliko noč 1940. Važen je tudi odgovor Pija XII. na božično radio-poslanico predsednika Roosevelta 1939/40 in razni drugi nagovori na italijanski kraljevi par ter na celo vrsto poslanikov, ki so se predstavljali sv. očetu. Ce pomislimo, da diplomacija sveta ni sledila prošnjam, opominom in pozivom sv. očeta, ki je še 24. avgusta lanskega leta rotil velesile, naj se mirno in pošteno poravnajo, da bi svetu prihranile eno največjih katastroi, in se sedaj oziramo po svetu, kakšne posledice Je že rodila ta vojska in kakšne pretrese bo svet še doživel v političnem, gospodarskem in socialnem pogledu, potem mora izginiti ironični nasmehljaj z lic tistih, ki so neuspehe papeževe mirovne akcije beležili v prid svojega Cerkvi in njeni avtoriteti sovražnega nazora. Spominjamo se 7. maja leta 1898, ko so začeli dozorevati dogodki, ki danes majejo temelje našega sveta in njega kulture. Takrat je na pobudo zadnjega ruskega carja nizozemska kraljica Viljemina pisala papežu Leonu XIII., da se bo sklicala znamenita konferenca v Haagu, na kateri naj bi se predstavniki vseh velesil sveta prijateljsko pomenili o mednarodnem položaju, sklenili, da se ne bodo nikoli več lotili sredstva vojske za poravnavo velikih sporov in vsa vprašanja odnošajev med državami sveta na političnem polju reševali po skupnih sporazumih. Takratni papež, ki je bil že 90 let star, je na to pismo, s katerim ga je kraljica prosila njegove dragocene moralne pomoči za nameravano veliko delo, odgovoril, da se noče pritoževati, da kot oče vsega kr? ščanskega občestva na to konferenco ni bil povabljen, da pa bo sam iz svoje lastne avtoritete sodeloval pri tej stvari, ki pa ne bo mogla imeti uspeha, če se državniki ▼ svoji politiki ne bodo oklenili zopet načel evangelija in se tudi potrudili, da bi njihovi narodi hodili po stopinjah Kristusovega nauka v svojem praktičnem vsakdanjem obnašanju in v javnih funkcijah in prizadevanjih. Konferenca v Haagu, kakor vemo, ni rodila nobenega sadu, in kako daleč je prišla danes Evropa, to itak vidimo na lastne oči. Besede papežev pa, ki so jih govorili in jih bodo še, kako je edino mogoč mir med narodi, imajo večno veljavo in so ter ostanejo resnica, naj bodo narodi še tako zelo zaslepljeni od svojih strasti. Seveda so znameniti tudi drugi govori Pija XII., med katerimi nahajamo tudi nagovor na Slovence. Za govori o miru imamo prelepe govore sedanjega papeža, ki jih je imel novo-poročencem in ki ne poudarjajo samo osnovnih resnic in moralnih podlag krščanskega družinskega življenja, ampak so navdihnjeni tudi čudovite poezije in bodo v krščanski literaturi ostali kot pravi biseri. Angleški proračun nad 800 milijard dinarjev Vsak teden izda Anglija nad 12 milijard din za vojno — Ogromne takse na vina in luksusne predmete in dohodke London. 23. jul. t. Reuter. Danes je bil v spodnjem domu tako imenovani »proračunski dan«, ko je namreč finančni min. sir Kings- 1 e y W o o d predložil proračun za prihodnje leto. V uvodu je govoril vojni minister Eden. k' je dejal, da razpolaga v Angliji sedaj že z 1,300.000 prostovoljci domovinske obrambe. Za njim je objavil j>redsednik Churchill, da je angleška vlada priznala dr. Benešev češkoslovaški narodni odbor kot začasno češkoslovaško vlado z vsemi pravicami, ki jih to priznanje zahteva. Nato je začel svoj govor o proračunu finančni minister sir Kingsley W o o d. Dejal je, da je v aprilu napovedal, da bo proračun dosegel dve milijardi funtov (500 milijard din), toda dodal je že takrat takoj, da v vojnem času prerokovanja niso mogoča. Zatem je spet pregledal vse preračunjene izdatke v vojne namene za tekočo dobo in je prišel do zaključka, da dosegajo vsaj 2 milijardi 800 milijonov luntov (700 milijard din). Izdatki bi torej prekoračili dohodke že za 2 milijardi 200 milijonov funtov (550 milijard dinarjev). Sprva je namreč izgledalo, da ho vojna zahtevala samo okroglo 40 milijonov funtov te- densko (10 milijard din), toda zadnji meseci so pokazali, da je ta vsota prenizka in da bo Anglija polrelKivala v vojne namene 50 milijonov funtov (12 in pol milijard din). V zadnjih tednih pa so izdatki narasli celo za 57 milijonov. Na osnovi teh računov znašajo jx>temtakom izdatki proračuna 3 milijardo 400 milijonov funtov (850 milijard din) in presegajo dohodke za približno 2 milijardi 200 milijonov funtov (500 milijard din). Prepad, je dejal finančni minister, ki zija med dohodki in izdatki, je torej ogromen. Toda samo na prvi |>ogled. Kajti svojo izdatke za naročila v zemljah onstran morij lahko krijemo z zlatom, ki ž njim razpolagamo in ga lahko prodamo, nadalje z vrednostnimi papirji, ki so last vlade, ter končno s pomočjo plačilnih sredstev dominionov. Razume pa se, da bo treba ta prepad pokriti še z lastnimi sredstvi, to je s povišanjem davkov in drugih neposrednih in posrednih denarnih virov, ki bodo znatno povišani. predvsem pa dohodninski davek. (Mož s 1000 funti dohodkov n. pr. Iio plačal 21% vsega svojega dohodka v obliki davka.) Sir Kingsley \Vood je nato razlagal načrte vlade, da usmeri vso industrijsko proizvodnjo iz- ključno po potrebah vojne, tako da bodo morale vso zasebne koristi umolkniti. Minister je nadalje najavil izredno visoke davščine na inozemski tobak in na inozemska vina. Lažja vina bodo obremenjena z 2 šilingi (24 din) na liter, težja vina pa s 4 šilingi (4« din) na liter. Visoke davščine so predpisane za gledališča in druge zabavne predstave. Razbremenjene pa so davščine na Živila in na gospodinjske potrebščine, kot elektriko in plin. Otroška obleka je prosta davščin. Luksuzni predmeti so udarjeni z nakupno takso 25% tržne cene. 50 SI LAHKO BREZ0BVEZN0 OGLEDATE PRI IGN.VOK LJU BUJANA, TAVČARJEVA J Vzroki francoskega poraza Sodba švicarskega časnikarja na podlagi razgovorov s franc. vojaki Robert de Traz je napisal daljši Članek, v ...... lva vzrokih francoskega vojaškega poraza, lz njegovega članka posnemamo nekatere poglavitne misli in podatke, ki jih je nabral pri svojem obisku nove Francije. Clankar piše med drugim: »Poraz francoske armade jo bil tako nagel, tako nepričakovan, da mnogi izmed ljudi, s katerimi prihajam v stik, tega ne morejo in ne morejo zapopasti. Razume se, da vsi stvarno dejstvo poraza ugotavljajo, čeprav z bolestnimi občutki, a še vedno z nekim tihim upanjem, da morda vse to le ni res. Saj so šele komaj pred nekaj tedni tako mogočno govorili o zmagi in s tolikšnim prepričanjem že govorili o dobrotah, ki jih bo prinesel novi mir. In ko je Francija prenehala borbo, ali ji ni ostalo njeno brodovje nedotaknjeno, ali ni imela v Alpah nedotaknjeno armado, ali njeni armadi v Siriji in v Afriki nista bili še sveži in še nista streljali niti enega samega strela? Kaj se je torej zgodilo?« Kaj se je zgodilo Neki Francoz mi je na to vprašanje odgovoril: »Ah, mi sami smo svoj poraz pripravljali od dne 7. marca 1936 naprej. Takrat smo Nemce pustili v Porenje. Od tistega trenutka dalje so postali močnejši kot mi. Nemci so dobro vedeli, da so nad nami. V sedanji vojni pa je bilo vsega konec v trenutku, ko so Nemci predrli našo fronto na reki Meuse. Uničenje armade pri Dunquerqueu je postalo neizbežno, ker je bilo jasno, da se po predoru na Meusi ne bo mogla pravočasno umikati nazaj. Ko je tudi ta armada izginila, je postalo razmerje moči med obema armadama preveč neugodno za nas. General Weygand je poskusil s protinapadom na severu in na jugu »vreče«, ki so jo Nemci napravili pri Arrasu, ko so upognili našo fronto. Toda angleška vojska v Belgiji Weyganda ni hotela več poslušati, ker je najbrž že izračunala, na je vse izgubljeno in da mora gledati, da reši samo sebe čez Dunquerque, da bo na razpolago za obrambo angleškega otočja. Tudi na Somnii smo se nekaj časa upirali, nakar se je začel umik na vsej črti, umik brez počitka, končno zlom vsega geneialštabnega načrta, razpad vseh armad in kapitulacija.« Francozi smo pripravljali vojno prostosti, Nemci vojno bodočnosti »Nemci so se iz zadnje svetovne vojne naučili, da ne smejo dovoliti, da bi prišlo do »oka-menele vojne« v strelskih jarkih. Zato so iznašli nove načine borbe. Zgradili so tanke, ki so pred seboj drobili vse ovire, zgradili letala, ki so jih pomagala drobiti in so nosila strah v naš hrbet, ter končno motoriz.irane divizije, ki so se z bli skovito naglico razlile skozi tako narejene odprtine. Spet se je enkrat v zgodovini pripetilo, Malta in njen pomen v »Journal de Geneve« i da je bila vojna dobljena zaradi radikalno spre-katerem razmotriva o menjenega načina vojskovanja z drugim orožjem in novo taktiko.« »Francosko vrhovno poveljstvo ni hotela verjeti, da bi nove iznajdbo na tehničnem polju lahko vplivale na način ofenzivnih vojn. Francoski generalštab je bil brez vsake domišljije ter je mislil po starih kopitih iz leta 1914. Zato je tako skrbno varoval in izpopolnjeval svojo Maginotovo črto. Francozi so pripravljali vojno pro-šlosti, Nemci pa vojno bodočnosti. Dobili so jo Nemci.« »Najbolj zanimivo pri vsem pa je, da Nemci svojih načrtov niti malo niso skrivali. Pri svojih javnih orožnih vajah so vse pokazali. Uporabljali so tanke, letala, padalce. Nemške tehnične revije so se naravnost izpisale o vseh novih tehničnih podrobnostih vojaške obrambe in napada. Nemški voditelji so javno napovedovali 3 bliskovite vojne«. Nikdo jih ni razumel, izvzemši Italije, nikdo jim menda tudi ni verjel. V Franciji so govorili, da ima Nemčija kakšnih 10 do 12 motoriziranih divizij! Kakšno presenečenje, ko so v majniku napadli s 24 motoriziranimi divizijami.« Tudi vojna na Poljskem našim generalštab-nikom m odprla oči. Takrat so menili, da je na Poljskem slo za čisto izredne razmere, iz katerih se ne da ničesar naučiti za zahod. Poljake smo obsojali z največjo strogostjo. Toda, ne pozabimo, i olja ki so se kljub temu, da niso imeli ne tankov in ne protitankovskih topov, kljub temu, da so imeli tako slabo letalstvo, kljub temu, da so se pustili zapeljati v naravnost brezumnemu obrambnemu načrtu, kljub vsemu temu so se borili 18 dm. Nova nemška taktika Takoj pri prvih napadih v začetku meseca majnika se je izkazalo, da ima francosko vojno vodstvo največjo skrb, da bi se fronta nikjer ne pretrga a. Kakor hitro se je moral kakšen kos fronte kje umakniti, so se morali umakniti tudi vsi drugi odseki. Belgijci so se na vsa usta pritoževali, da jih je Gamelin pozval na umik, pa čeprav niso bili poraženi. Pri Nemcih pa je vladalo nasprotno mišljenje. Nemški načrt je zapo-vedal prodor fronte, na to raz.liv vojske skozi ta predor v nasprotnikovo zaledje. Stvarno je fronta sploh izginila. Ko jo je general Weygand spet poskusal vzpostaviti na Somnii, so jo Nemci spet takoj z vso močjo prevrgli, jo razkosali v več bojnih odsekov, šli tako rekoč drug drugemu čez glavo in hrbet, samo da bi čim prej čim globlje prodrli. Vsaka edinica zase, ne glede na druge! ko je bil predor storjen, je prišlo povelje, da ga je treba izkoristi v polnem obsegu, ne glede na to, kaj se dogaja v ozadju, brez brige za to ali so se kakšne zveze z ostalo fronto ali jih ni Neki visoki francoski vojskovodja je priznal, da je treba priznati, da so Nemci to vojno dobili zaradi bliskovite naglice, s katero so Nemci znali ikoristi vsak svoj uspeh.« 40 kg težkim tornistrom na rami! In naši vozovi. Kako žalosten vtis so vendar napravljali ob nemških motoriziranih kolonah, ki so napredovale na avtomobilih z 80 km hitrostjo. Bencina niso niti seboj vozili. Imeli so pri sebi neke zanimive hlebčke, ki so jih potem v vodi raztajali in so imeli gorivo. In poleni, kakšno je bilo vendar njihovo orožje: tanki čez nas, padalci pa za našim hrbtom. Ni čuda, če so nas porazili.« »lil kako ti izgleda ta njihova vojaška mladina,« je nadaljeval francoski vojak. Vsi mladi, dobro rejeni in dobre volje. Videl sem jih. kako so se umivali ob vaškem studencu. Pri Lyonu 6em jih videl, kako so se vadili s tekanjem in skakanjem. Povsodi, kamor so prišli, so šli takoj naravnost v županstvo. Kakor da bi v naprej točno vedeli, kje se kaj dobi. Spraševali so posebno za mastjo in jajci. Vse so pokupili po trgovinah in plačevali z novimi franki, s katerimi so bili zadostno preskrbljeni. V Lyonu pravijo, da nikjer več ne dobiš svilenih nogavic. Pri vsem tem pa so korektni, lepega obnašanja in uijudni. Za ženskami ne lelajo. Pogledajo jih že, a ne preveč in tudi ne premalo. Ce se z njimi razgovarjaš, radi priznavajo, da so se Francozi hrabro borili.« »Čudna vrsta nesreč« Čudna je bila ta vojna. Najprej 8 mesecev nismo ničesar delali. Potem pa, ko se je drama začela, je prišla nad nas cela vrsta nesreč: general Billote ubit pri avtomobilski nesreči, general Giraud ujet. general Prioux ujet. Mostovi, ki ostanejo, mesto da bi šli v zrak. Povelja prihajajo prejiozno. Tudi Weygand je imenovan prepozno. V prejšnji vojni smo bili oblečeni v nebeško sinjo uniformo — barvo upanja, v sedanji vojni pa v kaki uniforme — barvo zemlje. Tole zanimivo zgodbo so pripovedovali francoski vojaki kot dober dokaz za to. da se je francoska armada v glavnem hrabro borila in da je neuspeh pripisati drugim okoliščinam: Dne 16. majnika je sporočil general Gamelin, da je ena nemška motorizirana divizija, ki se je prebila skozi fronto, na potu v Pariz. Pariz da je v nevarnosti. Ministrstva so dobila nalogo, naj hitro pospravijo svoje stvari in Pariz zapuste. Toda proti Nemcem se je postavila v bran pehotna divizija generala Delattre. Napadla je Nemce, iih obstreljevala s topovi s tolikšnim pogumom in tolikšnim uspehom enkrat od spredaj, drugič, spet od zadaj, da so se Nemci začudeni na cesti ustavili. Nato je Delattre uničil vso divizijo. Torej so Francozi le pokazali, da so hrabri in da so res zaslužili pohvalo, ki jim jo je izrazil Hitler sam v nagovoru na francoske delegate, ki so prišli sprejeti pogoje za premirje. . Pred 142 leti je bila Malta, ta skalnata trdnjava sredi Sredozemskega morja, prvič oblegana Le kratko časa se je branila. In slabo tudi Dne a. junija 1798 so jo zasedli — Francozi. Zgodovina pravi, da je bilo notranje izdajstvo .44), v javnih službah ter prostih poklicih ter v vojski 4.38 (4.08) in v ostalih poklicih, oz. brez poklica 4.32 (3.41)1 odstotkov. It az I i ko po posameznih banovinah so znatne. Slovenija n pr. je imela v industriji letu 1931 zaposlenega 21.13% vsega pridobitnega prebivalstva, donavska banovina, ki velja za najbolj kmetijsko pokrajino v državi, pa je imela še 12.32% vsega aktivnega prebivalstva v industriji in obrtih. Če vzamemo samo Vojvodino, t. j. prečanski del donavske banovine, t. j. severno od Donave in Drave, je znašal odstotek industrijskega in obrtnega aktivnega prebivalstva celo I3.8S%, torej le malo manj kot v Sloveniji, ki velja za najbolj industrijsko pokrajino v drž; vi. Iz tega se vidi. da se po sami statistiki poklicev no inore sklepati na gospodarsko strukturo dežele v naši državi, ampak da so potrebni tudi drugi kriteriji. V naslednjih številkah smo napravili poizkus oceniti današnje stanje poklicne strukture prebivalstva v naši državi. Statistika, katero smo navajali, se je nanašala na leto 1931, od tedaj pa je že minulo 9 let in skoro neposredno smo jired novim štetjem. Konec leta 1930 je bilo v rudarstvu po sta-stiskah bratovskih skladnic zaposlenih okoli 52.300 oseb. ostalega delavstva je bilo po statistiki Osrednjega urada za zavarovanje delavstva (v celoti vzeto, čeprav vemo. da so tu zavarovani trsrovski jromočniki, služkinje itd.) 574.700 in okoli 100.000 samostojnih obrtnikov. Skupno je torej bilo pridobitno zaposlenih v industriji in obrti z rudarstvom vred skoro 700 tisoč oseb, poklicna statistika za 1931 pa izkazuje 717.000 aktivnih oseb v industriij in obrti, tako da so naše cenitve precej točne. Če računamo po istih vidikih podatke od letos, do- bimo, da je znašalo marca lotos število zavarovancev v rudarstvu okoli 85.000. število zavarovancev jiri Osrednjem uradu je znašalo 704.800, število samostojnih obrtnikov pa cenimo lahko na najmanj 150.000 (toliko so tudi cenitve za 1938, objavljene v Statističnem letopisu za 1938-39), tako da dobimo skupno število zaposlenih v industriji in obrti okoli 940.000 ali približno 950.000 oseb. To pomeni, da se je število zaposlenih v industriji in obrti dvignilo za okoli 230.000, če vzamemo našo cenitve za 19"0 (konec leta). To pomeni prirastek za nad 33%. Istočasno pa se je število prebivalstva do konen 1939 (dvignilo v vsej državi za okoli 12 do 13 odstotkov, kar bo veljalo približno tudi za pridobitno zaposleno prebivalstvo. Tako danes lahko računamo, da znaša odstotek prebivalstva. zaposlenega v industriij in obrti namesto 11% leta 1931. že 13—14% ali celo več. Ker so se tudi javno in druge službe zelo namnožile in ker jo tudi trgovina s prometom narasla. lahko cenimo, da se je delež kmetijskega prebivalstva zmanjšal od 76.3% leta 1931 na približnio 72% leta 1940. Še bol jši vpogled v našo gospodarsko strukturo na nam daje statistika narmlneea dohodka, ki postavlja vso dosedanje nodatke v drugo luč. Sicer cenitve niso nojKilnoma zanesljive, vendar jih lahko s pridom vporabljamo za argumentacijo Leta 1926 ie znašal skupni dohodek 69.6 miliiarde dinarjev, od česar je odpadlo na kmetijstvo 31.66 milij., na industrijo, rudarstvo, obrt. gozdarstvo ter hišno predelovalno delavnost 23.1 miliiarde dinarjev Leta 1931 je znašal ves narodni dohodek 42.04 milijarde dinarjev, od leea kmetijstvo itd 15.76, industrija itd 139 milijarde dinarjev, končno je po statistiki finančnega ministrstva znašal narodni dohodek v vsei državi 46.8 milijarde dinarjev, od česar je odnadlo na kmetijstvo z živino!ejo vred 19.2 milijarde dinarjev, na in-dustrijoi obrt itd. na 17.5 milijarde dinarjev. Iz tega ie razvidno, da je sirer največja del narodnega dohodka še vedno odpade! na kmetijstvo, toda odstotni delež kmetijstva ie bil vedno manjši, kor se je povečal dohodek od industrijskega dela. Tudi te številke l»i morala vfioštevati naša gospodarska politika. r. 4 * . vT L t ll-i * < % <*"■<-> * Italijanska bojna letala na poletu Naša zunanja trgovina v juniju Po podatkih glavnega ravnateljstva carin je znašal naš uvoz meseca junija lelos 140.749 ton (maja 1040 143.554, junija 1939 115.895 ton), vrednost pa 473.8 (500.9, oz. 428.3) milij. din. Izvozili pa smo junija 299.967 Ion (355.260, oz. 323.808) ton za 561.7 (742.7, oz. 432.5) milij. din. Iz, teh podatkov je razvidno, da se je naša zunanja trgovina od maja na junij zaradi večjih operacij na zapadnem bojišču zelo zmanjšala, zlasti v izvozu, je pa še-vedno znatno večja kot lani meseca junija. Narasle pa so predvsem številke o vrednosti,'kar dokazuje'velik dvig cen, ki je nastopil od lanskega do letošnjega leta.. Tako so se od junija lani do junija letos dvignile cene uvoznih proizvodov za 46.1%, izvoznih proizvodov pa samo ia 32.0%. Glavni predmeti našega uvoza so bili junija letos naslednji (v oklepajih podatki za maj 1940): ^urov bombaž 1911 (934) ton za 30.3 (15.0) milij. din; bombažna preja 1R4 (388) ton za 9.25 (16.2) milij.; bomb. tkanine 192 (296) ton za 17.3 (24.9) milijonov din; surova volna 281 (395) ton za 12.67 (15.7) milij.; volnena preja 28 (57) ton za 2.97 (6.25) milij.; volnene tkanine 48 (80) ton za 9.2 (14.85) milij.; svilena prediva 302 (324) ton za 15.55 (16.9) milij. din; nepredelano in pol predelano železo 1702 (1338) ton za 8.25 (6.76) milij. din; pločevina 1545 (1084) ton za 8.3 (5.97) milij. din; razni izdelki iz železa 1248 (1390) ton za 25.1 (27.4) milij.; surova nafta 22.197 (25.549) ton za 41.16 (45.9) milij. din; kava 337 (510) ton za 3.65 (5.97) milij.; premog 77.667 (68.083) ton za 33.06 (30.2) milij.; stroji, orodje in aparati 1601 (2719) ton za 36.3 (48.2) milij.; elektrotehnični predmeti «47 (830) ton za 20.65 (19.8) milij. din; prevozna sredstva 496 (542) ton za 14.06 (21.75) milij. din. Največ pa smo izvažali naslednjih predmetov: pšenica 10.032 (9911) ton za 24.8 (22.2) milij. din; moka 3912 (1948) ton za 15.6 (6.9) milij.; tobak 819 (2143) ton za 41.8 (80.95) milij.; konoplja 1137 (1298) ton za 31.3 (33.6) milij.; prašiči 12.130 (5992) kom. za 22.8 (11.0) milij.; izdelki iz mesa 626 (370) ton za 13.6 (10.2), sveže meso 530 (1310) ton za 8.86 (22.3) milij.; mast 475 (981) ton za 10.0 (20,4) milij. din; jajca 153.6 (2922) ton za rl6.5 (33.1) milij.; drva 7703 (18.832) ton za 3.0 (4.7) milij.; stavbni les 95.264 (129.597) ton M 103.0 (162.36) milij.; oglje 1728 (1477) ton za 1.3 (1.1) milij.; surov svinec 2883 (932) ton za 16.36 (5.75) milij.; baker 3027 (7949) ton za 51.1 (139.0) milij.; rude 152.587 (136.131) ton za 61.5 (52.6) milij. din. Skupno je bila naša trgovinska bilanca v juniju aktivna za 90.9 milij. din, dočim je bila pa maja 1940 aktivna za 181.8, a junija lani za 4.2 milijona dinarjev. Skupno je znašal naš uvoz v prvi polovici letos 693.465 ton v vrednosti 3.089.1 milij. din,, dočim je znašal lani v prvi polovici leta 612.409 ton za 2.527.9 milij. din. Naš izvoz je letos dosegel v prvih 6 mesecih 1,871.560 ton za 3.848.5 milij.. dinarjev. Iz tega je razvidno, da je naš uvoz po< količini v primeri z lanskim letom narastel za 13.24%, po vrednosti pa za 22.2%. Naš izvoz je narastel po količini za 12.48%, po vrednosti pa za 59.43%. Trgovinski aktivni saldo je znašal letos v prvi polovici leta 757.4 milij. din, dočim je bila naša zunanja trgovina v prvi poloviH lanskega leta pasivna za 114.1 milij. din. Provizija pri deviznih poslih | Kakor smo že poročali, je Narodna banka znižala svojo provizijo za devizno transakcije od 2.5 na 2 pro mile. Ta korak je bil narejen po uradnem obvestilu zato. da se da olajšava uvozni in izvozni trgovini glede plačilnih potrojev. Odslej znaša provizija 2 pro mile in se plačuje pri vseh kupoprodajah deviz in pri vseh klirinških transakcijah. V zvezi s tem apelira Narodna banka na denarne zavode,- da tudi oni postopajo slično do svojih komitentov tako glede provizije kakor tudi glede porabe tečajev. Dajanje kreditov, garancij in kavcij na račun inozemcev Devizni odbor je izdal odloke reševanja prošenj, katere pošiljajo deviznemu ravnateljstvu pooblaščeni zavodi z.a otvoritev kreditov v državi kreditov z garancijo inozemcev kakor tudi za dajanje v državi garaiicij, odn. polaganja kavcij za račun inozemcev. Izdana so v ta namen naslednja jrojasnila: 1. Domači denarni zavodi morejo tudi v bodoče odobravali kredite v državi z garancijo inozemcev in dajali v državi garancije, odn. polagati kavcije za račun inozemcev. samo na osnovi predhodnega pismenega odobrenja deviznega ravnateljstva. 2. Skupni znesek odobrenih kreditov, izdanih garancij glede kavcij za račun inozemcev ne sme znašali več kot skupna lastna sredstva denarnega zavoda, ki odobrava kredite, odn. daje garancije in polaga kavcije, ki se morejo gibati največ do višine delniške glavnice in skladov. Pri tem se položeni vrednostni papirji v kavciji morejo vpošlevati po približni tečajni vrednosti. 3 Da bi devizno ravnateljstvo imelo točen pregled o odobrenih kreditih, izdanih garancijah in položenih kavcijah, morajo poobl. denarni zavodi dostavljali deviznemu ravnateljstvu podatke na način, ki je določen v okrožnici št. 47 z dne 25 aprila 1940, tako da se v vsaki prošnji poslani deviznemu ravnateljstvu za pridobitev potrebnih odobritev naznači stanje odprtih kreditov izdanih garancij in položenih kavcij do tega dne. 4. Denarni zavodi, pri katerih poio^ai eiCuC odobrenih kreditov, izdanih garancij in položenih kavcij ne odgovarja navedenemu načelu, morajo postopno podvzeti vse, kar je potrebno, da bi angažiranje inozemcev pri njih zavodu spravili v pravilno razmerje z lastno delniško glavnico in skladi v smislu te okrožnice. Posestne izpremembe v Ljubljani in okolici Zemljiška knjiga je do 23, t. m. zaznamovala že 98 kupnih pogodb v celotni vrednosti 10,676.825 din. V avgustu 60 tile okrajnemu sodišču v odobre-nje prenosa lastninske pravice predložene tudi milijonske pogodbe. V naslednjem le najvažnejše lastninske transakcije, tako: Gospodarska zveza v Ljubljani je prodala Zadružni zvezi v Ljubljani posestvo vi. št. 146 k. o. Gradiško predmestje, obstoječe iz 2 parcel št. 127/4 :n 127/12 vrt ter posestvo vlož. št. 238 k, o. Vič, obstoječe iz 5 zemljiških parcel, dalje iz parcele št, 85/5 iste k. o. tovarniško poslopje s šupo in iz parcele št. 85/4 hiša št. 69 na Viču za 1,500.000 din. Društvo »Železnica Dunav — Sava — Jadransko morje (prej Južna železnica) je odprodalo več sveta ob Maearykovi cesti in železniški progi in sicer: a) »Udruženju jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev«, oblastni upravi v Ljubljani pare. št. 536/8 njiva k. o Petersko predmestje 1. del v izmeri 1730 m» za 17.300 din, b) Nabavijalni zadrugi uslužbencev državnih železnic, reg. z. z o. e. v Ljubsljani železniško parcelo št. 130/3 stavbišče, pare. št, 130/4 stavbišče, del pare. it. 536/1 iste k. o. v skupni površini 2973 m» za 203.730 din. Kvadratni meter je bil v obeh primerih prodan po 10 din. DruStvo »Jegličev dom, akademski dom« v Ljubljani je kupilo od Oskarja Poogratza, posestnika v Maruševicu, Gvidona Pongratza, posestnika Dornava pri Ptuju, Frančiške Pcngratz, posestnice v Schoneggu pri Polzeli, od Miller-Aichholz Marije, zasebnice na Dunaju in Flore Wurmbrand-Stuppach, generalove vdove na Dunaju posestvo vi. št. 33 k. o, Ljubljana — mesto (hišo št. 4 na Novem trgu in št. 11 v Gosposki ulici). V tej hiši je nameščen Državni osrednji urad z* žensko domačo obrt, ki še nadalje ostane v hiši. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice je prodala Zvez! šoferjev za dravsko banovino v Ljubljani, Gosposka ulica št. 16 parcelo št. 429/5 k. o. Zgornja Šiška v izmeri 684 m5 za 102.600 din. Sagmeister Milka, posestnica Ljubljana, Vodnikova cesta št. 35, je prodala Vidi Fortičevi, trgovčevi soprogi v Ljubljani, Nunska ulica št. 21 parcelo štev. 10912 k. o. Kapucinsko predmestje v izmeri 645 m2 za 130.000 din. Do pritličja je na njej zgrajena stanovanjska hiša. Goričan Marija, posestnica Ljubljana, Bežigrad št. 15, je prodala sestrama Kobal Minki in Kobal Josipini, učiteljicama na Rakeku nepremičnino vi. št. 344 k. o. Kapucinsko predmestje (hiša št. 15 za Bežigradom) za 229.600 din. Fabinc Angela, Ljubljana, sedaj v Zagrebu je prodala Jerici Demšarjevi, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 3, parcela št. 428/1 k. o. Zgornja Šiška v izmeri 628 m3 za 117.990 din. Jama Janez, posestnik v Podgori pri Št. Vidu nad Ljubljano je prodal tvrdki »Pajk in Bozic, livarna kovin« Poljane št. 38, parcelo št. 562/1 k. o. Sšt. Vid v izmeri 2261 m5 za 76.874 din. * Izvoz suhih gob v Nemčijo. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino sporoča, da je pristojni urad v Berlinu odobril za uvoz jugoslovanskih suhih gob v Nemčijo za tretje četrtletje letos kontingent 30 tisoč mark. Uvozna dovoljenja je dobilo 7 nemških tvrdk. Istočasno sporoča ravnateljstvo, da pristojni nemški urad ne ugotavlja cen za suhe gobe, ki se bodo izvozile iz naše države v Nemčijo, temveč je to prepuščeno prosti pogodbi med kupcem in prodajalcem. Uvoz koruze iz Bolgarije. V Sofijo je odpotoval glavni ravnatelj Priv. izvozne družbe g. dr. "lot v spremstvu ravnatelja g. dr. Jevremoviča. Z Bolgarijo je prišlo namreč do sporazuma, po katerem bomo iz Bolgarije uvozili 500 vagonov koruze. Od te količine je končnovcljavno zaključenih že vagonov, ki bodo prihodnji teden že začeli prihajati v našo državo, Bombaž iz Turčije. Prihodnje dni odpotuie v Ankaro načelnik izvoznega oddelka ravnateljstva za zunanjo trgovino g. dr. Mihajlovič v spremstvu uradnika g. Radivojeviča. Gre za nabavo večje količine surovega bombaža v Turčiji. Izvozne cene za jajca. Po sporočilu ravnateljstva za zunanjo trgovino so cene naših jajc v inozemstvu naslednje: Nemčija skupina A 1120 din, B 1050 din, C 980 in D 840 din. Italija je začela zopet prevzemati naše blago po 515 lir za kategorijo 52/53, češkomoravski protektorat po 812 kron za kategorijo 52/53, Švica pa po 105 šv. frankov za kategorijo 55/56. Tudi cene perutnine so čvrste. V Nemčiji gredo piščanci po 1.30, zaklane kokoši pa 1.10, živa perutnina franko meja po 1 marko, v protektoratu je cena za zaklane kokoši 13.25 kron, za zaklane piščance 15.05 kron. Splošno jugoslovansko bančno društvo. Nemški listi poročajoi da je Splošno jugoslovansko bančno društvo, potem ko je glavni ravnatelj ne-arijec Goldschmidt že predčasno izstopil iz firme, odpovedalo vsem židovskim nameščencem. Še v teku tega meseca bodo nekdanji prvi ravnatelji podružnic v Belgradu in Zagrebu zapustili službo banke. NaSička, tvornica tanina in parna žaga, Zagreb. Iz sedaj objavljenega računskega zaključka za leto 1937-1938 prinaša, da je znašala pri glavnici 30 milj. bilančna vsota 455.2 (leta 1936-1937 480.66 milij.), predvsem so se zmanjšale zaloge blaga, dočim so druge postavke ostale v glavnem neizpremenjene. Upniki so se zmanjšali od 173.1 na 114.1 milij. Čisti dobiček znaša 3.7, od česar je treba odbiti prenos izgube poslovnega leta 1936-1937 v znesku 0.8 milij., tako da ostane čistega dobička 2.9 milij. din. Nova delniška družba. V Belgradu je bila vpisana v trgovinski register Krajina, d. d., ki se bo bavila z rudarskimi posli. Glavnica 5 milijonov din. Upravni odbor: ing. Viljem Hromadko, Ljuba Sa-račevič, ing. J. Sejbal, Gojka Popovič in ing. Josip Voraček. Hrvatska industrija katrana, Zagreb. Izbrisani so člani uprave: Abelman Teodor ml., Jerie Ladislav, Reiholec Jožef, dr. Štefan Srkulj, Maiwa!d Pavel in Ivan Peršič, vpisani pa so bili: ing. Jaro-slav Havliček, dr. Oto Janovsky, ing. Ernest Wlk, Rudolf Erber in Armin Schreiner. Nemško-madžarska nova pogodba. V Budimpešti so bila zadnji teden pogajanja med Nemčijo in Madžarsko, ki so bila v soboto ugodno zaključena. Kajti dosedanje pogodbe o ureditvi blagovnega in plačilnega prometa poteče dne 31. julija. Nova pogodba pa je sklenjena za dobo od 1 avgusta 1940 do 31. julija 1941 glede blagovnega prometa. Novi sporazumi prinašajo znatno razširjenje in poglobitev odnošajev med obema državama. hen Borze Dne 23. julija 1940. Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka U.70— 14.90 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 3,668.020 din. na belgrajski 1.04 milij. din. — V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi za 406.000 din. Ljubljana — uradni tečaji London 1 funt.......168.13- 171.33 Newvork 100 dol....... 4425.00-4485.00 Ženeva 100 frankov..... 1007.17—1017.17 Ljubljana — svobodno tržišče London 1 funt ....... 207.95- 211.15 Newyork 100 dol. ... I . . 4480.00-5520.00 Ženeva 100 frankov ..... 1244.60-1254.60 Ljubljana — zasebni kliring Berlin 1 marka....... 14.70-14.90 Zagreb — zasebni kliring Solun 100 drahem....... 35.75 denar Belgrad — zasebni kliring Solun 100 drahem....... 36.65-37.35 Sofija 100 din......... 91.20-92.80 Curih. Belgrad 10, London 17, Newyork 440, Milan 22.20, Madrid 40, Berlin 176, Stockholm 104, Varšava 87, Budimpešta 5.50, Atene 3, Carigrad 3.50, Bukarešta 2.30, Helsingfors 8.75, Buenos-Aires 97 Vrednostni papirji Vojna Skoda ž v Ljubljani 443 —448 v Zagrebu 445 denar v Belgradu 442.50—445 Ljubljanu. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 96—98, agrarji 50—51. vojna škoda pr. 443—448, begi. obveznice 76—78, 8% Blerovo pos. 98—100, 7% Blerovo pos. 92.50—93.50, 7% pos. Drž. hip. banke 100—101. — Delnice: Narodna banka 7900— 8000, Trboveljska 305-310, Kranjska industrijska družba 148 denar. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 97 jd^nar,. ograji. 49J5 d£iijuv vojna škoda promptna •44Š dfnar, begluške obveznice 77 denar, dalm. agr. 70 denar, 4% sev. agrarji 50 denar, 6% šumske obv. 62.50 denar, 8% Blerovo pos. 97 denar, 7% Blerovo pos. 92.50 denar, 7% pos. Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. pos. 93 denar. — Delnice: Priv. agr. banka 192 blago, Trboveljska 305—310, Sladk. tov. Bečkerek 550 denar, Sladk. tov. Osijek 245—250, Osij. livarna 165 denar, Isis 32 denar, Oceania 550 denar, Jadr. plovba 440 denar. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 98—99, agrarji 52 denar, vojna škoda pr. 442.50—445 (446), begi. obv. 77 -78.25 (77.50), dalm. agr. 70-71.25 (71.50), 4% sev. agr. (52), 6% šum. obv. (70), 8% Bler. pos. 98-100.50 (100), 7% Bler. pos. 93.50— 94.25 (94.50, 9ef!ov '2 letni sin Anton začel »tikati po žepih Dobil je v roke revolver in seveda v igri takoj pritisnil na petelina Nesrečen slučaj je na-nesel, da je strel zadel petletno sestrico v trebuh la je po par nrnutah umrla. Ko pridete iz vode, ne pustite, da bi Vas sonce posušilo! Vsaka kaplja vode deluje kot žerjavica. Zato si najprej dobro posušite kožo, nato pa jo namažite s KREMO-NIVEA ali z OLJEM - NIVEA ! šele tedaj je zmanjšana nevarnost sončnih opeklin in koža Vam bo hitro in lepo porjavela. He pcdunjujte sonca! Za likvidacijo SUZOR-ja V solHJlo 20. julija 1040 je bila na pobudo Delavske zbornice v Ljubljani v njenih prostorih v prisotnosti predstavnika kr. ban. uprave dravske banovine in predsednika samouprave OUZD, konferenca predstavnikov Zbornica za TOI, Delavske zbornice, Kmetijske zbornice, Zveze združenih delavcev in Društva zasebnih in trgovskih nameščencev, ki je razpravljala o reorganizaciji socialnega zivarovanja. Vprašanje reorganizacije socialnega zavarovanja in s tem v zvezi decentralizacije odnosno delitve Osrednjega urada za zavarovanje delavcev ter prenosa poslov na samostojne nosilce delavskega zavarovanja za Slovenijo, Hrvatsko in ostale dele države, je danes eno najvažnejših vprašanj, za katero se zanimajo tako delojemalci kakor delodajalci, zlasti še, ker se nahaja tik pred rešitvijo. Predstavniki Zbornice za TOI so podali izjavo, da je Zbornica za TOI na svoji plenarni seji v imenu industrijskega, trgovskega, obrtnega in gostinskega odseka soglasno sprejela resolucijo, v kateri poudarja zahtevo po (»opolni avtonomiji delavskega in nameščenskega zavarovanja, ki mora biti za Slovenijo j)ojK>lnoma samostojno, ker so dani vsi predpogoji za uspešno poslovanje samostojnega nosilca delavskega zavarovanja v Sloveniji. Predstavniki Delavske zbornice so enako odločno poudarili, da vidi delavski in nameščenski stan najboljšo zaščito svojih interesov iz naslova socialnega zavarovanja v takojšnji delitvi SUZOR-ja in prenosa vseh poslov socialnega zavarovanja za Slovenijo na popolnoma samostojno delavsko zavarovanje, katerega nosilec naj ima sedež v Ljubljani. Zastopnik Kmetijske zbornice je poudaril, da je kmetski stan doslej z malimi izjemami izven socialnega zavarovanja, vendar se Kmetijska zbor- nica pridružuje stavljenim zahtevam po osamosvojitvi delavskega zavarovanja za Slovenijo, ker vidi v tem garancijo za razširjenje zavarovanja tudi na oslale doslej še izvzete vrste delavstva. V podrobni debati so predstavniki vseh zbornic postavili zahtevo, da se takoj ukine SUZOR s posebno uredbo kr. vlade in prenese istočasno vse posle delavskega zavarovanja na samostojne nosilce delavskega zavarovanja, za Slovenijo na nosilca v Ljubljani, zakonodaja delavskega zava- rovanja pa mora ostati tudi v 1kxIočp enotna za vso državo. Ukinitev SUZORja in prenos poslov delavskega zavarovanja na samostojne nosilce naj se izvede najkasneje do 31. VII KMO delitev premoženja^ pa na^ se izvrši na podlagi bilance . Soglasne sklepe konference je Delavska zbornica poslala kr. vladi in vsem gg. ministrom ki so člani komiteta za reorganizacijo SUZORa. dalje g. predsedniku senata in ministru dr. Antonu Korošcu ter g. banu dravske banovine. Resolucijo smo objavili že v nedeljski številki. Korpiitehtnim irt riiSIčasfim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz-borno pomaga veetedensko pitje naravne »rranz-Josefove« grenke vode. taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje. Kosr. po min. soo. pol. Iti n. idr. 8-br. 1S.4S4, a. v. K. Smrtna žrtev planin ponesrečil odvetniški koncipient General Manuel Avila Camacho, ki je menda zmagal pri mehiških predsedniških volitvah. Slika nam ga kaže pri prihodu v mesiu juarez, kjer so ga množice navdušeno pozdravljale. V steni Razorja se je smrtno dr. Jule Gabrovšek Dovje-Mojstrana, 23. julija. Lepo obetajoče vreme v nedeljo je izvabilo ljubitelje planin, da so že v soboto najiolnili gorenjske vlake, s katerimi so pohiteli v prosto naravo. V planine se je med drugimi podal tudi mladi odvetniški koncipient v pisarni odvetnika dr. Vilfanu v Kranju, dr. Jule Gabrovšek. (klpe-ljal se je z dopoldanskim gorenjskim vlakom v Kranjsko goro že v soboto in se od tam napotil peš v dolino Krnico. Nameraval se je zgodaj zjutraj povzpeli čez steno na vrh Razorja, ki se st rmo dviga iznad doline Krnice. V koči je prenočil in se nate zgodaj zjutraj podal v steno ter se pričel vzpenjati |>o težko dostopnih policah. Odtlej je bila za njim izgubljena vsaka sled. Sle-na Razorja je s te strani precej težko dostopna in spada med težje plezalne ture. Posebno nevarna pa je zaradi neprestanega rušenja kamenja, katero otežkočuje plezalcu napredovanje, tako da je v stalni nevarnosti zaradi negotovega koraka. Zlasti letošnja zima in sedanje deževje je še bolj razrahljalo kamenje. V ponedeljek dopoldne ni bilo dr. Gabrovška v pisarno, čemur se je posebno čudil njegov šef dr. Vilfan, ki se je v zli slutnji, da se ni mogoče dogodila nesreča, takoj odpeljal na Jesenice poizvedovat za pogrešanim konci j) i en lom. Kmalu se je razvedela žalostna vest, da se je dr. Gabrovšek smrtno ponesrečil v steni Razorja. Verjetno je, da je omahnil v prepad v trenutku, ko se je hotel prijeti za skalo, ki se mu je izpulila iz rok. Razvedelo se je, da sla dr. Gabrovška našla dva dijaka, ki sta naslednjega dne hotela prečkati steno Razorja. V steni sta našla neznanega ponesrečenca s popolnoma razbito lobanjo. Pri njem sta našla nahrbtnik in v žepu legitimacijo, ki se je glasila na dr. Gabrovškovo ime. Obveščeni jeseniški Skalaški klub je takoj organiziral ekspedicijo, ki naj bi sla iskat j>onesrečeiiega Gabrovška. Med člani ekspedicije sta tudi znana jeseniška Skalaša Cop in dr. Potočnik. Reševalci so so že včeraj podali v dolino Vrat, odkoder bodo preko Križkiii jiodov spuščali truplo ponesrečenca, ki leži v steni Razorja. 1 Mililo bodo prenesli danes proti večeru v Aljažev dom v Vratih. Nato bodo truplo prenesli v Mostrano, odkoder ga bodo z avtofurgonoin prepeljali v Ljubljano, kjer bo pogreb. Medlem ko to poročamo, naporna reševalna dela šn trajajo. Ponesrečeni dr. Gabrovšek je doma iz Ljubljane. Kot mlad jurist je služboval v Mariboru nn sodišču, lani pa je nastopil službo odvetniškega koncipienta v novo odprti pisarni dr. Vilfana v Kranju. Pokojni dr Gabrovšek je bil eden najboljših slovenskih šahistov mlajše generacije. Dolga ieia je v Ljubljanskem šahovskem klubu vneto sodeloval. Udeležil se ie tudi več nacional- nih amaterskih turnirjev. Svojim tovarišem v klubu je tudi nevaren nasprotnik, znan po svoji precizni in premišljeni igri. Poklicno delo, jkv sebej pa še preselitev v Kranj, mu nista dovolila, da bi s staro vnemo sodeloval v slovenskem Ša-hovskem življenju, oslal j)a je zvest klubu in kadar je bilo treba, je rad prišel jiomagat slovesu Ljubljanskega šahovskega kluba. Žalujočim naše iskreno sožalje! Naj počiva v miru! Pokojni dr. Jule Gabrovšek je bival nad dve leti v Marilioru v odvetniški pisarni dr. Franca Pihlerja kot koncipient ter je bil šahovski prvak mesta Maribora. Zanimivosti iz Nove cerkve pri Celju Nova cerkev pri Celju, 23. julija, Zadnja nedelja je bila pri nas precej polna novic. Opoldne st je obesil na avtobus proti Dobrni nek. fant iz Smartna. Stopil je zadaj na lestvo, ki ]o imajo šoferji, da lažje pridejo do prtljage na 'avtobusih, m se hotel peljati nekaj časa črno. Naenkrat pa je padel po tleh in se precj potolkel. Iz strahu pred kaznijo se je zavlekel hitro proč od ceste Velike bolečine naj bodo njemu in vsem dru-gm lahkomiselnim obešačem v traino svarilo! Pred župniščem se je ponesrečil s kolesom Ka-dilnik Franc, p. d. Lavrič. Po klancu navzdol mu * «f»odneslo kolo in ga vrglo ob cesto tako, da je obležal za nekaj časa nezavesten. Občinska cesta, ki ni ravno v najboljšem stanju, ne pienese velike teže. Prosimo okrajni cestni odbor, naj nam pomaga pri popravilu te važne zvezne ceste, po kateri se mnogo vozi! Pod večei so prišli skozi vas Novo cerkev malo ovinjeni triie fantje iz vo;niške okolice. Svojo vinsko vročino so si malo ohladili nad fantom Alojzijem Stmulakom, ki se je pripeljal sam za njimi po cesti. Spremenili so ga po prašni cesti takoj v mlinarja. — Ko ;c dobil napadenec od svojih tovarišev pomoč iz vasi, so se vinski junaki poskrili po ko-ruzah, ki je ravno zadnje dni vsled večje vročene zrastla tako visoko, da more pokrivati dvomljive junake raznih vrst. Neka zelo podjetna tuja kolesarka je zaverovana v svojo veselo družbo zadela uglednega po-setnika naše vasi, ko se je mirno in preudarno peljal po Brezoici s kolesom in ga sunila pod cesto. Upravičeno se je hudo razjezil, ker mu ni nudila nit; najmanjše pomoči. Nazadnje pa ji je iz veselja, da je odnesel to nevarno nedeljo cele ude, iz srca odpustil. — Če bo pa še kedaj poskusila to ponoviti, naj si kolesarka čije ime je kljub begu znano, zapomni, da bo dobila dvojno plačilo v obliki domačega obračuna. Naš kmet se zaveda, da mora biti napram ženstvu kavalir, a samo dokler je res slabi del, a ne, če hoče igrati vlogo surovosti! Začetek del na cesti Ježica-Domžale Domžale, 22. julija. Dolgo časa smo čakali na začetek gradbenih del za modernizacijo državne ceste od Črnuč do Domžal. Končno so vendar prišli prvi delavci in davi je že nastopila skupina težakov, ki so se lotili dela s krampi in lopatami. Z delavci je prišla tudi strokovna komisija, ki je najprej ocenila poljske pridelke na svetu, ki so ga posestniki morali odstopiti za preložitev ceste. Dala se bodo namreč začela najprej na tistem odseku, kjer bo šla cesta v popolnoma novi smeri mimo Domžal. Pri hiši, ki stoji 6edaj ob cesti na meji med vasema Stob in Depala vas, bo šla nova cesta s stare v smeri proti severu in bo z velikim nadvozom šla za Domžalami čez železniško progo in nato zavila proti vzhodu ter se priključila na staro smer ceste v bližini mostu čez Kamniško Bistrico. .Ta del ceste bo zahteval največ priprav, ker bo treba zgraditi dolg pa razmeroma tudi visok cestni nasip. Zato je komisija davi ocenila poljske pridelke, ki so na njivah, čez katere bo šla nova cesta Zanimivo je kako so bili poljski pridelki, ki še niso dozoreli in ki tudi nikdar ne bodo mogli, ocenjeni Komisija je priznala kmetovalcem za fižol in krompir odškodnino po 1 din od 1 m2 njive. V tej ceni seveda še ni zapopadena odškodnina, ki jo bodo posestniki dobili za svet, katerega bodo seveda morali odstopiti cesti. Drugi poljski pridelki so bili ocenjeni še nižje in je bila zanje določena odškodnina po 60—80 par za 1 m'J. Takoj, ko je komisija končala s cenitvijo, je nastopila skupina okrog 15 delavcev, ki so začeli odkopavati vrhnjo plast zemlje na njivah. Zemljo, ki jo posnamejo z zgornje plasti spravljajo ter jo bodo kasneje rabili za pokrivanje pobočij nasipov, ki Vinrtn y bližini podvoza zelo visoki. Novo smer ceste bodo delali sproti tako, da bodo na odstranjeno gornjo zemeljsko plast začeli nasipati gramoz. Tako bodo cestišče sproti utrjevali in nasipali Po načrtu je namreč določeno, da se bo nova smer ceste od odcepa s stare državne ceste polagoma spenjala vedno više in više, dokler nasip ne bo dovolj visok in bo v njem mogoče zgraditi železobetonski podvoz za železnico. Cesto gradi podjetje J. Slavec iz Kranja. Ne vemo, zakaj šele sedaj začenja z delom. Nam kmetom se pa zdi škoda, da so prav sedaj začeli z delom, ko le malo še man|ka, da bi nam na njivah dozoreli pridelki. Po svoji pameti namreč sodimo, da najbrž ne bi bila velika nesreča, če bi počakali še mesec dni, če smo lahko čakali že od 1. aprila. To bi nam kmetom namreč omogočilo, da bi pridelke lahko spravili s polja, pri čemer bi zanje dobili gotovo več, kakor nam bo vrgla skromno odmerjena odškodnina. Pa tudi proti temu ■ ne bomo godrnjali, če bomo videli, da se ie sedaj začelo zares in bo šlo delo hitro izpod rok. V nasprotnem primeru bo pa naše ogorčenje popolnoma upravičeno, saj bi bilo vendarle smešno, če bi se nazadnje izkazalo, da se |e začelo delati samo zato, da ni mogoče reči, da se nič ne dela. Učinek tega pa bi bil le ta, da bi nam prekopali njive in potem mečkali spet naprej. Vrhnika »Mofilnikc je že izšel. List ki so sa začeli izdajali vrhniški študentje, ie zelo zanimiv in bo brez dvoma našel številne naročnike zlasti med Vrhnicani samimi, katerim je v prvi vrsti namenjeni. Cena posamezni številki je 10 din. Dobi se pri poverjenikih in na upravi v Rokodelskem domu. Sesajte po njem, priporočajte ga prijateljem in znancem! Škodne novica Koledar Sreda, 24. julija: Kunigutida, devica; Magdalena 1'ostel. Četrtek, 25. julija: Jakob (Rado) apostol; Krištof, mučenec. * _ Ban dr. Marko Natlačen liutcr dvanajstemu otroku. Dne <2. julija UHO smo obhajali pri Sv. Andražu v Halozah lepo intimno slovesnost. Krstili smo dvanajstega otroka Ludvika Merca in njegove žene Line iz Velike Varuice 10. Botrstvo temu otroku ie blagovolil prevzeti g. ban dr. Marko Natlačen, katerega je zastopal g. okrajni načelnik iz Ptuja dr. Anton Farčnik. Ob tej priliki je krstileli g. dekan in koz.istorialui svetnik Ognjeslrv Škambc pri zakuski v župnišču nazdravil g. banu in njegovemu zastopniku ter se v imenu staršev zahvalil za čast in pozornost, ki jo je najvišji predstavnik državne oblasti v Sloveniji izkazal staršem, ki se niso ustrašili žrtev in skrbi ler doslej darovali cerkvi in državi 7 sinov in 5 hčera. Gospod okrajni načelnik je K- dekanu odzdravil in z izbranimi besedami naglosil pomembnost številnih družin z nacionalnega vidika. Ni pozabil om.Miiti značilnosti, da je največ družin s Številnimi otroki ravno v siromasnih Halozah. Tudi Merčeva družina ima komaj sest oralov zemlje, ki le borno preživlja 14 člansko družino, Zalo je tudi botrovo darilo starše razveselilo in ganilo, saj jim je s tem malo olajšana skrb za najpotrebnejši vsakdanji kruh. I _ Duhovne vaje za duhovnike bodo v Do- | mu sv. Ignacija v ponedeljek .(5. avgusta) zvečer do petka (0. avgusta) zjutraj. Kolikor bodo do- I puščale razmere, bodo mogli gg. duhovniki med duhovnimi vajami vsak dan maševati. Cas je pri-, meren, da gg., ki so te dni jirosti. pomagajo s skupno molitvijo in premišljevanjem za božji blagoslov škofijski sinodi, ki se istočasno vrsi v Ljubljani. — Vodstvo •Doma duhovnih vaj, Ljubljana, Zrinjskega cesta 0. • _ Jadralno-letalska šola na Blokah je začela z letenjem. Interesenti dobe prijave in vse informacije v pisarni »Aero-kluba« V Ljubljani, Gledališka ulica 10. — Prešernovo nagrado založbe »Hram- v Ljubljani je .razsodišče letos priznalo pisatelju dr. 1 vu Šorliju za njegov avtobiografski spis »Moj roma nt (prvotni naslov: »Moja pot do tod«), — Uprava Združenja ujiokojenili častnikov in vojnih uradnikov prosi vse upokojene častnike, vojne uradnike in družine častnikov in vojnih uradnikov, ki so do 1. aprila 1010 prejemali pokojnino |>o starih zakonih, od tega datuma pa prejemajo pokojnino po novejšem zakonu o ustroj-stvu vojske in mornarice iz leta 1031, da takoj pošljejo svoje naslove Središnji upravi združenja v Belgradu, Prestolonaslednikov trg 5. _ Kaj ho s semenogojno postajo v Beltincih? Kmetijski minister je jiodpisal odlok, da se su-perniaksiinum beltinske grofice Marije Zicliy razdeli med agrarne interesente. Grofica si je po določilih zakona o agrarni reformi izposlovala, da ji je bilo puščenih 787 oralov zemlje, kjer bo uredila semenogojsko postajo in gojila živino izbrane pasme. Tako je bilo na tem veleposestvu urejeno vžgajališče živine šiniodolske pasme, a posebno važna je pa bila ureditev semenogojške postaje. Posebno semenogojska postaja je doprinesla ogromen delež k zboljšanju žitaric )>o naši Krajini in tudi izven nje. Ne smemo pa pri tem dati v nič živine, ki se je tu gojila, saj je znano, da je bila pošiljana v večji meri tudi izven Slovenije kot selekcionirano blago. Posebne važnosti je pa semenogojska postaja, saj je beltinska j>se-iiica postaia splošno znana in povpraševana. Sedaj, ko se je ta postaja razmeroma dobro razvila, bi bila res škoda, »ko bi na mah propadla. Mnenja smo, da se bo z opustitvijo te postaje mnogo več škodilo našemu gospodarstvu, kakor se pa bo koristilo tistim agrarnim interesentom, ki bodo k svojemu oralu dobili še oral ali dva, kar pa še nikakor 110 bo zadostovalo z.a dostojno življenje ene družine, semenogojska postaja pa bo uničena. Ali ne bi bilo bolje, če pri sedanjem lastniku ta ustanova ni povsem zadovoljivo urejena, da bi jo morda prevzela banovina in bi tako ta zemlja v skupnem gotovo več koristila našemu gospodarstvu, kakor bi pa imeli od nje koristi posamezniki. Nismo nikakor proti razdelitvi zemlje med naše ljudstvo, toda pred očmi moramo imeti, katera stran ljudstvu več koristi. Osebne koristi bi morale stopiti vedno v ozadje, ako so skupne koristi večje. lože, izstopa na Hajdini. Poleti še zmaguje ves promet majhno postajališče, ker se ljudje zvrste ob železniški progi. Vse drugače je v slabem vremenu ali pozimi. Tedaj se v mali, leseni in odprti lopi, ki stoji na postajališču Hajdini za čakajoče potnike, guete po trideset, petdeset, včasih še več jiotnikov. Prav jvisebno je takšno čakanje neprijetno pozimi, ko je itak že mraz, pa čakalca še prav posebno prezeba stanje na betonskih tleh v odprti leseni lopi, kjer piha veter in kamor zanaša sneg. Tudi prometni uradniki so zelo slabo zaščiteni pred vremenskimi n e p r i I i k a m i v svoji ozki leseni sobici. Ker leži postajališče na ravnini in je prostor odprt vsein vetrovom, ne pomaga mnogo znotraj ouietana sobica, pa tudi peč prav posebno ne zaleže. Z ozirom na vse to bi bilo nujno potrebno, da zgradi ljubljanska železniška direkcija še pred jesenjo primerno, potrebam in higijenskim prilikam odgovarjajoče postajališčno poslopje na Hajdini. Nujno so potrebni primerni uradni prostori, še bolj pa primerna, zaprta in higijenska čakalnica, kjer bo mogoče ob slabem vremenu in posebno pozimi zakurili, da potniki, ki čakajo na vlake, ne bodo prezebali in se izpostavljali obolenju. Mcrodajni krajevni faktorji so že podvzeli potrebne korake, da se čimprej zgradi primerno postajališčno poslopje na Hajdini. Vendar čas hiti in namen tega članka iz vrst potujočih' je le, opozoriti na nujnost zadeve. — Bolečine sončnih opeklin Varti odvzame Tschamba Fii kožo porujavi in se ne lušči. Droge-rija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ul. 5. — Služba cestarja. Pri okrajnem Cestnem odboru v Dravogradu je razpisano službeno meslo banovinskega cestarja in sicer na jirogi banovinske ceste II. reda štev. 200, Dravograd-Libeliče-držav-na meja od km 0.000 do kni 8.6S1. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih pre- jemkih in ne sinejo biti mlajši od 23 in ne starejši, od 30 let. Lastnoročno pisane in z.banovjn-skim kolkom za 10 din kolkovane nfošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno sjin-čevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznjivih dejanj iz koristoljubja, eventualno dokazila o strokovni usposobljenosti je vložiti najkasneje do 18. avgusta 1940 pri okrajnem cestnem odboru v Dravogradu. — Nesreča ne počiva. Na motornem kolesu so se peljali iz Beltiuec proti Soboti Štefan in Viljem Zupanek ler Štefanov sin Pred njimi je vozila neka kolesarka, za njimi je jia privozil avto " Vilagoša i z Sobote. Ko je avlo hotel prehiteti motor, je kolesarka, ki je bila v bližini, nenadno zavila z leve strani na desno pred motorno kolo. Nesreča je bila tu. Motor zaradi sunka od kolesarke, ki je zavozila vanj, ni obdržal ravnovesja in je Štefan izgubil nad njim oblast ter so vse z vso silo treščili na trdo cesto. V času, ko so se li pobirali ter pregledovali poškodbe, je neznana kolesarka jadrno odbrzela s kolesom proti Beltin-cein. Najhujše poškodbe je dobil pri padcu 12-letni Županekov sin na desni nogi, kjer mu je iztrgalo meso, jjoškodbe ima tudi na glavi in rokah. Fanta je Vilagoš s svojim avtom odpeljal v bolnišnico v Soboto, oba Županeka sta se pa sama z motorjem pripeljala v soboško bolnišnico, kjer so pridržali tudi Štefana, Viljem se je pa podal sani obvezan domov z zadovoljstvom, da ni prišlo do hujše nesreče. _ Smrtni skok ii vlaka. Smrtna nesreča se je preteklo nedeljo zgodila, na železniški postaji Kresnice. 43 letna samska posestnica Terezija Pire iz Peč pri Moravčah se je mudila po opravkih v Ljubljani, Na ljubljanskem kolodvoru je vstopila v vlak, ki se do Litije nič ne ustavi, česar pa ženica gotovo ni vedela, ker je nameravala izstopil v Kresnicah. Ko je vozil vlak skozi postajo Kresnice s polno brzino, je nespametna ženica odprla vrata vagona in skočila na tla, kamor je priletela s tako silo, da je obležala mrtva. Razbila si je lobanjo. Prenesli so jo v kresniško mrtvašnico, odkoder je bil pogreb v domačo župnijo na tamkajšnje pokopališče. Mir njeni duši! Ljubljana, 24 julija Radio Ljubljana Sreda, 24. julija: 7 jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročilu — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Koračnice (plošče) 12.50 Poročila in objave — 13 Napovedi — 15.02 Pesmice za plers (Jožek in Ježek) — 14 Poro-čila — 18.30 Mladinska ura: Slovenski literarni zemljevid VII : štajerska (prof. Fr. Vodnik) — 19 Napovedi in poročila — 19 20 Nac. ura: Prva kulturna država na našem morju (Vikt. Pirnat, Ljubljana) — 19.40 Objave — 20.10 Naši izseljenci' (Milko Pirih) — 20.30 Koncert vojaške godbe — 22 Na|iojedi in poročila — 22.15 Za oddih (plošče). Drugi programi Sreda, 24. julija: Belgrad: 20 R. Straussov »Kavalir z rožo« — Zagreb; 20.30 Čajkovskega skladbe. — Bratislava: 20.30 Slovaške narodne. — Praga-Brno: 21.10 Dvorakove skladbe. — Sofija: 19.50 Verdijev »Trubadur«. -- Beromiinster: 21 Simfonični koncert. -— Budimpešta: 19.40 Puccini-jeva ;La Boheme«, — Ste ckholm-Horby: 20.45 Rimski — Korzakovljeva »Šeherezada«. — Trst-Milan: 22.10 Operna glasba. — Rim-Bari: 22 Violina. — Kodanj: 21.45 Filmska glasba. — Sottens: 21 Cesar Franckove skladbe. Belgrajska kratkovalovna postaja: Yua, Yub (49.18 m): 19.44) Poročila v slovenščini — Yub. Yug (16.69 111): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko — 3.00 Oddaja za Severno Ameriko. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-ljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. Poizvedovanja Izgubila sem črn svilen damski paleto v nedeljo ob 20 na poti od gorenjskega kolodvora do stare cerkve v Šiški. Pošten najditelj se naproša, da odda najdeno na Celovški cesti 71. p4> cbl&GVi imaniiij nnniicji,iminijiiim ^uiiunir^uunJTTnKsttOnnjicvct^Tiiai* * Evharistični kongres so imeli preteklo nedeljo m ponedeljek v Čazmi na Hrvatskem. Udeležila sta se ga tudi zagrebški nadškof dr. Alojzij Ste-piciac in bivši dubrovnižJci škof dr. Carevič, Voditelja Hrvatov g. dr. Mačka je zastopal profesor Miljutin Pa>r. Mesto je bilo izredno lepo okrašeno in se je kongresa udeležila ogromna nnožica ljudstva. Vsi govorniki 60 poudarjali pomen 1300 letnice prvih stikov Hrvatske s Sveto stolico. S kongresa, ki je prav lepo uspel, sta bili poslani brzojavki sv. očetu papežu Piju XII. in vodMelju Hrva-lov dr. Mačku. Kongres se je vj-šil v okvirju flo-vesnosti ob svetem letu za Hrvatsko v spomin 1300-letnice prvih stikov Hrvatov 6 Sveto stolico. Oba člana podzemlja sta čisto zaupala svojemu »tovarišu«. Povedala sta mu V6e podrobnosti. Umor je naročil bivši nameščenec pri Deliču, Tomo Pleša, ki jima je ponudil za umor Deliča 3000 dinarjev in obljubil, da jima bo preskrbel potrebno orožje. Naslednji dan, ko se je g. Fuis 6pet pojavil na »svetlem«, jc vse potrebno ukrenil, da bi Plešo spravil v roke policiji. Najprej so napravili zasedo s jjocnočjo obeh mo-kih, ki sta Fuisu izdala načrt za umor, pa se ni posrečilo. Nato sta dva detektiva šla zgodaj zjutraj v Plešino stanovanje in ga tam aretirala. Ko je Pleša izprevidel, da mu tajenje nič ne pomaga, jc priznal, da je res najel oba moška, da bi napadla Deliča, ki ga je opeharil za večjo vsoto denarja. Ni jima pa naročil, da bi ga umorila. Policija je Plešo izročila sodišču. * Zločinski snubač. Pustolovski Amit, 18 letni mladenič, se je nedavno podal na oglede za nevesto. Ko je prehodil veliko mest in vasi, je prišel v Tuzlo. Tam se je že po par dnevih zagledal v lepo Fati-mo in njeni pogledi so ga zasledovali noč in dan. Amit se je obnašal kot pravi snubač. Kupil je svoji izvoljeoki dragocene uhane, zapestnice in prstan. , I Vsa srečna je bila Fatima, nič manj vesel pa njen i oče, 6aj je bil bodoči zet pripravljen odkupiti od njega lepo Fatimo za več tisoč dinarjev. To dobro K3B Premiera dane al Senzacijonalna in napeta kriminalna drama ameriških tajnih detektivov! GENTLEMAN VLOMILEC (POVRATEK ARSENA LUPINA) Me vyn DougUs — Virgirija Bruce — Warren William Najslavnejši detektiv na sledu misterijoznih dejanj na potu od Nju Jorka do Pariza. Film, v katerem so vse osebe sumljive. KINO SLOGA, tel. 27-30 - Ob 16., 19. in 21. uri. * Potresni sunki na Hvam se ponavljajo. V Jel-, si, Vrbovsld in Starem gradu na Hvaru se še vedno ponavljajo potresni sunki, spremljani iz mo6n:m podzemskim bobnenjem. Posebno hud potresni sunek se je pojavil v nedeljo popoldne, vendar pa ni naredil nobene škode. V Jelšo je HI povabljen ravnatelj selsmografičncga zavoda v Belgradu Jelenko Mi- Revolucionarna epopeja z burne franc. zgodovine. Miljenec Pariza pevec DEBUREAU prvi revolucionar I. 183 i nastopa v filmu. V gl. vlogah: Gustav Griindgens, Sybille Schmitz in Tlieo Lin-gPn.---Predstave ob 1(5., 19. in 21. uri! Kino Union, telefon 22-21 — Štiridnevni izlet na Triglav priredi SPD od 1. do 4. avgusta. Planinci bodo obiskali vrh Triglava in se mimo Triglavskih jezer spustili v bohinjsko dolino. Izlet bo tudi primeren za počasne turiste. Prijave sprejema in podrobne informacije daje društvena pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1 najkasneje do sobote 27. t. m. — Obrtniška razstava v št. Vidu. Obrtniško društvo v Št. Vidu nad Ljubljano bo tudi letos priredilo tradicionalno obrtniško razstavo ki bo že sedma po številu. Posebno mizarji, ki so prav gotovo jedro šentviških obrtnikov, so se z veliko vnetno pripravljali na razstavo. Razstavljene bodo izredne lepe in številne oprave, ki bodo ponovno dokazale, da se izdelki šentviških mizarjev lahko merijo z najbolj dragimi izdelki, ki jih za nekatere moramo celo uvažati iz zamejstva. Tudi drugi obrtniki bodo na razstavi sodelovali v velikem številu. Ker je ta razstava pri nas v letošnjem letu edina večja prireditev, ki bo omogočala posredovanje med kupci in proizvajalci, je zanimanje za njo tem večje. Razstava bo odprta od 28. julija do 18. avgusta. 2e sedaj oj>ozarjamo na lo važno gospodarsko prireditev. — Nujna zadeva. Ob železniški progi i? Pra-gerskega proti Cakovcu je zadnja postaja pred Ptujem Hajdina. Prav za prav je to le postajališče, vendar z ozirom na precej velik promet, zelo važno. Hajdina je najbližje železniško postajališč« za pretežen del Haloz, za del Ptujskega polja in končno prihajajo še setn iz Hrvatskega Zagorja. Promet na Hajdini =e more čisto v miru primerjati in celo kosati s prometom mnogih postaj ob tej proo-i. Prav tako je Hajdina za vse one, ki prihajajo z vlakom v Haloze, navadno najbolj priročno in najbližje izhodišče. V Halozah |e mnogo no?psinikov vinogradov, ki niso domačini, temveč, prihajajo na svoja posestva z vlakom. Vsi u, kakor tudi večina letoviščarjev, ki priha|a|0 v Ha- PLES HA VULKANU ha;lovič, da bo pregledal potresno cono in po možnosti ugotovil vzrok potresa. * Italijanski parniki v naših pristaniščih. V splitsko pristanišče je priplul italijanski parnik »Peria«, last tržaškega Lloyda, ki bo tam naložil premog in ga odpeljal v Tist. V Stobreč je priplul italijanski parnik »Senior«, ki bo naložil za Italijo tovor laporja. * Smrt pod kolesi vlaka. V bližini železniške postaje v Karlovcu se je zgodila huda nesreča. Delavec Todor Dimič iz Gornjih Dubrav se je peljal v Karlovac. Po nesreči pa je padel iz vagona in se mu kolesa prerezala vrat in stopalo leve noge. Bil je seveda takoj mrtev. * V brezposelnega šoferja preoblečeni časnikar preprečil umor. Posebnost sodelavca zagrebških »Novosti« g. Fuisa je, da preživi, preoblečen v potepuha, cele dneve in noči v družbi potepuhov ln drugih sumljivih ljudi. Ko sc je spet povrnil, je v svojem listu vedno napisal svoje doživljaje v zanimivih sestavkih, ki jih ljudje prav radi čitajo. Te dni je g. Fuis spet napravil izlet v zagrebško podzemlje, pri čemer je odkril načrt za umor premožnega Zagrebčana in preprečil zločin. Kot brezposelni šofer preoblečen sc je Fuis pojavil nekega večera v zloglasni beznici na Parcmlinski cesti, da bi tam preživel noč. V neki sobi so spali skupaj moški m ženske. Ko so ugasnili luč, je Fuis čakal, kaj bo prišlo. Nenadoma je zaslišal, da dva moža, ki sta skupaj spala, čisto tiho nekaj govorita. Približal se jima je in ju poslušal. Oba sta se pogovarjala o načrtu za umor, z.a katerega ju je najela neka tretja oseba. Slo jc za nameravani umor premožnega zagrebškega meščana Vladimirja Deliča, lastnika nekega filmskega zavoda Se islo noč se ie Fuis spoprijateljil z obema moškima. Ta dva sta imela nalog za 'imor Deliča, ki ga pa nista hotela izvrirti, pa tudi nista vvufia, kako bi o tem obvestila policijo, da ne bi tudi sama bila osumljena. razpoloženje pa je prekrižala aretacija kavalirskega snubača. Fatimin oče je na 6vojo veliko žalost zvedel na policiji, da je Amit ukradel v Skoplju 14-000 dinarjev. Med bridkimi solzami Fatime je pqlicija zaplenila tudi dragocena darila. * Ponesrečeno ugrabljenje dekleta, klam Še-hovič in Asim Pendeš, dva kmettka fanta iz neke va6i v sarajevski okolici, sta se j>otegovala za naklonjenost ponosne Zulejke, ki je daleč naokrog znana lepotica. Islam je veljal za njenega ženina, vendar pa se je v zadnjem času Zulejka bolj zavzemala za drznega Asima, ki seveda ni bi tako bogat kakor njegov tekmec, imel pa je lepe oči in krasne bele zobe. Nedavno je udri Islam v stanovanje Zu-le;ke in jo ugrabil, da bi jo po tamkajšnji navadi vzel za ženo. Ko je nesel na rokah dekleta skoči temen gozd, ga je napadel njegov tekmec Asim, ki je Islama ranil z nožem v prsa. Tudi Islam je potegnil nož izza pasu in svojega nasprotnika hudo ranii. Oba tekmeca so morali prepeljati v bolnišnico, lepa Zulejka pa živi doma v strahu za življenje obeli fantov. * Roparski napad na profesorja v Belgradu. Preteklo soboto pozno zvečer sta v Belgradu napadla dva mlada človeka profesorja na višji pedagoški šoli dr. Miloša Moskovljeviča v njegovem stanovanju ob Karagjorgjevičevem parku in ga hudo ranila. Ta zločin je zagrešil s 6vojim prijateljem Tomo Pušincm 23-letni Nikola Vujan, poduradnik v ministrstvu za gozdove in rudnike, ki je kot član veslaškega kluba »Beograd« in kot beksar v športnih krogih dobro znan. Toma Pušn je star 21 let in ie nepoboljšljiv tat in goljuf. Celo vrsto kazni ima že za seboj. Vujan je bil njegov sošolec. Pušin, ki je bil spet v denarni zadreg«, je pred dnevi obiskal svojega prijatelja Vujana v pisarni. Vujan ga je povabil, naj spi v njegovi sobi in ker je bil to pot tudi Vujan brez denarja, sta oba sklenila vlomdi v stanovanje znanega profesorja dr. Miloša Moskov-ljeviča. Vedela sta namreč, da ima profesor vedno večjo vsoto denarja doma. Preplezala 6ta tera6o in prišla skozi odprto okno v stanovanje. Profesor, ki ga je prestrašil ropot, se je obema postavil v bran Razvil se je hud boj, med katerim je Pušin prizadejal profesorju 9 samekresem deset hudih udarcev po glavi Nato 6ta oba zbežala. Ranjeni profesor, ki je Vujina spoznal, je klical na pomoč. Policiji se jc kmalu posrečilo prijeti Vujana, njegovega tovariša Pušina pa pridno išče. Profesorja dr. Moskov-ljeviča 60 prepeljali v bolnišnico. Njegov sostanovalec Zivko Vidak je bil pred mesecem dni od neznanca napaden in smrtno nevarno ranjen. Vse okoliščine govore za to, da je tudi ta napad izvršil Vujan. * Nesreč« pri prižiganju svetilke. 17 letni Peler Dude in njegov prijatelj Milenko v Splitu sta napolnila svetilko 1 mešanico petroleja, ki sta jo snma pripravila Ker svetilka ni hotela goreti, je Milenko prilil petroleja Z močnm pokom je švignil velik plamen iz svetilke. Oba fanta sta bila v hipu podobna gorečima baklama. Peter Dude je že podlegel opeklinam, njegov prijatelj Milenko se pa v bolnišnici še bori s smrtjo. ♦ N«p»d oboroženih razbojnikov as vaiko trgovino. V Kozarevcu pri Bjelovaru so okrog pol- noči prišli s puškami oboroženi razbojniki pred trgovino Galjer «1 začeli s silo odpirati vrata, da bi zropali trgovino. Od ropota se je trgovec prebjdil in je s svojimi domačimi pobegnil na podstrešje, odkoder je začel klicati 60sede na pomoč. Razboj-niik so mislili, da trgovec kliče iz sobe in so začeli streljati skozi ckno v spalno sobo. Sosedje so prihiteli s sekirami in železnimi vilami na pomoč Galjerju. Pr tem so razbojniki ustrelili kmeta Mateja Skrebeka, nekega drugega kmeta pa so močno obstrelili. Ranjenca so pozneje prepeljali v viro-vitiško bolnišnico, kjer je kmai uumrl. Ko so kmetje videli dve žrtvi roparjev, so se umaknili in se zaprli v hiše. To so razbojniki izkoristili in popolnoma izropali trgovino, blago pa odpeljali na vozu. * Na smrt obsojeni pomiioščen. Pred kratkim smo poročali, da je bil pred okrožnim sodiščem v Varaždinu zaradi dvojnega umora na smrt obsojen Slavko Jambrek iz Radoboja pri Krapini. Sedaj je pa stol sedmorice v Zagrebu spremenil smrtno kazen v dosmrtno ječo. Jambreka bodo te dni prepeljali v kaznilnico v Lepoglavi, kjer se bo pokoril za svoje strašno dejanje. , * Strašno dejanje zblaznelega starca. Dražič Alelvšatider. bogat kmet' iž Drena pri Arandje-; lovcu, je bil že večkrat" na zdravljenju v opazovalnici za umobolne. Te dni je nenadoma zblaznel in ubil devetletnega nečaka Životnira Dražiča. Starec je pograbil puško, samokres in nož in se spravil nad domače, ki so vse raz-bežali. Zivomiru se ni posrečilo uiti in starec ga je vrgel v vodnjak. Prihiteli so sosedje, ki so malega Zivomira potegnili iz vodnjaka. Nato pa je vnovič pridivjal zblazneli starec in Živo mira še enkrat vrgel v vodnjak. Za njim je vrgel še debel kamen in tri zaklane svinje. Orožnikom se je končno posrečilo obvladati starca. Ko so pa izvlekli Zivomira iz vodnjaka, je bil že mrtev. Aleksandra Dražiča so poslali v bolnišnico za umobolne. Črna jabolka Nekemu sadjarju v Kanadi se je posrečilo, da je vzgojil jablano, katere jabolka so povsem črne barve. Meso pa je bilo prepreženo s tenkimi rdečimi žilicami. Jabolka so silno okusna. Jabolka Kanadčani silno radi kupujejo, zato pa sadjar skrbno čuva svoj »patent« črnih jabolk. Reklama na avtomobilskih obročih Neki posestnik velikanskih garaž v PUs-lnirgu v Ameriki je prišel na izvirno in učinkovito reklamno zamisel. Dal je gumijaste plašče na zadnjih kolesih svojih avtombilov luko vulkunizirati, da je bil na njih negativ reklamnega napisa, podobno kakor na štampi-1 j ah. Zraven tega je izdelal še posebno napravo, ki med vožnjo stalno maže plašč z barvo. Ko se takšen avtomobil pelje po cesti, pušča za seboj na tleh reklamno besedilo. Vsak avtomobilski vozač, ki vozi po takšni cesti, mora, ko gleda na cesto, nehote prečitati reklamo. Posestnik garaž je z učinkom te nenavadne reklume kur zadovoljen. Anekdota Ko je bil Jožef Kanz na vrhuncu svoje slave, ga je prosila neka gospa za podpis. Kanz je odprl spominsko knjigo in je na odprti strani po naključju našel n*.lednji posvetili: »Moje živl jenje umetnosti le E. Possard. »Moja umetnost življenju le Ad. Sonnenthal. Nato je Kanz. vzel pero in pod ti dve posvetili napisal: »Hudo tistemu, ki lažek Jožef Kauz. »Tiho bodi, Mihec, očka se vadi na bol ^PIIUBIUNA 1 Uprava Hubadove iupe poziva vse včlanjene ljubljanske mešane in moške pevske zbore k pevski vaji v petek, 26 julija ob 8. zvečer v telovadnici realne gimnazije v Vegovi ulici. Udeležba stoodstotna! 1 Združenje avtotaksijev in izvoščkov bo imelo svojo tradicionalno Krištofovo mašo v četrtek 25. julija ob 9 v cerkvi sv. Krištofa. Po maši bo blagoslovitev voz pred cerkvijo. Člane prosimo, da se polnoštevilno udeleže te pobožnosti in obenem vabimo sorodna društva, da se tudi udeleže naše maše. — Uprava. 1 Katraniziranje ljubljanskih cest in ulic. Pretekli teden so pričeli s katraniziranjem ljubljanskih cest, ulic in trgov v šentjakobskem okraju. Popolnoma katranizirana je Florijanska ulica, deloma Karlovska cesta, dalje Mestni trg. Dela so bila zaradi deževja močno ovirana. 1 Zanimivosti s trga. Na sadnem trgu med semeniščem in škofijsko palačo je sedaj vedno več lepih malin, ki so po 6 din liter. Prejšnji teden so bile še po 8 in celo 10 din. Maline prinašajo na trg kmečki ljudje, največ iz okolice Dobrepolj in naprej, kjer so maline prav dobro obrodile. Tam ni bilo junija toliko dežja ko drugod. Bilo je gorko in zato so maline hitreje dozorevale. Gozdne rdeče jagode, ki jih je vedno manj, so sedaj po 10 din liter. Tudi te prinašajo kmetice iz prav oddaljenih krajev. Gredo pa še vedno dobro v kup. Nekateri gurmani ljubijo posebno jagode, polite z dobro kapljico. Na liter jagod pride 1 liter vina. Dalmatinskega grozdja je vedno več na trgu. Prejšnji teden je bilo grozdje še po 24 do 26 din kilogram, sedaj je že po 14 do 16 din kg. 1 Seznani davčnih osnov ljubljanskih davčnih zavezancev, o katerih bo razpravljal davčni odbor, je razgrnjen na mestnem poglavarstvu pri vratarju magistrata v pritličju leve hiše na Mestnem trgu. Ker bo seznam razgrnjen samo do vključnega 28. julija, opozarjamo vse davčne zavezance, da si ga o pravem času ogledajo. Sedaj so razgrnjeni seznami davčnih o€nov za zdravnike, zobozdravnike m den-tiste, za notarje in odvetnike, za inženirje, arhitekte in geometre ter za brivpe in za čevljarje za druge davčne zavezance pa mestno poglavarstvo še ni dobilo seznamov davčnih osnov. 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčire. 1 Za napravo valjanega asfalta na Založki cesti je mestni tehnični oddelek že razpisal dražbo, ki bo 9. avgusta. Tako bomo torej prav v kratkem dobili vzdolž naših zdravstvenih zavodov ob Zaloški cesti tlak ter se do skrajnosti iznebili ropota in prahu. Zaloška cesta bo od Lipičeve ulice do Sušnika tlakovana z valjanim asfaltom z uporabo bitumena Shelmac, torej na način kakor je utrjena Ilirska ulica in bo urejena Gajeva ulica. Ker bi pa pri raznih popravilih tramvajske proge ta tlak morali razbiti, zato mora biti proga tlakovanja z debelimi in drobnimi granitnimi kockami, ki jih pri popravilih lahko poberejo ven in spet naglo polože nazaj. Ker bo tudi ta tlak zalit z asfaltom, tudi tramvajski vozovi ne bodo več delali tako velikega ropota in z njim vznemirjali bolnikov v bolnišnicah in sanatorjih. Naprave muld in makadamske podlage ter nabava in polaganje granitnih kock ter naprava valjanega asfalta in zalivanje granitnega tlaka z asfaltom bo skupaj veljalo okrog 700.000 din, a robniki ob cestišču in hodnikih so že položeni. Velike granitne kocke 6o že pripravljene in se bodo torej sedaj umaknile s hodnikov Zaloške ceste. Od Sušnika dalje do železniškega prelaza pa še ni mogoče tlakovati ceste, ker je tam prej treba napraviti glavni zbiralni kanal iz Mi06t, ki bo šel po Zaloški esti in 6e bo ob Hribarjevi tovarni zavil k Ljubljanici. Za tlakovano Zaloško cesto brez prahu in ropota bodo mestni občini pač najbolj hvaležni bolniki in zdravniki, prav gotovo pa tudi vse prebivalstvo te strani Ljubljane. 1 Na sodišču izgubljen denar. Na okrajnem sodišču ijubljanskem v sobi št. 36, kjer je glavna Takole je Berlin sprejemal vojake »berlinske« pisarna in kjer se poverujejo podpisi na raznih listinah in se (potrjujejo prepisi raznih spričeval in potrdil, je bila pred dnevi izgubljena denarnica s srednjo vsoto denarja. Lastnik denarnice naj se zglasi v omenjeni pisarni in dobi denar vrnjen. 1 Izpred malega kazenskega senata. Tudi na sodišče prihajajo glavni počitniški dnevi in doba kislih kumar. Včeraj so bile 3 razprave. Prvi dve sta bili kazenski zaradi nekaterih tatvin in manipulacij pri vinu odnosno državni trošarini. Bili sta preloženi, da se izvedejo še drugi dokazi. Za 11.30 uro je bila določena tiskovna pravda proti odgovornemu uredniku »Jutra«. Razprave ni bilo, ker v spisih ni izkazano, da je bilo . vabilo obtoženemu odgovornemu uredniku dostavljeno. Odgovorni urednik je namreč sedaj na dopustu. — Mali kazenski senat je obsodil že večkrat zaradi tatvine obsojenega, delomržnega mizarskega pomočnik:« Antona Malija iz Ljubljane na 1 leto strogega za-F>ora, ker je 4. aprila letos ukradel Marjanu Kosu 200 din vredno žepno uro, pozneje 8. aprila pa Jožefu Žnidaršiču in Antonu Bolhi več perila, obleke in čevljev v vrednosti okoli 2600 din. 1 Tatvine obleke. Te dni je bilo vlomljeno v stanovanje Jamnik Marije v Kriievniški ulici. Tat si je nabral lepo zalogo moške in ženske obleke. Tako je odnesel kompletno sivo in kompletno čmo moško obleko, dolgo moško črno suknjo z baržuna-stim ovratnkom, dalje črn zimski ženski plašč 6 ko-žuhovrnastm ovratnikom, moder ženski kostum, par moških nizkih čevljev, več perila, veliko srebrno Oproščen obtožbe da Je hotel tasta spraviti s sveta Maribor, 23. julija. Na okrožnem sodišču v Mariboru je zasedal veliki senat ter sodil obtoženca, ki je prišel pred sodnike zaradi nagovarjanja k težkemu zločinu. Ta obtoženec je 40 letni viničar Janez Zorko iz Cagone, ki je osumljen, da je hotel umoriti svojega tasta, ker pa sam zločina ni hotel izvršiti, j>a .je k temu nagovarjal druge ljudi. Kakor v večini podobnih primerov, je tudi v predmetnem vzrok prevžitek. Obtoženec, ki je bil prej viničar, se je priženil na posestvo. Vzel je Marijo Šamprl, hčerko imovitega posestnika Matije Šamprla, ki je bil pripravljen izročiti svoje posestvo hčerki in zetu. Leta 1938. je res prišlo do prepisa ter si je tast izgovoril odkupnino v znesku 80.000 din. Iz tega so se izcimili potem spori med mladim in starim gospodarjem. Dejstvo, da je postal lastnik velikega posestva, mu .je najbrž stopilo v glavo ter je postal zelo oblasten. Šamprl Matija, ki je sicer prepustil posestvo zetu, pa se vendar ni dal kar tako odriniti v kot ter je tudi nastopil za svoje pravice. Spori med obema so postajali čimdaije hujši ter je Zorko nekajkrat svojega tasta tudi dejansko napadel. Bil je zaradi tega obsojen že štirikrat otl okrajnega sodišča v Sv. Lenartu v SI. gor. Končno pa je bilo staremu Šamprlu vsega dovolj. Ker se zel ni držal jiogodbe ter mu ni izplačil posestva, ga je tast tožil ter pognal zemljo na boben, nakar jo je spet sam kot najvišji upnik kupil ter postal spet tako gospodar svojega imetja. Poleni pa je hotel z zetom obračunati ter ga pognati s kmetije. Zorko se je tega ustrašil ter je hotel tastovo namero na vsak način preprečiti. Zdelo se mu je najbolje, če bi tast sploh umrl. Na vse načine je poskušal, da bi tasta spravil s sveta. Ker pa sam za zločin ni imel dovoli odločnosti, je začel nagovarjati druge osebe. Najprej je nagovarjal Franca Kovačiča. Ponujal mu je 1000 din, če mu tasta ubije. Potem, ko je ta odbil, je prišel z islo ponudbo h Karolu Brun-čiču v Cerkvenjaku. Temu ,je dal na izbiro — ali 1000 din ali pa lepo kravo, če bo tast ubit. Tudi se je ponudil, da mu bo preskrbel samokres in naboje. Ker tudi pri Brunčiču ni nič dosegel, pa '.je začel iskati novega morilca. Nagovarjal je Vinka Pilingerja, naj mu tasta ustreli ter mu je razvil cel načrt, kako bi se to izvršilo na tak način, da nihče ne bi krivca osumil. Sam je nameraval odpotovati za nekaj dni od doma, med tem časom pa naj bi Pilinger starega Šamprla ustrelil. Tudi Pilinger je njegove ponudbe odbil. Med tem pa so Zorkovi načrti pronicali med ljudi, začelo se je okrog o tem govoriti in za zadevo so izvedeli tudi orožniki. • a- Pri današnji razpravi je Zorko skušal vse utajiti ter je vsako krivdo zanikal. Naglašal je, da je s tastom živel v najboljših odnošajih. Nikogar ni nagovarjal, naj bi mu tasta umoril ter je vse to le izmišljotina zlobnih ljudi. Razprava je trajala do po! 14. Senat, ki je zaslišal deset prič ni mogel priti do prepričanja, da je obtoženec kriv ter ga je po kratkem posvetovanju oprostil vsake krivde in kazni zaradi izije, ki so se (e dni z zapadne fronte vrnili domov. moško uro, ki ima na zadnjem pokrovu »liko lokomotive, žensko lisičjo bovo, uro budilko in pleteno potno košaro, v katero je najbrž vse skupaj zložil. Prav tam stanujoči Ivanki Kralj pa je tat odnesel nekaj moškega perila in drugega blaga, tako da znaša skupna škoda okrog 47C0 din. — V Kobaridski ulici pa je bila Vinkotu Pokomu ukradena temno-siva ponošena moška obleka, vredna 200 din. — Te dni je bilo ponoči vlomljeno tudi v jedilno shrambo zavoda Mladike v Šubičevi ulici. Tat je preplezal visoko ograjo in si napravil pot skozi okno. Poiskal je shrambo, kjer 6i je nabral najrazličnejših dobrot. Odnesel je več kilogamov čokolade, sladkorja, kave kakava, rozin, sliv, orehov, mandeljev, cimeta, pa tudi kozarca češnjevega kompota ni pozabil. Skoda, ki jo je napravil, znaša okrog 200 din. Iz Julijske Krajine Cedre in palme iz Palestine. Pred meseci je dospel iz Palestine v trst žid Jakob Natali. S seboj je prinesel tudi večjo množino malih ceder in palm v skupni vrednosti okrog 9 tisoč lir. V Trstu se jc srečal z rojakom, ki nosi eksotično ime Mandelbauni Benoit Baroukh di Nenaham iz Aleksandrije v Egiptu. Ta gospod se je zelo zanimal za dragocene palestinske sadike in je pregovoril svojega rojaka, da mu jih je odstopil, ker jih bo prodal po visoki ccni v Budimpešti. S cedrami in palmami je izginil tudi prijatelj Mandelbaum kot spomladanski sneg: ni ga bilo več na spregled. Po par mesecih obupnega čakanja je osleparjeni Natali ovadil nepoštenega Mandelbauma sodniku, ki pa ni mogel storiti drugega, kakor da ga je obsodil v odsotnosti na mesec dni ječe, lepih ceder in palm pa ni mogel priklicati nazaj. pomanjkanja dokazov. Državni pravdnik se z oprostilno razsodbo ni zadovoljil ter je prijavil revizijo. * m Poveljnik mesta Maribora general Mihajlo Golubovlč vpokojen. Na lastno prošnjo je bil upokojen poveljnik pehote dravske divizije in poveljnik mesta Maribora, brigadni general Mihajlo Go-luhovič. G. general 6i je v času svojega kratkega službovanja v Mariboru pridobil splošne simpatije slovenske javnosti, ki bo g. generala močno pogrešala. Želimo mu, da bi svoj zasluženi pokoj užival dolgo in v zadovoljstvu! 111 Blagoslovitev Pohorske ceste nepreklicno 4. avgusta. I'o Mariboru in okolici neki neodgovorni ljudje raznašajo vesti, da je blagoslovitev nove Pohorske ceste preložena na nedoločen čas. To ni res! Blagoslovitev se bo nepreklicno izvršila v nedeljo, 4. avgusta, kakor je bilo sporočeno. Začetek slovesnosti bo ob devetih v Reki pri Hočah. Ob desetih v gozdu pod Sv. Areliom blagoslovitev in otvoritev nove ceste, ob enajstih pri cerkvici sv. Arelia sv. maša, ki jo bo imel prevzv. g. škof dr. I. J. Tomažič. Popoldne ljudska veselica. Udeležence oj>ozarjamo, da si naj vozila za vožnjo na Pohorje sami oskrbijo, ker jih pripravljalni odbor ne bo imel dovolj na razpolago. m Proslava Anino nedelje na 1'ungartu. Mi-slinjska podružnica SPD organizira za nedeljo, 28. julija, proslavo Anine nedelje. Tega dne bo dopoldne ob enajstih sv. maša pri Anini kapeli pri Koči jx>d Kopo na Pungartu. Popoldne bo tam neprisiljena planinska zabava. m Letošnje konjske dirko se bodo vršile dne 15. in 18, avgusta. Zanimivost teh dirk je v tem, da bosta pri dirkali nastopili konjeniška šola iz Zemuna in jahalna šola iz Zagreba, ki bo poslala kompletno damsko ekipo. m Prosvetno društvo v Kamilici ponovi v nedeljo, dne 28. t. m. na splošno željo občinstva igro »Črni križ pri Hrastovcu«. m V mestu se je izgubil. V ponedeljek jx>-noči je našel kovač Franc Koren na Koroški cesti malega dečka, ki se je tiščal v kot neke hiše ter obupno ihtel. Vprašal ga je, zakaj joče, pa mu je fantič dejal, da se je v mestu izgubil. Gosp. Koren je dečka peljal na stražnico, kjer je povedal, da je doma od Sv. Ruperta v Slov. gor. ter je stal 9 let. Piše bc Vogrinec Franc ter je njegov oče viničar. Oče ga je poslal k botri, ki stanuje nekje v bližini Maribora. Fant je že večkrat hodil na obisk k botri, v jx>nedeljek pa ga je na poti presenetila noč ter se je izgubil. Pritaval je jx>tem v mesto. Policija je dečka izročila mestnemu mladinskemu domu. m Iz šale resnica. Na Kapli so se fantje med seboj poskušali, kdo je močnejši. Najbolj se je hrustil 28 letni Andrej Fišinger, ki se je naha jal doma na voj. dopustu. Našel pa je še močnejšega protivnika. ker ga je neki kovač s tako silo vrgel od tla, da je obležal z zlomljeno desnico in hudimi notranjimi poškodbami. Zapeljali so ga v mariborsko bolnišnico. m Ena roko, drugi nogo. V Sp. Zerjavcih je padla pri obiranju sadja 8 letna viničarjeva hčerka Anica Irgolič z lestve ter si zlomila levo roko. — Na Reki pri Hočah je padel na cesti 35 letni delavee Ivan Orenštajn ter obležal s strto levo nogo. Oba ponesrečenca so spravili v mariborsko bolnišnico. m Pokvarjeno vino. Ob priliki revizije je ba-novinski kletarski nadzornik pri nekem gostilničarju v Črni našel pokvarjeno, ciknjeno dalmatinsko vino, katerega je točil svojim gostom. Kletarski nadzornik je primer prijavil pristojnim ob-lastvom. vino pa so pod nadzorstvom organov fin. kontrole denalurirali. Kis, ki ga bodo iz tega pokvarjenega vina dobili, bodo prodali, izkupiček pa bo šel v korist sklada za podpiranje vinarstva. m Mlad pokvarjenec je neki 17 letni delavec iz Dobrave, ki se je danes moral zagovarjati pred sodiščem zaradi tatvine in posilstva 62 letne ženice. Tatvino je zagrešil pri belem dnevu, ko je na cesti srečal več šolarčkov, od katerih enemu je odvzel denarnico z 2 dinarji gotovine. Mladega pokvarjenca so sodniki malega senata obsodili na 6 mesecev strogega zapora, pogojno na 4 leta. ni Najdena torbica z denarjem. Paznik Franc Rebernik je našel v mestnem parku žensko ročno torbico, v kateri je bilo 44 din drobiža ter ključi. Torbico je izročil policiji. m Otroški voziček ukrailen. Iz veže hiše Go-sjK>jna 9 je odpeljal nepoznan tat 500 din vreden otroški voziček, last drž. uradnice Anice Lenger. Galicija pri Celju Radi nove maše v sosednji župniji, ki bo 28. julija, smo obhajali letos lepo nedeljo pred godom našega župnijskega varuha. 2e dolgo 6C ni obhajala ta nedelja tako slovesno kakor letos. Naš dopisnik je nsštei ljudi iz mnogih sosednih župnij. Prišlo je celo nekaj tujcev v avtomobilih. Baje je bil en avtomobil iz Gornje Savinjske doline, kjer tudi prav radi častijo našega župnijskega varuha! V6i smo leto« posebno hvaležni Bogu, da nas je obvaroval doslej večje uime in prosimo svojega župnijskega varuha, r.ni nam pomaga že tudi .-.a naprej! — Vsem obitkovalccm našega »kritega kraja kličemo: Dobrodošli! Na svidenje! Celjske novice c Polkovnik g. Delar Liberat, poveljnik 39. pp. v Celju, se je včeraj poslovil od Celja. G. polkovniku, ki si je v času službovanja pridobil v Celju mnogo prijateljev, želimo na niegovem novem službenem mestu mnogo uspehov. c Okrajni načelnik g. dr. Zobec Ivan je z današnjim dnem nastopil svoj redni dopust in ga zastopa okrajni podnačelnik g. dr. Otrin. c Not prapor mladcev ZOF, celjskega okrožja so blagoslovili v nedeljo popoldne v Mladinskem salezijanskem domu v Gaberjih. Prapor je daroval mladcem požrtvovalni prosvetni delavec in predsednik ZFO celjskega okrožja g. Vrabl Vanči, izdelala ga je gdč. Sluga Pavla. Mladci so se udeležili vcčernic, nato pa blagoslovitve novega prapora. G. Voinjak Jože, kaplan iz Petrovč, je imel ob tej priliki na lanle vzpodbujajoč govor o pomenu zastave, nakar je prapor blagoslovil. Pri tekmah je dobil nov prapor kot prehodno darilo petrov-ški odsek mladcev. Marljivim mladcem, zlasti pa njihovemu dobremu vodstvu čestitamo ob napredku! c Ob svoji 20 letnici priredi v nedeljo tvrdka Hladin v Celju avtobusni izlet v Slovenjgradec, kjer bo blagoslovitev nove kapelice, ki jo je dala zgraditi lastnica gospa Hladin Marija. c Savinjska podružnica TK Skala v Celju bo proslavila 11. avgusta na Okrešlju lOletnico svojega delovanja. Ob 10. bo na Okrešlju sv. maša za umrle člane, nato pa kratek pozdravni govor, nakar se bodo lahko udeleženci podali na bližnje vrhove. V primeru slabega vremena bo proslava v Logarjevi kapelici. Ljubitelje planin že sedaj opozarjamo na to planinsko slavje. c Nova tovarna v Laškem. G. Rudolf Dergan ima naročilo, da zaprosi za prenos obrti takoj, ko bodo počitnice na okrajnem načelstvu končane. Tako upamo, da bo nova tovarna že v kratkem v 1 obratu, čeprav še nima gradbenega dovoljenja. c Nov davčni odbor v Laškem. V novi davčni odbor so imenovani g. Trop Ignacij, posestnik, ter njegov sin Vladimir Trop, hotelir v Laškem, za trgovce g. Dergan Rudolf, trgovec iz Laškega, za referenta pa zet g. Dergana g. Simončič. Prepričani smo, da bodo objektivno zastopali interese davkoplačevalcev, ker dobro poznajo njih težave. c Cigoj Ivan, banovlnski služitelj 1. pol. skupine, dolgoletni vratar v celjski javni bolnišnici, je stopil v pokoj in je na njegovo mesto že imenovan nov vratar g. Oset Jakob iz Št. Jurja pri Celju. G. Cigoja poznajo nele v celjskem okrožju, temveč tudi drugod, saj je bil v svoji dolgoletni službi kot vratar vesten, ustrežljiv in ljubezniv ter so ga vsi radi imeli. Želimo našemu prijatelju, da bi užival svoj pokoj mirno in v zdravju! c Narodni amaterski turnir bo v Celju ob priliki proslave 201etnice Celjskega šahovskega kluba od 10, do 26. avgusta. Udeležili se ga bodo po sklepu Jugoslovanske šahovske zveze amaterji iz vse države. Na podlagi prijav posameznih klubov bo odbor izbral 16 igralcev, ki bodo nastopili v Celju. Ob tej priliki bo v Celju tudi redni letni občni zbor Jugoslovanske šahovske zveze. Celjani se za ta pomembni dogodek z veseljem pripravljajo. Pričakujemo, da se bo za turnir zanimala tudi celjska javnost, ki je vedno pokazala za kraljevsko igro mnogo smisla. Kje se bo odigral turnir, še ni določeno, najbrže pa v dvorani hotela Evropa v Celju, kjer ima celjski šahovski klub svoje prostore. c Vsega obsojanja vredno vedenje. Celjski stražniki so v pretekli noči aretirali štiri mestne pobaline — mladoletnike — skoro same 181etne vajence, ki so napadli na Masarykovem nabrežju in na Cesti na grad več ljudi in se jih dejansko lotili. Nek emu pisarniškemu slugi so prizadejali nevarno poškodbo na glavi, nato pa zbežali. c Truplo utopljenega Melharja Jožeta so naili. Pred dnevi smo poročali, da je 28letni delavec v Westnovi tovarni, ki se je nahajal v Mariboru na orožnih vajah, pri kopanju v Dravi utonil. Njegovo truplo so sedaj našli pri jezu na Fali in so ga včeraj prepeljali v Celje, kjer je bil ob 6. zvečer na mestnem pokopališču pogreb. Naj v miru počival Trbovlje Petindvajsetletnica mašniltva dveh zaslužni! duhovnikov. Danes pred 25, leti sta bila v mašnika posrečena tukajšnja duhovnika g Zmavc Jože in g Gorogranc Martin. Oba delujeta skoro ves čas i trboveljski župniji med rudarji, ki se šteje ena izmed najtežjih v lavantioski škofiji. Saj ni lahki imeti posla dnevno s tolikovrstnimi ljudmi, kot so • našem industrijskem kraju. 3ato ne bo odveč, di 6e ju na tem mestu spomnimo in na kratko orišemi njuno delo in zasluge, ki sta si jih pridobila za nai kraj. G. Žmavc je bi premeščen iz Rajhenburga, nje govega pravega mesta, v Trbovlje še v svetovni voj ni. Takratni časi in ljudje so bili razburkani, nič ■ bilo stalnega. Z vso svojo mlado silo se je prij« dela najprvo na prosvetnem polju. In ko so bil društvene razmere urejene, je zagrabil v zadružn gospodarstvo. Ves ustroj je prekrentl na pota, ki s pokazala, da n:6o zgrešena. V kratki dobi so se prosvetne in gospodarske organizacije tako razvile, da je bilo treba postaviti nov Dhištvcni dom. Se ni bil s tem gotov, že je ustanovil stavbinsko zadrugo »Dom in vrt hiš, ki so v kras Trbovljam. Cesta od Španca do stare občine je njegovo delo. Mučil se je in moledoval več let, da eo to prepotrebno cesto zgraddi Trboveljščica od trga do pokopališči 6e je regulirala po njegovi zaslugi. Pa saj ni mogoče vsega navesti, kar je naredil , bilo bi preobširno; za vse svoje požrtvovalno delo pa- žanje večkrat nehva-ležnost Koliko jx>tov je pa napravil za občine, ne bo nikdo vedel, gotovo je to, da ga vidiš V6ak teden v Ljubljani ali kje drugje, ko moleduje za 6voje prošnjike in to vse brezplačno, na svoje stroške. Za zasluge je bil odlikovan z redom belega orla. V Trbovljah je nameščen za kateheta na deški ljudski šoli. — G. Gologranc je prišel eno leto pozneje v Trbovlje iz Slov. Bistrice, kjer je bilo tucfi njegovo prvo mesto. Tu deluje sedaj po župnrkovi smrti kot rovizor naše velike in težke župnije. Kakor g. mavc tako je tudi g. Gorogranc imel težko delo v cerkvi kakor tudi pri prosveti Pa kaj ne doseže on, ko ne odneha, magari če vse popoka. Od zjutraj do pozne noči jja vidiš pri delu, sedaj tu, drugič tam. Posebno priljubljen jc pri mladini, katero je večino vso on vzgojil ali v šoli ali pri prosvetnih organizacijah. Kakšne uspehe smo imeli pod njegovim vodstvom, vemo samo Trboveljčani, saj je pri delu neutrudljiv. Drugače ga jc pa sama skromnost in ponižnost in poznan je, da ima veliko usmiljenje do našega rudarja in krnela. Krivice ne more trpeli. In koliko je storil v časi božjo že sedaj, ko jc pro-vizor. Zupnijtko pokopališče je popolnoma prenovil, nakupil več masnih plaščev in drugih potrebnih stvari, v župnijski pisarni vlada red; v kratkem dobimo nove, moderne spovednice in po njegovi zaslugi ge bo letos marsikaj popravilo, kar jc že odobreno. In ko končamo ta skromni sponvn na zaslužena tfo-sjjoda, jima želimo, da bi nam ju Bog ohranil v Tr- U-..tJ-U ________*i..l|__t--r inteziteti umetniškega izživljanja kaže preustvarjalno dinamiko nosil-cev-interpretatorjev opernih del. Operno gledališče mora biti visokovreden posredovalec med avtorjem in sprejemajočim poslušalstvom: s skrbno in močno umetniško interpretacijo v dramatsko-glasbenein smislu mora nuditi človekovemu duhovnemu jazu zudostilve v izka: nju i>o glasbeni in dramatski lepoti. Zato nosi veliko odgovornost za uspešno in plodno delovanje. ki naj človeka dviga k čim višjemu, lepšemu plemenitemu, po čemer človeka žeja. Po programu domače in tuje literature sodimo kulturno-politično usmerjenost, po kvaliteti reprodukcije estetsko kulturo, po številnosti obiska pa uspeli in s tem združen učinek sprejemanja in dojemanja poustvarjene umetnine, skratka, smisel in stopnjo muzikalnega pojmovanja in kulture sprejemujočih. Ob sklepu glasbene sezone ponavadi radi obrnemo pogled nazaj na dogajanje v našem glasbenem življenju. Ozrimo se in poglejmo tudi na delo našega opernega gledališča. Predvsem moramo z veseljem naglasiti, da je naša sicer skromna operna literatura obogatela ■/. novim delom. ki ga je uprizorilo gledališče proti koncu sezone. Poleg novejših domačih del, ki so bile uprizorjene |K> vojni, to so Rista Savina »Lepa Vida«. »Gosposvetski san«, »Voj-vodova oporoka«, Hugolina Sattncrja »Tajda«, Marija Kogoja* Črne maske«, Slavka Osterca »Tri enodejanke« ter Matije Bravničarja »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, se je pojavila nova operna tvorba dr. Danila švare »Kleopatra«, menda med temi najdragocenejša tovrstna umetnina, ki odlikuje skladatelja od ostalih, posebno še po smiselni in vzorni instru-mcntaciji. Prepričan sem, da 1*> naše občinstvo kmalu znalo dojeti in osvojiti muziko, ki sloni na novejših dognanjih tvorbenih sredstev. Take niuzike vsaj večina poslušalstva še ni vajena; nanj učinkuje na prvi mah le kot presenečenje, delo sprejema zaenkrat le bolj kot interesantnost kakor pa. da bi nanj učinkovalo umetniško prepričljivo. Kljub ugotovitvam že v svojem poročilu ob priliki prve re-prize se ne morem otresli inisli in prepričanja, da ima delo v sebi nekaj močnega in estetsko učinkujočega v veliki meri, kar bo v vestni predelavi dalo delu trajno vrednost. Uprava gledališča pa je imela prav, da je vendar postavila na oder to domače že dolgo prej obljubljeno delo: saj imajo avtorji, ki se ukvarjajo na tem glasbenem področju, edino mesto, priliko in možnost, da lahko motrijo lastna dela na odru z oboje, inuzikalne in dramatske strani in tem lažje ugotavljajo odlike in hibe S tem je podana možnost temvečje avtokritike na eni strani, na drugi pa prilika in pobuda za plemenito tekmovanje in s tem združeno pospešeno ustvarjanje. Z delom človek napreduje in ustvarja, ob drugih stvaritvah pa nehote meri svoje zmožnosti in se skuša dvigniti višje: ob napakah, ki jih zasledi v lastnih ali delih sovrstnikov, pa se uči in polagoma opušča marsikaj manj dozorelega in nadomešča z boljšim, umetniško nujnejšim. Pri uprizarjanju domačih del pa se vzbudi zanimanje tudi pri obiskovalcih operne hiše. Naše poslušalstvo je zasidrano v dela starejših avtorjev, ki jih vsaj po večini smatra za ne-kam edino dovršene in dognane umetnine, ki so sicer zares visoko vredne in nekatere predstavljajo naravnost maksimum sile stvarjalno-sti človekovega duha. toda le pri tem ne smemo ostati: tudi gledališče mora nuditi svojim obiskovalcem novejše tvorbe bodisi iz tuje, bodisi iz domače literature, če nam kdo kaj ustvari, da ne bo šel čas preko poslušalstva, da peščica ljudi, ki si pri nas prizadevajo v glasbeno snovanje unesti novo gradivo, ne ostane osamljena, da ne obleže njihova dela ? mizni-cah ali da temu ali onemu morda ne zastane pero iz malodušja. dasi bi drugače lahko marsikaj dobrega in kvalitetnega napisal, če ne takoj pa pozneje. Kajti brez samošolanja ni napredka kljub vsemu formalnemu znanju in priučnosti. Sicer more umetnina nastati le iz močne notranje duhovne napetosti, toda kvaliteta del se dviga z rastočo estetsko profinje-nostjo, ki jo budi dozorevanje v opazovanju in avtokritiki ter podpirajoča roka kritika-esteta, kar skupno vodi k napredku. Že neglede na prejšnje pripombe, ki se tičejo glasbene vzgoje občinstva v »mislil nuje po programu novejših del jc za napredek in rast domače operne literature zelo potrebno, da operno gledališče resne avtorje podpira v njihovih intencijah in delu, jim daje možnost, da plasirajo svoja dela. da s tem tudi kolikor toliko zadoste in uresničijo stremljenje domačega intelektualne ga živi ja: čimbol j olmgatiti do sedaj skromno lastno gledal iško-glasbeno umetniško panogo. Za domača dela je treba posvetiti vse moči in dane možnosti, predvsem za novejša: ako naj delo doseže učinek in doživi uspeh pri publiki. Tega so se tudi uprizorite! ji »Kleopatre« zave dali in v tem smislu .storili vse. tako dirigent 7.1>orovodja. režiser in sploh celoten operni an sambi. Zadnja leta je bilo velikokrat opaziti, da je poslušalstvo znalo osvojiti in globl je dojeti tudi najbolj moderno pisane stvari, kadarkoli so bile skrbno naštudiiane in dobro izvedene. Zdi se mi namreč, da se j-' v zadn jih letih estetski čut med našim glasbenim občinstvom. ki ga sorazmerno na številčnost prebivalstva v Ljubljani ni malo. tako zaostril, da ne prenese več površne izvedbe Ako namreč premotrimo celotno glasbeno življenje pri nas v preteklem letu. ki je morda doseglo višek tako po številnosti glasbenih prireditev, zbor-skih, solističnih, posameznih instrumentov. njihovih setav ter skupin in opernih uprizoritev, se nam je na prvi pogled čuditi, da so bile dvorane razen rlveh ali treh izjem vedno polno zasedene. Vsekakor se mi zdi in postaja vedno b„|j jasno, da v tein tiči vzrok visoke kvalitete izvajanih del in izvajanja samega, kar morajo /last! domači glasbeni faktorji upoštevati in sc potruditi, da vsaj ta nivo vzdrzimo, da ne zapademo zopet životar jen ju kakršno je še par let nazaj ubijalo vsako veselje celo glasbenim prizadevnikom Mer faktorje spada seveok. v St. Vidu pri Ljubljani, Terškan Štefan kanonik v Novem mestu. Zabret Valentin, č. kanonik, dekan v št. Vidu pri Ljubljani, Zorko Franc, župnik v Kamni gorici. — Umrli pa so iz te vrste: Čop Anton, kaplan v Boh. Bistrici. Plahutnik Janez, župnik v Motniku, Rebol Franc, profesor na šk. gimn. v Št. Vidu, Skubic Anton. duh. svetnik dekan v Ribnici, Suš-nik Matej. duh. svetnik, župnik v Rovtah, ter redovniki: p. Raiko Kutjjnek iz križniškega reda, p. dr. Regalat Čehulj, bivši provincijal, p. Akur-zij Križan, evardijan v Samoboru in p. Aleksander Vavpotič, orgauist in pevovodja na goriški Kostanjevici. Bojišče v Sudanu bo odločilo najvažnejša vprašanja britanskega in italijanskega imperija v Afriki revizije v Afriki. S to vojno hoče Italija prenesti novi evropski red tudi na črni kontinent. Novi red na črnem kontinentu pomeni z drugimi besedami povratek nemških predvojnih kolonij in zavarovanje italijanskega imperija na kopnem in na morju. Po nemškem pojmovanju se je Italija na tem sektorju vojnih operacij poprijela velike kolo- nialnn.nnliii^tis mteita ls< nn< j bfitsnski jlll" njegovo pro- nialno-politične misije, ki naj pogodi britanski imperij v njegov najvažnejši del, v n|> „___ stra-no afriško posest, da bi tako prišlo do upo"sta- -------- r--——— f-"* i-»»w uu upuoia- vitve ravnotežja evropskih sil v Afriki, ki da ga je porušila Anglija s svojim protievropskim ipe-rializmom na škodo Portugalske, Burov, Francije, Belgije, Italije in Nemčije. Za to teritorialno revizijo je zavzetje Kassale svetovno-političnega pomena. Temeljna razlika med boji na libijsko-egiptov-ski meji in med boji na sudansko-egiptovski meji je jasna: na libijsko-egiptovski meji so vojaški položaji Anglije na ozemlju države (Egipta), s katero Italija ni v vojnem stanju in se tudi ne želi z njo bojevati; v Sudanu pa ima Italija neposredno pred Kulturni festival železarskih Jesenic Na športnem igrišču K. I. D. pod Možakljo bo v dneh 10. in 11. ter 17. in 18. avgusta t. I. kulturni festival, pri katerem sodelujejo uslužbenci pri K. I. D., člani prosvetnih, telesnovzgojnih in športnih organizacij na Jesenicah, Javorniku in Koroški Beli. Spored festivala je sledeč: Sobota, dne 10. avgusta 1940: 17.45 Fanfare. 17.50 0. Župančič: »Kovaška« — zborna dekla-macija. 17.55 Slavnostna otvoritev, dviganje državne zastave in nagovor tehn. ravnatelja g. dr. inž. H. K1 i n a r j a. 18.00 Telovadni nastop. Sodelujejo sodelavci, včlanjeni v telovadnih društvih »Sokol« in Fantovskih odsekih z Jesenic in Slov. Javornika-Kor. Bela. 20.00 Uprizoritev narodnega igrokaza »Plavž«, ki ga je spisal naš pisatelj-sodelavec France Klinar. Izvajajo sodelavci, igralci, pevci in godbeniki prosvetnih društev z Jesenic, Ja-vornika ln Kor. Bele. Nedelja, dne 11. avgusta 1940: 9.00 Sv. maša na športnem igrišču K. I. D. Pri obredu igra godba Krekovega prosvetnega društva z Jesenic. •10.00 »Gorenjska kmečka ohcet«. - Prikazovanje narodnih običajev in narodnih noš ob sodelovanju sodelavcev iz Javornika, Jesenic, Koroške Bele in okolice. Po ustmenih izročilih starih Gorenjcev in Gorenjk priredil naš sodelavec France Klinar. 15.00 Pevski in glasbeni koncert. Sodelujejo pevski zbori in godbe na pihala z Jesenic, Javornika in Kor. Bele. 18.00 Orodna telovadba telovadcev in telovadk. 20.00 Zaključek glasbenega in prosvetnega festivala ob petju slovanske pesmi »Hej Slovani«. Pojejo združeni pevski zbori. Sobota, dne 1?. avgusta 1940: 15.45 Otvoritev II. letnih športnih iger K. I. D. 16.00 Tek na 3000 m — seniorji. .16.10 Met krogle — seniorji, juniorji, dame. 16.20 Skok .v višino — seniorji, juniorji, dame. 16.50 Tek čez zapreke 110 m — seniorji. 17.00 Troskok — seniorji, juniorji. 17.30 Dviganje uteži. 18.00 Koncert godbe Krekovega prosvetnega dru štva z Jesenic. 20.00 Boksarski nastop med sodelavci K. I. D. in Bate, Borovo. — Reproduciran koncert. Nedelja, dne 18. avgusta 1940: Dopoldne : 8.00 Predtek 100 m — seniorji in juniorji. Met diska — seniorji, juniorji, dame. 8.30 Tek 200 m — seuiorji, juniorji. 8.45 Skok v daljino — seniorji, juniorji, dame. 9.00 Tek 800 m — seniorji. 9.20 Met kopja — seniorji, juniorji. 9.30 Finale teka na 100 m — seniorji, juniorji. Skok s palico — seniorji, juniorji. 9.40 Tek na 60 m — dame. 10.00 Štafeta 4X100 m — seniorji, juniorji. 10.20 Tek na 1500 m — seniorji. 10.30 Štafeta 4X60 m — dame. 10.40 Nogometna tekma juniorjev — Jesenice :Ja-vornik. Popoldne: 14.00 Vlečenje vrvi med posameznimi posadi obratov Jesenice :Javornik. 15.00 Tekma v odbojki ali table-tenisu. 15.30 Nogometna tekma 01d-boy KID : Industrija Kranj. 16.00 Nogometna tekma KID. Nasprotnik: industrijski klub, ki še ni znan. — Po končani tekmi razdelitev nagrad in zaključek iger. Pri popoldanskem sporedu igrata v odmorih godbi jeseniškega »Sokola« in »Kovinarska« izmenično koncertne komade. Vstop k festivalu za občinstvo prost. Skozi Sudan teče najvažnejši del železniške proge Kairo-Kaplandija, katere posest je za gospostvo v Afriki odločilnega pomena. Ko je Kitchener s pomočjo Egipta iztrgal Sudan iz rok mahdistov, so Angleži napravili iz njega »kondo-minij« v katerem naj bi delili oblast z Egiptom, toda v resnici so obdržali vso oblast zase. Ko se je leta 1922 hotel kralj Fuad imenovati »kralj Egipta in Sudana«, so Angleži proti temu ostro protestirali in Fuad se je moral zadovoljiti samo z naslovom »kralj Egipta«. Sudanska kriza je dosegla svoj vrhunec z umorom britanskega generalnega guvernerja sira Lee Stacka leta 1924. To priložnost so Angleži porabili, da so prisilili Egipt, da se je odrekel svojih že itak bornih pravic v Sudanu. Poslednji egiptovski vojak je moral izginiti iz doline gornjega Nila. Leta 1930 se je dogovor glede sudanskega vprašanja med Anglijo in Egiptom ponovno izjalovil, šele leta 1936 je Anglija pod pritiskom italijanskih uspehov v Abesiniji postala popustljivejša, tako da je tega leta prišlo do nove r>ogodbe, ki je ustvarila iz Sudana »fiktivni kondominij«, toda tako, da »nobena stvar v pogodbi ne prejudicira vprašanja o suvereniteti nad Sudanom«. Vprašanje Sudana je torej še nadalje ostalo odprto ter ga je mogoče formalno vsak trenutek znova načeti. Ker je Italija dobro spoznala vlogo in pomen Sudana v notranjosti britanskega amperija, lahko povsem razumemo italijansko akcijo proti Sudanu, ki je tako postal bojišče v borbi evropskih velesil. Vojaške akcije pa spremlja tudi intenzivna politična priprava. Po italijanskih poročilih imajo Sudanci mnogo realnih razlogov, da pričakajo Italijane kot svoje prijatelje. Italijani, ki posedujejo rodovitne predele okrog izvira Modrega Nila, imajo s tem v svojih rokah ključ prehranitvene možnosti Sudana, ker bi odvajanje vode iz jezera Tsana proti vzhodu smrtno pogodilo rodovitnost Sudana. Prebivalci Sudana pa nikakor niso pri volji, da bi Angležem na ljubo tvegali glad. Dosedanji uspehi italijanskih čet v Sudanu — pravijo v Rimu — že dokazujejo, kako zgrešeno je bilo mnenje in pričakovanje zapadnih velesil, da Italija ne bo mogla in znala braniti svojega mladega imperija. Znameniti Fochev jedilni vagon, v katerem je bilo že dvakrat podpisano premirje med Nemčijo in Francijo. Glasba Cerkveni Glasbenik 1940., št. 7-8, ki je ta mesec izšel, ima sledečo vsebino: Dr. A. Dolinar: Pregled slovenske cerkvene glasbe (III.); Karel Bezeg (Carlo Beseggi): Rojstni kraj sldadatelja Jakoba Petelina-Gallusa; dr. Alojzij Merhar: Slomšek za ljudsko petje in cerkveno glasbo; dr. France K:mo-vec: Ljudsko petje; Nove orgle v Marijancih in v Sv. Križu pri Litiji (dr. Fr. Kimavec) Iz odbora Ce-cilijanskega društva v Ljubljani; Koncertna poročila (St. Premrl); Dopis iz Gorice (Vinko Vodopi-vec); oglašene in ocenjene so nove slovenske skladbe: Svete pesnice, uredil Vinko Vodopivec, Štirinajst odpevov za litanije Srca Jezusovega (zložil Fr. Kiroovec. Pozdravljena kraljica (Marijine pesmi za mešani ebor, zložil dr. Fr. Kimovec), Tema * varijacijami za klavir, zložil Stanko Premrl, Otroške skladbe za klavir I., zložil Srečko Koporc; Razne vesti; Naše priloge; Listnica uredništva in uprave. —■ V glasbeni prilogi so izšle: Zdrava Marija, moški zbon, zložil Stanko Premrl; Pritecite, o kristjani, mešani zbor z orglami, zložil f Emil Hochreiterl Oce nag, v ljudekem tonu, zlažil Lojze Mav in Ave, o čista ti, zložil Anton Jobst. — Cerkveni Glasbenik izhaja šestkrat v letu v dvojnih številkah in stane z glasbeno prilogo 40 din, za dijake in šole 25 din, za inozemstvo 60 din. Glasbena priloga 7.-8. številke v obsegu štirih strani se dobi po 1 din izvod Uredništvo: Ljubljana, Pred škofijo 12. Uprava: Pred škofijo 4. Delavci nemške organrjacije »Todt« popravljajo ceste v porušenih predelih Francije. Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto začetkom novembra (940. šola ima dva oddelka: Letno in zimsko šolo. Letna šola traia eno leto, zimska pa dve zimi po 5 mesecev. To zimo, ki pride, se vrši II. tečaj zimske šole. Letos se torej sprejemajo učenci samo v celoletno šolo. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu). kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na domači kmetiji. Lastnoročno spisane prošnje, kolkovane z banovinskim kolekom za din 'O-— je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu čimprej, najkasneje pa do 10. septembra t. 1. Prošnji je 'priložiti: L Krstni list. 2. Domovnico. 3. Zadnje šolsko spričevalo. 4. Spričevalo o naravnosti o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake šole. 5. Izjavo staršev odnosno varuha (banovinski kolek za din 4.—), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja (šolnino). Zavezati se morajo tudi, da bodo plačevali šolnino do konca šolskega leta, če bi sin ali varovanec brez opravičenega razloga predčasno zapustil zavod. 6. Listi, ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo (podporo) iz javnih sredstev, morajo priložiti obvezno izjavo (banovinski kolek za din 4.—) staršev ali varuha, da bo njih sin odnosno varovanec ostal na domači kmetiji, v nasprotnem sličaju pa, da povrnejo sprejeto podjjoro iz javnih sredstev zavodu. 7. Uradno jx)trdilo občine: 1. Koliko je posestvo veliko (v hal. 2. Kolikšen je predpis direktnih davkov. 3. število družine, posebej koliko je še nepreskrbljenih otrok ter event. druge družinske razmere. 4. Koliko redijo konj, goveje živine, prašičev. Starost najmanj 16 let in najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po šolskem zdravniku. Mesečna oskrbnina znaša od din 350 do din 100 po premoženjskih in družinskih razmerah prosilca in plačuje mesečno v naprej. Prosilci za banovin«ko znižano mp »aka bnieda I din; teultovanjakt •Klasi t din Debelo (lukanc naalovn« besede ie rafunajo ivojno. Najmanjši ••■»nitk (a malt orla* U din. • Mali MTlaal m pMAuJeJ« tako] pri naroČilu. • Pri »Klanih reklamnega EnaAaJa n raAuna enitkolnnaka. I mm tIkoIii Mtltu rrattea po I din • Za pismen« odcovor« (led* uallb oclaaov treba prllntlU anamko. ilužbodobe 10 1 "BBEoKlS jftffffl 331 Damska šivilja perfektna, so priporoča cenj. damam za delo na domu. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Solidna cena« št. 10852. Absolventka trgovskega učlltšča ln meščanske šole z odliko, močne tn zdrave postave, prosi za primerno službo. Nastop lahko takoj. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Triglav« 10446. Absolvent trgovskega učilišča, z odličnim uspehom in štiriletno gimnazijsko pred-izobrazbo, želi službo v pisarni večjega podjetja, trgovini alt v denarnem zavodu. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10788. Krojaškega pomočnika za vulike komade, sprejme takoj Petrovčlč Avgust, Tabor 4, Ljubljana. Šoferja sprejmem začasno k tovornemu avtomobilu. Fr. Juvan, Sred. Gameijne 20 Jelonoša z znanjem slovenskega ln nemškega jezika - se sprejme v restavracijo. -Ponudbe na naslov »Kazina«, Jesenice. Gospodična katera obvlada nemščino, se sprejme k 6 letnemu fantku k slovenski rodbini v Belgradu. Pismene ponudbe v upravo »SI.« pod šifro »Beograd« št. 10871. Oglas licitacije Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu bo imel v svojih prostorih v Mihanovicevi ul. 3 dne 10. avg. 1940 ob 11 prvo javno ofertalno licitacijo za izdelavovseh del pri insta-lac ji centralne kurjave, za pripravo tople vode in za sanitarno opremo uradove zgradbe Okrožnega urada za zav. delavcev v Banji Luki. Podlage za sestavljanje ponudb se lahko dobe dnevno pri tehničnem odseku Osr. urada za zav. del. v Zagrebu, Mihanoviceva ul. 3 Zagreb, 18. julija 1940 Osrednji urad za zavarovanje delavcev St. 30614-40 ____ Sirarskega mojstra ali pomočnika sprejmem takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Lo rosni re-flektantl« 10840. Mizarske pomočnike sprejme v stalno službo pohištvo Gluhak, Brezovica, zaloga Ljub Florjanska 10. Upokojenca ka v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Trajno mesto« št. 10761. H Lokomobilo 75 ln 30 HP, iz leta 1920, v garantirano brezhibnem stanju, proda Parna plia-na, Velika voda, p. Črni Otroški kotiček 1 Lug pri Delnicah. II TTiTBI m Uradnico zmožno vseh pisarniških del, z znanjem nomščlno, po možnosti s sliko, sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod št. 10843. Kuharico prvovrstno, za boljšo restavracijo, sprejmem takoj. Plača dobra. Stara do 30 let. Ponudbe s sliko v upravo »Slovenca« pod »Restavracija« 10872. Lesni manipuiant žagovodja, dobi službo. -Predpogoj: poštenost ln treznost, znanje, kavcija, rlača po dogovoru, stanovanje prosto. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zmožen predpogojev« št. 10845. mmrn Dva tovorna avtomobila prvovrstne znamke, v zelo dobrem stanju, za vsako ceno naprodaj. Strojna delavnica, Ljubljana, Sv. Petra cesta 85. Ženitbe Starejši trgovec obrtnik, poroči žensko z nekaj denarja. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod šifro »Točni naslov« št. 10856. Parcela 620 m', v Vižmarjlh, ob železnlct, pri banovinski cesti, z vodnjakom — po ugodni ceni naprodaj. -Franc škoflc, Jarnikova št. 11, Bežigrad. Gostilniška hiša z lepim posestvom okrog 8 oralov zemlje, z vinogradom, arondlrano, ob glavni cesti, pri železniški postaji, letovišče, v bližini Celja, se zaradi družinskih razmer ugodno proda. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12. Parcele prodam v centru St. Vida, ob drž. cesti ln tramvaju, v Vižmarjlh, pod klancem, poleg Škofijskih zavodov sv. Stanislava. -Zelo ugodna lega za trgovino, obrt, vile vekend ln male hišice. Vižmarje št. 78, nasproti mizarske zadruge. Stanovanja ODDAJO: Stanovanje oddam s 1. avgustom v najem. Ižanska 46t Do-linšek Josip. Dvosobno stanovanje parketirano, v bližini magistrata, oddam za 600 diu mesečno. Naslov v upravi »Slov.« pod 10854. Licitacija Jugoslovanski čelik a. d. v Sarajevu razpisuje licitacijo za zgradbo poslopja električne centrale v Brezi. Ponudbe za to poslopje je treba vposlati najkasneje do četrtka, dne 22. avgusta 1940 do 12. ure Nabavnemu oddelku Jugoslovanskega čelika a. d. v Sarajevu (palača Hipotekar-ne banke). Vsak ponudnik mora do 11. ure istega dne pri blagajni Jugoslovanskega čelika položiti kavcijo, ki znaša 5°/e (pet od sto) od ponujene vsote. Kavcijo je treba plačati v denarju ali pa v drž. papirjih v vrednosti po borzijanskem kurzu. Proračunska vsota znaša 13,000.000 din (trinajst milijonov dinarjev). — Načrti in proračun se morejo dobiti v tehnični pisarni Jugoslovanskega čelika za vsoto 1000 din (tisoč dinarjev). Ta vsota pa se vrne onim podjetnikom, ki bodo vložili ponudbe. Sarajevo, dne 22. julija 1940. Jugoslovenski čelik a. d. generalna direkcija Sarajevo Pavel Reller: 15 Muzikantje Zopet moram priti k pameti. Laliko je reči: >0 pojdi brž odtod in ne oziraj se nazaj.c kdor bi zmogel, kdor bi zmogel. Muholovec, nekoč sem te smatral za skritega genija, sedaj pa vem, da si osel... »In ne oziraj se nazaj!« Muholovec, ti nisi pri pameti. Saj to vendar ne gre! Grad se imenuje Ilubertus in nji je ime Krimhilda. Seveda, naravno, — ker me pač nobeno drugo ime ne bi moglo spri viti tako iz uma. Prav za prav bi se moral hudovati nanjo ker je resnično čarovnica. Prav za prav, da. da, prav za prav — »Orel« je kriv, zakaj pa pošlje ravno mene v ta presneti grad »pobirati?« »Ker se znam najboljše obnašati.« Taka neumnost! — obnašal sem se kot tepec. Toda temu je bilo krivo pobliskavanje las in oči. Kdo bi mogel to vzdržati? Govorili sta z menoj ona in še neka druga. Kdo sem, je hotela vedeti. Rekel sem: »Ne vem.« Obe sta se zasmejali. Lahko, se je smejati, a jaz res nisem vedel. In pripovedoval naj bi jima kaj. Pa sem reke : »Nimam časa« in odšel. Potem sem se zopet vrnil: »Pa imam vendar čas.« In sem pripovedoval o studenčku in čebelici in pomladnem hrepenenju in o Čermaku in Muholovcu in nazadnje sem rekel, da nisem resničen muzikant in napravil prekanjen obraz. Gledali sta me in se včasih smejali, včasih pa bali; najbrže sta mislili, da v moji glavi ni vse v redu. Nazadnje sta mi hoteli podariti to-lar al< kaj. Pa sem ji rekel- »llvalu za dar, ne želim denarja, bilo mi jc visoko plačilo, da sem vas smel videti in govoriti z vami.« Zardela jc, a ona druga je zavreščala. Jaz pa sem -sel. »Orel« se je jezil, ker me tako dolgo ni bilo in vprašal po denarju. Rekel sem: »Ga nisem vzel.« Zato sem prejel brco. Kar ubežati sem hotel. Drugo jutro sem v krčmi ukradel gosli, a jih kmalu prinesel nazaj. Z njimi sem se splazil na grad in splezal čez ograjo. Spet je sedela v uti — sama. Stopil sem v grm španskega bezga in zaigral. Spočetka se je prestrašila in hotela zbežati; pa sem jo priklenil na mesto s svojo igro — tudi jaz znam nekoliko čarati. Ves čas je zrla s svojimi modrimi očmi predse in nekaj ji je kanilo s trepalnic, pa ne vem, je bila to kaplica rose ali solza. Ko sem nato stopil iz grma, je prestrašeno odbrzela. še dve tiri sem stal tam — potem sem odšel. In tovariši so me vzeli s seboj — kam drugam. V juniju. Kraj ceste, pod cvetočo lipo, v mehki in hladni travi meti cvetočim regratom in marjeticami najde truden muzikant prijetno ležišče. Vse tiho — zdi se ti, da slišiš, kako se odpirajo cvetni popki in kako čebelice srkajo meri iz cvetnih čas. Krepki duh sena plava v toplem ozračju in se spaja z vonjem lipovega cvetja. Iz dalje se sliši poldanski zvon; a ne dolgo, mežnar je truden. Godec mežika navzgor. Zeleno vejevje in modro nebo je nad njim. V lahnih tresljajih valovi ozračje okrog njegn in mu utruja oko — veka se mu zapre... In sanja — sanja o njej. Sanje so dobrotne; ponosna vila poroči ui>ogega muzikanta in kapljica, ki je padla nekoč iz njenih oči, je velik diamant, ki jima prinese bogastvo. In sledi veselje in sreča, zlato in blesk Tako sanja muzikant. Tiho maje lipa z glavo in stresa bele cvete nn sanjača. Ko se prebudi, je ves pokrit z njim. ln si misli, da je lipovo cvetje nenavaden okras in da je lipa, ZAČARANI GOZD (251) Tudi mali prinček Je imel kaj začuden obrazček. Vse to ga je tako preplašilo! Zadnje čase so se godile tako čudne reči z njim. (252) Tako sta strmela obadva. Prav za prav so bili trije. Kajti tudi Pucek se je hotel pokazati. Vsekakor je hotel kaj več zvedeti. S Peterčkom sta bila takoj najboljša prijatelja. Z glavo se je zaletel vanj, kar se je prinčku zdelo zelo ljubko. QSS3IIV 5 SI LAHKO KflOeVEZNO Milim pni IGM.VOK' IJUBUANA. TAVČARJEVA J I Špecerijska oprava pult, stelaže, tehtnica ln zaloga — zaradi opustitve trgovine, ugodno naprodaj. Ljubljana, Celovška cesta 89. Damsko in moško kolo prvovrstne znamke, popolnoma novi, za Izredno nizko ceno naprodaj. Gostilna Rozman, Sv. Petra cesta 85. VINA Centralne vinarne v Ljubljani bodo zadovoljila VaSe pivce najbolj I TELEFON STEV. 25-73 R akno Gumbnice, gumbe, plise, monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši Matek & MikeS Ljubljana. FranOSkanska ulica nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. deta naši podružnici na Miklošičevi cesti lahko plačate naročnino sa »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobit« razne informacije. — Poslovne are od pol 8 zjutraj do pol 1 pop. In od Z do t pop* Telefonska številka 30-3« Razpis Krajevna bratovska skladnica na Jesenicah razpisuje pismeno ponudbeno licitacijo za ključavničarska in steklarska dela pri gradnji nove bolnišnice na Jesenicah Razpisni pripomočki so na razpolago proti plačilu zneska 60 din za ključavničarska dela in 40 din za steklarska dela pri Krajevni bratovski skladnici na Jesenicah ali pa pri nadzornih inženirjih inž. Kosu M. in inž. Platnerju J. v Ljubljani, Šubičeva ulica št. 3, pritličje. "' Ponudbe je treba oddati v pisarni Krajevne bratovske skladnice na Jesenicah, dne 5. avgusta 1940, najkasneje do 12 opoldne. Na Jesenicah, dne 22. julija 1940. + . Sporočamo žalostno vest, da se je v planinah smrtno ponesrečil dr. Jule Gabrovšek odvetniški pripravnik Pogreb bo 24. julija ob 18 iz mrtvašnice pokopališča na Viču. Rožna d o 1 i n a , dne 23. julija 1940 Rodbina Gabrovšek in sorodstvo ki je videla že toliko popotnikov iti mimo po cesti, modro drevo, ki ga je hotelo svariti pred sanjarenjem. Muzikant premišlja in premišlja, dokler ropotajoč voz ne zdrami tovarišev. Oni pretegnejo svoje ude in čez nekaj minut že korakajo proti vasi. Muzikant pa ugiblje in se bori — ali naj bi jih na prihodnjem križpotju zapustil — in odšel k njej. Končno pa zgubanei čelo, stisne pest in reče tiho, a trdno: »ne še.« 25. julija. A sedaj vendar. Ko so padale bilke pod kose, sem odšel, da bi kot godec prepotoval svet: leto je minilo, spet padajo mike, čas je, da se vrnem. Ne vem, če se veselim vrnitve. Seveda, dosti je tega, kar me vleče domov. Ljubezen do matere in umetnosti in — veliko upanje: najmanj pa, da, sploh nič, želja po udobnejšem živ-jenju. Saj sem tako zelo zadovoljen s svojo godčevsko usodo. Seveda, zadnje čase se nam je pa res slabo godilo V naglici bom vse napisal Prišli smo (14 dni bo tega) na svojem Eotovanju do velikega kmetskega posestva, la je tu bogastvo doma, se je takoj videlo. Lepa, ponosna hiša je stala ob cesti; v obširnih skednjih so bili polni vozovi žita in sena. »Orel« je zapovedal: stoj — in zaigrali smo. Trobili smo iz polnih pljuč; toda nobena vrata se niso odprla. To je napotilo Krausa — v pričakovanju posebno velikega daru — da smo še cn komad dodali. In res, posestnik pride k oknu in posluša Veselo se smehlja, giblje z glavo po taktu ali bobna s prsti po šipah in spremlja našo godbo. »Glejte, kako se mu dopade; tu bomo dobili kaj poštenega. Še št. 3 Herkules valček in št. 4 Samoljubno pesem.« Vse to smo odigrali z naporom vseh naših sil in polni navdušenja. Kar se odpre okno, debeli kmet se zarezi in pravi: »Če mislite, da bo kaj padlo, se zelo motite!« Krik ogorčenj« se nam utrga iz grl; Muholovec pa preteče dvigne pest in zakriei: »Kugo ti želim v hlev in rdečega petelina na streho, ti nesramni skopuh!« To je bila krepka govorica; a v tem trenutku je odgovarjala našemu razpoloženju. V vasi smo vendar toliko zaslužili, da zvečer nismo bili brez sredstev, toda dobra volja se nam le ni vrnila. Kraus je menil, da ga grize jeza zaradi njegovega »Herkules valčka« (najsija jnejša točka repertoarja); Muholovec je pa venomer zabavljal in sipal zakletve in grožnje. Pelikanu je bilo dosti tega: »Tak miruj že enkrat, Muholovec. Zabavljaš in preklinjaš kot sultan (pri Pelikanu višek vse hudobije), toda stavim kolikor hočeš, da če bi tega kmeta sedajle bolel zob in bi se drl, bi se ti iz zgolj sočutja drl z njim.« »Zaradi njega? Ta naj si vse zobe izgrize!« »Saj to nc gre, Muholovec!« »Vseeno! Sploh si pa gos, Pelikan!« »Zopet ne gre. Muholovec!« Muholovec zardi kot kuhan rak, stisne pesti in odvihra ven. Krčmar nas je posili hotel gostiti z jedrni in pijačo, pa smo odklonili in šli spat. V pol-snu opazim, da stopi Muholovec k oknu in ga odpre. »Kaj pa delaš?« vprašam zaspano. »Zraka hočem; zaspi vendar!« Vse je tiho, samo stara stenska ura v sosednji sobi tiktata; zdaj hripavo udari polnočno uro. Težka utrujenost mi leže na oči — trdno zaspim. »Ogenj! Ogenj! Ogenj!« Prestrašeni planemo iz spanja. Zunaj je hrup, plat zvona bije. Ljudje hitijo po cesti in vpijejo na vso moč: Ogenj! Ogenj! Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenil* Najnovejša poročila Churchillove izjave v spodnjem domu London, 23. julija. A A. Reuter: Ministrski predsednik Churchill je odgovoril na današnji seji spodnjega doma tudi na neko vprašanje o gibanju za ustanovitev »kolone molka«. Churchill je izjavil med drugim, da ima gibanje dober in pameten cilj. da bi namreč preprečilo razgovore vojnega značaia ter razgovore defetističnega značaja. Toda težko bo to zamisel izpeljali. Na ta način bi prišli do tega, da bi preprečili pametne in inteligentne razprave o vojnih vprašanjih. Toda vlada je srečna, da je javno mnenje pravilno razumelo potrebo stvarne in lojalne razprave o vojni, katera pa ne žali državnih interesov in ne daje sovražniku podatkov. Preživljamo dobo, je rekel Churchill, še zmerom kritično fazo vojne in naše oborožene sile so pripravljene ter budno pazijo, da bi v primeru potrebe odbile vsak poskus nenadnega napada na našo državo. Spodnji dom je sprejel že veliko število zakonov, ki bi jih sicer odklonil, če ne bi bili časi tako resni. V sedanjih razmerah sem poslal notranjemu ministru zahtevo, da se znova preštudirajo vse razsodbe, ki so jih izrekla posamezna sodišča zaradi defetizma in zaradi lažjih prekrškov zakonov, zlasti pa v primeru, ko obsojenec očitno ni imel nobenega namena, da bi oslabil napore, ki jih izvaja naša narodna obramba. Vlada ne smatra niti razgovorov, v katerih se kritizira njeno delo, kot zločin. Edina želja in naša dolžnost je v tem, da spremljamo pozorno organizacijo defe-tistične propagande. Smatram, da nimamo možnosti, da bi spremenili zakonske odločbe, ki imajo namen zatirati to propagando. Angleška vojna poročila London, 23. julija. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: Angleški bombniki so snoči izvedli napad na tovarno letal v Bremenu, na letalske naprave v Paderbornu in na več tovarn v Poruhrju. Za tem so naša letala bombardirala letališča v severni Franciji, llolan-diji in Nemčiji. Dve naši letali sta izginili. Ponoči so angleški bombniki izvedli napad na petrolejska skladišča v Amsterdamu ter na nekatera druga pristaniška mesta. Vsa letala, ki so se udeležila teh napadov, so se vrnila nepoškodovana, lino britansko letalo je sestrelilo danes popoldne v bližini severnovzhodne škotske obale en sovražni bombnik. Kairo, 23. julija. AA. Reuter: Poročilo britanskega vrhovnega poveljstva se glasi: Na obmejnem področju severne Kenije je 20. julija zvečer britanska patrola odbila sovražni oddelek pri Ajobu, 80 km jugovzhodno od Mo-jale. Na drugih bojiščih nič pomembnejšega. ■ Iz Francije Ženeva, 23. julija. AA. DNB: »Petit Dauphi-nois« poroča, da se bo te dni francoski finančni minister Boulhilier vrnil v Pariz, kjer bo začel b pripravami za vrnitev velikih finančnih zavodov, bank, borz in zavarovalnih družb v Pariz. Po pisanju istega lista 6o bo vrnil v Pariz tudi generalni tajnik francoskega ministrstva za promet ter direktor osrednje uprave, ki bosta opravljala svoje dolžnosti v Parizu. Bolezen našega zunanjega ministra Belgrad, 23. julija. AA. Zunanji minister dr. Aleksander Cincar Markovič je 6. t. m. ob priliki svojega službenega potovanja na Bled zbolel na angini. Takoj po prihodu v Belg-arl se mu je bolezen naglo poslabšala in so nastopile komplikacije, V petek 12. t. m. je bil operiran, pri čemer je dobil visoko temperaturo, ki pa je po injekcijah naglo pudla. Zdravstveno stanje ministra dr. Aleksandra Cincar Markoviča je zadovoljivo in bolnik že več dni nima temperature. Počuti se dobro. Te dni bo že lahko prevzel svoje redne posle. — V Belgradu, 23. julija 1940. Prof. rlr. Kosta Todo-rovič, sanitetni polkovnik dr. Borjsavljcvič, sanitetni polkovnik, dr. Radovan Danic, specialist za notranje bolezni, dr. Stevan Vukovič, Preiskava pri prostozidarjih Belgrad, 23. julija. AA. Na podlagi prijav z več strani o delu prostozidarskih organizacij so organi uprave mesta Belgrada izvedli preiskavo v prostorih velike prostozidarske lože v Belgradu kakor tudi pri gotovih osebah, ki so bile osumljene, da so v zvezi s to organizacijo. Preiskava se nadaljuje. Agencija Avala. LJUBI JANA 1 Uprava Hubadove župe poziva vse včlanjene ljubljanske mešane in moške pevske zbore k pev- ski vaji v petek, 26 julija ob 8. zvečer v telovad- ' _' v< odstotnal niči realne gimnazije v Vegovi ulici. Udeležba sto- 1 Združenje avtntaksijev in izvoščkov bo imelo svojo tradicionalno Krištolovo mašo v četrtek 25. julija ob 9 v cerkvi sv. Krištofa. Po maši bo blagoslovitev voz pred cerkvijo. Člane prosimo, da se polnoštevilno udeleže te pobož-nosti in obenem vabimo sorodna društva, da se tudi udeleže naše maše. — Uprava. I Katraniziranje ljubljanskih cest in ulic. Pretekli teden so pričeli s katraniziranjem ljubljanskih cest, ulic in trgov v šentjakobskem okraju. Popolnoma katranizirana je Florijanska ulica, deloma Karlovska cesta, dalje Mestni trg. Dela so bila zaradi deževja močno ovirana. 1 Zanimivosti s trga. Na sadnem trgu med semeniščem in škofijsko palačo je sedaj vedno več lepih malin, ki so po 6 din liter. Prejšnji teden so bile še po 8 in celo 10 din. Maline prinašajo na trg kmečki ljudje, največ iz okolice Dobrepolj in naprej, kjer so maline prav dobro obrodile. Tam ni bilo junija toliko dežja ko drugod. Bilo je gorko in zato so maline hitreje dozorevale. Gozdne rdeče jagode, ki jih je vedno manj, so sedaj po 10 din liter. Tudi te prinašajo kmetice iz prav oddaljenih krajev. Gredo pa še vedno dobro v kup. Nekateri gurmani ljubijo posebno jagode, polite z dobro kapljico. Na liter jagod pride 1 liter vina. Dalmatinskega grozdja je vedno več na trgu. Prejšnji teden je bilo grozdje še po 24 do 26 din kilogram, sedaj je že po 14 do 16 din kg. 1 Seznam davčnih osnov ljubljanskih davčnih zavezancev, o katerih bo razpravljal davčni odbor, je razgrnjen na mestnem poglavarstvu pri vratarju magistrata v pritličju leve hiše na Mestnem trgu. Ker bo seznam razgrnjen samo do vključnega 28. julija, opozarjamo vse davčne zavezance, da si ga o pravem času ogledajo. Sedaj so razgrnjeni seznami davčnih osnov za zdravnike, zobozdravnike in den-tiste, za notarje in odvetnike, za inženirje, arhitekte in geometre ter za brivce in za čevljarje za druge davčne zavezance pa mestno poglavarstvo še ni dobilo seznamov davčnih osnov. 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-.Tosef« grenčice. 1 Za napravo valjanega asfalta na Zaloški cesti je me6tni tehnični oddelek že razpisal dražbo, ki bo 9. avgusta. Tako bomo torej prav v kratkem dobili vzdolž naših zdravstvenih zavodov ob Zaloški cesti tlak ter se do skrajnosti iznebili ropota in prahu. Zaloška cesta bo od Lipičeve ulice do Sušnika tlakovana z valjanim asfaltom z uporabo bitumena Shelmac, torej na način kakor je utrjena Ilirska ulica in bo urejena Gajeva ulica. Ker bi pa pri raznih popravilih tramvajske proge ta tlak morali razbiti, zato mora biti proga tlakovanja z debelimi in drobnimi granitnimi kockami, ki jih pri popravilih lahko poberejo ven in spet naglo polože nazaj. Ker bo tudi ta tlak zalit z asfaltom, tudi tramvajski vozovi ne bodo več delali tako velikega ropota in z njim vznemirjali bolnikov v bolnišnicah in sanatorjih. Naprave muld in makadamske podlage ter nabava in polaganje granitnih kock ter naprava valjanega asfalta in zalivanje granitnega tlaka z asfaltom bo skupaj veljalo okrog 700.000 d:n, a robniki ob cestišču in hodnikih so že položeni. Velike granitne kocke so že pripravljene in se bodo torej sedaj umaknile s hodnikov Zaloške ceste. Od Sušntia dalje do železovega prelaza pa še ni mogoče tlakovati ceste ker je tam prej treba napraviti glavni zbiralni kanal iz Most, ki bo šel po Zaloški esti in se bo ob Hribarjevi tovarni zavil k Ljubljanici. Za tlakovano Zaloško cesto brez prahu in ropota bodo mestni občini pač najbolj hvaležni bolniki in zdravniki, prav gotovo pa tudi vse prebivalstvo te strani Ljubljane. I Na sodišču izgubljen denar. Na okrajnem sodišču ijubljanskem v sobi št. 36, kjer je glavna pisarna in kjer se poverujejo podpisi na raznih listinah in se potrjujejo prepisi raznih spričeval in potrdil, je bila pred dnevi izgubljena denarnica s srednjo vsoto denarja. Lastnik denarnice naj 3e zglasi v omenjeni pisarni in dobi denar vrnjen. 1 Izpred malega kazenskega senata. Tudi na sodišče prihajajo glavni počitniški dnevi in doba kislih kumar. Včeraj so bile 3 razprave. Prvi dve sta bili kazenski zaradi nekaterih tatvin in manipulacij pri vinu odnosno državni trošarini. Bili sta preloženi, da se izvedejo še drugi dokazi. Za 11.30 uro je bila določena tiskovna pravda proti odgovornemu uredniku »Jutra«. Razprave ni bilo, ker v spisih ni izkazano, da je bilo vabilo obtoženemu odgovornemu uredniku dostavljeno. Odgovorni urednik je namreč sedaj na dopustu. — Mali kazenski senat je obsodil že večkrat zaradi talvine obsojenega, delomržnega mizarskega pomočnika Antona Malija iz Ljubljane na 1 leto strogega zapora, ker je 4. aprila letos ukradel Marjanu Kosu 200 din vredno žepno uro, pozneje 8. aprila pa Jožefu Znidaršiču in Antonu Bolhi več perila, obleke in čevljev v vrednosti okoli 2600 din. 1 Tatvine obleke. Te dni je bilo vlomljeno v stanovanje Jamnik Marije v Križevniški ulici. Tat s: je nabral lepo zalogo moške in ženske obleke. Tako je odnesel kompletno sivo in kompletno črno moško obleko, dolgo moško črno suknjo z baržuna-stim ovratnkom, dalje črn zimski ženski plašč s ko-žuhovrnastim ovra(nikom, moder ženski ko§tum, par moških nizkih čevljev, več perila, veliko srebrno moško uro, ki ima na zadnjem pokrovu 9liko lokomotive, žensko lisičjo bovo, uro budilko in pleteno potno košaro, v katero je najbrž vse skupaj zložil. Prav tam stanujoči Ivanki Kralj pa je tat odnesel nekaj moškega perila in drugega blaga, tako da znaša skupna škoda okrog 47C0 din. — V Kobaridski ulici pa je bila Vinkotu Pokomu ukradena temno-siva ponošena moška obleka, vredna 200 din. — Te dni je bilo ponoči vlomljeno tudi v jedilno shrambo zavoda Mladike v Subičevi ulici. Tat je preplezal visoko ograjo in si napravil pot skozi okno. Poiskal je shrambo, kjer 61 je nabral najrazličnejših dobrot. Odnesel je več kilogamov čokolade, sladkorja, kave kakava, rozin, sliv, orehov, mandeljev, cimeta, pa tudi kozarca češojevega kompota ni pozabil. Škoda, ki jo je napravil, maša okrog 200 din. Oproščen obtožbe da je hotel tasta spraviti s sveta Maribor, 23. julija. Na okrožnem sodišču v Mariboru je zasedal veliki senat ter sodil obtoženca, ki je prišel pred sodnike zaradi nagovarjanja k težkemu zločinu. Ta obtoženec je 40 letni viničar Janez Zorko iz Cagone, ki je osumljen, da je hotel umoriti svojega tasla, ker pa sam zločina ni hotel izvršiti, pa .je k temu nagovarjal druge ljudi. Kakor v večini podobnih primerov, je tudi v predmetnem vzrok prevžitek. Obtoženec, ki je bil prej viničar, se je priženil na posestvo. Vzel je Marijo Šamprl, hčerko imovitega posestnika Matije Šamprla, ki je bil pripravljen izročiti svoje posestvo hčerki in zetu. Leta 1938. je res prišlo do prepisa ler si je tast izgovoril odkupnino v znesku 80.000 din. Iz tega so se izcimili potem spori med mladim in starim gospodarjem. Dejstvo, da je postal lastnik velikega posestva, mu je najbrž stopilo v glavo ter je postal zelo oblasten. Šamprl Matija, ki je sicer prepustil posestvo zelu, pa se vendar ni dal kar tako odriniti v kot ter ie tudi nastopil za svoje pTavice. Spori med obema so postajali čimdaije hujši ter je Zorko nekajkrat svojega tasta tudi deiansko napadel. Bil je zaradi tega obsojen že štirikrat od okrajnega sodišča v Sv. Lenartu v SI. gor. Končno pa je bilo staremu Šamprlu vsega dovolj. Ker se zet ni držal jx>godbe ter mu ni izplačal posestva, ga je tast tožil ter pognal zemlio na boben. nakar jo je spet sam kot najvišji upnik kupil ter postal spet tako gospodar svojega imet- Takole je Berlin sprejemal vojake »berlinske« divizije, ki so se ie dni z zapadne fronte vrnili domov. ja. Potem pa ie hotel z zetom obračunati ter ga pognati s kmetije. Zorko se je tega ustrašil ter je hotel taslovo namero na vsak način preprečiti. Zdelo se mu je najbolje, če bi tast sploh umrl. Na vse načine je poskušal, da bi tasla spravil s sveta. Ker pa sam za zločin ni imel dovoli odločnosti, je začel nagovarjati druge osebe. Najprej je nagovarjal Franca Kovačiča. Ponujal mu je 1000 din, če mu tasta ubije. Potem, ko ie ta odbil, je prišel z isto ponudbo h Karolu Brun-čiču v Cerkvenjaku. Temu je dal na izbiro — ali 1000 din ali pa lepo kravo, če bo tast ubit. Tudi se je ponudil, da mu bo preskrbel samokres in naboje. Ker tudi pri Brunčiču ni nič dosegel, pa je začel iskati novega morilca. Nagovarjal je Vinka Pilingerja, naj mu tasta ustreli ter mu je razvil cel načrt, kako bi se to izvršilo na tak način, da nihče ne bi krivca osumil. Sam je nameraval odpotovati za nekaj dni od doma. med tem časom pa naj bi Pilinger starega Šamprla ustrelil. Tudi Pilinger je njegove ponudbe odbil. Med tem pa so Zorltovi načrti pronicali med ljudi, začelo se je okrog o tem govoriti in za zadevo so izvedeli tudi orožniki. Pri današnji razpravi je Zorko skušal vse utajiti ter je vsako krivdo zanikal. Naglašal je. da je s tastom živel v najboljših odnošajih. Nikogar ni nagovarjal, naj bi mu tasta umoril ter je vse to le izmišljotina zlobnih ljudi. Razprava je trajala do pol 14. Senat, ki je zaslišal deset prič ni mogel priti do prepričanja, da je obtoženec kriv ter ga je po kratkem posvetovanju oprostil vsake krivde in kazni zaradi pomanjkanja dokazov. Državni pravdnik se z oprostilno razsodbo ni zadovoljil ter je prijavil revizijo. * m Poveljnik mesta Maribora general Mihajlo Golubovič vpokojen. Na lastno prošnjo je bil upokojen poveljnik pehote dravske divizije in poveljnik mesta Maribora, brigadni general Mihajlo Golubovič. G. general si je v času svojega kratkega službovanja v Mariboru pridobil splošne simpatije slovenske javnosti, ki bo g. generala močno pogrešala. Želimo mu, da bi svoj zasluženi pokoj užival dolgo in v zadovoljstvu! m Blagoslovitev Pohorske ceste nepreklicno 4. avgusta. Po Mariboru in okolici neki neodgovorni ljudje raznašajo vesti, da je blagoslovitev nove Pohorske ceste preložena na nedoločen čas. To ni res! Blagoslovitev se bo nepreklicno izvršila v nedeljo, 4. avgusta, kakor je bilo sporočeno. Začetek slovesnosti bo ob devetih v Reki pri Hočah. Ob desetih v gozdu pod Sv. Arehom blagoslovitev in otvoritev nove ceste, ob enajstih pri cerkvici sv. Areha sv. maša, ki jo bo imel prevzv. g. škof dr. I. J. Tomažič. Popoldne ljudska veselica. Udeležence opozarjamo, da si naj vozila za vožnjo na Pohorje sami oskrbijo. ker jih pripravljalni odbor ne bo imel dovolj na razpolago. m Proslava Anine nedelje na Pungartu. Mi-slinjska podružnica SPD organizira za nedeljo. 28. julija, proslavo Anine nedelje. Tega dne bo dopoldne ob enajstih sv. maša pri Anini kapeli pri Koči pod Kopo na Pungarlu. Popoldne bo tam neprisiljena planinska zabava. m Letošnje konjske dirko se bodo vršile dne 15. in 18. avgusta. Zanimivost teh dirk je v tem, da bosta pri dirkah nastopili konjeniška šola iz Zemuna in jahalna šola iz Zagreba, ki bo poslala kompletno damsko ekipo. m Prosvetno društvo t Kamnicl ponori v nedeljo, dne 28. t. m. na splošno željo občinstva igro »črni križ pri Hra°tcvcu«. m V mestu se je izgubil. V ponedeljek ponoči je našel kovač Franc Koren na Koroški cesti malega dečka, ki se je tiščal v kot neke hiše ter obupno ihtel. VpraSal na |e. zakaj |o?e, pa mu je fantič dejal, da se je v mestu izgubil. Gosp. Koren je dečka peljal na stražnico, kjer je povedal. da je doma od Sv. Kuperta v Slov. gor. ter je stal 9 let. PISe se Vogrincc Franc ter je njegov oče viničar. Oče ga je poslal k botri, ki stanuje nekje v bližini Maribora. Fant ie že večkrat hodil na obisk k botri, v poned?liek pa ga jo na poti presenelila noč ter se je izgubil. Pritaval j je r>oleni v mesto. Policija je dečka izročila mestnemu mladinskemu domu. m h šale resnica. Na Kapli so se fantje med seboj poskušali, kdo ie močneiši. Najbolj se jo hrustil 28 letni Andrej Fišinger, ki so ie nahajal doma na voj. dopustu. Našel pa je še močnejšega protivnika ker ga je neki kovač s tako silo vrgel od tla. da je obležal z zlomljeno desnico in hudimi notranjimi poškodbami. Zapeljali so ga v mariborsko bolnišnico. m Ena roko. drugi nogo. V Sp. Zerjavcih je padla pri obiranju sadja 8 letna viničarjeva hčerka Anica Irgolič z lestve ter si zlomila levo roko. — Na Reki pri Hočah ie padel na cesti 35 letni delavec Ivan Orenštajn ter obležnl s strto levo nogo. Oba ponesrečenca so sprhvili v mariborsko bolnišnico. in Pokvarjeno vino. Ob priliki revizije je banovinski kletarski nadzornik pri nekem gostilničarju v Črni našel pokvarjeno, ciknjeno dalmatinsko vino. katerega ie točil svojim gostom. Kletarski nadzornik je primer prijavil pristojnim ob-lastvom. vino pa so pod nadzorstvom organov fin. kontrole denaturlrali. Kis, ki ga bodo iz tega pokvarjenega vina dobili, bodo prodali izkupiček pa bo šel v korist sklada za podpiranje vinarstva. m Mlad pokvarjenec je neki 17 letni delavec iz Dobrave, ki se je danes moral zagovarjati pred sodiščem zaradi tatvine in posilstva 02 lelne ženice. Tatvino je zagrešil pri belem dnevu, ko je na cesti srečal več šolarfkov. od katerih enemu je odvzel denarnico z 2 dinarji gotovine. Mladega pokvarjenca so sodniki malega senata obsodili na 6 mesecev strogega zapora, pogojno na 4 leta. m Najdena torbica z denarjem. Paznik Franc Rebernik je našel v mestnem parku žensko ročno torbico, v kateri je bilo 44 din drobiža ter ključi. Torbico je izročil policiji. m Otroški voziček ukraden. Iz veže hiše Go-spojila 9 je odpeljal nepoznan tat 500 din vreden otroški voziček, last drž. uradnice Anice Lenger. Galicija pri Celju Radi nove maše v sosednji župniji, ki bo 28. julija, smo obhajali letos lepo nedeljo pred godom našega župnijskega varuha. 2e dolgo se ni obhajala ta nedelja tako slovesno kakor letos. Naš dopisnik je naštel ljudi iz mnogih sosednih župnij. Prišlo jo celo nekaj tujcev v avtomobilih. Baje je bil en avtomobil iz Gornje Savinjske doline, kjer tudi prav radi častijo našega župnijskega varuha! Vsi smo letos posebno hvaležni Bogu, da nas je obvaroval doslej večje uime in prosimo svojega župnijskega varuha, naj nam pomaga še tudi za naprej! — Vsem obiskovalcem našega skritega kraja kličemo: Dobrodošli! Na svidenje! Trbovlje Petindvajsetletnica mašništva dveh zaslužnih duhovnikov. Danes pred 25. leti sta bila v mašnika posvečena tukajšnja duhovnika g Zmavc Jože in g. Gorogranc Martin. Oba delujeta 6koro ve6 čas v trboveljski župniji med rudarji, ki se šteje ena izmed najtežjih v lavantinski škofiji. Saj ni lahko imeti posla dnevno s tolikovrstnimi ljudmi, kot so v našem industrijskem kraju Zato ne bo odveč, da 6e ju na tem mestu spomnimo in na kratko orišemo njuno delo in zasluge, ki sta si jih pridobila za naš kraj. G. Zmavc je b: premeščen iz Rajhenburga, njegovega pravega mesta, v Trbovlje še v svetovni vojni. Takratni časi in ljudje so bili razburkani, nič ni bilo stalnega Z vso svojo mlado silo se je prijel dela najprvo na prosvetnem polju. In ko so bile društvene razmere urejene, je zagrabil v zadružna gospodarstvo. Ves ustroj je prekrenil na pota, ki so pokazala, da nso zgrešena. V kratki dobi so se prosvetne in gospodarske organizacije tako razvile, da je bilo treba postaviti nov Društveni dom. Še ni bil s tem gotov, že je ustanovil stavbinsko zadrugo »Dom in vrt hiš, ki so v kras Trbovljam. Cesta od Španca do stare občine je njegovo delo. Mučil se je in moledoval več let, da so to prepotrebno cesto zgradili Trboveljščica od trga do pokopališča 6e je regulirala po njegovi zaslugi. Pa saj ni mogoče vsega navesti, kar je naredil , bilo bi preobširno; za vse svoje požrtvovalno delo pa žanje večkrat nehva-ležnost Koliko jjotov je pa napravil za občine, ne bo nikdo vedel, gotovo je to, da ga vidiš V6ak teden v Ljubljani ali kje drugje, ko moleduje za 6voie prošnjike in to vse brezplačno, na svoje stroške. Za zasluge je bil odlikovan z redom belega orla. V Trbovljah je nameščen za kateheta na deški ljudski šoli. — G. Gologranc je prišel eno leto pozneje v Trbovlje iz Slov. Bistrice, kjer je bilo tudi njegove prvo mesto. Tu deluje sedaj po župnikovi smrti kol provizor na«e velike in težke župnije. Kakor g Zmavc tako je tudi g Gorogranc imel težko dele v cerkvi kakor tudi pri prosveti Pa kaj ne doseže on, ko ne odneha, magari če vse popoka. Od zjutraj do pozne noči ga vidiš pri delu. sedaj tu, drugič tam. Posebno priljubljen je pri mladini, katero je večino V60 on vzgojil ali v šoli ali pri prosvetnih organizacijah. Kakšne uspehe smo imeli pod njegovim vodstvom, vemo samo Trboveljčani, saj je pri delu neutrudljiv. Drugače ga je pa sama skromnost in ponižnost ic poznan je, da ima veliko usmiljenje do našega rudarja in kmeta. Krivice ne more trpeti In koliko je storil v čast božjo že sedaj, ko je pro-vizor. Župnijsko pokopališče je popolnoma prenovil, nakupil več mašnih plaščev in drugih potrebnih stvari. v župnijski pisarni vlada red; v kratkem dobimo nove, moderne spovednice in po njegovi zaslugi se bo letos marsikaj popravilo, kar je že odobreno. In ko končamo ta skromni spom;n na zaslužena gospoda, jima želimo, da bi nam ju Bog ohranil v Trbovljah ves čas življenja, ker vemo, da bomo imeli samo mi od tega korist. Jubilantoma k oblctnici najprisrčnejše čestitamo! Iz Julijske Krajine Cedre in palme iz Palestine. Pred meseci je dospel iz Palestine v trst žid Jakob Natali. S seboj je prinesel tudi večjo množino malih ceder in palm v skupni vrednosti okrog 9 tisoč lir. V Trstu se je srečal i rojakom, ki nosi eksotično ime Mandclbaum Benoit Baroukh di Nenaham iz Alek-sandrije v Egiptu. Ta gospod se je zelo zanimal za dragocene palestinske sadike in je pregovoril svojega rojaka, da mu jih je odstopil, ker jih bo prodal po visoki ceni v Budimpešti. S cedrami in palmami je izginil tudi prijatelj Mandelbaum kot spomladanski sneg: ni ga bilo več na spregled. Po par mesecih obupnega čakanja jc osleparjeni Na-!al: ovadil nepoštenega Mandclbaunid souiiiku, ki pa ni mogei storiti drugega, kakor da ga je obsodil v odsotnosti na mcsec dni ječe, lepih ceder in palm pa ni mogel priklicati nazaj. KULTURNI OBZORNIK Ljubljansko operno gledališče v pretekli in bodoči sezoni Operno gledališče je odraz kulturnega stremljenja in udejstvovanja vsakega poedi-nega naroda na glasbeno-dramutskem |>opri-šču, pa badisi v produktivnem ali zgolj ropro-duktivnem smislu; v njem se zrcali hotenje in prizadevanje, ki po inte/.iteti umetniškega izživljanja kaže preustvarjalno dinamiko nosil-cev-interpretutorjcv opernih tlel. Operno gledališče mora biti visokovreden posredovalec med avtorjem in sprejemajočim poslušalstvom; s skrbno in močno umetniško interpretacijo v dramatsko-glasbenera smislu mora nuditi človekovemu duhovnemu jazu zadostitve v izka-nju |>o glasbeni in dramatski lepoti. Zato nosi veliko odgovornost za uspešno in plodno delovanje, ki naj človeka dviga k čim višjemu, lepšem u plemenitemu, po čemer človeka žeja. Po programu domače in tuje literature sodimo kulturno-politično usmerjenost, po kvaliteti reprodukcije estetsko kulturo, po številnosti obiska pa uspeh in s tem združen učinek sprejemanja in dojemanja poustvarjene umetnine, skratka, smisel in stopnjo muzikalnega pojmovanja in kulture sprejemajočih. Ob sklepu glasbene sezone ponavadi radi obrnemo pogled nazaj na dogajanje v našem glasbenem življenju. Ozrimo se in poglejmo tudi na delo našega opernega gledališča. Predvsem, moramo z vesel jem naglasiti, da je naša sicer skromna operna literatura obogatela^ z novim delom, ki ga je uprizorilo gledališče proti koncu sezone. Poleg novejših domačih del, ki so bile uprizorjene po vojni, to so Rista Savina »Lepa Vida«. »Gosposvetski san«, »Voj-vodova oporoka«, ITugolina Sattnerja »Tajda«, Marija Kogoja* Črne maske«, Slavka Ostcrca »Tri enodejanke« ter Matije Bravničarja »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«, se je pojavila nova operna tvorba dr. Danila fevare »Kleopatra«, menda med temi najdragocenejša tovrstna umetnina, ki odlikuje skladatelja od ostalih, posebno še po smiselni in vzorni instru-mentaciji. Prepričan sem, da bo naše občinstvo kiunlu znalo dojeti in osvojiti muziko, ki sloni na novejših dognanjih tvorbenih sredstev. Take muzike vsaj večina poslušalstva še ni vajena; nanj učinkuje na prvi mah le kot presenečenje, delo sprejema zaenkrat le bolj kot interesantnost kakor pa, da bi nanj učinkovalo umetniško prepričljivo. Kljub ugotovitvam že v svojem poročilu ob priliki prve re-prize se ne morem otresli misli in prepričanja, da ima delo v sebi nekaj močnega in estetsko učinkujočoga v veliki meri, kar bo v vestni predelavi dalo delu trajno vrednost. Uprava gledališča pa je imela prav, da je vendar postavila na oder to domače že dolgo prej obljubljeno delo; saj imajo avtorji, ki se ukvarjajo na tem glasbenem področju, edino mesto, priliko in možnost, da lahko motrijo lastna dela na odru z oboje, muzikalne in dramatske strani in tem lažje ugotavljajo odlike in hibe. S tem je podana možnost temvečje avtokritike na eni strani, na drugi pa prilika in pobuda za plemenito tekmovanje in s tem združeno pospešeno ustvarjanje. Z delom človek napreduje in ustvarja, ob drugih stvaritvah pa nehote meri svoje zmožnosti in se skuša dvigniti višje; ob napakah, ki jih zasledi v lastnih ali delih sovrstnikov, pa se uči in polagoma opušča marsikaj manj dozorelega in nadomešča z boljšim, umetniško nujnejšim. Pri uprizarjanju domačih del pa se vzbudi zanimanje tudi pri obiskovalcih operne hiše. Naše poslušalstvo je zasidrano v del a starejših avtorjev, ki jih vsaj po večini smatra za nekam edino dovršene in dognane umetnine, ki so sicer zares visoko vredne in nekatere predstavljajo naravnost maksimum sile stvarjalno-sti človekovega duha, toda le pri tem ne smemo ostati; tudi gledališče mora nuditi svojim obiskovalcem novejše tvorbe bodisi iz tuje, bodisi iz domače literature, če nam kdo kaj ustvari, da ne bo šel čas preko poslušalstva, da eščica ljudi, ki si pri nas prizadevajo v glas-eno snovanje unesti novo gradivo, ne ostane osamljena, da ne obleže n jihova dela t mizni-cah ali da temu ali onemu morda ne zastane pero iz malodušja. dasi bi drugače lahko marsikaj dobrega in kvalitetnega napisal, če ne takoj pa pozneje. Kajti brez samošolanja ni napredka kljub vsemu formalnemu znanju in priučnosti. Sicer more umetnina nastati le iz močne notranje duhovne napetosti, toda kvaliteta del se dviga z rastočo estetsko profinje-nostjo, ki jo budi dozorevanje v opazovanju in avtokritiki ter podpirajoča roka kritika-esteta, kar skupno vodi k napredku. Že neglede na prejšnje pripombe, ki se tičejo glasbene vzgoje občinstva v smislu nuje po programu novejših del je za napredek in rast domače operne literature zelo potrebno, da operno gledališče resne avtorje podpira v njihovih intencijah in delu, jim daje možnost, da plasirajo svoja dela, da s tem tudi kolikor toliko zadoste in uresničijo stremljenje domačega intelektualnega življa: čimbolj obogatiti do sedaj skromno lastno gledališko-glasbeno umetniško panogo. Za domača dela je treba posvetiti vse moči in dane možnosti, predvsem za novejša; ako naj delo doseže učinek in doživi uspeli pri publiki. Tega so se tudi uprizoritelji »kleopatre« zavedali in v tem smislu storili vse, tako dirigent, zborovodja, režiser in sploh celoten oporni an-sambl. Zadnja leta je bilo velikokrat opaziti, da je poslušalstvo znalo osvojiti in globlje doleti tudi najljolj moderno pisane stvari, kadarkoli so bile skrbno našttidirane in dobro izve dene. Zdi se mi namreč, da se v zadn jih letih estetski čut med našim glasbenim občinstvom, ki ga sorazmerno na številčnost prebivalstva v Ljubljani ni malo. tnko zaostril, da ne prenese več površne izvedbe Ako namreč premotrimo celotno glasbeno življenje, pri nas v preteklem letu, ki je morda doseglo višek tnko po številnosti glasbenih prireditev, zbor-skih. solističnih, posameznih ins< rumentov, njihovih sestav ter skupin in opernih uprizoritev, se nam je na prvi pogled čuditi, da so bile dvorane razen rtveh ali treh izjem vedno polno zasedene. Vsekakor se mi zdi in postaja vedno bolj jasno, da v tem tiči vzrok visoke kvalitete izvajanih del in izvajanja samega, kar morajo zlasti domači glasbeni faktorji upoštevati m se potruditi, da vsaj ta nivo vzdržimo, da ne za-oademo zopet /ivotarjenju. kakršno jc še par et nazaj ubijalo vsako veselje celo glasbenim prizadevnikom Mer1 faktorje spada severla tuli: —.rlnrluliSJV ki zavzema važno in prvo mesto ter "nosi najtežjo in odgovorno nalogo £ bi i( Fc pred celim narodom. Poleg običajnega poslanstva mn gre za naše razmere še posebna naloga, ki nam jo je poudariti: s porastom kvalitete v reprodukciji estetsko-muzikalno dvigniti občinstvo do še višjega umetniškega pojmovanja in ga polagoma upeljati v novejše tvorbe, s plasiranjem domačih del v režijsko in glasbeno najskrbnejši interpretaciji dajati pobude za čim boljši in čim večji dvig skromne tradicije v snovanju glasbenih, gledaliških stvaritev ter končno skrbeti za estetsko muzi-kiilno in dramatsko izobrazbo mladih pevskih talentov, jih za gledališče usposobiti ter jih s praktičnimi navodili približevati popolnejšemu udejstvovan.ju. Ta problem je pri nas še posebno pereč. Mlademu pevcu ali pevki sicer nudi šola vse potrebno znanje, toda v prav kratkem času svojega udejstvovanja kaj rad pozabi na pedagogova navodila in se zavzame takozvanih teatrskih manir. ki včasih dosežejo tako stopnjo, da so estetsko nevzdržne, rušijo in drobe muzikalno celoto, in marsikdaj se vsled tega občinstvo razblini ali popači prava podoba umetniške tvorbene zaključnosti. Te manire pa izvirajo lahko iz posnemanja starejših vzorov, renomiranih pevcev ali pevk ali pa se javljajo kot motnje, ki so tehničnega značaja. Zato bi bilo nujno potrebno vse dobre operne novince izročiti za študij svojih vlog človeku, ki dobro pozna vokalne zakonitosti, da vzdrži mladega pevca še naprej pod strokovno kontrolo v pevsko-tehničnem oziru, pri študiju pa da vedno opozarja na estetske probleme in ga postopoma uvaja v pravilno, živo muzikalno pojmovanje, v umetniško dozorevanje. Tako ravnanje bi jim prihranilo veliko truda, kakor dotičnik bi tudi gledališče pridobilo na času. ko bi ob takem poslovanju bilo tem možno čimprej doseči višino za umetniško uve-Ijavljenjc: nuditi estetsko dozorelo in popolno skladno poustvarjanje, ki bi morda dvignilodo znatne višine solistično pevsko reproduciran je; to bi gotovo sčasom privedlo pevca ali pevko do nadpovprečne vrednosti, kakršno moremo ugotoviti trenutno — po najvišji meri napredka in predmetnega poznanja, znanja in zanimanja — pri Gostiču, kar jih je zrastlo in sedaj še deluje na domačih tleh. Ne rečem, da do zadnjih časov vodstvo opernega gledališča ni skrbelo za to, toda šele lansko leto je dobilo človeka, ki je zavzel na novo ustanovljeno mesto pevovodje. Človek se prav za prav čudi, kako da do tega časa operno vodstvo ni smatralo za toliko potrebno poiskati človeka, ki razpolaga s teoretičnim in praktičnim znanjem specijelne solistične in zborske pevske tehnike ter sploh zakonitosti vokalne glasbene reprodukcije. Ugotoviti je namreč bilo v pretekli sezoni močan in blagodejen upliv ne le pri zboru, ampak tudi pri nekaterih solistih, kar daje slutiti, da se uprava zaveda zgoraj omenjenega in da skuša polagoma z d^mifli možnostmi vzgojiti si solistični krog mladih pevce*'. In to je tudi; najvažnejše poglavje zavoda, ki menda že zlepa ni bil v taki zadregi glede solistov kakor ravno v pretekli sezoni in še ti pevci so morali prenašati napornost pjejx)ffo-stega nastopanja, česar menda ni deležen noben član kakega drugega gledališča, med katerimi nekatera celo v naši državi zmorejo isio delo postaviti na oder v več postavah. Pri ntts pa moramo predstavo odpovedati, če kdo nenadoma zboli in če vodstvo ne dobi gosta. Kulturno-politična smer opernega gledališča je vedno težila, kakor tudi v pretekli sezoni, za tem. da nudi najboljša operna dela iz svetovne literature in domače. Tej tradiciji bo vodstvo gledališča, sodeč po programu, ostalo tudi v naprej zvesto s to razliko, da ima program za nastopno sezono med petnajstimi opernimi deli, ki jih vodstvo namerava uprizoriti, kar sedem del iz domače in druge slovanske literature. Med temi bodo jx>novili dr. Danila Švare »Kleopatro« in DvOrakovo »Rusalko«. Tva novo bodo naštudirali izmed slovanskih »Ru-slana in Ljudmilo«, delo ruskega skladatelja Glinke, češko opero »Jenufa«, skladatelja Ja-načka, dalje Čajkovskega »Pikova dama« in Dargomilskega »Rusalko«, Kot domača noviteta čaka svoje uprizoritve Matije Bravničarja »Illapec Jernej«, ki ga je gledališče obljubijo za prihodnjo sezono. Med deli ostale literature pride na vrsto ponovitev Bizetjeve »Carmen«, Mozartove opere »Kigaro« in Goldmarkove »Sabske kraljice«. Novo uprizoritev pa bodo doživele te opere: Gounodjcv »Faust« ter »Pe-leas in Melisanda«, skladatelja Debussyja, po teh dveh je zastopana francoska operna tvornost. Dalje bomo slišali Beethovnovo delo »Fi-delio«, Rossinijevega »Seviljskega brivca« ter Nikolaia »Vesele žene Windsorske«. Poleg tega so še tri operete in sicer »Carjevič«, »Poljska kri« in »Cigan baron«. Za čim boljšo reprodukcijo opernih del so pač potrebne dobre izvajalske moči solistov, zbora, orkestra, dirigentov in režiserjev. Kar se tiče solistov, prede letos trda opernemu vodstvu, tako je vodstvo menda marsikdaj prišlo v zadrego in je moralo — hočeš nočeš — jk>-veriti vloge takim, ki bi jim drugače gotovo ne, kajti velikokrat niso bile vloge v dobrih rokah niti v pevskem niti v igral-kem pogledu. Problem pomanjkan ja . kvalitetnih moči so reševali gostje, gospa Zlata G jungjenac-Ga-vella, rektor Glasbene akademije, gospod Julij Betcto, gospod Gostič, gosjiodična Vanja Le-ventova, gospodična Vidalijeva, gosj>od Pojiov, gospa Tončič iz Zagreba, nadalje je gostovala tudi gosfmdična Knrlovčeva iz Splita ter gospod Cvejič iz Belgrada. Vendar moram priznati vso prizadevnost domačemu krogu solistov. Naredili so veliko in močno, z ostalimi podprli dvig operne reprodukcije v pretekli sezoni Opozoriti mi je pri tem še na mlado pevko Polajnar jevo. ki bi bilo nujno jMitrebno nastaviti in začeti z njo resno delati v večjih vlogah; med najmlajšimi bo ta najprej dosegla tisto potrebno kvaliteto pevsko in igralsko, kar je že zadnjič bilo ugotovljeno Z njo ne bi smelo vodstvo prav nič odlašati. Poleg tega, da se ji nudi prilika za napredek v gledališkem udejstvovan.ju, pomeni njena nastavitev tudi razbremenitev ostalih. Gdč. Polajnarjeva je brez dvoma talent, mimo katerega vodstvo gledališča ne more iti, ker tako moč fiotrebuje. Kajti naše narodno gledališče, ki je edini cen-trum ne le Ljubljane, ampak last celokupnosti in predstavnik slovenske operne umetnosti, mora izbirati le to, kar je najboljšega in ima pogoje za napredek. Če poslušamo od nje manj Prihod grofa Ciana t Monakovo. i A ŠPORT Plavalne tekme na Iliriji Drevi ob 21. uri plavalna liga: ZPK : Ilirija plavalni dvoboj: MPK : Ilirija (II. garnitura). Kot prva tekma plavalne lige v Ljubljani bo dvoboj med ZPK in Ilirijo. Zagrebški plivački klub je sicer novinec v ligi, toda svojo žilavost je že dokazal. Njegova zmaga nad renomiranim Jadranom iz Splita je dovolj močan dokaz, da ZPK resno misli. Ilirija ima letos mnogo bolj izenačeno moštvo. In pri takih nasprotnikih obeta biti borba težka in bo najbrže šele zadnja točka odločila zmago. Drugi gost Mariborski plavalni klub bo nastopil proti II. moštvu Ilirije. Ilirijo bodo zastopali večinoma mladi plavači, ki bodo kmalu vstopili v ligaško moštvo. Obadva dvoboja se bosta izmenjavala, tako, da bo program končan okoli 11. ure. i Začetek tekmovanja bo točno ob 21. uri. Pred- | prodaja vstopnic danes ves dan na kopališču Ilirije. ; Teniški turnir v Planici i Na teniškem turnirju, ki je bil preteHo soboto in nedeljo v Planici je zmagal Boris Smerdu, v ženski konkurenci pa Belgrajčanka Mitičeva. Ostali rezultati turnirja, katerega so se udeležili najboljši slovenski in srbski teniški igralci pa izgledajo takole: Single: Bogdanovi!-Bofcrv?« 6:2, 6:4, Smerdu-Bogdanovič 6:1, 6:2, Branovič-Blanke 6:2, 6:4. Finale: Smerdu-Branami 2A, 6:4, 6:3. Doubde: Smerdu-Bogdanorič proti Blanke-Mar-kovi 6:1, 6:1, Sivic-dr. Smerdu proti Albaneže-Blarnke 6:3, 6.4, Branovič-Bojovii proti Luckman-Milavee 6:3, 6:3, Brano vič-Bojovič proti Sivic-dr. Smerdu 6:2, 3:6, 6:1. Finale: Smerdu-Bogdanovič— Brano vič-Bojovič 6:0, 6:2. Dame: Mitič-Sernec Maire 7:5, 63. Plavalni dvoboj Nemčija : Madžarska 23 :21 V plavalnem dvoboju, ki je bil v soboto in nedeljo v Budimpešti med nemško in madžarsko reprezentanco, je zmagalo nemško moštvo z gornjim rezultatom. Doseženi so bili naslednji uspehi: Skoki z deske: 1. Weiss (N) 155.16 t. 2. Hid-vehy (M) 141.52 t. Štafeta 4X200 ms Madžarska 9:16.2, Nemčija 9:28.2. 200 m prsno: 1, Baflce (Nemčija) 2:43.6, 2. Fa-bian (Madžarska) 2:52.6. 400 m prosto«. 1. Plath, (Nemčija) 457.2, 2. Tatos, (Madžarska) 5,01. 1500 m prosto je »magal t novem madžarskem rekordu Tatos s časom 19:37. V waterpolu j« Madžarska premagala Nemčijo c 7:2. Rus Bojčenko je zopet plaval v svetov, rekordnem času Pri neki športni plavalni prireditvi v Moskvi je te dni potolkel ruski plavač Bojčenko neofici-jelni svetovni rekord v prsnem plavanju na 200 metrov. Omenjeni plavač je med prvimi na svetu, ki se je poslužil takozvanega >metuljčka« in je stalno deloval na tem, da je omenjeni naSln plavanja izboljšal. Njegov prvi svetovni rekord na 100 m se je glasil 1:06,8, pozneje je sledil rekord na 200 m s časom 2:36,2, katerega je postavil pred nekaj leti. Vsi poskusi mednarodnika Crack-sa, da bi zboljšal omenjeni rekord so bili zaman. Bojčenku samemu je preostal in v resnici se mu je posrečilo dosedanji čas 2:33,7 min. zboljšati za 2,5 sek. Pri celi stvari pa je najbolj interesantno lo. da je Bojčenko plaval popolnoma sam in da bi bil rekord postavil še višje, če bi plaval ob primerni konkurenci. O priliki tega mitinga je bil postavljen Se en svetovni rekord: za štafeto 4krat 100 m prosto so rabili Rusi 3:51 min, kar znači zopet nov svetovni rekord. Oficielni svetovni rekord imajo Amerikanci s časom 3:59,2 min. Rusi so izredno napredovali v plavalnem športu v zadnjem času, kar dokazujejo domači rekordi, katerih so postavili v zadnjem času nič manj kakor 21. Pravijo, da se morda Rusi udeležijo prihodnjih olimpijskih iger. V tem primeru bodo dobili evropski športni narodi novega nasprotnika, ki bo marsikomu prekrižal športne račune. Odpovedane olimpijske igre 20. t 1. bi se morale pričeti ▼ Helsinkih XII. olimpijske igre, za katere se je prijavilo 47 narodov sveta. Ker pa svetovni položaj ni dopuščal izvedbe teh iger, se je 23. aprila t 1. odločil finski olimpijski odbor, da jih odpove. S- težkim srcem so se Finci odložili tan koraka in 60 vprav do zadnjega upali, da bo izvedba mogoča in to tembolj, ker so vse tako pripravili, da bi bil potek iger brezhiben. Četudi ne bo svetovne olimpijade, bo vseeno te dni olimpijski stadion v Helsinkih selo oživel, kajti finski športniki bodo imeli svoje velike športne igre, ki bodo trajale tri dni. Plavanje, nogomet, kolesarske dirke, rokoborba, boks, lahka atletika in telovadba je na sporedu teh domačih iger, ki naj bi finski mladini nadomestile svetovne igre. Svetovni prvak R. Rominger operiran Znani švicarski svetovni prvak ▼ slalomu R. Rominger, ki je trenutno v aktivni vojaški službi, je bil operiran zaradi vnetja slepiča. Operacija je dobro uspeta in je mladi svetovni prvak že na potu ozdravljena. « Iz mednarodnega visokošolskega športa Kakor poročajo Iz Italije, so IrneH voditelji visokošolskih športnih organizacij Nemčije in Italije razgovore glede mednarodnega visokošolskega športa. Kakor znano, je prišlo preteklo leto do razdora v »Confederation Internationale des Etudiants«, zaradi česar je prišlo do delitve akademskih svetovnih iger. Nekateri so tekmovali na Dunaju, oni, ki pripadajo C. I. E., so pa nastopili v Monacu. Po teh razgovorih izgleda, da bodo Nemci in Italijani osnovali novo akad. športno organizacijo. Prihodnje akademske svetovne igre bodo leta 1942 v Rimu. kvalitetne pevce, potem je tembolj npravičena zahteva za njeno stalno pritegnitev med ostale sodelavce. Zbor, ki ga je prevzel gospod Simoniti kot precej skričano pevsko skupino, je toliko vzgojen in discipliniran, da je že zmožen podajati svojo nalogo muzikalnejše; kričanje in zadira-nje, kd smo ga bili prej vajeni, je nadomestilo pod novim vodstvom plemenitejše petje, ki ne prestopa meja in pogojev mirnega in neprisiljenega ali celo na pretege sforsiranega izvajanja. Znatno se je poleg drugih disciplin zbolj-šala celotna zvočnost, Toda poudariti moram znova in ponovno, da je moški zbor prešibak v zasedbi in glasovni kvaliteti. Ponavljam, da mora tudi operno gledališče gledati na to, da dobi glasovno dobro zaseden zbor; saj je že z vidika, da smo Slovenci vprav v zborskem petju najmočnejši, nujno potrebno, da dobi tudi naš osrednji glasbeni hram dostojno pevsko skupino. Seveda je za to zopet treba pleff slabe akustičnosti hiše izsiljuje nov problem: problem novega gledališča, ki lebdi nam nami kakor sanja, dočim čitamo o načrtih in gradbi novih gledališč v še manjših mestih in celo več: že občudujemo nove zgradbe. Bilanca pretekle sezone nas mora samo veseliti Novega utripa v stremljenju za zboljšanje operne reprodukcije in temu slpdečega napredka v celoti ni opazila samo kritika, ampak ie zaznalo tudi poslušalstvo, ki je znova začelo polniti hišo. Saj so bile večkrat predstave do poslednjega rezervnega sedeža razprodane. Približujemo se novi sezoni in pričakujemo še več. Vodstvu in osebju priznanje za preteklo, še večji uspeh za bodočo sezonol sii.