LETO U, št. 14 PTUJ, 9. april 1998 CENA 120 tolarjev V soboto bomo k žegnu odnesli velikonočne dobrote. Zato so si gospodinje na minulem sejmu v Ormožu dale veliko opravka z izbiranjem primerne košarice za to priložnost. viki Iciemenčič ivanuša GORNJA RADGONA / SEJEM MEGRA 98 ODPIRA VRATA ZflOftffec gradbene sezone NAJVEČJI SEJEM GRADBENIŠTVA IN GRADBENIH MATERIALOV V SLOVENIJI BO PRIHODNJI TOREK, 14.APRILA, ODPRI MINISTER ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI METOD DRAGONJA • 550 RAZSTAVUAVCEV IN BOGAT STROKOVNI PROGRAM Prihodnji torek bo Pomurski sejem prvič letos na stežaj odprl vrata in z ll.mednarodnim sejmom gradbeništva in gradbenih materialov MEGRA 98 začel letošnjo bogato se- jemsko dejavnost. Sejem MEGRA je največji specializirani sejem gradbeništva in gradbenih materialov v Sloveniji. V lo- kacijsko zanimivem in prijaznem mestu ob Muri, na stičišču štirih držav, predstavlja možnosti in potrebe evropskega trga na področju gradbeništva in gradbenih materialov. Letos bo na sejmu sodelovalo 550 razstavljavcev iz domovine in tujine. Domačih bo 350, tujih iz kar 30 držav pa 200. Na voljo imajo 35 tisoč kvadratnih metrov bruto razstavnih površin, kar je največ v zgodovini gradbenih sejmov v Gornji Radgoni. Sejem bo prihodnji torek, 14. aprila, odprl minister za gospo- darske dejavnosti Metod Dra- gonja. Pričakujejo veliko ug- lednih gostov iz domovine in tu- jine, med predstavniki slovenske vlade bosta v Gornji Radgoni tudi minister za okolje in pros- tor dr. Pavel Gantar in minister za promet in zveze Anton Ber- gauer. Na tiskovni konferenci pred sejmom je direktor Janez Erjavec na Janževem Vrhu pove- dal, da je otvoritev sejma ME- GRA hkrati simbolični začetek nove gradbene sezone. Ko gre dobro gradbeništvu, gre dobro celotnemu gospodarstvu, je do- dal Janez Erjavec in poudaril, da bo na sejmu na ogled največ gradbenih strojev, mehanizacije in opreme, prisotna bo celotna slovenska gradbena operativa, veseli so predstavitve slovenske- ga gradbenega šolstva, izjemno bogat in kakovosten je program strokovnih posvetovanj in ok- roglih miz, na katerih bodo so- delovali vrhunski domači in tuji strokovnjaki, pa tudi številni ministri in drugi predstavniki oblasti in zlasti gradbene stroke. Prvič bodo predstavili jeklo kot uporaben gradbeni material pri gradnji premostitvenih objek- tov, izzivalna pa bo tudi okrogla miza s pomenljivim naslovom Stanovanjski program- stvar- nost ali utopija? Na letošnjem sejmu, ki bo odprt do 18.aprila, vsak dan med 9.in 18.uro, bo posebna strokov- na komisija ocenila celostno po- dobo razstavljavcev, mariborska srednja gradbena šola, bo predstavila ekološko hišo, pripravili bodo VIP teniški tur- nir v Veržeju in gradbeniški ples v Radencih.Temeljni poudarek pa bo seveda na strokovnem delu sejma, za katerega je že zdaj veli- ko zanimanje. M.Toš - CENTRALNA KURJAVA - VODOVOD Ugodne cene storitev in materiala Franci STRELEC PivncI 9b, 755-4»7.«wJ»r TA TEDEN / TA TEDEN Praznik očfičen/tf V krščanskem svetu je velika noč velik in pomemben praz- nik. Po nekaj desetletjih ga zadnja leta tudi v Sloveniji praz- nujemo odprto in celo z dela prostim velikonočnim ponedel- jkom. Verski prazniki so v zgodovini človeštva pogojevali nas- tajanje morale, pravil obnašanja in se pozneje razvili v pravne norme. Pravila, po katerih je teklo življenje, so pomagala člo- veku živeti in preživeti, njihova sporočilna vrednost pa je živa tudi v sodobnem času, le da je v celoti ne upoštevamo. Predve- likonočni postni čas je v bistvu očiščenje telesa po zimskem počivanju in nabiranju teze in priprava na težko delo, ki ljudi čaka v naslednjih mesecih pomladi, poletja in jeseni. Učinek pravila zdrav duh v zdravem telesu pozna vsakdo, kije očistil svoje telo odvečne maščobe in se prijetno počuti, je sposoben za delo in dobre volje. Danes si lahko sicer pomagamo s čaji, tabletami, takimi in drugačnimi metodami hujšanja, še vedno pa velja, da je najboljši in edino zdrav naraven način zmanjševanja teže. Pred veliko nočjo velja očistiti tudi okoli sebe, pred svojim pragom. Ljudje to dobesedno vzamejo tako, da počistijo hišo in dvorišče. Seveda je čiščenje hiše in okolice danes s pomočjo strojev celoletno opravilo, vendarle pa velja večja dela še vedno opraviti v teh pomladnih dneh. Šunka, ja- jca, hren in potica so danes na mizi večkrat, toda na veliko noč nam posebej teknejo, če smo se prej seveda držali pravil posta. Lepo je tudi, če se družina na veliko noč zbere pri zajtrku, saj je to v časih hitrega življenja prej izjema kot pravilo. Kakorkoli že razmišljamo o veliki noči, spoznamo, da so ob njej uveljavljena pravila obnašanja še kako aktualna tudi za današnji čas. Bolj ko jih upošte- ^ .^^^__ varno, manj imamo težav sami s "pg;^ ||l-y-vS3 cz-t_ » seboj in drugimi ljudmi. (J 2 četrtek, 9. april 1998 - TEDNIK LOVRENC NA D. POUU / S SKUPŠČINE OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE PTUJ Obrtnikom poiasi mineira pohpiienie SKUPŠČINE OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE PTUJ, KI JE BILA V PROS- TORIH GOSTILNE PRI LIPI V LOVRENCU NA DRAVSKEM POLJU V PE- TEK, 27. MARCA, SE JE UDELEŽILO 27 OD 39 ČLANOV SKUPŠČINE. • NEKAJ POBUD ZA ODLOČNEJŠI NASTOP PROTI VLADI Poročilo o delu v prejšnjem letu je v strnjeni obliki podal predsednik Roman Tomanič. Območna obrtna zbornica Ptuj je v lanskem letu izredno dobro delala, uresničila zas- tavljene naloge, ustvarila novo vrednost, je pa tudi ena redkih zbornic v Sloveniji, ki razpolaga z zavidljivim števi- lom počitniških zmogljivosti in jih iz leta v leto še povečuje. To je predvsem zasluga programa B, v okviru ka- terega so se odločili za zbiranje dodatnih sredstev za na- kup počitniških zmogljivosti in sredstev za delovanje sekcij, kar se je pokazalo kot učinkovito. Povečuje se zani- manje za strokovne ekskurzije in druge aktivnosti. Pokaza- telj uspešnega dela pa je tudi presežek v višini nekaj nad trinajst milijonov tolarjev. Ptujski obrtniki so lani dali več pobud in predlogov za iz- boljšanje položaja obrtništva, z njimi pa žal niso prodrli. Med drugim so predlagali, da obsto- ječim avtoprevoznikom ne bi bilo treba pridobiti licence. Po- dobno kot drugi slovenski obrtniki so si tudi v lanskem letu prizadevali za ureditev finančne discipline in zmanjšanje oziro- ma preprečevanja dela na črno, ki ga je v Sloveniji po enih od podatkov kar za četrtino družbe- nega proizvoda. Bojazen, da bi izgubili svoje premoženje, ki so ga doslej ustvarili, pa je po mnenju Romana Tomaniča odveč, kot tudi bojazen, da bo obrtniška organizacija prenehala delovati. S sprejemom obrtnega zakona so ji bile s strani vlade namreč poverjena široka javna pooblastila, kakršnih do spreje- ma zakona ni nikoli imela. Roman Tomanič, ki je v ime- nu vseh, ki so jih prizadele sto- odstotne blokade žiro računov. vložil zahtevo po ustavni presoji nekaterih členov zakona o davčnem postopku, je na skupščini izrazil prepričanje, da bo ustavno sodišče spoznalo, da je bil zakon protiustaven, in da bo prišlo do njegove spremembe. Po mnenju Viktorja Preloga pa bi državi morali že enkrat poka- zati, da tako več ne gre, da je nji- hovega potrpljenja konec. Po njegovem bi bilo najbolje, če bi se odločili za neplačevanje pris- pevkov. V tem primeru ne bi tvegali veliko, razen dodatnih obresti. Prvotno zamišljen uk- rep, da bi vrnili obrtna dovoljen- ja, namreč ne bi bil tako učinko- vit. Potrpljenje mineva tudi avtoprevoznike, ki jim poleg li- cenc delajo težave tudi dovolil- nice, po katere si morajo v Ljubljano, pa še takrat le, če izpolnjujejo pogoje, torej če ima- jo poravnane vse obveznosti do države. Za poravnavo obveznosti do prevoznikov pa država ni na- redila ničesar. Prav tako so pre- vozniki že nekaj let brez cenika. je na petkovi skupščini Območne obrtne zbornice Ptuj povedal predsednik sekcije avto- prevoznikov Ivan Novak. Z manjšimi ali večjimi proble- mi se srečujejo v vseh sedem- najstih sekcijah, kolikor jih de- luje pri Območni obrtni zborni- ci Ptuj. Vsem počasi mineva potrpljenje, še posebej, ker vlada na nekatere obrtniške zahteve odgovarja že sedem let in ker predsednik vlade ne najde časa, da bi se sestal s predstavniki obrtnikov. Skupščina Območne obrtne zbornice Ptuj, ki se ji počasi izte- ka štiriletni mandat, je potekala v rahlo napetem ozračju tudi za- radi bližnjih volitev novih or- ganov. Nekatere namreč moti, da so spremembe in dopolnitve statuta prinesle neomejen man- dat, ki ga ima "uzakonjenega" že večina obrtnih zbornic v Slove- niji in tudi sama Obrtna zborni- ca Slovenije. Ponovno je bilo poudarjeno, da bo novo vodstvo zbornice takšno, kot si ga bo iz- volilo članstvo. Brez bistvenih pripomb pa so sprejeli program dela in finančni načrt za leto 1998, v katerem dajejo večji pou- darek promociji obrti in nekate- rim dodatnim sejemskim pred- stavitvam. Letos se bodo ptujski obrtniki predstavili na sejmih v Celju, Ljubljani in Gornji Radgoni. Članski prispevek, ki predstavlja 89 odstotkov pro- računa zbornice, bo tudi letos takšen, kot je bil v lanskem letu. MG LENART / SKUPŠČINA OBRTNE ZBORNICE v obrti in podiefništvu 1000 zaposlenih Na terasi gostišča Elbl na Spodnjih Žerjavcih pri Lenartu je bila letna skupščina območne obrtne zbornice iz Lenar- ta. Na njej so analizirali delo v minulem letu in veliko go- vorili o žgočih problemih, s katerimi se srečujejo lenarški obrtniki. Zdaj jih je 395, kar je nekaj manj kot pred leti, vendar pa je že letos na vidiku povečanje števila, saj zani- manje za obrt in podjetništvo narašča. Predsednik lenarške obrtne zbornice Jože Petrovič, ki se mu letos izteka drugi mandat, je v svojem poročilu nanizal na- jvažnejše naloge, med katerimi je posebej izpostavil prizadevan- ja za promocijo obrti, uspelo ok- roglo mizo o razvojnih možnosti v obrti in podjetništvu, obiske v tujini, sodelovanje o občinsko upravo pri zagotavljanju pro- računskih sredstev za dodelje- vanje posojil obrtnikom in podjetnikom pod ugodnejšimi pogoji, ustanovitev razvojne ko- alicije Lenart - Destrnik - Trnovska vas in sodelovanje s pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo Slovenije. Izjemno odmevno je bilo tudi nedavno regijsko posvetovanje predstavnikov obrtnih zbornic severovzhodne Slovenije, sode- lovali pa so tudi na številnih se- jemskih prireditvah. Lani so or- ganizirali revijo obrtniških pevskih zborov Slovenije, ki je lepo uspela. Jože Petrovič je opozoril, da se miselnost glede podpore male- mu gospodarstvu spreminja in da so svetniki podprli njihove pobude. V prihodnje naj bi za podporo malemu gospodarstvu namenjali od 4 do 6 % občinske- ga proračuna. Očitna postaja ne- lojalna konkurenca, občutijo jo predvsem gostinci, v zadnjem času pa tudi cvetličarji. V razpravi so načeli nekaj odprtih dilem, terjali so boljše razstavne prostore na Celjskem sejmu, več denarja za delovanje sekcij in racionalno porabo sredstev v strokovnih službah zbornice". Delovanje sekcij naj bi letos okrepili, pripravljati se bodo začeli na velik obrtniško- podjetniški sejem, s katerim bodo prihodnje leto zaznamovali 20-letnico uspešnega delovanja zbornice. Vključevali se bodo v jesenske lokalne volitve in podprli tistega kandidata za župana, ki bo v svojem progra- mu upošteval tudi želje in predvsem potrebe obrti in podjetništva. Volitve v zbor- nične organe bodo opravili 14. junija, novega predsednika pa bo izvolil novoizvoljeni izvršilni odbor zbornice. Za dolgoletno delo v računovodstvu so se zah- valili Tereziji Perko in ji podelili priložnostno priznanje. Med dolgoročnimi nalogami je povečanje števila članov zborni- ce, članski prispevek za letošnje leto pa je ostal enak lanskemu. M.Toš ORMOŽ / RADIO BREZ DIREKTORJA Radio Ormož ni modna muha, nastala v zadnjih mesecih; na pobudo nekaj zanesenjakov radioamaterjev je v improviziranih pogojih pričel oddajati L januarja 1970. Od takrat so na njem svojo srečo in spo- sobnosti preizkušali vsi, ki se na ormoškem koncu ukvarjajo z novi- j narstvom. Najprej je radio deloval v okviru delavske univerze, nato \ kot javni zavod Lokalna radijska postaja Ormož, od lanske jeseni pa \ je ustanovljen javni Zavod za informiranje Ormož, ki ima v svojem | sklopu dve enoti: radio in Ormoške novice. Za redno oddajanje skrbi i okrog 15 zunanjih sodelavcev, najbolj poslušane oddaje pa so v 13' urah tedenskega programa glasbene oddaje z gosti in glasba po željah poslušalcev. Ormoški radio deluje neprekinjeno že čez 27 let, minuli i teden pa je kazalo, da bo ugasnil. Težave so finančne, kadrovske in I poUtične narave. Ustanovitelj radia je občina, ki za- gotavlja polovico sredstev za plačo direktorja, najemnino za prostore, ki so last občine, in za oddajnik, ki je v najemu od RTS. Vse ostalo radio sam ustvari na trgu. V minulem letu je pridelal tudi 1.796.755 tolarjev iz- gube. Po mnenju vršilca dolžnosti direktorja Bojana Rajha je izguba nastala zato, ker so na tržišču ustva- rili precej manj prometa kot minula leta. Pri delu se opazi ustanavljanje novih, komercialnih radijskih pos- taj. Kot javni zavod ima lahko radio Ormož le 15 odstotkov komercialne- ga programa in v tem času mora ustvariti potrebna finančna sredstva. Občinski proračun je do radia mačehovski, saj ne zagotavlja dovolj denarja za delovanje, medtem ko je za druge zavode poskrbljeno. Pošteno jih je po žepu udarilo tudi plačevanje avtorskih pravic, ki so z lanskimi dolgovi skupaj znesle čez 800.000 tolarjev. Ustanovitelja - občino so ob polletju o izgubi obves- tili in dobili zagotovilo, da bo izguba pokrita, kar se je nedavno tudi zgodi- lo. Pripravili so tudi sanacijski pro- gram zavoda, ki pa se ne sklada z os- nutkom proračuna, v katerem so bila predvidena bistveno manjša sredstva, kot bi jih potrebovali za do- govorjen način dela - vsakodnevno oddajanje, postavitev oddajnika na primernejše mesto in posodobitev zgodovinske opreme. Letno potrebuje radio za svoje delovanje okrog 12 milijonov tolarjev. Največja težava je, da je radijski oddajnik nameščen pri vinski kleti v Ormožu in je zato slišnost hudo omejena. Lani so zagotovili sredstva za nov oddajnik, izbran je že tudi ponudnik, čakajo le še na dovoljenja republiške uprave za telekomunika- cije, da oddajnik postavijo na Lit- merk, na nekaj čez 300 metrov nadmorske višine. Vlogo so oddali že avgusta lani, večkrat so tudi osebno posredovali, potrebnih dovoljenj pa še vedno ni. Zadnja redno zaposlena na radiu je bila direktorica Aljoša Vodnik, a je zapustila svoje delovno mesto že pred pol leta. Nekaj časa je bila nato še v. d. direktorja, januarja pa je to mesto prevzel Bojan Rajh. Pričeli so tudi intenzivno iskati direktorja. Na razpis se je prijavilo več interesen- tov, za direktorja pa so izbrali Petra Kiriča. Seznanili so ga s stanjem na radiu, pa se je zahvalil in odstopil, kljub temu da so ga potrdili tudi že občinski svetniki. Prava agonija ra- dia pa se je odvijala minuU teden, ka- jti potekle so tudi pogodbe vsem so- delavcem in v. d. direktorja. Radio ni imel nikogar, ki bi ga lahko predstavljal in odgovarjal za odda- janje. V uredništvu so sprejeli rešitev za naslednjih mesec dni, v katerih bo Bojan Rajh še naprej v. d. direktorja. V naslednjih dneh bo izšel tudi razpis za dve delovni mesti. Dobili pa so tudi ustno zagotovilo, da se bo vsota, namenjena zavodu, od osnut- ka do predloga proračuna povečala za 100 odstotkov. Na minuli seji občinskega sveta je bilo radijcem očitano, da je program slab. Na to se ustvarjalci programa ne ozirajo kaj preveč, merilo so jim predvsem poslušalci. Po drugi strani pa ormoške politične stranke zavodu ne dopuščajo kaj preveč manevrske- ga prostora, in če ne bi bilo letos lo- kalnih volitev, bi radio lahko še dalje veselo životaril. Tako pa si politiki obetajo od radia poceni reklamo. Ob finančni odvisnosti je težko ustvarja- ti medijsko in uredniško neodvis- nost. "Ko je župan Vili Trofenik predlagal ustanovitev zavoda, je de- jal, da predvideva, da se bo zavod v dveh, treh letih lahko finančno osa- mosvojil," je v svojih razmišljanjih optimističen Bojan Rajh. vki TRNOVSKA VAS / 28. SEJA OBČINSKEGA SVETA Sprejeli zakliuini niun Na petkovi,razgibani in na trenutke polemični seji občinskega sveta slovenskogoriške občine Destmik- Trnovska vas, ki se je zavlekla pozno v noč, so svetniki na- menili največ časa in pozornosti razpravi o zaključnem računu občine za minulo leto.Terjali so celovito poročilo o investicijskih sredstvih za gradnjo šole na Destrniku in menili, da naj občinska uprava pripravi pregled porablje- nih sredstev po posameznih področjih za vse tri krajevne skupnosti. Svetnik Albin Druzovič iz Vitomarcev je občins- ki upravi očital nespoštovanje dogovorjenih kriterijev in se vprašal, ali je občinski svet sploh še samostojni organ odločanja ali pa morebiti že podaljšana roka občinske up- rave. Po izčrpni in vsebinsko bogati razpravi so sprejeli zaključni račun za lani in se strinjali s poročilom Nadzor- nega odbora občine. Ta bistvenih pripomb ni imel, terjal je le kriterije za dodeljevanje štipendij. Sicer pa so petkovo zasedanje občinskega sveta v Trnovsi vasi začeli z obravnavo poročila o varnostnih razmerah na njiho- vem območju. Zares skrbno in celovito oceno stanja varnosti na vseh področjih je podal koman- dir Policijske postaje na Ptuju Silvester Skok. Izrazil je zado- voljstvo nad odločitvijo svetni- kov, da prisluhnejo njihovim ugotovitvam in obravnavajo poročilo, in opozoril na kršitve javnega reda in miru, ki so na- jpogostejše v gostinskih lokalih in tudi v družinskih krogih. Globalno gledano stanje ni zaskrbljujoče, policiste bolj skrbijo prometne nesreče in tudi pojav mamil. Očitno ptujsko območje ni izjema, ker pa so ma- mila draga in mladi nimajo de- narja, se številni ukvarjajo s tat- vinami. V razpravi so svetniki in gostje poročilo podprli, podžupan Boris Toš iz Vitomar- cev je predlagal okrepljeno pre- ventivno delovanje policistov (diskoteke v Vitomarcih), podžupan Alojz Fekonja pa izra- zil željo, da bi policisti še bolj opozarjali pristojne na slabo stanje cest, zaradi katerega se povečuje delež prometnih nesreč (izjemno kritičen je ovinek na regionalni cesti Lenart - Ptuj na odcepu za Destrnik). Govorili so tudi o novostih zakona o varnos- ti cestnega prometa, o evidenti- ranju traktorjev in avtomobils- kih prikolic, nato pa poročilo Policijske postaje soglasno spre- jeli. Med pobudami in predlogi svetniki s pripombami niso sko- parili. Najprej je predsednik občinskega sveta Venčeslav Kramberger opozoril svetnike, da bo treba začeti priprave na dopolnitve občinskega statuta. Pravno-statutarno komisijo bodo še kadrovsko okrepili, po- vezati pa se nameravajo tudi s sosednjimi občinami, saj bi lah- ko s skupnimi močmi tudi kaj privarčevali. Svetnik Franc Požegar je predlagal občinske- mu svetu zamenjavo urednika občinskega glasila Občan Zma- goslava Šalamuna, saj je po nje- govem mnenju pisanje v zadnji številki glasila precej hujskaško in neobjektivno in tudi nima nič skupnega z načeli objektivnega novinarstva. O tem bo občinski svet odločal na prihodnji seji. Ja- nez Zampa se je zavzel za posta- vitev obcestnih tabel in za označbo naselij Svetinci in Ve- lovlek, predlagal je, da naj si pri- dobi koncesijo za vzdrževanje melioracijskih jarkov občina, in menil, da naj občinska uprava poskrbi za zbiranje dokumenta- cije o pravnomočnosti odločb o denacionalizaciji, saj naj bi po letošnji žetvi komplekse njiv okoli Dornave začeli vračati prvotnim lastnikom. Miran Ar- nuga je menil, da župan ne more najemati posojil za vinsko cesto Trnovska vas - Destrnik v ime- nu krajevne skupnosti, in opozo- ril na slabo stanje ovinka na cesti proti Destrniku. Albin Druzovič je v imenu KS Sv.Andraž zahte- val izplačilo ostanka sredstev iz leta 1997 in predlagal, da se ob- seg sredstev za vodovod v Vito- marcih (IL faza) poveča za 18 milijonov SIT. Dodal je tudi, da gre za nujna dela in da Ks Sveti Andraž od občine letos še ni do- bila niti tolarja.Na probleme fi- nanciranja so opozorili tudi dru- gi svetniki, vsi pa so se strinjali, naj občinska uprava pripravi ce- lovit pregled vseh naložb v KS, posebno analizo pa naj pripravi- jo za naložbo v OS Destrnik. V nadaljevanju zasedanja so govorili še o nekaterih drugih odprtih vprašanjih, tudi o sana- cijo udarne jame na cesti proti Sovjaku, ki je lahko počasi za voznike že usodna. Načeli so tudi razpravo o letošnjem občinskem proračunu, ki naj bi znašal nekaj več kot 519 milijo- nov SIT. Sejo so nato prekinih in jo nadaljevali sinoči. O razple- tu bomo v Tedniku še poročali. Marjan TOŠ TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bracič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec. (novinarji), Slavko Ribarič. (grafično-tehnični urednik), Jože Mohorič (tehnični urednik). Propaganda: Oliver Težak, T 041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj: 062) 771-261. 779-371, 771-226; faks (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5, tel./faks: (062) 702-345. E-pošta: tednik @ kdm-ptuj.si Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: MA-TISK, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročeniti fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: www.radio-tednik.si E-pošta: nabiralnik ® radio-tednik. si ffpNIK - Četrtek, 9. april 1998 3 POROCJmO, KOMEHTmAMO SAVA KRANJ LAHI DOBRO POSIOVAU Ioni so v Sovi dobro poslovali. 3300 delavcev je ustvarilo 66 tisoč ton izdelkov. Prodajo so povečali za dvanajst odstotkov, g3 odstotkov so je izvolili. Po izvoznih dosežkih se uvrščajo na jesto mesto v Sloveniji. Sava stopa v tretje tisočletje kot izredno l^onkurenčna firma, ki ime visoko produktivnost, visoko kako- yostne izdelke, uveljavljeno blagovno znamko in izgrajen odnos do okolja. Sprememba dosedanjega strateškega partnerja in po- vezavo z ameriško korporccijo Goodyear, ki je v svetu vodilna na področju tehnologij proizvodnih procesov v gumarski industriji, ji prinaša nov zagon na trdnih notranjih temeljih. Z novim partner- jem ustanavlja Sava dve joint venture podjetji: prvo bo proizvaja- lo in tržilo pnevmatike, drugo tehnične izdelke, ki so vezani na avtomobilsko industrijo. Čeprav ima v obeh podjetjih manjšinski delež, bodo njeni zaslužki v prihodnjih letih močno presegli to, kar bi lahko ustvarili sami. Ocenjujejo, da bodo v naslednjih pe- tih letih skupaj z obema že omenjima podjetjema dvakrat do tri- krat povečali obseg svojih prihodkov. Lanski dobiček Save je znašal milijardo 404 milijone tolarjev, kar je trikrat več, kot je predvidel poslovni načrt. Certifikat kakovosti ISO 9001 pa ima že 93 odstotkov Sovinih programov. RDEČI KRIŽ PRED PRAZNIKI Praznični dnevi so še posebej občutljivi za ljudi v stiski. To na- jbolje vedno na Območni organizaciji Rdečega križa v Ptuju, kjer se ljudje dnevno oglašajo in iščejo pomoč v hrani in oblačilih. Ker pa se splošna družbena kriza vse bolj prenaša tudi no dejavnost humanitarnih organizacij, te več ne dobivajo toliko pomoči, kot bi je potrebovale. Na Območni organizaciji Rdečega križa Ptuj so, da bi vsaj delno omilili stisko ljudi v predprazničnih dneh, iz sredstev, ki so jih pridobili z izvedbo tečajev za prvo pomoč, kupili 300 kg moke, 1 20 litrov olja, 100 kg sladkorja in 100 kg riža. KONFERENCA O POŠKODBAH IN ZASTRUPITVAH VNovi Gorici bo 1 6. in 1 7. aprila prva slovenska konferenca o poškodbah in zastrupitvah, ki jo organizirata Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica in Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Z njo želita organizatorja opozoriti na velik problem poškodb in zastrupitev v Sloveniji, ki so najpogostejši vzrok umrljivosti otrok od enega leta starosti dalje, mladostnikov //7 mlajših odraslih do 44. leta starosti. Konferenca pa je v prvi vrsti namenjena preprečevanju nezgod pri predšolskih otrocih. V SOBOTO IN NEDEUO NA PTUJSKI W Ij^tujska televizija tokrat prinaša informativno oddajo, v kateri si ■ bomo v sliki in besedi ogledali nekatere najzanimivejše ptujske dogodke v zadnjih štirinajstih dneh. Gost Viktorinovih večerov je bil nadškof Franc Rode, Perutnina Ptuj se je predstavila na sejmu Alpe Adria - kulinarika, komorni moški zbor Ptuj je praz- noval 45 let uspešnega nastopanja, v Markovcih je bilo repub- liško srečanje Orffovih skupin, združila sta se kolesarski klub Pe- rutnina Ptuj in kolesarski klub Radenska Rog, z velikonočno voščilnico pa se bo oglasil ptujski župan Miroslav Luci. Pripravila: MG ^^^A suna nedavni prvi april ffiorsikoga nategnili. Koliko jih k'oh tem pokazalo slabo voljo in ^liko veselje, ni znano. ••• DA je letos leto čarovnic, ^ako zgodaj, v začetku aprila, ^ dolgo niso skuhale toče. ••• Da se je naša država začela Pogajati z Evropo kot revna ne- "^^^ta z bogatim ženinom: vse, ti lahko ponudim, je lju- bezen - do tvojega bogastva. ^^^A smo v teh predveliko- ntknih dneh počistili smeti pred svojim pragom in grehe v sose- d(rjem gozdu. ... DA bi bilo dobro ljudi na re- ferendumih o novih občinah vprašati tudi, ali želijo nove davke. ... DA bo po škofovih besedah čez petdeset let manj kot milijon Slovencev. Če se bo sedanji trend ustanavljanja novih občin nadaljeval, bo takrat vsak drugi Slovenec župan. ... DA nam politiki napovedu- jejo boljše čase. Ce bi se njihove besede uresničevale, bi že sedaj živeli v raju. ... DA je država že drugič v kratkem času podražila bencin zgolj iz skrbi za državljane. Da se namreč ne bi toliko pobijali po cestah. ... DA so tudi nenehne dražitve elektrike zaradi ohranjanja slo- venstva: manj bodo gorele luči, več bo otrok. AAARKOVCI, HAJDINA/ PRED REFERENDUMOM Pred zgodovindio odhiitvijo V ponedeljek je bila zadnja seja sveta primestne četrti Markovci pred referendumom. Na njej so začrtali ak- tivnosti, ki jih morajo v četrti še izvesti pred glasovanjem 19. aprila, da bi bili krajani čimbolj informirani in da bi se na referendumu lahko pravilno odločili, je po seji pove- dal predsednik sveta Stanislav Toplak. "Zavedati se moramo, da je pred krajani Markovcev, čeprav zveni to patetično, 'zgodovinska odločitev', saj priložnosti za sa- mostojno občino ne bo več tako hitro. Svet PČ Markovci, ki je dal pobudo in bil tudi nosilec aktivnosti za ustanovitev nove občine, je v tem trenutku bolj kot kdajkoli prepričan, da je bila njegova odločitev za pobudo o ustanovitvi samostojne občine Markovci pravilna. V manjši občini bo namreč mnogo lažje in kvalitetnejše uresničevati javne zadeve lokalnega pomena v za- dovoljstvo vseh nas. Nova občina prinaša za krajane več prednosti. Imeli bodo mnogo večji vpliv na odločanje v občini, obenem pa bodo tudi nadzor nad porabo občinskih sredstev mno- go večji. Z vidika pospeševanja gospodarskega razvoja, razvoja podjetništva, kmetijstva in eko- logije pa je izrednega pomena tudi samostojno razpolaganje s prostorom. Prepričani smo tudi, da bo v novi občini mogoče učinkoviteje in bolj domiselno izgrajevati infrastruktume ob- jekte, pa tudi spodbujati razvoj družbenih dejavnosti, kot so šport, kultura, etnografija, ga- silstvo in podobne dejavnosti, katerih razvoj bo temeljil na markovskih posebnostih," je v nadaljevanju povedal Stanislav Toplak. Ustanovitev nove občine Mar- kovci je tudi ekonomsko utemel- jena. Nova občina bo razpolagala in gospodarila s sredstvi, pri- dobljenimi po zakonu o financi- ranju občin, ki velja za vse občine v državi. Samostojno pa bo tudi razpolagala s sorazmer- nim delom nadomestila, ki ga plačujejo Dravske elektrarne za jezero in dovodni kanal za HE Form in. Nova občina Markovci ne bo izoliran otok, predvidela je sode- lovanje s sosednjimi občinami, predvsem z "matično" mestno občino Ptuj, s katero bo verjetno poskušala opravljanje nekaterih nalog organizirati skupno. Že se- daj je namreč županski urad mestne občine omogočal pri- mestni četrti bolj samostojno de- lovanje, kot to dejansko prinaša statut mestne občine Ptuj. Takšno ravnanje županskega urada je zahteval dejanski življenski utrip v primestni četr- ti, ki je bistveno drugačen od mestnega. Tudi na Hajdini želijo 19. apri- la, kot pravi predsednik sveta primestne četrti Hajdina Rado Simonič, "postati gospodarji na svojem dvorišču", saj so v obdob- ju zadnjih štirih let zaradi ta- kratne odločitve državnega zbo- ra, da Hajdina ne bo samostojna občina, veliko zamudili in bodo zaostanek težko nadoknadili. Po referendumu, o uspešnosti kate- rega na dvomijo, bo seveda še več dela, projektna skupina, ki je pripravljala projekt samostojne občine Hajdina, njen vodja je Branko Burjan, pa bo obstajala do objave zakona o ustanovitvi občine Hajdina. MG UKINITEV SAMOPLACNISKIH AMBULANT Za več redu Direktorji zdravstvenih zavodov oziroma javni zdravstveni zavodi so v marcu dobili kar dve pismi, ki ju je podpisal državni sekretar v ministrstvu za zdravstvo republike Slo- venije prim. dr. Janez Zajec. V prvem, ki najbolj zadeva direktorje zdravstvenih zavodov, jih opozarja, da ambu- lantne službe ne delajo tako, kot jim nalaga pogodba z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Predvsem naj bi v zavodih poskrbeli za to, da bo v resnici delalo toli- ko ambulant, kolikor jih zavod tudi plača. Zavodi pa naj proučijo tudi možnost ambulantnega dela v popoldanskem času. Bolnike je potrebno naročati tudi na ure, poleg tega je potrebno spoštovati ordinacijski čas in določilo, da v času, ko je zdravnik razporejen v ambulantno službo, ne more sprejeti drugih zadolžitev, kot so operacije, vizite in podobno. Izpolnitev teh pogojev je osnova za nadaljnje pogovore med zdravniškimi združenji in vlado glede zakona o zdravniški službi, glede na to da se je tudi zdravništvo zavezalo, da bo so- delovalo "pri boljši in racional- nejši organiziranosti zdravniške službe". Vse to naj bi prispevalo k zmanjševanju čakalnih dob, zlasti še v specialistični službi, kjer je najdaljša. Red pa želi ministrstvo za zdravstvo narediti tudi pri sa- moplačniških ambulantah, ker ugotavljajo, da jih večina posluje brez njihovega soglasja. Ugo- tavljajo tudi, da samoplačniške ambulante večinoma niso pris- pevale k skrajšanju čakalnih dob, ampak so celo postale ovira javni zdravstveni službi. V bodoče naj bi delale samop- lačniške ambulante le v tistih zdravstvenih zavodih in de- javnostih, kjer čakalne dobe niso daljše od tistih, za katere so se dogovorili v pogodbah z Zavo- dom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ki tudi v celoti izpolnjujejo sklenjene pogodbe. Od prvega aprila naprej bodo to- rej lahko delale le tiste samop- lačniške ambulante, ki bodo do- bile soglasje ministrstva za zdravstvo. V ptujskem zdravstvenem do- mu pravijo, da če jim v bodoče ne bo dovoljeno samoplačništvo, predvsem gre za zobozdravstvo, bo to avtomatično pomenilo, da se bodo čakalne dobe za proteti- ko še podaljšale. Sedaj je namreč tako, da lahko zavarovanec dobi protezo mimo čakalne vrste, če je samoplačnik. Ob tem pa velja še povedati, da v ptujskem zdra- vstvu že doslej niso imeli nobene samoplačniške ambulante, tudi v zobozdravstvu ne, samop- lačniške storitve so opravljali v okviru podaljšanega delovnega časa. Ker v Zdravstvenem domu Ptuj v zvezi s tem še niso dobili podrobnejših navodil, smo od- govor iskali pri primariju dr. Ja- nezu Zajcu, ki je povedal, da v tem primeru ne gre za klasično samoplačništvo, ampak samop- lačništvo v okviru podaljšanega delovnega časa, vendar bodo tu- di za to obliko dela morali javni zavodi imeti soglasje. Predvsem pa si v ministrstvu prizadevajo, da bi najnovejši ukrepi prispeva- li k večjemu redu v zdravstvu, da bi v resnici delale vse tiste ambu- lante, kolikor jih zavod plača, da bi paciente naročali na uro (ob datumu pregleda mora biti ob- vezno navedena tudi ura) in po- dobno. Naročanje na uro se mora uveljaviti v vseh ambulan- tah primarnega, sekundarnega in terciarnega nivoja. Učinki najnovejših ukrepov naj bi bili že kmalu vidni. MG 4 četrtek. 9. april 1998 - TEDNll KULTURA, IIOBRAZEVANJM PTUJ / PRED POMLADNIM KONCERTOM PIHALNEGA ORKESTRA Godba z voistohtno trndhiia Zgodovina mestnih godbenikov sega stoletja nazaj. Ptujčani so bili dolgo prepričani, da je bila njihova godba uradno us- tanovljena šele leta 1878, ko se je takratna Mestna godba priključila Glasbenemu društvu ("Musik Verein"). Potemta- kem bi letos slavili 120-letnico obstoja, toda ko so se pred nekaj leti začele načrtne raziskave o preteklosti mestnih godbenikov, je bilo kaj kmalu jasno, da sega začetek delovan- ja mestnih glasbenikov precej dlje nazaj. 1 Posebnih virov o mestnih glas- benikih nimamo, toda igranje pri različnih svečanostih so kronisti večkrat zabeležili. Najvestnejši je bil Ferdinand Raisp, ki je v svoji kroniki o zgodovini Ptuja in nje- gove okolice iz leta 1858 na podla- gi starejših virov opisoval mestno življenje. Iz te dragocene ses- tavljanke razberemo, da je mesto najemalo in plačevalo godbenike že v srednjem veku. V tistih srednjeveških mestih, ki so kaj dala nase, je bilo karseda običajno, da so za posebne priložnosti najeh glasbenike, ki so z različnimi piha- li in trobili ter ob spremljavi pavk spremljali svečane dogodke. Tako je bilo najbrže tudi na Ptuju. Rajšp nas poduči, da so Ptujčani že v 13., posebno pa od 14. stoletja naprej imeli Meščansko milico, del katere so bili tudi muziki. Žal natančne letnice o godbenem igranju ne poznamo. Največ nam povedo za- pisi o obhodih okrog mestnega po- merija, kjer je bilo točno določeno, da je povorki načelovala sodniška gospoda, ob njej pa je bila meščanska milica z zastavami in daleč naokrog donečo muziko. Po- merij so objezdili nekajkrat letno tja do druge polovice 18. stoletja. Po zgledu drugih štajerskih mest so tudi na Ptuju iz domačih fantov ob koncu tridesetih let 18. stoletja v obrambne namene ustanovili Deželno milico, ki je po starejših vzorih vključevala tudi godbo tro- bent in pavk, ki je med drugim igrala pri sprejemih visokih gos- tov. Za leto 1752 vemo, da so glas- beniki pri mostu skupaj z mestni- mi veljaki in drugimi meščani pričakali visokega gosta z Dunaja, kateremu je mestni sodnik sloves- no izročil ključe mesta. Proti kon- cu tega stoletja se je Deželna mili- ca prelevila v vojaško organizacijo, imenovamo Meščanski konjeniški korpus ("Das Uniformirte "biirger- liche Cavallerie Corps"). Njena godba je očitno kmalu dokazala, da premore dobre glasbenike. Kako bi sicer ptujski meščanski korpus povabili na veliki sprejem v čast Leopoldu II. in sicilijanske- mu kraljevskemu paru v Betnavi pri Mariboru leta 1790. Ptujčani so sodelovali z vojaško parado in "turško muziko". S tem izrazom so včasih poimenovali igranje na glasbila, kot so veliki boben, čine- le, triangel in potresajoča palica s kraguljčki, ki so, združena v skupi- ni, z glasnim ropotajočim zvokom ponazarjala davne janičarske godbe. Evropskim vojaškim muzi- kom so se nekateri instrumenti turškega porekla tako priljubili, da so jih povzeli in jih v začetku 18. stoletja vključili v svoje sestave. Aktualnim navadam so očitno sle- dili tudi Ptujčani. Zgodovina nas poduči, da so godbeniki igrali ob oficirskih pojedinah, pri vojaških vajah, večernih serenadah in na plesih, pa tudi na pogrebih in dru- gih priložnostih. Nadalje vemo, da je meščanski korpus imel leta 1804 kar dvanajst trobentačev. Enako število trobentačev se omenja tudi ob razpustu meščanskega korpusa, kar je Ptujčane doletelo leta 1837 zaradi osiromašenja cesarske bla- gajne. To, da je mesto ostalo brez elitnega korpusa, je meščane, po- sebno pa glasbenike močno priza- delo. A predvidevamo, da slednji z igranjem niso prenehali, kajti pri- ložnosti in potreb za igranje je bilo še zmeraj veliko. Med letoma 1837 in 1843 so bile v okolici Ptuja veli- ke vojaške vaje, pri katerih se je zbralo ob množici vojaštva kar ne- kaj godb, ki so posebno ob večerih zabavale višje častnike. Najverjet- neje so se jim pridružili tudi domačini. Nekaj let kasneje, ob us- tanovitvi Nacionalne garde leta 1848 ter pri njenem razpustu tri leta kasneje, je bilo v štabu šestnajst glasbenikov: kapelnik, bobnar ter štirinajst piskačev ("Hautboistov"). Ime je ponazarja- lo uporabo različnih lesenih pihal in trobil. Toda ptujski glasbeniki tudi s prenehanjem Nacionalne garde niso obupali. Že tri leta kasneje, 1855., so se organizirali in ustano- vili samostojno glasbeno društvo civilnega značaja. In prav ta letni- ca je za zgodovino naše godbe po- sebnega pomena. Poslej govorimo o samostojni, civilno organizirani godbi, ki si je nadela ime Mestna godba. Čez dve leti bodo domači godbeniki tako slavili 145-obletni- co samostojnega delovanja. Ves čas do danes nikoli ni prenehala z de- lom, pa čeprav vemo, da je bila ve- likokrat na robu preživetja. Skozi 19. in v prvi polovici tega stoletja se je pomen godbe iz leta v leto povečeval. Brez nje ni minilo ne čitainiško ne cerkveno ne nacio- nalno ali pevsko slavje. Igrala je pri gledaliških igrah in še bi lahko naštevali. Proti koncu stoletja, ko je mesto dobilo glasbeni paviljon, se je začelo lepo obdobje, ko so . Ptujčani ob nedeljah zbirali mestnem parku in uživali ob menadnih koncertih. Te lepe 5, vade pa danes žal ni več. Tudi ^ drugi vojni ni šlo brez godbe. " Ptujska mestni glasbeniki so rej preživeli najrazličnejše oblasj Vsaka jo je po svoje potrebovala,! le deloma gmotno podpirala in u nazadnje se z njo tudi postavlja], Ptujski Pihalni orkester, kakor ^ imenujemo danes, je vreden talt, bogate zgodovine. Z letošnji); koncertom, ki bo 15. aprila , domačem gledališču, bom, nedvomno ponovno priče kvaliiej nemu glasbenemu doživetju. Dar/a KoHi Kopija reliefa godbenikov meščansl^ega korpusa iz 1.1815. Foto B. Kovačič FRANC FIDERSEK / ZLATI JUBILEJ ČASOPISA TEDNIK - 14. 'Ncfie rojstno leto1948 v imenu delegatov je spregovo- ril Andrej Petelin, sekretar komi- teja, potem pa so organizirane skupine z zastavami in transpa- renti pospremile delegate na železniško postajo, kjer se je vzklikanje nadaljevalo vse do od- hoda vlaka. Zvečer je bila v Ptuju še velika baklada po mestu, zbo- rovanje na tržnici s kulturnim programom (v glavnem so nasto- pali recitatorji), poseben program pa je bil v gledališču. Mladi so v povorki z baklami odšli še na Pa- noramo, kjer so ob kresu in zvo- kih harmonike rajali pozno v noč. Kot zanimivost za današnje mlade naj še opišem, kako so ta- krat izgledale bakle. Na koncu palice je bila pritrjena pločevin- ka, večinoma so bile od konzerv iz pomoči v paktetih Unre. Pločevinka je bila napolnjena z žagovino in prepojena z nafto. Treba jo je bilo le prižgati in rela je tudi po več ur. Vse dni kongresa, ki je trajal do 28. julija, so na javnih zgradbah in kandelabrih visele zastave, na mnogih mestih so bili nameščeni zvočniki. Radijske postaje so namreč neposredno prenašale po- tek kongresa in to so prenašali tudi po zvočnikih, saj so bile ta- krat le redke družine, ki so pre- mogle svoj radijski sprejemnik. Tako je bilo v Ptuju in podobno tudi v vseh drugih mestih. Po- sebnega uspeha v smislu obveščanja ljudi z vsebino kong- resa ni bilo. Stanovalcem v okolju nameščenih zvočnikov je hrup začel kmalu presedati. Ljudje, ki so prihajali v mesto po opravkih, pa prav gotovo niso bili zaintere- sirani, da bi stali ali posedali in poslušali ure in ure trajajoče dol- govezne referate. Hreščeči hrup iz z\'očnikov je prispeval le k temu, da je ljudi opozarjal na neko dogajanje, in marsikdo si je krepko oddahnil, ko je hreščanje iz zvočnikov utihnilo. V času trajanja kongresa, zlasti v prvih dneh, so se po celicah mo- rali sestajati člani in pošiljati kongresu pozdravne brzojavke in pisma. Iz ohranjenih zapisnikov v Zgodovinskem arhivu Ptuj, OK KPS, škatla 3, je razvidno, da je večina pisem bila podobne vsebi- ne. Povsod so kongresu pošiljali "tovariške in borbene pozdrave" in obljube, da bodo "vse referate s kongresa temeljito preštudirali in vsebino prenesli med množice". Zanimivo je tudi, kaj vse so v teh pismih obljubljali. Le nekaj na- vedkov iz posameznih pisem: - Obljubljamo, da bomo vložili vse sile, da se bo tudi ptujski okraj uvrstil med najboljše. - Popularizirali bomo naše na- jboljše delavce in nameščence, ki so novatorji za našo skupnost. Dokazali bomo, da hočemo gra- diti in tudi bomo zgradili socia- lizem. Disciplino bomo še iz- boljšali in koristili dobre izkušnje drugih. - Vse planske obveznosti bomo presegli, planirane hektarske do- nose pa bomo presegli za 70 odstotkov. (Ta pozdrav je bil iz ene od kmetijskih obdelovalnih zadrug.) Kazala se je namreč dobra leti- na, zato pri nekaterih žitih ni bilo težko preseči plan, ki je temeljil na povprečnih donosih. Povrh tega pa je bila v tistih dneh žetev in mlatev v polnem teku. Začel se je odkup belih žit, ki je potekal po načrtu, kakor so to predvideli okrajni planerji, na posamezna kmečka gospodarstva pa razdelili na KLO-jih. Žetev je takrat ove- kovečil tudi pesnik "najna- prednejše ptujske mladine" Miha Remec. Navajam le prvo kitico: "Želi smo! Traktor zadružni zo- pet besedo ima. Klasje kot morje ves dan valovi, kosilnica reže vsak klas - za nas!' Takratno na videz normalno življenje, na podeželju skoraj idi- lično, je marsikoga uspavalo, vzbujalo lažno upanje, da bo po kongresu in ob dobri letini življenje še znosnejše. Ob tem javnosti ni bilo znano, kaj vse so pripravljali v organih državne varnosti, kakšne ukrepe v orga- nih oblasti. Delno je bilo 10 zaz- nati že iz pisma, ki ga je Tajništvo OLG Ptuj poslalo vsem kra- jevnim ljudskim odborom z dne 22/7-1948. Uvodoma so pravi na- men pisma prikrili s poudarkom, da si "moramo v organih ljudske oblasti bolj prizadevati, da bo v poslovanju več zakonitosti in več kontrole". Potem je sledilo bistvo pisma: "Pozivamo vse KLO, da nam v bodoče pošiljajo zapisnike sej KLO in zborov volilcev v dveh izvodih na OLG. Istočasno prosimo, da nam začnete pošiljati po dva izvoda predpisov, odlo- kov, odredb, navodil in določb, ki jih izdajate. Po en izvod prvih in drugih mora GLG dostavljati javnemu tožilstvu okraja Ptuj." (GLG Tajništvo, škatla 4 ZAP). Torej popolna kontrola nad vsem, kar so delali in sklepali v ljudskih odborih. Če je bilo kje kaj narobe s takratno linijo, je taka zadeva bila dana v obravna- vo okrajnemu organu Udbe. Spodbujene so bile tudi na- jrazličnejše inšpekcije, da so dos- ledneje nadzirale zakonitost de- lovanja, vsaka na svojem področju. Zanimivo je na primer poročilo ptujske tržne inšpekcije, v katerem ugotavljajo, da je v kongresnih dneh bilo na ptujski tržnici opazno pomanjkanje raz- ne zelenjave in vrmin, največ krompirja. Slednjega manjka predvsem zato, ker ga kmetje vo- zijo na tržnico v Maribor, kjer ga lahko prodajo dražje. Nadalje, da je nujno za ptujsko tržnico izde- lati cenik za perutnino, pa tudi za smetano in sir, da ne bodo mogli kmetje navijati cen. Zahtevali so tudi, da naj se povsod držijo pre- dpisanih cen. SKRIVNE ARETACIJE IN JAVNO VZNEMIRJENJE Prva dva dni kongresa so bili prebrani glavni referati, ki so jih delegati z aplavdiranjem sprejeli in s tem dali enotno podporo Titu in članom njegovega vodstva. To je bil signal za organe državne varnosti, da so začeli akcijo, ki so jo že prej skrbno pripravljali. Kar čez noč se je znašlo v zaporih na desetine lju- di, mnogi med njimi tudi na vo- dilnih položajih, to je večina vseh tistih, ki so se ob resoluciji IB neodločno izjasnjevali, rekli kakšno kritično na račun domače politike in podobno ... Kako se je to dogajalo v Ptuju? V dneh od 24. do 27. julija, to je še med trajanjem kongresa, so tudi v Ptuju po vrsti izginjali v zaporih Jože Rjavšek, Drago Hasl, Ljubo Koler, Aleksander (Saša) Skaza, Drago Zupančič, Štefka Berlinger, Cvetka Praprot- nik in več drugih. Na spisku za aretacijo je baje bila tudi Zinka Čuček, kasneje poročena Nunčič, ki jo je pa nekdo, verjetno iz vrst Udbe, na to opozoril, zato je takoj odpotovala k znancem v Ljubl- jano. Ponoči so tisti, ki so jo prišli aretirat, lahko le ugotovili, da je odpotovala neznano kam. Po ne- kaj tednih se je vrnila v Ptuj in nihče več ni ukazal njene aretaci- je. Če se po zaslugi skrivnega poštenjaka zadeva ne bi bila iz- tekla tako, kdo ve za kako "dejan- je" in na koliko let bi bila obsoje- na. Namreč vsak, ki je bil tiste dni aretiran, je bil tudi obsojen, in čeprav pozneje rehabilitiran, je madež na njem ostal. Našteti aretirani so bili člani KP, večinoma na vodilnih položajih. Da so se kar čez noč znašli v udbovskih zaporih, je presenetilo tudi njihove sodela- vce. Zjutraj njihovega šefa, tudi delovnega tovariša, ni bilo v službo. Cez nekaj ur so zvedeli, da je v zaporu, in prejeli naročilo, da se mora še isti popoldan sestati njihova celica, razpravljati o "an- tipartijskem elementu" v njihovi celici in ga odločno obsoditi. Za marsikaterega poštenega človeka je bila to huda preizkušnja. Toda od njega je to zahtevala "partijska disciplina", kdor se ji ni podrejal, se je lahko sam znašel pod uda- rom podobnih obtožb. Za posa- meznike pa to ni bilo težko. Kot je moč ugotoviti iz ohranjenih za- pisnikov, so kar vneto začeli ud- rihati po svojih dovčerajšnjih predstojnikih, sodelavcih in "pri- jateljih". Ko so jih na takih ses- tankih obravnavali in njihova stališča odločno obsojali, so v sklepu tudi zahtevali, da se jih kot "sovražnike ljudstva najstrožje kaznuje". 1EDNIKOVA KNJIGARNICA Branje v mednarodnem letu oceanov Mednarodne organizacije, ki delujejo pod okriljem Združenih narodov, so leto 1998 razglasile za mednarodno leto oceanov. Vsesplošna onesnaženost ze- meljske površine je dodobra načela tudi največja vodna prostranstva, ki vedno težje za- gotavljajo normalno bivanje na našem planetu. Kljub vsemu in- dustrijski giganti malomarno od- lagajo smrtonosne odpadke na dno oceanov, ne upoštevajo var- nostnih predpisov pri tovorjenju čez morja, redčijo in iztrebljajo morske in obmorske živali, ropa- jo naravno vodno zakladnico, kakor da pospešeno izčrpavajo vse, kar je uspelo preživeti in obstati. Vseh tegob vodnega sveta pa ne gre pripisovati le industrijskim velikanom, saj je tudi število posameznih malomarnežev zas- trašujoče. Tako mnogo orjaških morskih želv pogine zaradi zadušitve s polivinilastimi vrečkami, ki so bile odvržene kdo ve na kateri obali. Obdukcija do smrti shiranega kita je poka- zala vzrok smrti: njegov želodec je bil prepoln plastičnih odpadkov, ki so mu zamašili prebavila. Tudi vsakoletna turis- tična manija sodi med povzročitelje ekoloških proble- mov, saj turisti osvojijo in zase- dejo dobršen del obal in morij, kjer bi sicer uživala prvotna bitja. Toda kako razumeti bitja, ki jim nikoli niste bili blizu in jih sploh ne poznate? Morda vam bosta pomagali knjižni novosti, ki sta kot nalašč izšli v letu oceanov. Obe zgodbi, pravljici za male in velike, sta močno ekološko obarvani. Prva je prevedena iz španščine, druga je prvenec domače avtorice; v obeh ima ključni položaj morska ptica. In obe izražata velikansko ljubezen in spoštovanje do narave. ZGODBA O MAČKU, KI JE NAUČIL GALEBKO LETETI Avtor Luis Sepulveda je osvojil slovenske knjigoljube z roma- nom Starec, ki je bral lju- bezenske romane. Menim, da boste odrasli z veseljem segli po pisateljevi novosti za mlade bral- ce, ki je tudi izšla pri založbi Vale-Novak iz Ljubljane. Glavna junaka zgodbe, ki se dogaja v hamburškem pristanišču, sta maček Zorbas in galebka Srečka. Galebkino mamo je ujel smrtonosni oljni madež na morju in s poslednjimi močmi je strmoglavila na balkon hiše v hamburškem pristanišču, kjer je domoval maček Zorbas. Ta je obljubil galebki, da bo poskrbel za jajce, ki ga je znesla, in nato je izdihnila. Zorbas je vestno skrbel za jajce, pri čemer so mu z nas-, veti pomagali ostali pristaniški mačji mojstri. Jasno, izvaljeno galebje pišče je začelo mačje življenje, a Zorbas je tudi oblju- bil, da bo ptiča naučil leteti. Ne- navadno prijateljstvo med povsem različnimi bitji in uspešno sožitje je pisatelj za- okrožil v čudovito hvalnico lju- bezni in iskanje boljšega sveta. Sabine VVilharm je dala knjigi odlično likovno podobo, za slo- venske bralce je knjigo prevedla Blažka Mulier. SINJA PRAVLJICA je prvenec obetavne mlade Jasne Branke Staman, knjižničarke in pravljičarke iz Lju- tomera. Skozi pravljično pripo- ved je stkala odraščanje sinjega kita Emuja, ki z mamo Balo potu- je proti severnemu morju ter spoznava svet okoli sebe. Rado- vedni kitji mladič ogovori mlade- ga albatrosa Laja in skleneta pri- jateljstvo. Veselo druženje jima nudi spoznanja o vodnem in nadvodnem svetu. Milino mors- kega sveta pretrgajo kitolovci, ki skoraj ugonobijo Balo z mla- dičem. Na srečo jima priskoči na pomoč mladi allDatros. ki s šte- vilčno ptičjo armado napade zasledovalno ladjo, in lovci s har- punami se morajo vdati pred iz- najdljivimi ptiči. Nežno pripoved je ilustrirala in oblikovala Vesna Veberič, slikanico je izdala založba Pike iz Kranja. Uf/ono Klemenili f EDNIK - Četrtek, 9. april 1998 5 KULTURA, IZOBRAŽBVAHJt pTUJ / POGOVOR S SLOVENSKIM ZGODOVINARJEM VLADOM HABJANOM premik v slovenskem zgodcvlnopislv IViejnike slovenske zgodovine je profesor Vlado Habjan na- pisal pred približno 40 leti in zajemajo obdobje od 5. sto- letja do leta 1980. Ob svojem nastanku ni šla v noben "ka- lup" in nobeno normo, bila je nekoliko kritična do Cerkve in prejšnje oblasti. Tudi z založniki so bili vrsto let proble- mi, pri izdaji mu je iz takšnih ali drugačnih razlogov spodletelo pri treh založbah. Če ne bi bilo teh težav, bi luijigi* ugledala luč sveta že pred osamosvojitvijo in bi bila lahko imela tudi pomemben vpliv na naše politike, da bi se odločneje zavzeli za obrambo slovenskih meja. Ko je lani to zgodbo predstavil v Ljubljanskem dnevniku in obenem izrazil kritiko nad slo- venskimi založbami, se je avtor- ju po telefonu oglasil Maksimil- jan Simonič iz okolice Ptuja in ponudil zagonski kapital za iz- dajo knjige pri Založbi 2000. Prvi odmevi na knjigo so prese- netljivi, že prva predstavitev knjige je bila takšna kot že dolgo ali sploh v vsej povojni slovenski zgodovini ne. Ponavadi predsta- vitev nove knjige spremlja deset do dvajset ljudi, v Ljubljani pa se jih je zbralo okrog tristo vseh profilov, tudi predsednik države je bil navzoč. Založnik je pripel- jal 70 knjig in vse so bile pro- dane. Kritike nanjo so doslej po- zitivne. "Knjiga je pisana kot živo ant- ropološko, kulturološko in poli- tološko besedilo, ki se za svojo argumentacijo poslužuje zgodo- vinskih dejstev. To običajno šokira šolanega zgodovinarja, zlasti takšnega z ozkim obzor- jem, ki se kot pijanec plota drži naučenih pogledov in metod. Za vse druge bralce, za splošno razgledanega, kulturnega člove- ka, pa tudi za širokosrčnega zgo- dovinarja pa bo branje Habjano- vega teksta lahko zelo zanimivo in izzivalno, saj odpira nove poglede za nazaj in za naprej, /fabjan v svojem besedilu na široko razpravlja tudi o geostra- teškem položaju slovenskega na- rodnega ozemlja kot o izredno pomembnem dejavniku slo- venskega narodnega razvoja. Predvsem pa zasleduje tiste to- kove v naši preteklosti, ki so strmeli h konstituiranju slo- venskega naroda in samostojne slovenske države," je o Habjano- vi knjigi med drugim zapisal dr. Janko Prunk. Knjiga Mejniki slovenske zgo- dovine je popis 1300-letne slo- venske zgodovine. Kako je nas- tala in kaj je avtor želel z njo po- vedati slovenski in drugi javnos- ti, smo Vlada Habjana najprej vprašali po predstavitvi knjige, ki jo je imel za člane Zgodo- vinskega društva Ptuj. "Že kot študent sem hotel ve- deti več od profesorjev, tudi na- loge sem drugače pisal, kot so zahtevali. Ko sem se vpisal na univerzo, sem začel pisati komp- letno zgodovino Slovencev v pe- tih knjigah. Videl sem, da je sta- rejše zgodovinopisje delovalo kot pijanec, ki se drži plota. Ti avtorji niso vedeli, kdaj se je ta plot podrl. Podrl se je leta 1918, ko smo dobili minimalno držav- nost v stari kraljevski Jugoslavi- ji, še bolj se je podrl leta 1945, ko smo dobili Primorsko s Koprom, kar je za mene posebna kvaliteta. Potem smo se počasi naveličali oblasti Beograda in smo oklicali samostojnost. Ker je nastala država, je bilo potrebno napisati novo zgodovi- no. Stara zgodovina je slonela na folklornem ohranjanju slo- venstva, ni pa razmišljala o državi. Tudi danes je tako, da še premalo razmišljamo o državi. To s svojimi dejanji potrjujejo naše stranke, ki ne znajo misliti državno, ampak strankarsko. Knjiga Mejniki slovenske zgo- dovine je povzetek vseh petih knjig. V njej sem poskušal zaob- jeti vseh 1300 let naših poli- tičnih vzponov in padcev ter iz tega najti majhno orientacijo za bodočnost. Vse pa je zajeto na 270 straneh z dokumenti vred." Povzetek slovenske zgodovine je napisan v nekoliko esejis- tičnem jeziku z namenom, da bi knjiga našla bralce. "Suh stroko- ven jezik je neprijeten in ga je težko brati. Poleg tega sem želel, da gre knjiga med ljudi. Zato sem izbral metodo sicer strogo zgodovinskega argumentiranje in preveritve vseh trditev, ki so napisane v nekoliko lažji obliki, s katerimi povem vse človeške nadrobnosti, ki jih običajna zgo- dovina nima. Na primer, kako so se posamezni veliki fevdalci, goriški in celjski, poročevali. To niso same številke, ampak gre tudi za politična ozadje. Danes, ko imamo državo, moramo vede- ti, kje smo se kot družbeni de- javnik skušali uveljaviti. Ključna obdobja so Karantanija, obdobje celjskih grofov in na- zadnje NOB ter osamosvojitev. Za človeka, ki mu zgodovina ni delo, je pomembno, da pozna ključna obdobja, da bo znal bolje misliti in ohranjati državo. Zlas- ti je to pomembno za naše politi- ke, poslance. Politik in poslanec po mojem mnenju ne more biti tisti, ki ne pozna človeškega ustroja." S knjigo narodnopolitičnih esejev o slovenski preteklosti želi Vlado Habjan Slovence vseh generacij ogreti za slovenstvo, da bi skozi 1300-letno zgodovino spoznali trdoživost in vztrajnost, ki se je ohranjala skozi vzpone in padce v tem obdobju. Ob predstavitvi knjige Mejni- ki slovenske zgodovine Ptujčanom jih je avtor Vlado Habjan spomnil na rojaka Fran- ca Jezo, za katerega pravi, da je eden najzaslužnejših Slovencev za osamosvojitev Slovenije. "V vsej Sloveniji ni človeka, ki bi za Slovenijo toliko naredil. Franc Jeza je že v tistih težkih časih, ko mu je jugoslovanska policija de- lala težave, delal kot velik slo- venski aktivist. Javno je pisal in napovedoval slovensko državo, ko se tega še noben drug ni upal ali hotel. Dobro ga poznajo v Ljubljani in Trstu, nekoliko manj pa v Ptuju, ker zadnja de- setletja ni tu živel. Rad bi spodbudil Ptujčane, da se mu primerno oddolžijo. Brošuro, ki so jo o njem izdali Tržačani, predlagam, da Ptujčani izpopol- nite. To bi bilo veliko priznanje pokojnemu Jezi, pa tudi veliko priznanje kulturni dejavnosti Ptuja. Ptuj bi se s tem lahko zelo pomembno uveljavil." Mecen pri izdaji sinopsisa Zgodovine Slovencev v petih knjigah je bil Maksimiljan Si- monič iz okolice Ptuja, ki se je po 43 letih dela v Braziliji vrnil v Slovenijo. O svojem mecenstvu je na kratko povedal: "Kaj me je pri tem vodilo? Predvsem to, da se Sloveniji nisem mogel nikoli dovolj oddolžiti, ker sem večino- ma živel v tujini. Ko sem spoznal gospoda Habjana, sem sklenil, da mu pomagam pri tem, da naredimo premik v slo- venskem zgodovinopisju. S tem pa tudi, da ljudi seznanimo z de- jansko zgodovino. Vlado Habjan si za svoje delo zasluži polno po- dporo." Slovenija je majhna dežela na svetovno in evropsko izpos- tavljenem prostoru, a velika, ker bi jo radi vsi obvladovali. "Zave- dati se moramo tega, da se ne smemo pustiti obvladovati, saj imamo 1300-letno izkušnjo. Ta nas mora učiti, da so čez naš prostor hodile vse trgovske kara- vane, vse velike vojske, in zato moramo to upoštevati. Ko smo Vlado Habjan, avtor zgodovinske uspešnice Mejniki slovenske zgodovine, v prisrčnem pogovoru z me- cenom Maksimiljanom Simoničem. Foto: Kosi dobili Koper, so se nam odprli vsi svetovni oceani, od Amerike in Japonske do Avstralije, zato smo tako dragoceni, ker smo majhna velesilica. Majhna vele- silica pa je potenca ali moč v možganih, v razumevanju, v geošahistiki. Zavezništva na smem iskati tam, kjer bi me radi pokasirali ali odstranili iz igre. Geošahistika pomeni, najdi člo- veka, ki ti direktno ne more ničesar hudega storiti." Zgodovinsko uspešnico Me- jniki slovenske zgodovine je mo- goče kupiti v vseh knjigarnah, pod ugodnimi pogoji pa tudi pri mecenu Maksimiljanu Simo- niču, ki je s svojim mecenstvom naredil neprecenljivo dejanje, dejanje, ki ga nihče v tej državi prej ni zmogel. Morda bo novo prijateljstvo, skovano med Vla- dom Habjanom in njim, rodilo nove sadove, tudi Zgodovino Slovencev v petih knjigah, ki prav tako čaka na izdajo. MG SLOVENSKA BISTRICA / USPEH UČENCEV GLASBENE SOLE Uspešni na dntavnem tekmovanju Učitelji slovenjebistriške glasbene šole, ki de- luje kot dislocirana enota Srednje glasbene in baletne šole iz Maribora, so v teh dneh posebej dobre volje, saj so se na državnem glasbenem tekmovanju minuli konec tedna v Ljubljani dobro odrezali tako njihovi sedanji kot bivši učenci. Enajstletni Blaž Miovič (na regijskem tekmovanju v začetku februarja v Mariboru je pri pihalcih (saksofon) osvojil vseh sto možnih točk) je na državnem tekmovanju v La kategoriji osvojil 97,67 točke in s tem drugo mesto ter zlato plaketo. Trinajstletna flavtistka Pranja Gomaz je v kategoriji Lb osvojila 97,17 točke in si pribo- rila drugo mesto ter zlato plaketo. Zlato plaketo si je priigral tudi saksofonist Rok Vouk, sicer član Pihalnega orkestra glasbene šole, ki ga poučuje prof. Peter Kruder. Klarinetist Matej Miiller pa je La kategoriji dosegel 92 točk ter; prejel srebrno plaketo. ^ Uspešni so bili tudi bivši učenci bistriške glas- bene šole, sedaj dijaki SGBŠ iz Maribora. Med ; najboljše sodi šestnajstletni flavtist Man in Belič, ki je v kategoriji IL a od sto možnih točk osvojil 98,67 (največ od vseh tekmovalcev) ter tako dosegel prvo mesto in prejel zlato plaketo. ^ Šestnajstletni klarinetist Gregor Frešer, tekmo- val je v kategoriji IL b, in šestnajstletna fla- vtistka Nadja Stegne, tekmovala je v kategoriji IL a, sta se prav tako uvrstila zelo visoko. Zlato plaketo je prejel tudi klarinetist Jaka Felzer, štu- dent akademije za glasbo, ki je tekmoval v katc gori j i III. b. j Marian TOS / 11 Sokolsko cb-ifsfvo Lenart Posebne razprave, kot že rečeno, ni bilo. Šinkovec je pri- poročal nabavo novih krojev, sprejeti pa so tudi sklep o višini članarine, ki je znašala 2 dinar- ja mesečno. Zaiivalili so se na- mestniku staroste dr. Weixlu za opravljeno delo in mu zaželeli veliko uspehov pri razvoju So- kola pri Sv. Trojici, za na- mestnika staroste Sokola v Le- nartu dr. Milana Goriška pa so imenovali Ivana Sketa. Iz ohranjenega arhiva je lepo razvidna rast števila članov, saj je iz posameznih zapisnikov sej odbora razvidno, da so spreje- mali nove člane. Konec januar- ja 1931 so sprejeli v članstvo tudi šolskega upravitelja iz Le- narta in njegovo ženo Vlada Košenino in Ružo, učiteljico iz Lenarta. Košenino so v mari- borski sokolski župi tudi pred- lagali za tajnika društva Sokol iz Lenarta. Prejšnji tajnik Jože Velner je bil namreč pre- meščen za šolskega nadzorni- •ja v Mursko Soboto. Za člane častnega razsodišča maribors- župe pa so iz Lenarta pred- lagali dr. Milana Goriška, Davo- •■ina Poliča, Antona Hotza, An- tena Potrča in Janjo Horvat^^. Med pomembnejšimi ljudmi ki so v tem času pri Lenartu op- ravljali važnejše funkcije, se je aprila 1931 Sokolu pridružil tudi lenarški sodni starešina dr. Ožbolt llaunig. To je bito rahlo presenečenje, saj se llaunig v začetnem obdobju delovanja lenarškega Sokola društvu ni želel pridružiti, ker ga je imel z "preveč političnega". V tem letu so pripravili nekaj veselic in drugih prireditev, junija 1931 pa so bili tudi na župnem zletu sokolov v Mariboru. Do prve polovice tega leta so naročili že 32 novih krojev. 5. decembra 1931 so orga- nizirali "Miklavževo prireditev", program pa je bil v bistvu aka- demija s himno, nagovorom, godbo in telovadnimi nastopi. 16. januarja 1932 so imeli 2. občni zbor, na katerem so v glavnem govoriti o opravljenem delu v prejšnjem letu, ko so imeti 200 članov, 87 članic in kar precej naraščajnikov (82 moških in 101 žensko). Društvo je imelo tudi ^veliko pristašev med otroki. Člani so opraviti 102 telovadna dneva, članice pa 98 telovadnih dni. Močno je poraslo število knjig, ki se je dvignilo že na 428. Za na- jvažnejši dogodek so ocenili okrožni sokolski zlet 21. junija 1931, ki je bil tudi pomemben propagandni in manifestacijski nastop. Poročilo navaja akcije odsekov Sv. Anton (Cerkven- jak), Sv. Trojica in sodelovanje pri nastopu v Limbušu in pri odkritju spomenika kralja Petra v Ljubljani. Uspešno so ocenili tudi prosvetno delo, zlasti prire- ditve zabavnega značaja, kot so bile pustovanje, martinovan- je in silvestrovanje. Za martino- vo so igrati Motlierovega Sko- puha. Pevski zbor še ni delo- val, razmišljali pa so o lutkovnih predstavah za otroke^^. 18. 2. 1932 so iz članstva za- radi neplačevanja članarine črtali Franca Breznika, v članstvo pa so šest mesecev poizkusno sprejeli Nikolo Pet- roviča, Filipa Jauševca, Jožefa Majcenoviča, Ferda Mehleta, Ivana Zebca in Valterja Zmas- ka, maja pa tudi Dragotina Sernca, Jutijano Letnik, Danico Šafer in Josipa Košuto. Imeli so probleme s člansko telovadno skupino, vse sokciske čete pa so pripravile javne nastope, in sicer: 29. maja 1932 Sv. Trojica, 5. junija 1932 Sv. Anton (Cer- kvenjak. 12. junija Sladki Vrh (podružnica Marije Snežne - Velka). 19. junij Sv. Jurij (Jurovski Dol), 31. julija Sv. Rupert (Veličina), 14. avgusta 1932 pa je bil okrožni javni nastop v Lenartu. Na občnem zboru 11. febru- arja 1933 leta so poročali o za- obljubah dlanov, med njimi pa ni zaslediti dr. Ožbolta llauniga. Število članov je nekoliko upadlo (180), povečalo pa se je število moških naraščajnikov (237). Zanimiva je socialna ses- tava članstva aktivnih telova- dcev. Med njimi je bilo po poročilu iz januarja 1933 v letu 1932 9 poljedelcev, 7 obrtni- kov, 8 učiteljev, ostalo pa so bili uradniki, dijaki in zasebniki (najbrž svobodni poklici, op.p.). Kritično so ocenjevali, da je priliv iz vrst trgovcev in obrtnikov v Lenartu slab, "ta naraščaj se jako odteguje So- kolu".^'' Problemi so bitu tudi iz- ven Lenarta, npr. v Rupertu, kjer je tamkajšnji kaplan Krajnc julija 1932, ko je imela sokolska črta svoj nastop, zvabit v svoje gorice nekaj članov in jih z avtomobilom prevažal mimo telovadišča. V društvu je delo- vat dramski odsek, ki se mu je pridružil tudi pevski. Ob tej pri- ložnosti so na občnem zboru razpravlja! tudi o 25-ietnici de- lovanja društva in sklenili, da se obletnica obeleži tudi z izda- jo spominske brošure. V članstvo so sprejeli Janka Pahernika, Faniko Jezerčič, Karla Krambergerja, Jožeta Ftiča, Franca Jamnika, I. Kram- bergerja in Josipa Gajška. Po- krajinskega zleta leta 1933 v Ljubljani so se^ udeležili D. Polič, F. Vojd, I. Šinkovec, Bru- men, A. Bojgot in dr. Tiplič. Ugodno so ocenili tudi okrožni sokolski zlet, za uspeh pa zelo pohvalili Davorina in Zorana Poliča, ki sta imela največ zas- lug za uspeh prireditev. Janu- arja 1931 so sprejeli v članstvo Ernesta Polanca, Alojza Budjo, Valterja Zmazka in Olgo Je- senčnik. Za šestmesečno pos- kusno članstvo pa so sprejeli Metko Brumen, Rozp Dragar in Stanislava Kukovca*^^. 27. 1. 1934 je bil redni občni zbor, na katerem niso obravna- vali pomembnejših vprašanj. Podelili so diplome za športne uspehe, ki so jih prejeli Zoran Polič, Heda Brumen in Breda Gorišek, med kadrovskimi ok- repitvami zasledimo novo izvol- jenega podnačelnika Franja Rogla. Rahlo se je povečalo število moških članov, nazado- vali pa so pri moškem naraščaju. Živahno je bilo pros- vetno delovanje, knjižnica je štela skupaj 929 knjig, začeli pa so tudi akcijo za popravilo odra in kulis za delovanje dra- matskega odseka. Opombe: Tepiy. str. 505. Majda Dougan, Maribor. ^'^ Sokolsko društvo Lenart, str. 17, in Majda Dougan. F. Lubej: Za Sokolskim pra- porom. LJ 1985, str. 142. R. Kopic, Šolska kronika 1920/21, str. 93. ^'^ Kronika OŠ Lenart Kronika OŠ Lenart '^^ Majda Dougan, Maribor ^° Dopis Meščanske šole A. Aškerca pri Lenartu z dne 28.6.1937 banski upravi Dravske banovine v Ljubljano Isti vir ^2 Isti vir Sokolsko društvo Lenart, str. 20 Sokolsko društvo Lenart, st. 23 Sokolsko društvo Lenart, str. 24 Majda Dougan, Maribor Spominski zbornik družbe- nih organizacij Cerkvenjak, str. 57, Cerkvenjak, julij 1964 ^® I. Žemljic, Čitalnice in bral- na društva Severne Slovenske gorice do leta 1914. Lenart 1992 Kronika GD Lenart Dr. Anka Vidovič - Miklavčič: Kratek pregled mla- dinskih organizacij v meščanskem taboru na Slo- venskem 1929 - 1941, str. 15 (Aktualne teme). Isti vir Arhiv Sokolskega društva Lenart Isti vir 6 četrtek, 9. april 1998 - TEDNIK PO HABIH KRASIM SEM TER TJA - PO NAŠIH OBČINAH Dornuva, središie Liikmtle Domava se je z novo občino in okolišlumi vasmi postavila' za središče pridelovalnega območja čebule. S katerekoli^ strani se približamo območju občine Dornava, nas na po-| membnejših vpadnicah pozdravijo table "Dobrodošli v^ Liikariji". Vpadnic v Dornavo je kar lepo število, tako da bi j lahko govorili o njeni pomembni prometni legi. Vaške ulice' na območju središča občine in okoliških vasi so kot majhen \ labirint, saj se na številnih malih križiščih kmalu ne moreš' več orientirati. Predvsem vasi Dornava in Mezgovci sta takoj strnjeni, da se obiskovalec niti ne zave, kdaj je v eni ali dru-! gi. Pri tem ga, razen na osrednjih cestah, vodijo le napisi naj hišnih številkah. i Dornava je veliko središče si- cer majhne občine. Po podat- kih Krajevnega leksikona živi v Dornavi skoraj tisoč prebi- valcev. Vas je tipično ravninska, razporejena ob šte- vilnih poteh, mestoma gosto pozidana, predvsem novo- gradnje pa se tu in tam umika- jo na obrobno samoto. Zasnova vasi je nastala okoli cerkve Sv. Doroteje, ki izhaja iz leta 1519. Čeprav bi glede na njeno lego pričakovali, da je Dornava predvsem naselje kmečkih hiš, je sodoben čas krepko posegel tudi v njen ustroj: med tipična kmečka poslopja so se vrinile sodobne zgradbe, na katerih lahko ugotoviš pestro paleto stilov gradnje zadnjih desetle- tij. Precejšen del stavb je tako novih in urejenih, mnoge so v obnovi in to kaže na bujnost življenja in dogajanja v tem občinskem središču. Oko opazi tudi nekaj povsem sodobnih kmetij z vzorno urejenimi dvo- rišči, pa tudi nekaj pešajočih kmetijskih gospodarstev, ki ječijo pot težo zahtevnosti so- dobnega časa. Ko se Dornavi približamo s ptujske strani, nas pozdravi poznobaročni krasotec, o kate- rem pa ne kaže zgubljati besed, saj je bilo njegovih klicev po obnovi že nič koliko. Njemu nasproti stoji sredi polja povsem sodobno poslopje Za- voda dr. marijana Borštnarja, ki širšemu območju zagotovo prinaša precej delovnih mest. V Dornavi tako rekoč na vsa- kem drugem koraku naletimo na podjetniško tablo, kar nas še enkrat prepriča o živahni de- javnosti v kraju. S strogim centrom bi bili težko povsem zadovoljni. Cer- kev je pred kratkim dobila novo streho, tudi zvonik je v kar dobrem stanju, drugi del cerkvene fasade pa že kliče po Poleg zvonika bi bilo potrebno obnoviti preos- tali del cerkve obnovi. Tudi večji objekt ob cerkvi je s prednje strani že precej počrnel. Nekdanja os- novna šola, danes trgovski lo- kal in z zadnje strani gostitelj občinske uprave, s svojo fasado prav tako ne daje mladostne podobe. Nekoliko vstran je vaški, zadružni in lahko bi rekli tudi turistični dom, ki bi se tudi razveselil kasne bolj op- timistične fasadne barve. Nekoliko izven Dornave pro- ti Moškanjcem nas pozdravita dve ozeleneli "skrivalnici". Gre za že kar stara nasipa, ki naj bi s treh straneh nekaj skrivala. Danes si z njima zagotovo ni kaj početi, razen za odložitev kakšnega bremena z odpadki. Ob cesti v Mezgovcih je tudi zanimiv muzej na prostem. Del stavbe namreč, ki priča o nekdanjem načinu gradnje iz zemlje, danes pa iz stavbe, ki je že lep čas brez strehe, poganja gozdiček. Neverjetna kombi- nacija človeške in naravne de- javnosti. Vrneva se v center dornavske občine, kjer naju zanima poko- pališče na južnem robi vasi. Pred njim je veliko asfaltirano Dornavsko pokopališče je vzorno urejeno parkirišče z ustreznimi označbami in razsvetljavo. Precej nova vežica je pravkar dočakala dograditev kuhinje. Pred vežico stoji kontejner za smeti in nekaj zabojnikov. Razlogov, da bi smeti ležale kjerkoli, torej ni. Pa smeti res ni najti, še tako pozoren pogled med ciprese v ograji pokopa- lišča težko kaj odkrije. Zato pa oko takoj odkrije tako rekoč popolno urejenost polcopališča. Osnovne poti med grobovi so kamnito tlakovane, ponoči os- vetljene, med grobovi je nasut drobljenec. Pokopališče je ograjeno z ograjo iz cipres, le pri vhodu je delno zidana in delno kovinska ograja. V zadnjem delu pokopališča je na novo zasajen park, na vse sku- paj so lahko Dornavčani zares ponosni. Kot so lahko delavci Zavoda ponosni na urejeno okolico in prav tako urejen mini živalski vrt v ozadju. Malo manj ponosa zasluži gozdiček ob starem gradu. V njem o čistoči ne bi mogli go- voriti, saj se ob vožnji mimo že na daleč večkrat "posveti" kaj belega, podobnega vrečki ali drugemu odpadku. Sredi gozdička sta stanovanjska blo- ka, ki s podobo pričata o svoji starosti, družbo pa jim delajo vegaste lesene kolibe, ki bi lah- ko služile kot garaže, drvarnice ali kdo ve za kaj. Okoli gospodarskih objektov Kombinata, kjer na dvorišču mimogorede opaziva nekaj zar- javele mehanizacije, prideva do nekoč grajskega gozdička. Prav tam, za vasjo, sva pričako- vala kak odpadek, pa ga ni, zato je videti gozd še danes prav gosposko. Tudi ob Pesni- ci ni najti odpadkov, ki jih tudi Dornavčani in okoličani zago- tovo imajo v izobilju. Mar je mogoče, da Dornave ne spremlja tegoba sedanjega časa in imajo pri odpadkih popoln red? Kar nekaj časa sva potre- bovala, da sva odkrila povsem na drugi strani, čez železniško progo, pravo smetarsko bo- gastvo. Ni mogoče trditi, da je samo odlagališče Dor- navčanov, je pa res precej grozljivo in zagotovo ilegalno in neurejeno. Iz nekdanje gra- moznice, kjer je začelo nastaja- ti, se smetišče širi na bližnji travnik. Tam je najti tudi mno- go navlake, ki bi jo lahko sicer sežgali ali kompostirali, poleg tega pa traktorske in avtomo- bilske gume, dele pohištva, ku- hinjske aparate, ostanke me- sarske dejavnosti in še bi lahko naštevali. Da je smetišče star problem, priča tabla: "Prepo- vedano in kaznivo odlaganje smeti. Odlok SO Ptuj 6/91-26. člen." SO Ptuj ni več, dolaga- lišče pa živi naprej! BESEDA OBČANOV Franc Vidovič, Mezgovci: "Urejenost središča občine je v redu. Z vsem smo kar zadovol- jni, tudi s cestami. Edino, kar nas še moti, je pomanjkanje pločnikov, poleg tega pa bi mo- rali razmisliti o kanalizaciji, saj so odplake naš velik problem." Franc Ciguia, Domava: "Pred kratkim smo uredili tele- fon, drugo leto bo šla pod zemljo tudi elektrika. Pokopa- lišče je v redu, saj ste videli. Radi imamo svojo občino in župana, takega ni daleč okoli. Kar dobro nam gre, če komu ne, pa si je sam kriv. Treba je pač trdo delati.' Ana Šmid, Domava: "Včasih je bolje biti tiho. Če pa me že sprašujete, moram pove- dati, da nam v centru Dornave skoraj nič ne manjka. Sedaj, ko je občina tu, ni treba tolikokrat na Ptuj. Lahko pa bi uredili še pločnike za našo deco, saj jih promet precej ogroža. Živimo blizu šole in otroški živžav nam je kar prijeten." Tatjana Mohorko Jože Braiii Seštevek dobrih in manj dobrih ocen za doživetje Dornave po vnaprej določenih kriterijih je središču te občine prine- sel povprečno oceno 7,66. Tabela doslej ocenjenih občinskih središč: 1. Gorišnica 8,58 2. Juršinci 8,00 3. Dornava 7,66 4. Majšperk 7,65 5. Trnovska vas 5,50 Skoraj že dotrajani stanovanjski bloki in ob njih neo- kusne barake Le kilometer od središča Dornave se bohoti sme- tišče Franc Vidovič, Mezgovci Franc Ciguia, Dornava^ Ana Šmid, Dornava 7 PO HASIH KRAJIH pTUJ / GIMNAZIJCI GOSTILI FRANCOSKE VRSTNIKE presenečeni htmnsid gimntail€i t^eptembra lani smo dijaki ptujske gimnazije med fskurzijo po Franciji obiskali tudi francoske gimnazijce iz mesta Les Herbiers. Zaradi njihove gostoljubnosti smo jih povabili, da nas obiščejo v Sloveniji. Povabilo so spre- jeli in nam v dneh od 29. marca do 1. aprila obisk vrnili. «irečanje s francoskimi vrstniki sta pripravila prof. Jasna Kigent in asistent francoskega jezika Benoit Boudaud. # Prva noč v Sloveniji Po ogledu Postojnske jame je avtobus s 37 dijaki šole Lycee Jean XXIII v večernih urah pris- pel na dvorišče Šolskega centra Ptuj. Nekatere dijake smo spoznali že v septembru, z večino pa smo se srečali prvič. Odpeljah smo jih na svoje do- move in spoznavanje se je pričelo. • Ogled gradu in mestnih znamenitosti v dopoldanskih urah smo se, očarani od ptujskega gradu in osupljeni od fotografske bliskavice, vsi skupaj veselo od- pravili na ogled mestnih zna- menitosti. Naši gostje so bili navdušeni nad lepotami majhnega mesta ob Dravi. Nekateri smo se odločil, da jim zraven Ptuja razkažemo še Mari- bor, kjer smo preživeli čudovit dan. Ker jim je po prehodu na Ptuj ostalo še dovolj energije, so doživeli še utrinek ptujskega nočnega življenja. • izlet v Rogašico Slatino Medtem ko smo se mi pridno učili v šoli, so francoske dijake poučili o nastajanju kozarcev on drugih steklenih izdelkov. Popoldne so okusili izvršno vino iz ptujske kleti in si zbistrili glavo z osvežujočim sladoledom. V zadnjem večeru, ki smo ga preživeli skupaj, so nam zaupali, da je bila njihova predstava o Sloveniji precej drugačna od tistega, kar so videli in doživeli. Bili smo veseli, da smo vsaj tej mali skupini Francozov pokazali pravo podobo Slovenije in življenja v njej. Spremenili so vsaj svoj pogled, kakršnega ima še mnogo ljudi po vsem svetu. • ...in talco so odšli Po dveh zanimivih in doživetij polnih dneh smo si zaželeli ponovnega snidenja in si v tem upanju izmenjali naslove. V zgodnjih jutranjih urah smo jih pospremili na avtobus, s katerim so se odpeljali še na enotedenski obisk Prage. Druženje z novimi prijatelji nas je obogatilo za marsikatero novo francosko besedo in za spomine na prijetne trenutke, doživete z njimi. Sabina Podhostnik GORIŠNICA / NASTOPILO VEC KOT 200 PEVCEV Pesem nas druži Pod tem naslovom je potekala 5. aprila v Gorišnici velika pevska prireditev. V skupno pesem je združila čez 200 pevcev "margetnske fare" - od prvošolcev do dedkov in babic. Kar deset pevskih skupin or- ganizirano vadi v tem kraju. Tako so se predstavili otroški in mladinski pevski zbor OŠ Gorišnica, dekliška komorna skupina, upokojenski pevski zbor, ljudske pevke iz Male vasi, mlajši in starejši cerkveni zbor, oktet, mešani pevski zbor PD Ruda Sever in lukarice iz Moškanjcev. Prireditev so sklenili domači tamburaši pod vodstvom Draga Korena. Vodje pevskih skupin Miro Mulej, Jana Kovačec, Emest Kokot, Marija Koiarič, Slavica Cvi- tanič in Genovefa Vučak so se trudili, da so njihovi pevci zapeli res ubrano. Program je bil zelo pester, saj se je vsaka skupina predstavila z dvema pesmima iz svojega repertoarja. Tako so zaz- venele pesmi z otroško vsebino, priredbe ljudskega izročila, umetne pesmi domačih in tujih skladateljev, vmes pa tudi pesmi z nabožno vsebino. Torej je vsak poslušalec lahko našel nekaj za svojo dušo. Obiskovalcev pa ni bilo malo. Dvorana kulturnega doma v Gorišnici je bila žal pre- mala za vse, ki imajo zborovsko pesem radi. Zupan Slavko Vis- enjak, je rekel v svojem nago- voru: »Včasih so rekli, da se tam, kjer se najdejo na kupu g. žup- nik, župan in ravnatelj, dogaja nekaj velikega.« Za to pevsko prireditev je to tudi držalo. Bila je res nekaj velikega. Povezala je pevce in ljubitelje petja v zak- ljučni pesmi Oj, lepo je res na deželi, ki jo je ob spremljvi tam- burašev in harmonikarjev Igorja, Ernesta in Primoža dirigirala Slavica Cvitanič, ki je bila tudi idejni vodja te prireditve. Jurij Cvitanič PTUJ / ZANIMIVOST V POKRAJINSKEM MUZEJU Predstavitev iišienia tapiserii Na slovenskih tleh si je ohranjevanje tekstilne dediščine začelo utirati pot pred sedemnajstimi leti, ko so v ptu- jskem muzeju pričeli iskati restavratorsko ekipo za za- htevne posege na bruseljskih tapiserijah iz začetka 17. stoletja. To je nekaj let kasneje pomenilo ustanovitev prvega restavratorskega ateljeja za tekstil v Sloveniji. SJ^oraj dve desetletji je kratko obdobje v primerjavi z de- lavnicami po Evropi, ki so našle posluh za tekstilne umetnine že mnogo prej, v začetku petdesetih let, nekatere med njimi pa gojijo tradicijo izdelave in ohran- janja tekstilne dediščine že iz prejšnjega stoletja. Veliko je tekstilnih predmetov v Slovenijijki še niso bili nikoli predstavljeni javnosti. Zaradi njihovega krhkega in občutlji- vega stanja jih ni mogoče razsta- viti. Za to je še danes vzrok pred- vsem pomanjkanje konservator- jev-restavratorjev za tekstil, ki bi poškodovane umetnine zaščitili pred nadaljnjim propadanjem in jim ponovno vrnili njihov zdravi videz. Mnoge dragocene tek- stilije so zato še vedno v depojih in čakajo na nujne strokovne posege. V restavratorskem ateljeju za tekstil v ptujskem muzeju že štirinajsto leto skrbimo za ne- moten potek dela pri restavri- ranju muzejskih tapiserij. V osemdesetih letih je štiri bruse- ljske tapiserije regenerirala in konservirala prof Mira Ovčačik- Kovačevič iz Zagreba, v tistem času edina usposobljena restav- ratorka za tekstil. Prijazno se ie odzvala Marjeti Ciglenečki, tak- rat kustodinji za kulturno zgo- dovino, ki jo je skrbelo poško- dovano stanje tapiserij, zato je priznano strokovnjakinjo zapro- sila za nadzor nad restavrator- skimi posegi. Tkalke so se pod njenim vodstvom priučile ume- telnega tkanja, ki je značilno za tapiserije, pri tem pa pridobile izredno prefinjen občutek za iskanje barv in usklajevanje no- vo stkanega tkiva z originalom. Ptujskemu muzeju se je leta 1995, verjetno prav po zaslugi re- stavratorske delavnice, ponudila priložnost odkupa dveh baro- čnih tapiserij, ki sta zaenkrat da- tirani v drugo polovico 17. sto- letja. S sponzorskim prispevkom sta nam pri nakupu pomagali podjetji Poslovni sistem Merca- tor iz Ljubljane in Mercator SVS iz Ptuja in s tem omogočili nakup obeh tapiserij. Lastništvo ene izmed njih je ostalo v rokah sponzorjev, vendar so nam jo zaupali v trajno hrambo in re- stavriranje. Lansko leto v marcu smo na nedeljski matineji pred- stavili obe tapiseriji, kjer smo omenili specifičnost potrebnega konservatorskega postopka. Posebno čiščenje zahteva prilagojeno mizo za pranje s primernim zračnim vlekom. Pri iskanju možnosti izvajanja posega smo se obrnili na priznano delavnico za konservi- ranje tapiserij Koninklijke Manufactuur van Wandtapijten De Wit (Kraljeva delavnica za tapiserije De Wit) v Belgiji, ki ima velik mednarodni sloves. Poseben način pranja, ki so ga v prvi polovici leta 1991 razvili v tej delavnici in novembra 1991 na mednarodnem kongresu re- stavratorjev tapiserij v Saragossi predstavili javnosti, je danes poznan dejansko po vsem svetu. Številni muzeji, gradovi, palače, javne ustanove ter zasebni zbi- ralci po Evropi in Ameriki so zaupali tapiserije delavnici De Wit. Postopek poteka na osnovi mešanice stisnjenega zraka, vode in nevtralnega pralnega sred- stva, ki ga skozi šobe razpršijo po površini tkanine in pos- topoma pronica skozi tekstil. Zračni vlek od spodaj omogoča hitro odvajanje umazanije in barvila, ki bi se v nasprotnem primeru ponovno nalagali na tkanino. Obe baročni tapiseriji smo le- tos v januarju odpeljali v Belgijo, kjer so v dveh dneh opravili na prvi pogled enostaven, vendar strokovno in tehnično zahteven postopek pranja. Celoten proces smo lahko opazovali in tudi fo- tografsko dokumentirali sami. Vse ljubitelje in poznavalce tapiserij in konservatorsko-re- stavratorskega dela vabimo v četrtek, 9. aprila, ob 19. uri v ro- manski palacij na predavanje o konservatorskem posegu čiščenja obeh baročnih tapiserij, ki so ga opravili v Kraljevi de- lavnici za tapiserije De Wit v belgijskem mestu Mechelen. Eva ilec *^onservatorke pri pripravi baročnih tapiserij za Pi^anje v komori z zračnim vlekom 8 četrtek, 9. april 1998 - TEDNIK MIKLAVŽ PRI ORMOŽU / PROJEKTNI TEDEN Ustvarialnosf v likovni deltMvniti Za letošnji projektni teden so učenci razredne stopnje v| osnovni šoli Miklavž namenili dva kulturna in nara- voslovna ter športni dan. Tako so lahko učenci od prvega do četrtega razreda teden dni nemoteno delali v likovni delavnici. "Z likovnim delom se ukvarja- mo v okviru rednega učnega programa, vendar pogosto zmanjka časa za zahtevnejše teh- nike, sploh za kiparstvo in kera- miko," je povedala Štefka Novak, ki je bila odgovorna za potek projekta. Največkrat se učitelji in učenci v projektnih tednih res odločajo za naravoslovne in družboslovne teme, vendar pa je po izdelkih videti, da so otroci v likovnem ustvarjanju zelo uživa- li in napravili prave male umet- nine. Razdeljeni so bili v šest sku- pin. Odločali so se lahko med ki- parstvom, keramiko, slikanjem na steklo, blago ali kamen, izde- lovanjem tapisarij in slik iz se- men. Poleg učiteljic nižje stopnje sta sodelovala tudi zu- nanja sodelavca Bojan Oberčkal in Petra Hlebec, pomagala pa je tudi učiteljica likovnega pouka na predmetni stopnji Natalija Veselic, ki je ob tej priložnosti z likovnim krožkom, ki ga obisku- jejo starejši učenci, pripravila še prodajno razstavo nakita, ki je našel veliko občudovalcev. Projektni teden so zaključili v petek, ko so nastale izdelke obli- kovali v razstavo. Namenjena je bila tudi staršem, ki so se v precejšnjem številu odzvali po- vabilu, čeprav je bila prireditev v dopoldanskem času. V kultur- nem programu so nastopili učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, in pokazali sošolcem, kaj so se že naučili. Ob tej priložnosti so podelili bralne značke, kar je izzvenelo še posebej svečano in vzpodbudno, saj so bili prisotni starši. Da pa so dan zares izko- ristili do konca, so po prireditvi starše povabili še na roditeljski sestanek. vki Otroci so v projektnem tednu ustvarili prave male umetnine in jih pokazali svojim staršem 400 oirok po|e, pleše in se vel Za 1400 otrok, ki so vključeni v celodnevni program ptujskih vrtcev, ponujajo v vrtcu poleg rednih vzgojnih še dodatne programe. V letošnjem letu so to učenje nemškega jezika, ritmično-plesne urice in kot novost glasbene urice. Dodatni programi seveda ne sodijo v redno dejavnost vrtca, zato jih starši plačajo posebej. Obiskuje jih 400 otrok. OTROCI RAZUMEJO PRAVLJICO V NEMŠKEM JEZIKU Tečaj nemškega jezika vodi že sedmo leto Christa Pevec, ki je po rodu Nemka. Sama se je naučila tuji, torej slovenski jezik težko, je povedala, in zato še po- sebej razume vse, ki se želijo naučiti tujega jezika. Tudi najmlajše. Crista Pevec uči otro- ke v vrtcu nemščine že od 4. ozi- roma 5. leta naprej. "Najprej je pomembno, da otrok osvoji me- lodiko tujega jezika, šele čez ne- kaj časa izgovori prve besede, nato pa uporabljajo stavke kot jaz. Zadnjič sem jim pripovedo- vala pravljico v nemščini in so zgodbo povsem razumeli. To štejem za velik uspeh," je pove- dala Christa Pevec. Nemščino se v okviru vrtca uči letos 140 otrok. Christa Pevec jih uči besed skozi igro, igrice, igrače in pesmice. NAJMLAJŠI FOLKLORISTI NASTOPILI V DORNAVI Prav tako skozi igro se otroci lahko aktivneje spoznajo tudi z ritmično-plesno dejavnostjo, pri kateri dodatno razvijajo svojo motoriko in gibalne sposobnos- ti. Ritmično-plesne urice, ki jih vodi Nežika Sešo, obiskuje 153 otrok iz različnih oddelkov. "Starejši otroci že zelo dobro vedo, kaj je moderno, saj gledajo televizijo, vedo, kaj se učijo v plesnih šolah ... Tako seveda nji- hove želje upoštevam. Ker se sama ljubiteljsko ukvarjam z oh- ranjanjem ljudskega izročila, imamo tudi v vrtcu folklorno skupino. Vanjo je letos vključenih 18 otrok. Predstavili smo se kot najmlajša skupina na območnem srečanju otroških folklornih skupin v Dornavi. Si- cer pa otroci zelo radi obiskujejo plesno-ritmične urice," je pove- dala Nežika Sešo. GLASBENE URICE IN PEVSKI ZBOR Glasbene urice so letos prvič ponujene otrokom ptujskega vrtca in zanje se je odločilo 105 otrok. Vodi jih Darinka Barin Turica, ki je bila doslej vzgoji- teljica v vrtcu Dornava, kjer je imela tudi zbor. Letos pa se je prvič predstavil na reviji otroških pevskih zborov tudi pevski zbor vrtca, sestavljen iz otrok več vrtcev. "Pri glasbenih uricah igramo na Orffove instrumente, sama pa igram otrokom na citre, harmo- niko, pojemo ... Ob takšni glas- beni vzgoji se jim je v pol leta že precej izboljšal posluh. Nekateri menijo, da je posluh prirojen, sama pa mislim, da je veliko od- visno od vzgoje, od tega, ali z ot- rokom poješ. Ti otroci, ki obis- kujejo glasbene urice, bodo kas- neje gotovo hodili v glasbeno šolo, peli v šolskih pevskih zbo- rih. Kot nadgradnjo uric smo sestavili pevski zbor, v katerem poje 33 otrok iz treh vrtcev. Peli smo na reviji otroških pevskih zborov v Markovcih, v maju pa bomo nastopili še na reviji vrteških pevskih zborov v Mari- boru," je povedala Darinka Ba- rin Turica. Milena Zupanič Christa Pevec. Nežika Šešo. I Darinka Barin Turica. PTUJ / PRVOŠOLCI SO SE PREDSTAVILI STARŠEM Vdščlliijce Breški prvošolčki so bili ob koncu veseli in ponosni na svoje razstavljene iz- delke. Foto: TM Prvošolci OŠ Breg so bili v marcu precej zaposleni z izdelo- vanjem voščilnic, drobnih knjižic in izdelkov iz usnja, ki so jih ob materinskem prazniku podarili svojim mamicam. Pri urah podaljšanega bivanja so uporabili ročne spretnosti, otroško domišljijo, pomagale so jim učiteljice Ivanka Vido- vič, Lizika Bratušek, Dragica Lončarič in Mateja Grbavac, izdelali pa so mnogo uporabnih izdelkov. Breški učenci so združili dva projekta: o usnju in zakaj mami- ce praznujejo. Delali so skoraj tri mesece in vsi narejeni izdelki se- daj že krasijo šolski hodnik. Učiteljica Dragica Lončarič je dejala, da so bili učenci neizmer- no radovedni in ustvarjalni, s pomočjo učiteljic pa so uspeli narediti najrazličnejše izdelke iz usnja - od mošnjičkov, cvetov, brošk, usnjenih slik, namiznih posodic za broške do drugih za- nimivosti. Pogovarjali so se o usnju in vrstah usnja, o upora- bnosti in izdelkih iz usnja. Nekoliko drugače je bilo pri prvošolčkih, kjer so se pogovar- jali o tem, zakaj mamice poraz- nujejo. Učenci so z Ivanko Vido- vič izdelali darilca za mame, pi- sali pesmice in naredili tudi svo- jo pesmarico, zbirali lepe misli o tem prazniku, spoznavali pomladno matematiko, plesali in se naučili igrico za mamice. T. Mohorko IVANJKOVCI / PROJEKTNI TEDEN "iUf med sehet v osnovni šoli Ivanjkovci so se letos odločil za malce nenava- den projekt Namesto običajnega projektnega tedna bodo vse leto izvajali projekt oblikovanja vzpodbudnih medsebojnih od- nosov, ki so ga poimenovali Mi med seboj in ga vodi Kristina Poc^orelec, svetovalna delavka. Namenili mu bodo tri šolske dneve, od katerih so dva že realizirali. Cilj projekta je obliko- vanje čimboljših odnosov med učenci, delavci šole tn starši. Radi bi ustvarili prijetno vzdušje, v katerem bi se otroci počutili vame, pomembne in bi lahko vsak izrabil sposobnos- ti, ki mu jih je naklonilo življenje. Posebnost projekta je goto- vo tudi to, da predpostavlja sodelovanje staršev. Še posebej skušajo izriniti neprimerne oblike vedenja, ki so prisotne na šoli, in jih nadomes- titi s sodelovanjem in prijatelj- stvom. Ukvarjali so se z odkri- vanjem in odpravo trpinčenja na šoli, tako verbalnega, psihičnega kot tudi fizičnega. Pri svojem delovanju so si prizadevali, da bi postali bolj občutljivi do oblik trpinčenja, da bi otroci upali po- vedati, kaj se dogaja, po drugi strani pa, da bi jih učitelji jemali resno. Na srečo na šoli ni grobe- ga trpinčenja in je stanje precej dobro, zato so želeli delovati pre- ventivno. Pri tem so jim poma- gali tudi strokovnjaki s svetoval- nega centra v Mariboru, ki so posredovali nekaj uporabnih smernic za oblikovanje vzpodbudnih odnosov v družini. Staršem so pokazali poti za sode- lovanje z otroki in preživljanje prostega časa. Pogovarjali so se o družini, njeni funkciji, reševa- nju konfliktov, ki jih je treba reševati s pogovorom. Vendar prav pri komunikaciji naletimo na največje ovire. Za tretji dan projekta, ki ga bodo izvedli v prihodnjem me- secu, pa so se odločili za temo o vrednotah. Zato so učencem pripravili vprašalnike, na podla- gi rezultatov pa bodo oblikovali program. Zanimivo je, da so vrednote, ki otrokom največ po- menijo, prijateljstvo, družina, znanje in ljubezen. Učenci so od- govorili, da bi bili radi podobni svojim staršem in prijateljem, ki so jim tudi najpogostejša uteha v težkih življenjskih situacijah. Med poklici fantje najbolj cenijo poklic šoferja, policista in carini- ka, dekleta pa učiteljice, zdravni- ce, frizerke in igralke. vki Otroci in starši so se zatopili v delo Ptujski javni vzgojno- varstveni zavod je tako kot vrtci drugod po Sloveniji pred ve-liko reorganizacijo. Repu-bliško ministrstvo je nam-reč spremenilo norma- tive za vrtce in tako je ta vrtec s sedanjimi 1800 otroci (vklju-čenimi v celodnevni program in malo šolo) v 96 oddelkih velik kar za tri. Na sestanku županov ptujskega območja in vodstva vrtca so se dogovorili, da bodo vrtci v posameznih občinah v no- vem šolskem letu priklju- čeni k šolam, le vrtca v Kidričevem in Cirkovcah imata dovolj oddelkov, da ustanovita samostojen za- vod. Vrtec v mestni občini bo kljub odcepitvi preosta- lih prevelik, vendar ravna- teljica Božena Bratuš meni, da se bo zakon o vrtcih še spremenil in da naj bi reor- ganizacijo ptujskih vrtcev, ki bodo ostali vključeni v VVZ Ptuj, izvedli v prvih le- tih novega tisočletja. TEDNIK - Četrtek, 9. april 1998 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE 9 60 LET IVANA CIMERMANA "Neuspelih Sloventev v svetu nisem odkril" pisatelj, pesnik, aforist in publicist Ivan Cimerman je 23. marca zabeležil lep življenjski jubilej, 60. rojstni dan. Rojen je bil 23. marca 1938 na Ptuju, študij slavistike in psihologi- je ga je zanesel v Ljubljano, kjer živi in dela še danes. Izdal je pesniški zbirki Visoki ognji in Slamnata vdova, s soavtorji pa še zbornik pesmi Štirinajst. Usode izseljencev je popisal v knjigah Zeleni grebeni in Dvodomci. Otroke je razveselil s knjižico Uganke - neuganke. V zbirki Bumerangi je izšlo 2800 aforizmov, in to celo v petih jezikih, o nezadostnosti človeka pa piše v fantastični zbirki Sistemci in Robotronci. V maju bo izšel njegov novi roman z naslovom Južni povratnik, pripravljene pa ima tudi nove pesmi, črtice, uganke ... TEDNIK: V Vaših pripovedih je veliko spominov na otroštvo, na domači kraj, na tukajšnjega malega človeka Ivan Cimerman: "Otroštvo sem preživljal na pragu vojne. Oči sem imel na stežaj odprte, ko so skozi našo vas Budino, dva kilometra s Ptuja, prikora- kali scapani, umazani, pojoči in žareči osvoboditelji v raz- ličnih uniformah. Belih konjev niso jezdili, kot so nas učile pravljice, Nemce, Bolgare in Madžare pa so le pregnali. Ko so nehali nad Ptujem krožiti Amerikanci in bombardirati sirotno mestece, se je želez- niški most prelomil nad Dravo, ki je nosila crknjene konje, vo- jake in njihove cape. Mi, otro- ci, smo imeli pravico do svoje mladosti šele po vojni. Zalezo- vali smo zaljubljence na otoku sredi Drave, čofotali, snubili prva dekleta ... V knjigi Zeleni grebeni nastopa skrivnosten Poljak, ki ga je vojna vihra na- plavila na naš otok in je ostal na Dravskem polju kot tujek, ki zapeljuje našo vaško lepotico Miciko." fCDNIK: V knjigi Dvodomci prerase igrivost Zelenih gre- benov v močno zavzetost nad usodami domačih ljudi Ivan Cimerman: "Moji mali velikani' imenujem vse van- dravčke, ki iz panonskih rav- nic hlepijo po velikem svetu, ki jim tako malo da in tako veliko vzame. Vendar so bolj kot Ev- ropa s svojimi zdomci delovali na moje pisanje Avstralija in tamkajšnji zdomci. V črtici Med ilovico in opali nastopa moj haloški Odisej Tone Predika- ka, doma s Ptujske Gore, od koder je odromal v tujino in zdaj že 40 let koplje drage kam- ne, razpet med tujino in haloškimi griči ter svojo hčerko Dragico kot Kristus. Ubesedujem psihologijo hrepe- nenja in slo po samodokazo- vanju 'bogatega očka', ki gara pod zemljo kot krt." TEDNIK: Tik pred izidom pa je roman z naslovom Južni povratnik, v katerem prav tako govorite o zdomcih. Ivan Cimerman: "Da, o Bra- ziliji, kjer sem bil dva meseca gost tovarnarja Vladimira Ovce. Moj junak je v svet pone- sel ne le mladeniški pogum plahega naroda, temveč kultu- ro, znanje, iznajdljivost, delav- nost ter sposobnost prilagajan- ja in spreminjanja sebe in dežele, ki ji je posvetil zrela Ivan Cimerman s hčerko Ido in sinom Žigo leta. Poskusil sem napisati bio- grafski roman, izpoved več ge- neracij, več izpovedovalcev. Zanimivo, da neuspelih Slo- vencev v svetu nisem odkril, čudež njihovega razmaha na tujem pa dokazuje, da jih doma nekdo potiska v depresije, jim zveze duha in roke, potlači ta- lente in genije, da se v ozkosti, zavisti in omejenosti dežele na križišču Evrope ne morejo iz- raziti in uveljaviti." TEDNIK: V presledku dese- tih let, 1971. in 1982., ste iz- dali pesniški zbirki Visoki ognji in Slamnata vdova. Ali pripravljate še kakšno? Ivan Cimerman: "Štorklje se vračajo iz velikega sveta v Šikole, v Gorišnico, na dimnik gradu v Dornavi, v Moravče in nosijo na perutih sporočila daljnih dežel. Prav tako se vračam sam s pesmimi, ki jih je svet izbrusil, dorekeL, dodelal v vsebini in obliki. Čeprav mi tudi v črticah zapoje pesem v prozi, me ves čas drži v šahu misel na novo, drugačno, tej dobi, temu času svojsko pesem. Kako nadaljevati tam, kjer je prišel Edvard Kocbek do zadnjih tančin pesniške bese- de? Zemlja je ostala ZEMLJA in kozmos nam je bližji kot kdajkoli prej. Domačijskost, domotožnost in svetobolje so presežene teme. Zdaj klasična čustva ljubezen, veselje, žalost, domotožje ne sprožajo več tiste prvobitnosti kot v deških letih, ko smo brali Integrale Srečka Kosovela in realizem Potrča in Krajnca. Pa vendar me je premegala neka praslovenska panonska razčustvovanost, kot da bi ci- gan begal po stepah duše. Ku- jem pesmi, kot bi valovila žita. Pripravljam izbor pesmi, ki bodo preproste, dorečene, ja- sne. Naslov bo Razgrinjam množice ljudi. To je ljubezen in vsi njeni odtenki. Tu, med Bu- dino, Vičavo in Gorišnico, so se zožili bulevarji Sao Paula, Sydneyja, Stockholma, Pariza. Ves baročni okras je odpadel. Zdaj vem, iz katere snovi sem in kaj me je naredilo takšnega. Verzi bodo široki kot stepa in zoženi kot japonski haiku." TEDNIK: V zbirki Bumeran- gi ste že pred desetimi leti izdali 2800 aforizmov, veza- nih na različne teme, kot svoj odgovor na skoraj dve desetletji spremljanja družbenopolitičnega živl- jenja. Kateri problemi vas v aforističnem smislu navdi- hujejo danes? Ivan Cimerman: "Tujerodni Drakule so se skoraj polastili ptujskega gradu in zemlje. Tudi grad Vurberk je bil v ne- varnosti z zemljo vred. Z 'nemškega pokopališča' ob Volkmerjevi cesti pa mi dva onostranska duhova, Neža in Julij Žilavec, ki so jima oblasti 26. decembra 1958 zaplenile hektar in pol gradbenih zemljišč, šepetata: 'Daj nacio- nalizirano zemljo nazaj ... Daj nacionalizirano ...' Toda ta dva duhova sta tako resnična, da ne sodita v aforizem! Utrinjajo se mi pomladni af- orizmi: Veter je kapitalist - nekaznova- no dviguje dekletom krila. Ironija je, če zrastejo na popkih ranih sort priseski brez rodovnika, a s Kapitalom. So kresnice, ki se prižigajo le ob kopicah. So kopice, ki živijo od tega, da jih vedno znova kdo pre- kopicne." TEDNIK: Cesa si želite v naslednjem obdobju? Ivan Cimerman: "Da bi postal žulj kralj, tudi tisti, ki ga roje- vajo možgani! Da mi slepci ne zapeljejo Slo- venije v slepo ulico. Da začnejo Slovenci častiti svoja ognjišča, ne tujih bogov. Da roboti ne presežejo človeškega in da se vse opice končno učlovečijo. Da postane Štajerska ena sama OBČINA BREZ HLAP- CEV JERNEJEV." Milena Zupanič SOgSKI ZVONEC OŠ Gorišnica # V šoli so se vse leto temeljito posvečali tek- movanjem. Največ znanja iz slovenskega jezika so pokazali Nina Podgoršek, Damir Kelenc in David Sok, ki so se ude- ležili na vseslovensko tekmovanje. Na državno tekmovanje iz tujih jezikov sta se uvrstila Renata Roškar z nemščino ter Da- vid Sok in Marko Hojnik z angleščino. Tekmovali so še v fi- ziki, matematiki in veseli šoli; najboljši bodo šli na regijska tekmovanja. D.P. BREG / PROJEKTNI TEDEN NA OSNOVNI ŠOLI "Naj vaše besede izhajajo iz srca, saj se boste samo tako lahko modro odločili," so bile besede ravnateljice OŠ Breg Darije Radičevič, ko je pozdravila upokojene sodelavce šole, sedanje delavce ter starše otrok pretekli petek, ko so se zbra- li na proslavi, v kateri so združili materinski dan, srečanje sedanjih delavcev šole s starejšimi sodelavci in bližajoče se velikonočne praznike. Proslava je tudi napoved bližajočega se tedna, v katerem bo potekal projekt Zdrava šola, ki je vseslovenska akcija, v ka- tero so bile sprejete samo neka- tere šole, med njimi tudi OŠ Breg. Projekt vodi pedagoginja Milena Stojadinovič, pomaga pa ji učiteljica gospodinjskega pouka Daniela Pernat, ki svoje tire pouka namenja predvsem zdravi prehrani in zdravemu načinu življenja. Povedala je, da se je od učencev naučila ve- liko že pozabljenih običajev iz naše preteklosti (npr. barvanje Pisanic) in tako z njihovo pomočjo obudila tradicijo. V ta namen so na šoli preuredili je- 'lilnico, kjer jim sedaj prijetna hrana kuharic še bolj tekne. Za razvedrilo so na prireditvi Poskrbeli učenci prvih razre- dov s predstavami, ki so jih pripravili z mentoricami Ivan- ko Vidovič, Matejo Grbavac in Liziko Bratušek, za glasbo pa so poskrbeli Katja in Dušanka z učiteljem glasbe Tomijem Kožarjem in Nejc na harmoni- ki. Največje presenečenje za vse pa je pripravila učiteljica zgodovine Helena Primožič, saj je svojo umetniško dušo zli- la na kar petdeset vaz, ki dajejo jedilnici še lepši videz. Milan Krajnc Foto: Nini SLOVENSKA BISTRICA / REVIJA OTROŠKIH, MLADIN- SKIH IN ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Prvi gledališki cTiMvf V organizaciji Zveze kulturnih društev občine Slovenska Bistrica so se minuli pone- deljek, 30. marca, pričeli prvi gledališki dne- vi. Občinstvu se je predstavilo osem otroških in mladinskih gledaliških skupin ter tri odrasle. Vse predstave si je ogledal Bojan Čebulj, ki je pri ZKD Maribor zadolžen za re- gijsko ocenjevanje. Rezultate, ko bo določena tudi otroška in odrasla gledališka skupina, ki bo predstavila občino na regij- skem srečanju, bodo predstavniki ZKD Slo- venska Bistrica izvedeli 7. aprila. Danilo Vrane, ki je ocenjeval lutkovne skupine, pa je odločil, da bo občino Slovenska Bistrica na regijskem srečanju bo 9. in 10. aprila v Len- davi zastopala lutkovna skupina KUD Koruz- no zrno. V Poljčanah so se minuli ponedeljek predstavi- le tri otroške in mladinske gledališke skupine iz osnovnih šol Makole, Poljčane ter Laporje. Ma- kolčani so pod mentorstvom Hermine Gorčenko zaigrali Palčke Josipa Ribičiča. Mladi igralci iz osnovne šole Laporje so pod vodstvom Gretice Voglar pripravili Spominčico Janeza Bitenca, iz poljčanske osnovne šole pa Borisa A. Novaka Tihotapce in hrupotapce pod mentorstvom Mi- lene Jerman Natek. Minuli četrtek so se otroške gledališke predsta- ve nadaljevale v prostorih osnovne šole Pohor- skega odreda v Slovenski Bistrici. Predstavile so se otroška gledališka skupina Sonček osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska Bistrica (Urška in Štefka Horvat: Pozor - nevarnost v garderobi, mentorica Diana Slaček), otroška gle- dališka skupina osnovne šole Zgornja Polskava (Leopold Suhodolčan: Figule, fagule - mentori- ca Marija Markič), lutkovni krožek osnovne šole Pohorskega odreda (Jana Milčinski: Kje je naj- lepše - mentorica Nežka Satler) ter otroška gle- dališka skupina osnovne šole Tinje na Pohorju Jana Milčinski in Daniel Demšar - Boj v omari ter Semafor in zima - mentorica Andreja Tomažič). V prostorih osnovne šole na Zgornji Ložnici je minuli četrtek zvečer nastopila domača gleda- liška skupina KUD Alojz Avžner z veseloigro Marjana Marinca Poročil se bom s svojo ženo pod režijskim vodstvom Rozike Ozimič. V ne- deljo zvečer pa se je v kulturnem domu na Zgornji Polskavi domačemu občinstvu predsta- vila še gledališka skupina KUD Gaj Zgornja Polskava z delom Toneta Partljiča Politika - bo- lezen moja. Delo je režirala Stanka Jesenek. VT BUDINA/VVRTCU PREDSTAVILI PROJEKTNO DELO Moli mali beli zobki Tako so naslovili projektno delo v enem od manjših ptuj- skih vrtcev v Budini. Malčki in vzgojiteljice so v vrtcu nekaj mesecev skrbno delali in razi- skovali o svojih malih zobkih, se učili pravilnega umivanja zob ob pomoči preventivne se- stre Helene iz ZD Ptuj - enota Zobozdravstvo, spoznali delo zobozdravnika, izvedeli, kakšna hrana je zdrava za naše zobe in kaj jim škoduje, in se- veda ustvarjali na to temo. Zaključek dela z bogato razsta- vo risbic in s prisrčnim zabav- nim programom so pripravili prejšnji četrtek v domu kraja- nov v Budini, tam pa so bili očki in mamice otrok in vsi, ki so pri projektu kakorkoli sode- lovali. Prim. dr. Jožica Reberc pa je povedala, da so v zobozdravst- vu že pred 18 leti ugotovili, da samo klešče za zdravje naših zob niso dovolj, več je potreb- no narediti v preventivi in to že od malih nog. Otroke in vzgojiteljice pa je povabila, da se s svojimi likovnimi izdelki pridružijo veliki razstavi, ki bo letos ob dnevu oralnega zdrav- ja v Krškem. T. Mohorko Svojim staršem so se prestavili malčki iz vrtca Budina. Foto: Langerholc 10 četrtek, 9. april 1998 ■ TEDNIK NASVETI Kuharski nasveti Velikonoina miza Trgovine so že naložene z različnimi velikonočnimi dobrotami in drobnimi pripomočki, s katerimi si prihajajoče praznike lahko naredimo še lepše. Danes bomo zato govorili o veliko- nočni mizi. Velika noč je praznik, povezan z mnogimi navadami, pa tudi z bogato obloženo mizo. V slo- venskih pokrajinah poznajo ve- liko različnih jedi, ki jih pri- pravljajo ob tem prazniku. Ne- kaj jih je tudi sestavni del žegna. Že Valvasor nam je ohranil opis kranjskega žegna iz 17. stoletja. Takrat so k žegnu nesli prekaje- no svinjino, osoljeno govedino, kuhana jajca in kolač, ki je bil pripravljen iz bele moke in je lahko tehtal od 8 do 15 kilogra- mov. Pripravili so ga tako, da so kvašeno testo razvaljali za prst na debelo, ga potresli z nastrga- nim sirom, ki so mu dodali su- rova jajca, mleko in smetano. Pri premožnih slojih pa so do- dali še vino, sladkor in posušene rozine. Gorenjci še danes pripravljajo zanje značilno prato, ki jo pri- pravljajo iz prekajene svinjine, najpogosteje iz vratovine, in posušene prekajene svinjske glave. Skupaj s kruhom meso narežejo na čim enakomernejše male kocke, dodajo jajca, sesekl- jano čebulo, za boljši okus jo prepražijo, dodajo še peteršilj in začinijo. Pripravljeno zmes na- polnijo v črevo ah zavijejo kot štruco v svinjsko mrežico in spečejo. Gorenjci so pogosto na ta praznik pripravljali tudi jagn- jetino. Na Kranjskem so zraven kru- ha in jagnjetine na ta dan pri- pravljali še prekajeno kračo, ki so jo najpogosteje skuhali, domače klobase, okroglo potico, medeni kolač, pirhe so obarvali rdeče, hren in repne olupke. Na Štajerskem so včasih in še danes pripravljali različno ple- ten beli kruh ali bosman, potice, rženi kruh, svinjsko gnjat, klo- base, posušeno slanino, del svinjske glave, hren in pisanke. Na Primorskem marsikje še danes spečejo za vsakega člana družine in bližnje sorodnike majhne spletene štručke, v kate- re je zavit rdeč pirh. Zraven tega na Primorskem še pečejo kruh iz boljšega kvašenega testa, v ka- terega zagnetejo suhe fige, ma- relice in lešnike, okus pa oboga- tijo z medom, češnjevim žgan- jem in cimetom. Na Koroškem pa spečejo velik šarkelj in njegov okus popestri- jo z jajci, orehi, rozinami, me- dom in cimetom. Velikonočna pojedina v okoli- ci Ptuja pa je najpogosteje ses- tavljena iz prekajene šunke, domačih klobas, ki so lahko prav tako prekajene, posušene ali kuhane, pisank, hrena, bele- ga kruha in potic. Šunko skuha- mo. Če imamo veliko šunko s kostjo, jo najprej v mlačni vodi temeljito operemo. Pri sklepu odrežemo kračo in oboje damo v večji lonec. Lahko jo damo ku- hat v mlačno vodo, takrat šunka izgubi nekoliko soli in tipične arome, če pa obožujete prijetno začinjeno in aromatično šunko, jo dajte kuhat v vročo vodo. Vsi, ki iz katerih koli vzrokov ne smete uživati preveč soli, pa lahko vodo med kuhanjem celo zamenjate. Šunka je kuhana, ko gre kuhinjska igla ali vilice z lahkoto do kosti, kar traja 2 do 3 ure. Sočnost šunke obdržimo tako, da jo v vodi, ki smo jo ku- hali, tudi ohladimo in celo po želji nekajkrat prepičimo s ku- hinjsko vilico. Seveda pri vsem tem pazimo, da šunke ne skuha- mo preveč, saj jo jemo hladno, za vse hladne začetne jedi pa velja, da jih ne smemo skuhati preveč. V vodo, v kateri kuhamo šunka, običajno ne dajemo dru- gih dodatkov, da šunka ohrani naravno aromo in okus mesa. Z juho, ki ostane pri kuhanju šunke, zalivamo fižolove, krom- pirjeve in druge jedi. Nada Pignar, učiteljica kuharstva KRVODAJALCI 24. marec: Franc Gornjec, Hlaponci 7; Franc Hentak, Stanošina 29/c; Franc Ratek, Gabmik 1; Ana Novak, Gabrnik 34/A; Janez Mesaric, Juršinct 82; Mir- ko Fiiipič, Sakušak 74; Daniel Bec, Sakušak 24; Jožica Horvat, Sakušak 44; Angeia Siodnjak, Zagorci 87; Franc Mitieiač. Votkmerjeva 5, Ptuj; Franc Toš, Grlinci 37: Marija Novak, Kukava 1; Janez Rajii, Gabrriik 34/A; Drago Šterbal, Kukava 44; Jožica Matjašič, Sakušak 66; Davorin Šeguia, Bodkovci 42; Jožef Kolar, Senčak 4; Jožef Žnu- dert, Senčak 8; Angela Toš, Grttnci 37; Alenka Horvat, Juršinci 42; Aiojz Hor- vat, Juršinci 77; ErnestZavernik, Graje- na 28: Vladimir Fras, Hlaponci 25/A; Martin Novak, Rotman 30; Robert Maj- cen, Grlinci 37; Dragica Horvat, Juršinci 71; Branko Cepič, Prešernova 20, Ptuj; Jožef Rižnar, Bodkovci 38; Je- lica Divjak, Grlinci 10; Franc Petrovič, Juršinct 18/c; Marija Žmauc, Dragovič 9; Alojz Perša, Zagorci 63/A; Kristina Siodnjak, Juršinci 39/a; Terezija Perša, Zagorci 63/a; Albin VVeingartner, Za- gorci 65/a; Alojz Korez, Stoperce 70/a; Irena Tuš, Sakušak 68; Ivan Sagadin. Cunkovce Franc Trčko, Cirkovce 59/a; Dragomir Fišer, Raičeva 7, Ptuj; Milan Šoštarič, Sakušak 64/b; Feliks Toš, Gabrnik 45; Jože Topolovec, Ja- blovec 39. 26. marca: Rado Peršak, Stanka Vraza 20, Ivanjkovci; Branko Jurič, Cunkuvci 1/c; Ivan HribernIR, Na Boč 22, Potjčane; Stavko Princi, Kajufiova 11, Kidričevo; Ivan Šeguia, Juršinci 48; Vojko Šohar, Zg, Hajdina 137; Ivan Nahberger, Zg. Hajdina 37/a; Janez Be- drač. Zagrebška 96, Ptuj; Brantmir Avguštin, Stopno 14/a; Feliks Hvaleč, Gabrnik 48; Branko Zaje, Kajuhova 11, Kidričevo; Stanko Duh. Potrčeva 31, Ptuj; Avguštin Ros, Plajnsko 7; Milan Praprotnik, CMO 17, Ptuj; Vlado Be- drač. Zagrebška 81, Ruj; Miran Krajnc, Koračice 30; Roman Krajnc, Kajuhova 1, Ptuj; Janko kodrič, Bukovci 92/a; Branko Lukman, Jurovci 5/a; Evgen Mufiič, Gorišnica46; Roman Ekart, Sp. Jablane 19; Daniel Vrtačnik, Markovci 7,2281; Janko Malek, Lancova vas 62; Zvonko Cebek, Grajena 28; Janez Ser- dtnšek, Lovrenc na Dr.poiju 6; Karto Šuiigo), Apače 59/a; Vlado Gregorec, Podgorci 41; Dušan Ljubeč, Slomškova 20, Ptuj; Mirko Tikvič, Gra- jenščak 8; Marija Arnuš, Rimska ploščad 3, Ptuj; Miroslav Dobič, Mi- hovce 24; Jožef Rajh, Apače 294; Bo- jan Verdenik, Krčevina pri Vurbergu; Jože Kolarič, Podvtnci 120; Miran lo- zar, Borisa Kraigerja 2, Kidričevo; Franc Krajnc. Dornava 13/a; Darjan Predikaka, Lovrenc na Dr.poiju 3; Milan Ketc, Gruškovec 101/a; Leopold Krošt, Draženci 88/a; Bojan Mere, Soviče 12; Alojz Fric, Destmik 58; Anton Zelenik, Vitomarci 36; Cvetko Šprah, Kraigerje- va 16, Ptuj; Peter Nafiberger, Župečja vas 20; Dušan Jeza, Rimska pl. 21, Ruj; Franc Rajko, Aškerčeva 11, Pra- gersko; Srečko Hribernik, Na Boč 22, Potjčane; Jože Teskač, Hajdoše 46; Andrej Ekart, Rošnia 29; Jože Hriber- nik, Na Boč 22. Potjčane; Peter Veleč, Ob Blažovnici 77, Limbuš; Tomaž kaučič, Oupieška 55, Maribor; Mifiae! Jerebic, Moravci 136; Borut Šeguia. Juršinci 48; Miran Soršak, Gerečja vas 77; Slavko Jerebic, Zagorci 21; Stavko Simonič, Brezovci 7; Slavko Čeh, Piv- kova 7, Maribor; Janko Bercko, Ui. Erne Starovasnik 1, Poljčane; Ivan Horvat, Gubčeva 6, Lenait v Slov. goricah. PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 167. NAD Zcflraif, družina tn duševno mdravte 28. nadaljevanje Nevrotično pogojeni zakonski konflikti - lo,nad. Nevrotični zakoni - 6.nad, življenjska zgodovina ljudi s prisilno nevrotičnim značajem nam razloži, zakaj so tako ne- spontani, čustveno revni in čemu si življenje utesnjujejo v sheme. Ti ljudje imajo strah pred življenjem. Večinoma so odraščali pri starših, ki so dajali več prepovedi kot ljubezni. Na- mesto da bi se naučili živeti sproščeno, so jih vzgajali v kon- fonnizmu in strahu pred uvel- javljanjem lastnega hotenja Mo- ralizem, strogost vzgoje (ki v teh primerih bolj spominja na dre- suro), želja staiiev po prestižu, njihov strah pred vsem "umaza- nim in grešnim" in drugo so bili v družini, kjer so odraščali, vsakdanji pojav. Prav tako pride do takšnega značaja v nasprotu- jočem si okolju, v katerem otro- ka bega nedosledno ali naspro- tujoče si ravnanje vzgojiteljev; v tem primeru mu trdi in togi principi služijo za manjkajočo orientacijo, trdnost jaza in red v samem sebi. Zakonski partner prisilno nev- rotične osebe je običajno sam globoko negotov, če tak zakon traja dalj časa. Zato rad dovoli, da ga zakonec vodi in počne z njim, kar hoče. To so po svojem vedenju povsem pasivne osebe, ki so vesele, da se jim ni treba aktivno lotiti problemov in se lahko prepustijo skrbi drugih. Ker zmotno vidijo v vedenju prisilnega nevrotika znak njego- ve osebne trdnosti, se še poseb- no radi zatekajo v okrilje nj^o- ve ztščite. Toda njiho\'a po- dredljivosi je le navidezna. V svoji bojazni pred življenjem hočejo z njo le prikleniti svojega partnerja nase. Poleg tega si dajo duška svoji zatajevani in nereali- zirani želji po samostojnosti na številne stranske načine. Čeprav, na primer, ne ugovarja- jo svojemu partnerju, si ohranja- jo občutek avtonomnosti s skri- timi sabotažami: pozabljivostjo, površnostjo, nerodnostjo, neur- avnovešenostjo pa tudi z nezves- tobo, s čimer spravljajo partner- ja na rob besnila. Naslednjič pa bomo sklenili razmišljanja o prisilno nevro- tičnem zakonu. mag. Bojan Sinko TRZEC / SAJENJE DREVES OB POLSKAVI Ko je po zimskih mesecih sonce končno pokazalo nekaj moči, so člani vašega odbora Tržeč začeli uresničevati načrte, ki so jih zadali na sejah v zimskih mesecih. Sklenili so, da bodo v tem letu poskušali čim bolj urediti podobo Tržca, in v soboto, 28. marca, so že izpeljali prvo akcijo. Prvi projekt je bil sajenje mladih drevesc ob reki Polskavi. Posadili so 100 sadik jelše in okrasne češnje, ki so jih prispevali Zeleni Slovenije. Kljub toplemu in sočnemu vremenu pa se je na de- lovno akcijo odzvalo le malo šte- vilo ljudi. Edine optimistične misli so se porajale ob pogledu na nekaj mladih, ki so se prav tako odzvali tej akciji in po svojih močeh pomagali pri delu. Sicer pa to ni bila zadnja akcija vašega od- bora v tem letu. V kratkem pri- pravljajo še čistilno akcijo, prav tako pa upajo, da bodo v čim krajšem času s pomočjo vseh vaščanov obnovili kapelo, ki že leta in leta krasi podobo kraja. Člani vašega odbora upajo, da jih bo pri akciji podprlo čim več sovaščanov in da bo udeležencev čistilne akcije več kot tokrat. Zdenka Hliš PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / Vrt v aprilu April, prvi pomladanski mesec, je po vremenskih spre- membah poznan kot najbolj pester mesec v letu. V enem dnevu lahko postreže z značilnostmi vremena vseh šti- rih letnih časov. Če bo tudi leošnji mali traven takšen, potem si lahko na- dejamo, da bo po sušcu zapuščeno zasušeno zemljo kmalu tako obilno napojil, da bosta narava in rastlinje v vrtu vzbuhtela v vsej svoji spomla- danski moči. V VRTU * V VRTU V VRTU v SADNEM VRTU se Izteka čas za predpomladansko škropljenje sadne- ga drevja z oljnimi pripravki, ki so zim- ska škropiva, namenjena za uni- večanje zimske zalege sadnih škodljivcev. Uporaba teh škropiv je učinkovita na škodljivce in neškodljiva za rastline, dokler so cvetni brsti še zaprti, ko pa se pojavijo rdeče-beli gumbki cvetnih brstov in ko se cvetovi prično odpirati, so oljni pripravki za cvet in rastlino škodljivi. V času cvetenja ne škropimo nobe- ne sadne vrste, ker bi s tem lahko ško- dovali cvetnim organom, še bolj pa čebelam, ki oprašujejo cvetje! Takoj po cvetenju pričnemo škropiti sadno drevje ločeno po sadnih vrstah glede na njihovo ogroženost po okužbah najbolj razširjenih bolezni in škodljivcev. Priporočljivo se je ravnati po napovedih in nasvetih prognos- tične službe, ki na osnovi opazovanj sprotno v dnevnih sporočilih pa radio in dnevnem časopisju ali na telefon- skem odzivniku številka 9823 nudi uporabnikom obvestila o varstvu. Pri predpomladanskem škropljenju sadnega drevja so bili večinoma upo- rabljeni le oljni pripravki za uničevanje škodljivcev. Po cvetenju pa, ko se bodo pričeli razvijati listi in rasti novi poganjki, pa se bodo pričele razvijati razne glivične in bakterijske rastlinske bolezni in jih okuževati. Da bi pre- prečili okužbe in širjenje bolezni, je potrebno vsak nov prirastek rastline ponovno obdati z varovalno oblogo, da bi onemogočili kalitev škodljivih gli- vičnih bolezni v list, plod ali rastoči po- ganjek sadne rastline. Jagodnjak, ki je bil okopan sredi marca, je po treh tednih priporačljivo pognojiti z drugim obrokom rudnin- skih gnojil. V vremenskih razmerah, kot so letošnje, bi bilo dobro uporabiti gnojilo v obliki zalivke, da sočasno ja- godne grme zalijemo, po dognojevan- ju pa opravimo še plitvo rahljanje tal med grmiči, da preprečimo kalitev in razraščanje plevela. Če nasada nima- mo pod črno folijo, med jagodne grme že namestimo zastirko. Za to je najpri- mernejša šota, ki v nasadu dobro zadržuje talno toploto in vlago, pleve- lom preprečuje razraščanje, kasneje pa preprečuje blatenje jagodnih plo- dov. V OKRASNEM VRTU podobno kot v zelenjavnem vrtu pripravimo zemljo za cvetlične gredice, kamor namera- vamo saditi enoletne cvetlice. Zemlja se mora dobro sesesti, da se bodo mlade rastlinice ob sajenju s svojimi malimi in skromnimi koreninicami lažje oprijele prsti in se vkoreninile. Sajenje enoletnih cvetlic na prosto bomo pričeli šele, ko bo prenehala ne- varnost poznih pomladanskih pozeb, to je v drugi polovici maja. Čeprav je najboljši čas za sajenje iglavcev v jeseni, jih lahko sadimo tudi v aprilu, vendar le v primeru, če ima sadika dovolj trdno koreninsko grudo, da ostanejo lasaste koreninice nepoškodovane. Cveteti so pričeli narcise, hiacinte in tulipani. Nobene škode ni, če cvetje režemo, saj je to v korist čebulici. Pri tulipanu naj ostaneta na rastlini vsaj dva lista, prav tako na drugih čebulni- cah. Listi imajo nalogo, čebulico do- bro prehraniti. Če jih prezgodaj porežemo ali poškodujemo, takšne čebulice naslednje leto ne cvetijo. ZELENJAVNI VRTOVI so v prvih pomladanskih dneh oživeli. Pridne roke vrtičkarjev so z vso vnemo zarile v vrtna tla in jih pripravile za setev in sajenje vrtnin. Opravila, ki smo jih pričeli že v preteklem mesecu, sedaj nadaljujemo. Sejemo že lahko vse tis- te vrste vrtnin, ki po vzniku niso pre- občutljive na hladnejše noči, če pa so med njimi takšne, ki bi utegnile pozeb- sti, pa se pripravimo, da jih pra- * V VRTU * vočasno zavarujemo s prekrivali. Vrtnine s kratko rastno dobo, med njimi je največ vrst solat, sejemo večkrat oziroma v tolikšnih presledkih, da bi pridelke lahko obirali vse leto, dokler so pač razmere ustrezne za pri- delovanje na prostem. Čebulček in pomladanski česen po- sadimo najkasneje do 10. aprila, sicer bo pri poznejši setvi pridelek občutno slabši. Kumare, bučke in buče sejemo po 3 do 4 semena v lončke med 15. in 17. aprilom. Lončke namestimo v zaprt in svetel prostor, kjer naj pri 15 do 18C kalijo. Na prosto jih sadimo, ko prene- ha nevarnost pozebe. Izkušnje so po- kazale, da setev in sejanje kumaric in bučk uspe, če smo dobro pripravili zemljo in jo obilno pognojili z organ- skimi gnojili, dobro preperelim starim hlevskim gnojem, biopostom ali dobro preperelo kompostovko, in da dajo obilen pridelek, če smo jih ob drugih potrebnih rastnih pogojih, to je kako- vostno seme, primerna vlažnost in to- plota tal, sadili ob prvem krajcu, to je v času, ugodnem za razvoj plodov. Le- tos bo to med 21. in 23. majem. Miran Glušič, ing. agr. f EDNIK - Četrtek, 9. april 1998 11 OD TOD IN TAM STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO Težave in napake pri novogradniah in adaptaiiiali ftis ^Nadaljevanje iz prejšnje številke opozoriti je treba še na neiiaj, na kar se rado pozablja: velik vpliv toplotnih mostov na toplotne izgube. Toplotni mostovi so piesta v gradbeni konstrukciji, ki povečajo toplotne potrebe objekta. I\a nekaterih mestih, to je na zunanjih delih objekta, pri ogrevanju uhaja neprimerno več toplote kot skozi druge površine. Zato se kasneje pojavljata na površinah zidov kon- denz in plesen. Zgraditi hišo brez toplotnih mostov je nemo- goče, s pravilno gradnjo pa lahko njihovo število in velikost zmanjšamo na minimum. Posledice toplotnih mostov so poleg povečane porabe toplotne energije še moteno toplotno ugodje in higienske razmere bivanja ter seveda poškodbe objekta, ki se pojavijo po določenem času. S pravilno izvedbo gradbenobe- tonskih detajlov se lahko večini toplotnih mostov izognemo ali pa zmanjšamo njihov vpliv. Zato zahtevajte od svojega gradbenega projektanta, da to upošteva ob projektiranju, pri gradnji pa vztrajajte pri pravilni izvedbi. Posebej moramo biti pozorni na sdk okenskega podboja in izolira- nega zidu. Vgradnjo okenske po- lice moramo izvesti tako, da izoli- ramo tudi del opečnega zidu pod njo. Tako skozenj ne uhaja toplo- ta, s tem tudi preprečimo možnost nastanka plesni na no- tranji strani pod oknom. Velik toplotni most nastane tudi na armiranobetonskih vezeh v vogalu. Čeprav bomo na zunan- ji strani kasneje namestili izolaci- jo primerne debeline, bo v vogalu še vedno povečan toplotni most. Za to sta dva vzroka. Prvi je geo- metrične, drugi pa fizikalne nara- ve. Vogal ima notranjo "toploto sprejemajočo" površino mnogo manjšo, kot je zunanja "toploto oddajajoča" površina. Fizikalni vzrok je v tem, da ima beton pre- cej večjo toplotno prevodnost kot opeka. Da se izognemo neugod- nim posledicam takega toplotne- ga mostu, moramo povečati debe- lino toplotne izolacije na fasadi. Če to ni možno, je rešitev tudi v tem, da vgradimo dodatno izola- cijo ob betonski vezi med njeno izdelavo, to je v opaž. Armiranobetonska plošča, ki prehaja v balkon, je Idasičen to- plotni most, ki odvaja veliko to- plote in skoraj vedno povzroča plesen pod stropom. Vzrok je ve- lika površina balkona, ki deluje kot hladilno rebro in odvaja iz notranjosti veliko toplotne ener- gije. Problem rešimo tako, da bal- kon termično ločimo od armira- nobetonske plošče. Lahko ga z vseh strani izoliramo ali položimo na konzolne nosilce, da zmanjšamo hladilno površino. Lahko pa se v ploščo, ki se:ga iz prostora v zunanjost, vstavi ter- modilatacijski element, ki bo za- dostil statične in toplotne zahte- ve. 4. IZBIRA OGREVALNEGA SISTEMA IN OPREME Na tem področju se občani v ve- liki meri pravilno odločajo za ogrevanje na kurilno olje, plin in utekočinjeni naftni plin tako pri novogradnjah kot pri obstoječih zgradbah. Opušča se ogrevanje na premog, drva pa se uporabljajo le še v lončenih pečeh. Vse preveč pa se graditelji odločajo za kom- binirano ogrevanje, to je možnost uporabe trdih in tekočih oziroma plinastih goriv. To je nepotrebna in slabša rešitev glede toplotnega izkoristka in ekološkega vidika. Pri izbiri opreme imamo danes na razpolago res kvalitetno in najsodobnejšo opremo znanih proizvajalcev. Vodilo za nakup naj bo kvaliteta, oprema z atesti, garancija, založenost z rezervni- mi deli, servis, dobre izkušnje in dokumentacija v slovenščini. Za cevni razvod lahko poleg jeklenih in bakrenih cevi uporabljamo še cevi iz umetnih materialov, ki postopoma prevzemajo vodilno vlogo na trgu cevnih instalacij. To posebno velja za sisteme tal- nega in tudi klasičenega ogrevan- ja. Cevi za talno ogrevanje so vi- sokodačne, z difuzij sko zaporo. Za cevni razvod se uporabljajo cevi iz umetnih materialov, spaja- jo se z zatisno tehniko. Spajanje je hitro, spoji so neločljivi in jih lahko položimo v estrih. Cevi so vodene tudi v zaščitni dilatacijski cevi. Za vodovodne instalacije se lahko uporabijo cevi iz umetnih materialov, kjer za izdelavo spoja potrebujemo zelo malo časa. Na voljo so priključki s pritrdilnimi nastavki za klasično in suho montažo. Veliko zanimanja in nasvetov je tudi za izvedbo ALUMPLAST cevi, ki jih odlikuje uporabnost tako za vodovodne instalacije kot tudi za instalacije ogrevanja. Spa- janje je možno z zatiskanjem in vijačenjem. Pri nasvetih glede lokalne regu- lacije občane opozarjamo na pra- vilno^ izbiro termostatskih venti- lov. Čeprav je termostatski ventil na videz izredno enostaven del ogrevalnega sistema, moramo biti pri izbiri zelo previdni. Termos- tatski ventili imajo namreč velik vpliv na hidravlično uravno- teženost sistema. Če želimo doseči osnovno hidravlično tirav- noteženost sistema, moramo iz- brati temostatske ventile z možnostjo omejevanja pretoka. S tem poskrbimo, da ima vsak ra- diator v sistemu glede na lego in oddaljenost od črpalke zagotovl- jen zadosten pretok. Kot je znano, pomeni znižanje temperature v prostoru za eno stopinjo do 6 % prihranka energi- je. Za optimalno delovanje ogre- valnega sistema je poleg lokalne (sobne) regulacije s termostatski- mi ventili potrebna tudi central- na temperaturna regulacija, ki deluje v odvisnosti od zunanje temperature. Pri prehodu na plin so največji pomisleki pri pravilni izbiri kot- la, potrebni sanaciji dimnika in primernosti obstoječih grelnih teles (radiatorjev) glede njihove površine, če se odločimo za niz- ko temperatur no ogrevanje. 5. OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE Med obnovljivimi viri prevla- duje predvsem zanimanje za ak- tivno izkoriščanje sončne energi- je, predvsem za sončne kolektorje in nekoliko manj za toplotne črpalke. Glede toplotnih črpalk je več zanimanja za toplotne črpalke voda - voda, manj za toplotne črpalke zrak - voda. Pri toplotnih črpalkah prihaja pri občanih do nejasnosti glede ekonomičnosti oziroma kakšen je vračilni rok investicije, ki je so- razmerno velika. Moramo se namreč zavedati, da je za uspešno delovanje toplotne črpalke siste- ma voda - voda pomembno nas- lednje: 0 zgradba mora biti čim bolj toplomo izolirana, # prostore moramo ogrevati s talnim ogrevanjem, # na razpolago moramo imeti dve vrtini, 9 podtalnica mora imeti pri- merno temperaturo in pretok. Pri toplotni črpalki voda - voda je vir energije talna voda tempe- rature minimalno -I-3C. V Slove- niji je na razpolago običajno pod- talnica s temperaturo od 8 do lOC. Talna voda mora imeti za- dosten pretok, vsaj 2 m^/uro. Za- dostuje že globina vrtine 6 do 10 m. V vrtini je vgrajena potopna črpalka, ki potiska vodo v toplot- no črpalko. Toplotna črpalka tal- ni vodi odvzame toploto in jo ohlajeno za pet stopinj Celzija spušča nazaj v podtalnico po dru- gi cevi. Druga cev je nameščena v vrtini, ki naj bo vsaj 10 metrov oddaljena od prve vrtine. Toplot- ne črpalke imajo v teh razmerah stalno grelno število 3 do 3,5. Toplotne črpalke zrak - voda so najbolj uporabne na Primor- skem, kjer se temperatura zraka redko spusti pod -I-7C in tako lahko v prehodnih obdobjih ogrevamo manjšo stanovanjsko hišo, poleti pa sanitarno vodo. Ko pade temperatura zraka pod 4-7 Č, toplotna črpalka ne deluje več gospodarno. Sistemi s toplotnimi črpalkami so običajno izvedeni tako, da omogočajo ogrevanje in hlajenje objektov, kar je iz energetskega, ekološkega in investicijskega vi- dika najugodnejša rešitev. Naložba v toplotne črpalke je ekonomsko posebej zanimiva pri večjih objektih, kot so trgovine, športni objekti, hoteli, ki so vsi veliki potrošniki energije. Za pasivno izkoriščanje toplot- ne energije (okna, Trombejev zid, toplotne diode) med občani sko- raj ni zanimanja, razen za stek- lenjake oziroma steklene vrtove. Naslednja ugotovitev tudi je, da smo v primerjavi z razvitimi državami pri izkoriščanju bioma- se (les in lesni odpadki) še na začetku. 6. ZAKLJUČEK v tem sestavku smo navedli le nekaj glavnih problemov pri sve- tovanju občanom. Članek je napi- san tudi z namenom, da bi se lahko občani, ki jih problematika zanima, pa še niso utegnili priti v našo pisarno, izognili opisanim težavam in napakam pri gradnji ali rekonstrukciji hiše, hkrati pa tudi nepotrebnim stroškom. Va- bimo vse zainteresirane, da nas obiščejo vsak ponedeljek in sredo od 16. do 18.30 ure v Energetsko svetovalni pisarni na Ptuju, Mestni trg 1, ali pokličejo po tele- fonu štev. 778-516. Bojan Grobovšek, dipUng.str. JURSINCI, PTUJ, DESTRNIK, SV. ANA / REZULTATI OCENJEVANJ VINA Haiboliša vina se predstavijo Konec marcaje bilo na vinorodnem območju Ptuja troje vin- skih ocenjevanj v organizaciji aktivnih vinogradniško-sadjar- skih društev. 23. marca je bilo ocenjevanje vina v Lovskem domu Juršinci v organizaciji vinogradniško-sadjarskega društva Ptuj. Na oceno je prispelo 148 vzorcev. 27. marca je sledilo ocenjevanje v organizaciji vinogradniško-sadjarskega društva Haloze, strokovna komisija je tokrat v minoritskem samostanu Ptuj ocenila kar 290 vzorcev. Dan kasneje, 28. marca, pa so ocenjevanje organizirali v pred letom ustanovlje- nem društvu Osrednje Slovenske gorice, ocenjenih pa je bilo 62 vzorcev. Po razmeroma skromnih začetkih pred leti, so se vinska ocenjevanja zelo razširila, letos je tako na ptujskem območju v ocenjevanju sodelovalo že 500 vinskih vzorcev. V nadaljevanju objavljamo rezultate vseh treh ocenjevanj, iz vsa- ke sorte vina lastnike prvih treh najbolje ocenjenih vzorcev. Ocenjevanje je pripravilo tudi Vinogradniško društvo iz Lenarta. Sklepnega dejanja - podelitve me- dalj in priznanj - so se poleg poseb- ne gostje večera, vinske laaljice Katarine Jenžur, udeležili posla- nec državnega zbora Janez Kram- berger iz Lenarta, lenarški podžupan Ivan Vogrin, predsed- nik odbora za kmetijstvo iz Lenar- ^ Miroslav Bauman in direktor Pomurskega sejma iz Gornje Rad- gone Janez Erjavec.V dvorani gos- tišča Eder so vsi prisomi prejšnji petek doživeli lep večer, ki ga je sproščeno povezovala voditeljica ptujskega radija Darinka Čobec in s katerega so posebej zadovoljni odhajali vinogradniki, ki so za lan- ski pridelek prejeli visoka odličja. Ocenjevanje, sedaj že tradicio- ■^alno, je bilo tudi na Kogu, kamor so vinogradniki prinesli kar 37 \zorcev vina, tako da je imela ko- l^isija pod vodstvom enologinje vvetke Sakelšek kar težko delo. dvajset pridelovalcev je preje- lo plakete ob zaključku prireditve, ko so šolarji pripravili kratek kul- tnrni program, ki se je nadaljeval z ^žabnim srečanjem in pokušnjo ^.enjenih vzorcev. Najbolj zadov- *^''^n je bil gotovo Mirko Bau- "^n, ki je edini prejel veliko zlato [^""iznanje za renski rizling - pozno ^gatev. Podeljenih je bilo kar 18 ^^^ih priznanj. OCENJEVANJE V JURŠINCIH 23. MARCA 1998: zvrst - bela mešana vina: Marija in Drago Doberšek, Domava - 17,88; Stanko Holc, Zagorci - 17,86; Metka in Jože Mlinaric, Dornava -17,82; laški rizling: Mi- lan Gačnik, Bodkovci -18,06; Šte- fan Gačnik - 18,6, Janez Petren, Savci - 18,00; šipon: Marjan Pe- tek, Ptuj - 17,67; Milan Gačnik - 17,66; Janez Cebek, Podvinci - 17,40; chardonnay: Roman Bec, Zagorci - 18,18; Zdravko Cverlin, Maribor - 18,10; Janez Druzovič, Drbetinci - 18,06; beli pinot: Mi- lan Gačnik, Bodkovci - 18,22; Plut-Zorec, Krčevina pri Viu-ber- gu - 18,06; Janez Druzovič, Drbe- tinci 18,04; sauvi^on: Franc Roškar, Mala vas pri Gorišnici - 18,02; Marija Čuš, Gabmik - 17,90; Ivan Rakuša, Gabmik 17,10; renski rizling: Janez Pe- tren, Savci - 18,36; iSiilan Gačnik, Bodkovci - 18,30; Alojz Kaučič, Juršinci - 18,28; rumeni muškat: Anica Zidarič, Sakušak - 18,44; Jože Žnuderl, Senčak - 18,34; Jan- ko Valenko, Domava - 18,32; sivi pinot: Simon Toplak, Juršinci - 18.20; Edo Kupčič, Vitomarci - 18,18; Janez Druzovič, Drbetinci - 18,14; traminec: Ignac Toš, Zgor- ci - 18,02; Janez Druzovič, Drbe- tinci - 17,92; zeleni silvanec: Ja- nez Dmzovič, Drbetinci 18,00; muškat otonel: Danijel Cajnko, Rakovci -18,32; kemer: Janez Pe- tren, Savci -18,42; rizvanec: Mar- jan Majcen, Rakovci - 17,46; žametna črnina: Janko Grdiša, Ptuj - 16,76; rose: Kari Veršič, Ptuj - 16,50; sauvignon - pozna trgatev: Edi Kupčič, Vitomarci - 18,26; laški rizling - pozna trga- tev: Ida in Vlado Horvat, Mure- tinci - 18,42; sauvignon - izbor: Metka in Jože Mlinaric, Domava - 18,68; laški rizling - izbor: Metka in Jože Mlinaric, Domava -18,64. OCENJEVANJE V PTUJU 27 MARCA 1998: zvrst, mešano belo vino: Mino- ritski samostan Ptuj - 18,24; Alojz Kavčič, Juršinci - 18,14; Nadžup- nijski urad Sv. Jurija, Ptuj - 18,02; šipon: Bojan Lubej, Kidričevo - 18,24; Jakob Hebar, Cirktdane - 18,10; Edi Hojnik, Kidričevo - 17,94; žametna črnina: Janko Grdiša, Ptuj - 16,88; zeleni silva- nec: Mateja, Miran Reberc, Gorišnica - 17,70; zeleni silvanec - pozna trgatev: Frančiška Petro- vič, Zg. Pristava - 18,28; trami- nec: Anica, Stanko Marinič, Janški Vrh - 18,50; Amrija Vauh- nik, Maribor - 18,04; Nežka Kunčnik, Gorišnica - 18,00; tra- minec, jagodni izbor: Jože Milošič, Videm -19,24; sivi pinot: Konrad Janžekovič, Markovci - 18,38; Janez Drtizovič, Drbednci - 18,24;_Milan Hlebec, Kog - 18,16; sivi pinot, pozna trgatev: Simon Toplak, Juršinci 18,46; sauvig- non: Bogdan Vinkler, Slape - 18,36; Danica, Janko Strelec, Nova vas/Markovci - 18,26; Marjan Au- bel, Majšperk - 18,22; sauvignon, pozna trgatev: Oton Velunšek, Ptuj - 18,62; Janez Šterbal, Gorišnica - 18,56; Dušan Bezjak, Gorišnica - 18,52; sauvignon iz- bor: Jože, Metka Mlinaric, Doma- va - 18,76; rumeni muškat: Zvon- ko Amečič, Gradišča -18,46; Stan- ko Toplak, Mostje - 18,42; Milan Lesjak, Nova vas/Ptuj - 18,38; ru- meni muškat, pozna trgatev: Jože Milošič, Videm -18,52; renski riz- ling: Mateja, Miran Reberc, Gorišnica - 18,54; Milan Gačnik, Bodkovci - 18,28; Mateja, Miran Reberc, Gorišnica - 18,26; renski rizling, pozna trgatev: Bogdan Vinkler, Slape - 17,76; Tur. vi- nogr. kmetija Ptmgračič, Dreno- vec - 18,68; Marija, Franc Painki- her, Bolečka vas - 18,60; ranfol: Tonček Horvat, Videm - 16,80; Andrej Belšak, Podlehnik - 16,30; muškat otonel: Anica, Stanko Marinič, Janški Vrh -17,90; Kon- rad Janžekovič, Markovci - 17,72; Franc Novak, Tržeč - 17,62; mo- dri pinot: Janko Magdič, Ljuto- mer - 17,34; Mateja, Miran Re- berc, Gorišnica - 15,74; modri pi- not - beli: Mateja, Miran Reberc, Gorišnica - 17,66; modra frankin- ja: Mira Branko Pečnik, Maribor - 17,00; Milan Kolednik, Gradišča - 16,84; Mateja, Miran Reberc, Gorišnica - 16,08; laški rizling: Marija, Franc Painkiher, Bolečka vas - 18,42; Janez Druzovič, Drbe- tinci -18,26; Jože Šmigoc, Repišče - 18,14; laški rizling, pozna trga- tev: Edi Hojnik, Kidričevo - 18,74; Bojan Gavez, Gorišnica - 18,42; Ida, Vlado Horvat, Mure- tinci - 18,40; laški rizling, izbor: Edi Hojnik, Kidričevo -19,32; Bo- jan Lubej, Kidričevo -18,90; Kon- rad Janžekovič, Markovci - 18,64; laški rizling, ledena trgatev 1996: Konrad Janžekovič, Markovci - 19,68; kemer: Ljudmila, Marjan Varvoda, Ptuj - 18,32; Milan Le- sjak, Nova vas/Ptuj - 17,84; Alek- sander Cvitanič, Gorišnica -17,82; chardonnay: Lidija, Jaka Lo- zinšek,Gorišnica - 18,40; Marko Zabavnik, Ormož - 18,38; Mateja, Miran Reberc, Gorišnica - 18,04; chardonnay, pozna trgatev: Alojz Lah, Domava - 18,64; Majda, Mi- lan Krajnc, Lahonci - 18,60; Mi- lan Malnarič, Semič - 18,50; beli pinot: Matjaž Gole, Pristava - 18,14; Jakob Hebar, Cirkulane - 18,06; Milan Gačnik, Botkovci - 17,94; beli pinot, pozna trgatev: Tur. vinogr. kmetija Ptmgračič, Drenovec -18,62. Šampion ocenjevanja pri red- nih trgatevah: renski rizling Ma- teje in Mirana Reberc, Gorišnica (18,54). Šampion ocenjevanja pri predikatnih vinih: laški rizling 1996 - ledeno vino Konrada Janžekoviča, Markovci (19,68). OCENJEVANJE NA DESTRNIKU 28. MARCA 1998: žametna črnina: Janko Grdiša, Ptuj - 16,68; zvrst, mešano belo vino: Stanislav Kosi, Ptuj - 18,04; Andrej Polanec, Ptuj -17,86; Alojz Toplak, Levanjci - 18,82; šipon: Ivan Rašl, Placar - 17,88; Zorec- Plut, KrčevinaA^urberg 17,44;Anica Gabron, Ptuj - 16,34; laški rizling: Miran Polanec, Pla- car -18,10; Anica Gabrovec, Ptuj, - 17,78; Anton Potrč, Mestni vrh - 17,78; beli pinot: Janko Veršič, KrčevinaA^urberg - 18,16; Plut, Zoreč, Krčevina/Vurberg - 18,08; Marjan Lovrec, Jiršovci - 18,00; chardonnay: Plut, Zoreč, Krčevi- naA^urberg - 18,18; Franc Lacko, Drstelja - 17,90; Franc Ptikšič, Vintarovci - 17,18; muškat oto- nel: Franc Lovrenčič, Krčevi- naA^iu-berg -18,00; renski rizling: Andrej Polanec, Ptuj - 18,32;^ Mi- ran Polanec, Placar - 18,04; Sime Fuček, Mestni vrh -17,68; sauvig- non: Boris Popošek, Podvinci - 18,30; Ivan Rašl, Placar - 17,70; rumeni muškat: Plut,Zorec, KrčevinaA^urberg -18,04. SVETA ANA • Ocenjevanje zadovol- jilo pričakovanja Kot je povedal predsednik Društva vinogradnikov iz Lenarta Franc Kovačič, je na letošnje ocenjevanje prispelo 211 vzorcev, 4 je strokovna komisija izločila, tako da so ocenili 207 vzorcev. Povprečna ocena je znašžfla 17,43 točk. Najvišjo oceno za vino nor- malne trgatve, 18,60 točke za sorto traminec, je dobil Edo Kovačič iz I Lenarta, najvišjo oceno za vino po- j sebne kakovosti - pozna trgatev [ (18,85 točke) za sorto renski riz- I ling proizvajalec Bruno Švagan iz Gomje Radgone in za pozno trga- tev 18,58 točke za sorto chardon- nay proizvajalec Janez Grajner iz Lenarta. Skupaj so podelili 23 priznanj, 43 bronastih, 99 srebmih in 42 zlatih medalj. Prvaki ocenjevanja Sveta Ana 98 so postali: za zvrst Franc Kuri iz Čogetincev, 18,36; za šipon Franc Lehner iz Ledineka 17,54; za laški rizling Ernest Gungl iz Spodnjega Porčiča 18,22; za zeleni silvanec Tea in Janez Kramberger iz Spodnjega Porčiča 17,74; za rizvanec Jože Kraner iz Zamarkove 18,00; za beli pinot Jože Koiarič od Sv. Ane 18,38; za chardonnay Srečko Sirk iz Zg.Velke 18,32, za sivi pinot Jože Padovnik iz Zg.Ščavnice 18,10, za kemer Tea in Janez Kramberger iz Sp.Porčiča, 18,42, za renski riz- ling Srečko Sirk iz Zg. Velke 18,34, za sauvignon Edo Kovačič iz Lenarta 18,46 in za traminec Edo Kovačič iz Lenarta 18,60 (prvak prvakov); za muškat oto- nel Mihael Slaček iz Zg.Ščavnice 17,94; za nuneni muškat Vinko Bračič iz Šetarove 18,38; za modro frankinjo Marija in Milan Eder od Sv. Ane 17,22; za pozno trgatev renskega rizlinga Brtmo Švagan iz G.Radgone 18,58 in za pozno trgatev chardonnay Janez Grajner iz Lenarta 18,58. OCENJEVANJE NA KOGU Zanimivo je, da med šiponi strokovna komisija ni našla zlate- ga, ki bi zrasel na Kogu. Zato pa je bila toliko močnejša konkuren- ca med laškimi rizlingi, saj se je v ocenitvi znašlo kar 14 vzorcev. Zlato priznanje so prejeli Ivan Horvat, Zoran Kos, Miro Munda in Stanko Zabavnik. Med char- donnayji so bili trije zlati - Milan Hlebec, Pepca Zabavnik in Zoran Kos. V skromni konkurenci ren- skega rizlinga sta Ivan Lah in Miran Plemenič prejela zlato, Miro Munda pa srebrno priznan- je. Zlati so bili še Jurij Dogša za beli pinot, Anton Topolovec za kemer, Franc Grlica za sauvig- non in traminec ter Milan Hle- bec za rumeni muškat. Med pre- dikatnimi vini je Jurij Dogša pre- jel zlato priznanje za šipon in laški rizling - pozni trgatvi, Franc Grlica za pozno trgatev laškega rizlinga in Franc Zli čar za sivi pinot - izbor. J. Bračič, M. Toš, viki klemenčič ivanuša 12 četrtek, 9. april 1998 - TEDNIl PO NAŠIH H»A3IH Nagradno turistično vprašanje čeprav naj bi turistična sezona tra- jal kar 365 dni na leto, so dnevi okrog velike noči že prvi pokazatelji o tem, l(akšna bo sezona '98. Turizem je v Sloveniji še vedno prednostna panoga, vsaj kar se papirja tiče. Rezultati tega ne potrjujejo, vse preveč je namreč še govorjenja o tem, kakšne prednosti imamo, konkretnih potez pa je malo. Dejstvo je, da je kako- vost slovenske turistične ponudbe niz- ka. To velja tudi za ptujski turizem, ki že predolgo caplja na mestu, čeprav je pred tremi leti že kazalo drugače. Edina svetla točka so prireditve, ki pa vsega ne morejo reševati, če ni dopolnilne ponudbe. S pnreditvijo Dobrote slo- venskih kmetij bomo znova v središču slovenske javnosti. Upajmo le, da bo ta državna razstava le našla več obisko- valcev kot v prejšnjih letih. Trenutno je v Ptuju največja črna točka gostinstvo in nič ne kaže, da se bo kmalu obrnilo na bolje. Za pravilen odgovor na prejšnje nag- radno turistično vprašanje bo nagrado prejel Robert Gavez iz Središča ob Dra- vi, Slovenska 17, ki je pravilno odgovo- ril, da je napisna plošča, ki spominja na poplavo iz leta 1567, vzidana v Dravski stolp, v katerem je danes Miheličeva galerija. Čestitamo! v kateri ptujsierškega konca, da ne bodo večina sve- tov krajevnih skupnosti le samih sebi namen, am- pak tudi učinkovita dopolnitev, če že ne temelj bodoče lokalne samouprave. •OM fEpNIK - Cttrtik, 9. apnl 1998 i3 OP TOP f W TAM ^fiHAtn I NOVIH 70 DELOVNIH MEST pnlx¥odnjm w Pre- ireitf-ffofogn w vmnu pItAVI OBLIZ NA LENARSKE ZAPOSLITVENE RANE • TBP POSTAL UVELJAVLJEN STRATEŠKI PARTNER EVROPSKE AVTOMOBLILSKE INDUSTRIJE •j^ovarna bovdenov in plastike iz j^narta v Slovenskih goricah je s delavci največje lenarško in- dustrijsko podjetje. Osnovna dej- avnost tovarne je proizvodnja tiovdenov za avtomobilsko indu- suijo, vse bolj pa se uveljavlja tudi šivanje avtomobilskih sedežnih prevlek in proizvodnja PVC folij 23 farmacevtsko industrijo. I i^a evropskih tržiščih so se uvel- javili kot priznani proizvajalci av- jpmobilskih delov, njihovi glavni jti^teški partnerji pa so VW, \udi, Brose, Revoz-Renault, Mer- cedes, Ford in drugi. Nenehno jlo-bijo za razvoj in kakovost proizvodnje in zato so lani dobili certifikat \DA-6.1. Opravili so 2ahtevno preverjanje strokovnja- 1(0V, licenco pa jim je podelila priznana nemška ustanove TUV Bavern. Takšno mednarodno li- cenco, brez katere v bodoče ne bo več mogoče sodelovati z evropski- mi proizvajalci avtomobilov, so dobili prvi v Sloveniji. Certifikat kakovosti ISO 9002 so dobili že leta 1995, je med drugim povedal Bogdan Savli, direktor podjetja, ki je od 1. 1. 1995 registrirano kot delniška družba. V zadnjih letih se v Tovarni bovdenov in plastike iz Lenarta izjemno uveljavlja proizvodnja avtomobilskih prevlek. Pri razvo- ju in prenosu tehnologije za to obetavno proizvodnjo je lenarški tovarni veliko pomagal njihov strateški parner TUS Prevent iz Slovenj Gradca. Izjemno koristno je bilo tudi sodelovanje s firmo Halog in Logistik iz Wolfsburga iz Nemčije. Ustanovili so tudi novo podjetje Prevent-Halog, ki bo skrbelo za razvoj proizvodnje in pritok tujega kapitala za nove naložbe. Skoraj vso proizvodnjo izvozijo na zahtevna evropska tržišča in nenehno skrbijo za tehnološki in kadrovski razvoj. V teh dneh so znova razveselili številne brezposelne Lenarčane in okoličane, saj nameravajo v Pre- vent-Halogu zaposliti kar 50 no- vih delavcev za šivanje avtomobil- skih prevlek. Poleg njih naj bi v Prevent-Halogu zaposlili še 20 mladih ljudi, ki imajo pogoje za delo in jih bodo v okviru njihove- ga internega izobraževanja dodat- no strokovno usposobili. 20 novih delavcev pa naj bi zaposlili tudi v Tovarni bovdenov in plastike, to- rej v proizvodnji bovdenov in drugih delov za avtomobilsko in- dustrijo. TBP je poleg proizvodnje za av- tomobilsko industrijo cenjen in uveljavljen proizvajalcev PVC fo- lij in različnih tipov vakutimske folije za potrebe embalaže, predvsem pa farmacevtske indu- strije. So pomemben partner to- varn Lek, Pliva in Krka, imajo pa tudi še več drugih kupcev doma in v Evropi, zlasti v živilski industri- ji. V prihodnje bodo poskušali še bolj uveljaviti visoko kakovost, povečali bodo ponudbo novih proizvodov, znižali stroške poslo- vanja in se nenehno prilagajali zahtevam sodobnega tržišča, nam je še povedal direktor Bogdan Savli. M. Toš SREDIŠČE OB DRAVI / 44. KRAJEVNI PRAZNIK SredišimnI hado {proslavljali i v Središču ob Dravi so ostali zvesti svojemu krajevnemu prazniku in tako ga letos praznu- jejo že 44. Običajno ga pričnejo s športnimi tekmovanji. Tako so doslej potekala že tek- imvanja v košarki, namiznem tenis in šahu, danes pa bo ob 16. uri na strelišču Strelskega društva Središče tekmovanje strelskih društev iz občine Ormož za pokal krajevne skupnosti Središče. Ta konec tedna pa bodo na vrsti najpo- nnembnejše prireditve. Jutri ob 19. uri bo v So- kolani svečana proslava s kulturnim progra- mom in podelitvijo plaket in priznanj. V soboto bo osrednja svečanost v spomin žrtvam NOV, ki se bo pričela ob 10. uri pri spomeniku pad- lim v NOV v Središču. V nedeljo pa tDodo pri- pravili sprejem za krajane, starejše od 70 let. 44. krajevni praznik bodo Središčani sklenili s proslavitvijo delovnega uspeha: v ponedel- jek ob 14. uri bodo v Godenincih slavili ob ob- novi ceste Godeninci - Preseka. vki SLOV. GORICE / V PO NEDELJEK KLESTILMOCA Najhuje na obmoiju Cerkvenjaka in Vitomarcev v ponedeljek popoldne okoli 16. ure je kratko- trajno neurje z močniin dežjem in točo napovedo- valo muhasto vreme. Še zlasti so bili presenečeni krajana Cerkven jaka in okoliških krajev, ki so doživeli pravi ledeni tornado. Nekaj minut je namreč padala suha toča, debela kot koruzno zrnje, vmes pa nekaj trenutkov tudi kot češnje. Toča je padala tudi v Slavšini, Novincih in Vito- marcih v KS Sveti Andraž in v delu KS Sveta Trojica v Slovenskih goricah, najbolj v Zgornjih in Spodnjih Verjanah. Toča je občutno prizadela sadno drevje, neurje pa je na širšem območju Cerkvenjaka poškodovalo nekaj krajevnih cest in bankin. Kolikšne so bile neprijetne padavine, priča podatek, da so se ostan- ki toče zadržali še vse do torka dopoldne, ko smo jih lahko videli ob gospodarskih poslopjih in hišah. Tajnik KS Cerkvenjak Jože Kraner nam je povedal, da bodo posledice težko ocenjevali, saj na zunaj zdaj še niso najbolj vidne. Povedal je še, da so točo najbolj občutili na Peščenem Vrhu, v Župetincihj Andrencih, Smolincih, Stanetincih, Brengovi, Cagoni in na Vanetini. Nekaj toče med dežjem je padlo tudi na območju Trnovske vasi in Destrnika. M.Toš MURSKA SOBOTA / PRIDELAVA SLADKORNE PESE fumiali pridelovalne povrmae ''red pričetkom spomladanskih del na kmetiji so se na četrtem *)l>čnem zboru zbrali člani zadruge za pridelavo sladkorne pese Ormož. Ta združuje 850 članov, kar je relativno malo, saj je ^seh pridelovalcev pese okrog 4000. Prav zato je ena najpo- ] "^cmbnejših nalog zadruge v bodoče pridobivanje novih članov, I ^ bomo le s skupnimi močmi lahko dosegali boljše rezultate ^ Pri poslovanju naših kmetij," je prepričan predsednik zadruge ^ ^^nc Planinšek. Pesa je doslej rasla na okrog 4000 hektarjih, ^ '^tos pa jo nameravajo pridelovati na 7000 hektarjih; doslej je ^•^lenjenih že za 6500 hektarjev pogodb. Upajo pa, da bodo v pri- '''''Injih treh letih v Sloveniji dosegli pridelavo pese na 10.000 •»^ktarjev. i Z minulo letino in zaključnim ^^čunom so bili zadružniki zado- ^'°'ini, še posebej ker so vsa ''''edstva, ki so jih zbirali pridelo- ^'^ci - po odprodani količini 0,5 l^dstotka - strnili na žiro račun in Jodo večino namenili za nakup ^^^^k, da bodo imeli čimveč vpli- ^'^ na tovarno sladkorja, ki je ku- njihovih pridelkov. V lan- ^•^ern letu so ustvarili okrog 11 'bilijonov dobička. Člani zadruge ^^^^i)o, da spremenjenih last- ^iških razmerij v tovarni ne čuti- 'n letos so se že dogovorili za pogoje odkupa pese in pošten od- nos. Seveda pa se morajo truditi znižati stroške pridelave, ker ima- jo Nizozemci na voljo primerjavo z ostalo Evropo. Če želijo biti naši kmetje konkurenčni, se bodo mo- rali precej potruditi. Težava pa je seveda država. Na tržni red se pre- dolgo čaka in najbrž bi se za pri- delavo sladkorne pese odločilo še več pridelovalev, če bi država le malo bolj sodelovala. V zadnjem času slovenski kmetje pri pridela- vi dosegajo že več kot polovico povprečja drugih evropskih držav. Nekatere so še sicer precej pred njimi, so pa vseeno zado- voljni, da so nekje v zgornjem delu lestvice pridelave in v minu- lem letu so dosegli že 16,5-odstot- no digestijo in precej velike dono- se. Ker je z denarjem pač tako, da ga ni nikoli dovolj oziroma bi ga bilo lahko vedno tudi več, je pred- sednik uprave Tovarne sladkorja Jurij Dogša povedal, da cena slad- korne pese sicer ni spremljala ras- ti inflacije, vendar bolj kot slad- kor. V tujini je običajno, da se za kilogram sladkorja dobi 14 do 15 kilogramov sladkorne pese, pri nas je to razmerje za pridelovalce ugodnejše -1:12. Ob koncu zbora je bilo slišati, da sladkorni pesi prihajajo v kon- kurenco še druge poljščine, predvsem krompir. Pridelovalcev pese to ne skrbi preveč, celo veseli jih, saj ugotavljajo, da se pri nas marsikatera kultura opušča in to na škodo kolobarja, potem pa se- veda tudi ni pravega pridelka. vki PTUJ / POSVET PREDSEDNIKOV CETRTNIH SVETOV Vse manj razhajanj? Prejšnji ponedeljek sta predsednik ptujskega mestnega sveta Milan Cucek in župan Miros- lav Luci sklicala delovni pogovor o dopolnitvah statuta mestne občine ter povezano s tem tudi o flnanciranju mestnih in primestnih četrti in o predvidenih spremembah in dopolnit- vah zakona o lokalni samoupravi in zakona o flnanciranju občin. V primestnih in mestnih četrtih so ta pogovor že dolgo načrtovali, v zadnjem času pa ga je pospešila tudi na 39. seji mestnega sveta začeta razprava o delovnem gradivu o spremembah in dopolnitvah statuta mestne občine Ptuj. V četrtih so namreč zaznali, ko so o njih razpravljali, da nekatere spre- membe niso usklajene s spremembami in dopol- nitvami zakona o lokalni samoupravi iz novembra lanskega leta. Za usklajevanje so pooblastili Mar- jana Mundo, predsednika sveta mestne četrti Jeze- ro, ki naj bi ga k sodelovanju povabila tudi komi- sija za statut in poslovnik mestne občine, ko bo na podlagi razprave na svetu in predlogov četrti obli- kovala osnutek le-tega. Do ponedeljka naj bi tako bili sporni dve osnovni zadevi: gospodarjenje s skupno lastnino krajanov in prilagoditev pristoj- nosti mestnih oziroma primesnih četrti z dejan- skim stanjem. Lotili so se samo tistih delov statu- ta, ki se nanašajo na primestne in mestne četrti. Največ odprtih vprašanj in dilem je bilo glede lastnine četni, ali je s tem, ko ji je zapisano upravl- janje z njenim premoženjem, že tudi opredeljena lastnina. Ker si o tem niso najbolj na jasnem niti v mestni občini, bodo za razlago oziroma mnenje zaprosili ministrstvo za finance in ministrstvo za lokalno samoupravo. Konkretizira pa naj se tudi razmerje med občinskim in krajevnim samopris- pevkom ter prostovoljnimi prispevki. Zanimiva je bila ugotovitev ponedeljkovega po- sveta, da je v bistvu večina zadev, ki kot zahteve prihajajo iz četrti,^že vnesenih v spremembe in do- polnitve statuta. Čisto na novo pa naj bi se vnesli le dve novi alinei glede sodelovanja in nudenja pomoči četrti pri načrtovanju in realizaciji pose- gov v okolje, ki bistveno vplivajo na kakovost bi- vanja krajanov (lokacija, soglasje, pogodbe s kraja- ni in podobno), ter da se naloge, ki se prenesejo v izvajanje mestnih četrti, podrobneje določijo z od- lokom. Nekaj nerodnosti sedanjega statuta pa iz- vira iz preteklosti, iz začetnega obdobja nastanka novih občin, ko je bila mestna občina Ptuj med prvimi, ki je sprejela statut. Ni pa pravega opra- vičila za to, da do sprememb prihaja šele sedaj, čeprav so nanje v četrtih opozarjali že vsa leta. Za predloge četrti pa se niso v dovoljšnji meri zavzeli posamezni svetniki, ki naj bi njihove interese pre- našali v mestni svet. Na pomolu pa so že nove spremembe in dopol- nitve zakona o lokalni samoupravi, ki bodo omo- gočile začetek in izvedbo postopkov za prenos po- sameznih državnih nalog na občine, prav tako ev- ropsko primerljive rešitve odnosov med občin- skim svetom in županom, prinesle pa naj bi tudi toliko želeno delitev premoženja med novo nasta- limi občinami. V tem obdobju še posebej razburja- jo predlagane spremembe zakona o financiranju občin, ki predvidevajo njihovo lastno financiran- je. Te še posebej v negotovost spravlja bodoče nove občine, ki ne vedo, v kakšnih razmerah bodo delovale, ali bodo še sposobne v vseh pogledih de- lovati samostojno. Po besedah Jožeta Maučca z oddelka za splošne zadeve, bi si naši predstavniki v državnem zboru morali prizadevati, da sredstva dodatnih pogodb ne bi bila zajeta v prihodke pro- računa in da se upoštevajo pri dododku na prebi- valca v občini v primerjavi z republiškim pov- prečjem. Po zadnjih spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi bodo skupni prihod- ki in odhodki četrti zajeti v proračim občine. MG PTUJ / 3. OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE MESTNE OBČINE Avausfa drugi dan gastttev Tretji občni zbor Gasilske zveze mestne občine Ptuj je dokazal, da je nova oblika organiziranosti gasilskih organizacij že našla svoje mesto v novem prostoru lokalnih skupnosti. Gasilska zve- za mestne občine Ptuj povezuje vsa prostovoljna gasilska društva na območju občine in tudi širše. Vanjo je vključenih že 24 društev z območja občin Ptuj in Zavrč. Delegati občnega zbora so se sestali v soboto, 7. marca, v dvora- ni Gasilskega doma Ptuj. Pred- sednik zveze Edvard Kozel je ob oceni aktivnosti v minulem ob- dobju med drugim povedal, da je bilo njihovo osnovno načelo stro- kovno usposabljanje, zavarovanje gasilcev, tehnike in opreme ter tekmovalne aktivnosti na raz- ličnih nivojih. Precej pozornosti so namenili zaščitni opremi gasil- cev, žal pa je ob tem ostalo prema- lo sredstev za investicije. Tudi tehnika se namreč hitrostara, zato ni več kos zahtevnejšim nalogam in potrebam, če je sproti ne ob- navljajo. Zveza in njena strokovna služba sta dokaj dobro organizirani in imata zagotovljene vse potrebne pogoje za svoje delo. Za vse to gre po Kozelovih besedah zahvala ra- zumevanju župana mestne občine Miroslavu Lucij u in mestnemu svetu, ki so se pri odločanju o raz- deljevanju finančnih sredstev opredelili tudi za gasilce. Tako so med dragim lahko nabavili nov službeni avtomobil. V razpravi je član predsedstva Gasilske zveze Slovenije Ciril Mtirko opozoril na premajhno angažiranje gasilcev pri pisanju strokovnih sestavkov v revijo Ga- silec. Direktor Uprave za obram- bo Ptuj Stanko Meglic je spomnil na 130 let delovanja gasilstva na Slovenskem ter pohvalil uspehe gasilcev na tekmovalnem po- dročju. Ko je govoril o enoletnem delovanju regijskega centra za obveščanje, ki ima sedež v Ptuju, je povedal, da je postavljen novi oddajnik v Litmerku pri Ormožu, z odzivom posameznikov prek sistema alarmiranja pa ne more biti zadovoljen, saj je samo 50-od- stoten, zato se je zavzel za širitev alarmiranja prek radijskih zvez. Predsednik Gasilske zveze Gorišnica Stanko Vesenjak je ugotovil, da imajo vsi gasilci po- dobne probleme, ter med drugim podprl predlog, da bi se požarna premija povečala na sedem od- stotkov. Za humano delo se je ga- silcem posebej zahvalil župan mestne občine Miroslav Luci in pri tem poudaril, da se tudi v bodoče politika ne sme vmešavati v gasilstvo. Kljub temu pa bi bil zadovoljen, če bi se po razpadu nekdanje občine ptuj gasilci spet povezali v nekakšno zvezo zvez, saj bi bilo to po njegovem smotrno in racionalno. V drugem delu so delegati občnega zbora GZ Ptuj sprejeli program dela in finančni plan za letos ter sklenili, da bodo 2. dan gasilcev mestne občine Ptuj pros- lavili v Spuhlji, 3. avgusta. ■OM JURŠINCI / NA SEJI OBČINSKEGA SVETA Sprejeli letošnji proraiun Jursinski svetniki so na svoji redni seji minuli teden se zadnjič razpravljali o osnutku proračuna za letos in ga na koncu sogla- sno potrdili v višini 201 milijona tolarjev. Največji delež denarja bodo tudi letos porabili za komunalno dejavnost in nove naložbe, saj imajo v proračunu za to področje rezerviranih 87 milijonov tolarjev. Modernizirali bodo še nekatere odseke cest in javne poti, dokončno pa naj bi uredili tudi gradbeno doku- mentacijo za večnamensko dvorano pri OŠ Juršinci. Za delovanje občinskih organov in občinske uprave so v novem proračunu predvideli 22 milijo- nov tolarjev, za družbene dejav- nosti 11,3 milijone, za socialno in otroško varnost blizu 24 milijo- nov, za področje kulture dobre 4 milijone, za šport 2 milijona, za razvoj in ohranjanje kmetijstva 10,5 milijona tolarjev, za turizem 1,8 in za požarno varnost 3 milijo- ne tolarjev. Sicer pa je občinski svet pregle- dal še porabo lani razpisanih na- menskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva, poleg številnih vlog in prošenj pa so svetniki več časa namenili razpravi o oceni varnosti na slovenskogoriškem območju. Zelo dolgo letno poročilo o oceni varnostnih raz- mer in o delu policije v lanskem letu je podal Branko Šenkiš s Po- licijske postaje Ptuj, vodja policij- skega okolišča. V poročilu med drugim omenja, da so v lanskem letu opazili porast kršitev predpi- sov zoper javni red in mir, prav tako tudi na področju prometne varnosti, največ nesreč pa se je zgodilo zaradi neprilagojene hi- trosti ter nepravilne strani vožnje. Lani je bilo na območju občine Juršinci 29 kaznivih dejanj, od katerih je ostalo še šest neraziska- nih, obravnavali so skupaj 61 kršitev predpisov s področja javne varnosti. Kljub številnim tikre- pom je ocena varnosti na tem območju zadovoljiva. Na območju občine Juršinci se je v lanskem leti zgodilo 40 prometnih nesreč, pri katerih sta dve osebi izgubili življenje, policisti pa so tudi nad- zirali upoštevanje predpisov o tuj- cih in nedovoljene migracije. Po- licija je pomagala tudi drugim or- ganom, organizacijam in posa- meznikom v občini, svoje delo pa so želeli približati vsem občanom. Meni j, da se bo s prisotnostjo po- licista na terenu nivo policijskega dela še dvignil. Sicer v lanskem letu ni bilo nobenega napada na policista in kljub porastu vseh ne- gativnih dejavnikov, ki vplivajo na varnost ljudi, je bila ta zago- tovljena v normalnih okvirih in tako, kot je bilo načrtovano. T. Mohorko 16 četrtek, 9. april 1998 - TEDN|l ŠPORT STRELSTVO Mladittd Pfu/o državni prvaki Sedmo državno prvenstvo v streljanju s zračno pištolo je prines- lo ptujskim strelcem nove pokale in medalje. Mladinska ekipa v sestavi Marjan Gril, Robert Šimenko in Matije Potočnik je zmagovalka ekipnega državnega prvenstva med mladinci. Zmagovalna ekipa mladincev Ptuja: Robi Šimenko, Matija Potočnik in Marjan Gril Lanskoletni zmagovalci so bili Ptujčani: Sašo Porok, David Valič in Pavel Fabrici. Porok in Fabrici sta prestopile v Ruše, državni reprezentant Valič pa za- radi mature in šole manj inten- zivno trenira in je trener Jože Malek dal priložnost lanskolet- nim državnim prvakom v katego- riji mlajših mladincev. Ta ekipa se je že izkazala v finalu dopisne lige kot ekipni zmagovalec, Mati- ja Potočnik in Robert Šimenko sta tudi državna reprezentanta. Na državnem prvenstvu je SD Ptuj zmagala s 1600 krogi, drugo- uvrščena ekipa SD Domžale je nastreljala 1501 krog. Posamezno so se uvrstili Matija Potočnik na sedmo mesto (540 kr., po finalu 530), 4. Robert Šimenko osmi (533 kr., po finalu 611,) 9. Marjan Gril (527 kr.). V konkurenci mladink je bilo tekmovanje edino v posamezni konkiurenci. Ptujčanka Alenka Peteršič je streljala solidno in za- sedla peto mesto s 336 krogi - po finalu 424,3 kroga. Najboljši posamezni rezultat je dosegla državna reprezentantka Majda Raušl, ki je bila tretja v konkurenci članic. Majda je po uradnem tekmovanju bila četrta s 559 krogi, v play- off pa je na- streljala najboljši rezultat finala 95,2 kroga in s 454,2 kroga prehi- tela strelko Olimpije Denis Bola ter zasedla tretje mesto. Člani v sestavi Slavko Ivanovič, Franc Bedrač in Janez Štuhec so zasedli šesto mesto med 12 ekipa- mi. Posamezno je Štuhec v urad- nem delu tekmovanja s 571 krogi bil drugi, v play- offli pa je 664,8 krogi zasedel četrto mesto. Ptujčani so se na državnem prvenstvu dobro odrezali, od osem tekmovalcev se jih je kar pet uvrstilo v play-off, mladinci so najboljši v državi, Raušlova tretja, Štuhec četrti in Peteršičva peta. Državno prvenstvo za mlajše mladince, mlajše mladinke, pio- nirje in pionirke bo v Ptuju 25. in 26. aprila. Na državnem prvenstvu v Ljubljani je streljal zelo dobro član SD Zeljka Juršinci Mirko Mole in dosegel 31. mesto s 542 kr. Pokrovitelj ptujskih strelcev je bila Petlja iz Ptuja. SI JUDO Judo klub Drava je izvedel že 11. tradicionalni turnir za ju- nioije in kadete; tekmovanje kadetov in kadetinj je štelo tudi za slovenski pokal. To- krat je bila udeležba medna- rodna, saj je nastopilo 280 mladih iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. V športni dvorani Center se je čez dan zbralo preko sedemsto gledalcev, ki so lahko videli slovenski ju- doistični podmladek. V skupnem seštevku je prvo mesto pripadlo Sankaku iz Celja, največji korak pa so naredili v lani ustanovljenem klubu Juršinci, odlično pa so se odrezali še mladi iz Gorišnice in Drave. Po prikazanem sodeč bo judo še dolgo časa domena klubov seve- rovzhodne Slovenije. Mlajši dečki: do 30 kg: l.Časar, Lendava, 2. Zgtu-ič, Hrvaška, 3. Javševec, Goriško, in Dominko, Lendava; do 34 kg: 1. Hajdu, Lendava, 2. Cetič, Fužinar, 3. Drvarič, Železničar, in Križnik, Sankaku; do:38 kg: 1. Rus, Dra- va, 2. Ketiš, Branik, 3. Pirtušek, Branik, in Matjašič, Juršinci; do 42 kg: 1. Trbovc, Sankaku, 2. Drakšič, Sankaku, 3. Blatnik, Ve- lenje, in Hrga, Juršinci; do 46 kg: 1. Pinterič, Juršinci, 2. Ekselens- ki. Železničar, 3. Drobnič in Apačnik - oba Slovenj Gradec; do 50 kg: 1. Imamovič, Ivo Reya, 2. Pečovnik, Ivo Reja, 3. Cerbinek, Železničar, in Rauch, Austrija; do 55 kg: 1. Mlinaric, Lendava, 2. Matjašič, Juršinci, 3. Maton, SOS, in Sagadin, Drava; nad 55 kg: 1. Ferjan, Ivo Reya, 2. Jova- novič, SOS, 3. Pliberšek, Impol, in Pesjak, Jesenice. Starejši dečki: do 38 kg: 1. Vulc, Slovenj Gradec, 2. Ravnjak, Hrvaška, 3. Drakšič in Križnik - oba Sankaku; do 42 kg: 1. Hor- vat, Juršinci, 2. Bujanovič, Hrvaška, Milošič, Gorišnica, in Kavšek, Slovenj Gradec; do 46 kg: 1. Žunič, Lendava, 2. Laznik, Sankaku, 3. Schuschlenz, Avstri- ja, in Macuh, Impol Slovenska Bistrica; do 50 kg: 1. Nemec, Gorišnica, 2. Krajnc, Drava, 3. Balažič, Murska Sobota, in Ptujčan Denis Rus (desno) je zmagal v svoji kategoriji do 65 kg. Foto: Kosi Drakšič, Sankaku; do 55 kg: 1. Vizjak, Impol Slovenska Bistrica, 2. Sahbas, Šiška, 3. Kofler, Jese- nice, in Juhart, Impol Slovenska Bistrica; do 60 kg: 1. Slodnjak, Juršinci, 2. Časar, Lendava, 3. Valenko, Gorišnica, in Brodnjak, Gorišnica; do 65 kg: 1. Mlakar, Slovenske Konjice, 2. Ahmed, Gorišnica, 3. Grobelnik, Sanka- ku, in Krajnc, Slovenj Gradec; nad 65 kg: 1. Ceraj, Ivo Reya, 2. Nedelj ko, Lendava, 3. Hutinec, Slovenj Gradec, in Koletnik, Gorišnica. Kadeti: do 50 kg: 1. Kos, Impol Slovenska Bistrica, 2. Krajnc, Drava, 3. Plajnšek, Drava; do 55 kg: 1. Masleša, Koper, 2. Juhart, Impol Slovenska Bistrica, 3. Pau- lin, Šiška, in Kosednar, Golovec; do 60 kg: 1 Špes, Impol Sloven- ska Bistrica, 2. Greif, Impol Slo- venska Bistrica, 3. Jovanovič, Ivo Reya, in Horvat, Gorišnica; do 65 kg: 1. Rus, Drava, 2. Železnikar, Šiška, 3. Jereb, Olimpija, in Bre- zigar, Ivo Reya; do 71 kg: 1. Ko- kot, Gorišnica, 2. Onič, Impol Slovenska Bistrica, 3. Greif, Im- pol Slovenska Bistrica, in Kosi, Olimpija; do 78 kg: 1. Omahen, Olimpija, 2. Metljak, Šiška, 3. Alič, Gorišnica, in Grosek, Ivo Reya; nad 78 kg: 1. Ceraj, Ivo Reya, 2. Prime, Drava, 3. Recek in Petrovič, Lendava. Kadetinje: do 48 kg: 1. Pečov- nikova. Slovenj Gradec, 2. Pirčeva, Sankaku, 3. Forštna- ričeva, Juršinci, in Kračunova, Slovenske Konjice; do 52 kg: 1. Oblakova, Bežigrad, 2. Birkova, Jesenice, 3. Šlenčeva, Golovec, in Stiplovškova, Sankaku; do 56 kg: 1. Gorjančeva, Bežigrad; do 61 kg: 1. Dolenčeva, Slovenj Gradec, 2. Sovičeva, Golovec, 3. Muhičeva, Gorišnica, in Fištravčeva, Gorišnica; do 66 kg: 1. Preradovičeva, Slovenske Konjice, 2. Breznikova, Sankaku; nad 66 kg: 1. Šusterjeva, Sanka- ku, 2. Emeršičeva, Gorišnica, 3. Notesbergova, Gorišnica, in Kunčičeva, Olimpija Skupni vrstni red: 1. Sankaku Celje, 2. Lendava, 3. Ivo Reya Celje in Gorišnica. Danilo Kiajnšek ROKOMET OfM0JEtfiif |ii^f#jii0fi{^ Hmlmdovli w bmlnlšnhi Pomurka - Ormož 28:28/16:11/prek. ORMOŽ: Dokša, Hanželič 4, Antolič, Jovanovič, G. Džarma- ti, B. Džarmati 3, Prapotnik 7, Kirič 5, Hmjadovič 8, Šulek, Miličič, Mezgec, Grabovac. Odločilno srečanje za naslov prvaka v 2. SRL - vzhod je bilo v dvorani III. OŠ v Miu^ki Soboti. Rokometaši Pomiu-ke bi morali v tem srečanju zmagati, Ormožanom pa je bila dovolj točka. Prvi polčas je minil v zna- menju domačih rokometašev, ki so si priigrali pet zadetkov pred- nosti. Toda v drugem polčasu je bila podoba na igrišču spremenje- na. Rokometaši Ormoža so zaigra- li zelo dobro v obrambi in učinko- vito v napadu ter polagoma zniževali prednost domačih, ki so postajali vedno bolj nestrpni. Ormožanci so prvič izenačili pri rezultatu 25:25, nato so domačini dvakrat povedli. Pri reztiltatu 27:27 pa so gostje povedli z zadet- kom prednosti. Domači so uspeli rezultat izenačiti, postajali so ved- no bolj agresivni in štiri sekunde pred koncem je Hrnjadovič nare- dil taktični prekšek. Na semafor- ju so ostale do konca samo šedve sekundi, potem pa se je pričel pre- tep, ki so ga začeli domači igralci in gledalci. Sodnika sta prekinila srečanje, saj enostavno ni bilo več pogojev za normalno igranje tek- me. Po srečanju v Murski Soboti so v Ormožu močno pretreseni. O srečanju, predvsem pa o prekinit- vi in pretepu nam je Vlado He- bar, trener Ormoža in nekdaj tre- ner Pomtu-ke, je povedal: "Moram povedati, da je bil štiri sekunde pred koncem storjen taktični prekšek našega igralca Hrnjado- viča nad domačim Javernikom, ko ga je z normalnim prekrškom zaustavil. To ni bilo niti za izkl- jučitev dveh minut. Vse to se je dogajalo ob tribuni, zaradi slabe redarske službe in brez prisotnos- ti policije so na igrišče vdrli domači navijači, med njima pa sta bila tudi izključena igralca Po- murke Okreša in Ritonja. Vsi so začeli udarjati po Faruku Hmja- doviču. Na igrišču je nastal vses- plošni kaos. Vključili so se tudi fiinkcionarji Pomiu-ke. Predstav- nik ekipe, na tej tekmi časomeri- lec, gospod Štefan Btizeti je napa- del tudi mene in Fantka Hrnjado- vi'a. Ko smo Faruka izvlekli iz rok petih, šestih razbijačev in na- silnikov, pri času 59,58 sodnika nista več nadaljevala igre, ker ni imelo nobenega smisla. Zelo mi je žal, da je do tega prišlo. Povedati moram, da rokometaši, vodstvo in navijači Ormoža, ki so se zbrali v velikem številu, nismo dali povo- da za incident. Tudi ko smo zaos- tajali za sedem zadetkov, smo igrali korektno, poizkušali na športni način dobiti domačine. Ob tej priložnosti bi povedal, da smo v Ormožu proti Pomurki iz- gubili v zadnji sekundi iz sedem- metrovke, pa smo športno prenes- li poraz in gostom čestitali za zmago. Faruk Hmjadovič spada med boljše igralce v Sloveniji. Tudi tokrat je zaigral zelo dobro, in namesto da bi mu zaploskali, si je najmanj zaslužil pretep in poškodbe, zaradi katerih je sedaj na kirurgiji na Ptuju. Na obrazu ima veliko brazgotin, ki mu jih je povzročil moj bivši, moram pou- dariti, moj bivši prijatelj Buzeti z udarci v oči. Reči moram, da je bil res brutalno pretepen. Dodal bi, da obstaja kaseta s te tekme, ki daje odgovore na rokometno sra- moto v Murski Soboti. Seveda jo bomo poslali na ustrezna mesta in od rokometne zveze pričakujemo ustrezne ukrepe." 1.B LIGA • Drava - Radeče 17:32 /9:13/ DRAVA: Kolednik 1, Bračič 1, Kafel, Čerček, Kac 1, Pšajd 2, Potočnjak, Berlič, Kozel Oprešnik, Mlakar, Mešl 5. Rokometaši pmjske Drave doživeli visok poraz proti el; Radeč, kljub temu da po udig nih prvih tridesetih minutat kazalo na takšen izid. Začete bil dokaj izenačen, obe ekipi igrali solidno v obrambi. Goi so pričakovali lažje delo, ven so se za vodstvo v prvem poU morali močno potruditi. V drugem polčasu pa so pr; tično igrali samo gostje. Ti ^ do 45. minute priigrali devet detkov prednosti. Sledilo jc nek minutno obdobje Drave, ki pa na žalost prekratko trajalo. 1. B SRL # Šmartno Velika Nedelja 20:3 /7:14/ Velika Nedelja: Kovači Belšak 3, R. Mesarec 8, Tro nik, Potočnjak 2, Kumer 3, B( jak 2, Pisar 2, Planine 5, Belt Lah 2, A, Mesarec 3. Rokometaši Velike Nedelje so Litiji proti domačemu mošc Šmartna dosegli visoko zmaj Razpolagajo namreč z veliko In litetnejšo zasedbo, zraven tega se je videla tudi boljša pripravi nost ekipe. Gostje niso niče prepustili naključju in so zaigt maksimalno ter si do odhoda odmor priigrali sedem zadeti prednosti. V drugem polčasu je bila igra bolj v rokah rokometašev Veli Nedelje. Njihova prednost je^ minuti znašala dvanajst zadeti S to zmago so si samo podaljs vsaj minimalno upanje za mo bitno napredovanje. Sicer pa srečanje naslednjega kroga v V ki Nedelji, ko gostuje dru uvrščeni Inles dalo, že maisikai odgovor. i Danilo Klajnij ORMOŽ/KICKBOXtNG Uspešen f o državni turnir Minuli konec tedna je v športni dvorani na Har- deku potekal 1. turnir za državno prvenstvo v semi kontaktu za dekhce in dečke ter v light kontaktu za mladinke, mladince, članice in člane. Sodelovalo je 87 tekmovalcev iz 11 klubov. Organizatorji - ormoški klub borilnih veščin - so bili s potekom zadovoljni. To je bil eden večjih turnirjev in je bil zaradi velikega starostnega razpona tekmovalcev (od najinlajših do članov) precejšen organizacijski zalogaj. Člani kluba, ki niso tekmovali, so zagoto- vili pogoje za tekmovanje. Poleg vsega pa so takoj po zaključku tekmovanja trenerjem in sodelujočim razdelili bilten z rezultati, saj imajo močno račimainiško podporo. Turnir je odprl in finančno podprl ormoški župan Vili Trofenik. V semi kontaktu je tekmovalo 6 deklic in 26 dečkov. Dekleta so tekmovanje zaključila takole: v kategoriji do 35 kg je bila Anja Peteršič (KBV Ormož) prva, druga je bila njena klubska kolegica Sonja Vuletič, tretja pa Sabina Kolednik (KBV Ptuj). V kategoriji do 40 kilogramov je Maja Vo- gelmut (KBV Ptuj) brez borbe zasedla prvo mesto, v kategoriji do 45 kilogramov pa Ptujčanka Laura Maksimovič drugo. Med dečki v kategoriji do 32 kilogramov je slavil Jurček Horvat (KBV Ptuj), tretje mesto pa sta si delila Ormožana Sebastjan Zebec in Matjaž Kaluža. Do 40 kilogramov je bil najboljši Robi Simonič, drugi Jure Vogelmut, tretje mesto pa si delita Jasmin Bajrič (vsi KBV Ptuj) in Mitja Rozman (KBV Ormož). V kategorij do 48 kilogramov je slavil Vojko Kuri (KBV Ptuj v kategoriji do 63 pa Peter Brumec (oba KB' Ptuj). Tadej Hrga (KBV Ptuj) je v konkiu-enci d 56 kilogramov zasedel tretje mesto. V light kontaktu so med mladinci nastopili le tr je mladinci in ena mladinka. Mateja Erlač je br( borbe osvojila prvo mesto do 55 kilogramov, enai tudi Matjaž Brumec (oba KBV Ptuj) do 56 kili gramov. Tudi pri članicah je bila udeležba izjemt slaba. Prijavile so se le tri in vsaka v svoji kategoi ji, tako da je Nadja Šibila (KBV Ptuj) brez bori osvojila prvo mesto. Med člani je nastopilo 51 tel movalcev, tekmovalci Ormoža in Ptuja pa so dos gli takšne rezultate: do 57 kilogramov je Tora Mere (KBV Ormož) brez borbe osvojil prvo mest Do 63 kilogramov je Danilo Korotaj (KE Ormož) v atraktivni finalni borbi osvojil prvo me to. Do 69 kilogramov je bil prvi Marcel Fekoti (KBV Ptuj), njegov klubski kolega Boštjan Br raec pa tretji. Do 74 kilogramom' je po težki bor slavil Ciril Cuš (KBV Ormož),, njegov klubski k lega Drago Kegljevič pa je bil tretji. Branko Fi ler (KBV Ptuj) je zmagal v kategoriji do 79 kilogi mov, Ormožan Marko Rotar pa je bil tretji. Mal Šibila (KBV Ptuj) je dosegel drugo mesto do 84 \ do 89 kilogramov pa so se od drugega mesta z\'rst člani KBV Ormož Matjaž Pander, Daniel Mi hold in Marko Pečovnik, Damjan Filipčič pa dosegel tretje mesto nad 89 kilogi-ami. Svoj nast je najavil tudi prvak Tomaž Barada, pa se vse' tehtanja ni mogel odločiti, v kateri kategoriji tekmoval, nato pa se je prijavil v kategorijo, za 1 tero je bil krepko pretežak. Seveda je bil diskvali ciran. V mu NOGOMET / 1SLMN Vuko - Mila Poetovio 4:3 /0:1/ STRELCI: 0:1 Novak /2/, 1:1 Cussigh /39/, 2:1 Čož /40/, 3:1 Štele /41/, 3:2 Vidmar /43/, 4:2 Čenčič /49/, 4:3 Vidmar /59/. MILA POETOVIO: Komik, Presečnik, Milidragovič, Vidmar, Novak, Maksimovič, Kmetec, Brečko. Nogometaši Mile Poetovio so v zadnjem srečanju prvenstva v 1. SLMN gostovali v Ljubljani pri ekipi Vuko. V srečanju, ki ni odločalo o ničemer, so nastopili oslabljeni. Rujčani so se že krog pred koncem prvenstva utrdili na četrtem mestu, to pa je bilo mesto višje, kot so v klubu načrto- vali. V prvem polčasu je bila igra lepa na oko, s priložnostmi na obeh straneh. Nogo- metaši Mile Poetovie so povedli že v dm- gi minuti, ko je zadetek dosegel Novak. Praktično se je najzanimiveje dogajalo v dmgem polčasu. Od 39. do 41. minute so domači dosegli tri zadetke in to je delova- lo nekoliko šokantno na goste. Toda dve minuti kasneje je Vidmar uspel rezultat znižati. Do konca srečanja sta obe ekipi d gli še po zadetek, tako da so na koncu H malno slavili ljubljanski nogometaši. j Danilo KiaJnJ KONČNA LESTVICA: 19 ZA RAZVEDRILO 20 C, tn, k.