NK MENGEŠ * 2« LICA PRAZNIK V TOPOLAH MEGATRONIK 8. R računalniški in finančni inženiring, proizvodnja in marketing d.o.o. MENGEŠ servis računalniške opreme NOVELL NETWARE (omrežno računalništvo) osebni računalniki in grafične postaje tiskalniki EPSON in HEWLETT PACKARD regulacije, krmilja ter povezave s PC računalniška učilnica Računalniški tečaji: WORDSTAR z osnovami DOS-a WINDOWS 3.1 z osnovami DOS-a WORD FOR WINDOWS 6.0 EXCEL 5.0 Uporaba modema, elektronska pošta Ostali tečaji po dogovoru Skupine po osem do deset tečajnikov začetek tečajev bo predvidoma 12. septembra 20 ur, od 16. do 20. ure cena tečaja: 21.000 SIT 20% popust za dijake in študente Naročila in informativne prijave zbiramo na naslov: MEGATRONIK 8^ R Rašiška cesta 9, 61234 Mengeš tel.: 739 - 305, Fax.: 737- 757 VINCENT dnevni menu poslovna kosila poslovna srečanja in banketi večerje v intimnem ambientu poročna kosila in večerje nedeljska kosila evergreen večeri s plesno glasbo 12 738-007 Vljudno vabi restavracija VINCENT v športnem centru FIT TOP v Mengšu ^^^^ \ J M V USTNI TRGOVINI MENGŠU, SLOVENSKA 28 VAM NUDIMO NUDIMO VAM TUDI TAPETNIŠKE USIUGE ODPRTO OD 9. DO 13. IN 15. DO 19. SOBOTA OD 9. DO 12. 72jj]='J=jJJij'j] w UVODNIK Ki1 O Spoštovane krajanke, spoštovani krajani! Poletje se počasi preveša v september, v čas, ko se ponovno vrnemo v ustvarjalno obdobje. Za prav kratko dobo smo se otresli skrbi, ko se moramo spet lotiti dela, zavzeto In strpno. Ob morski obali, ob jezerih ali v hribih si lahek, čeprav podzavestno nosiš v sebi bistvo svojega doma in še bolj kraja, ki mu pripadaš. Blagodejno vpliva dopustnlški čas na dušo, ko spočiješ misli ob dobri knjigi, prijetnih potovanjih ali ogledu vseh mogočih znamenitosti. Ob dnevu državnosti je domžalski župan nekaterim najzaslužnejšim občanom podelil priznanja, ni pa naklučje, da med njimi ni, kljub predlaganim, nobenega Mengšana. Lahko ugibate, zakaj?! Ampak poletje kljub vsemu ni šlo neopazno mimo nas. Vestni Topolci so v svoj gasilski dom vgradili centralno ogrevanje, skrbni Ločani pa se upravičeno ponašajo s prenovljeno cerkvijo, ki deluje kot otoček sredi Mengeškega polja in mu pozvanja z blagoslovljenim zvonom dobrotnikov. Kljub soparici poletnih mesecev smo si v Mežnarlji Mengeš mogli ogledati dela kiparja Toneta Demšarja in razstavo fotografij Andreja Žigona. Na športnem področju pa je omembe vreden začetek nove sezone NK Mengeš, ki tudi zasluži, da ga bomo primerno vzpodbujali. Tako. Znameniti nemški pisatelj je zapisal: "Čas vselej postavlja človeku naloge, toda rešuje jih zanj ne!" o pomeni - postavljeni smo pred dejstvo: ustvarjati, samo mirovati ne! Ko si vsaj za silo spravljen v red, spočit, prelij energijo v ustvarjalnost, kajti Živeti pomeni Delati! To je zanesljiv ključ za uspeh! Janez Per T: Spoštovani! Poletne počitnice so za nami, Mengšan z novostmi pa pred Vami. Še vedno drži svojo obljubo, le da je tokrat poln energije In novih idej. Vmesecu juniju nismo napisali, da je bila dvojna številka, pa tudi sedaj ne, čeprav smo obakrat prekoračili običajno število strani. Veseli smo Vaših odmevov, pobud, predvsem pa pripadnosti in potrebi po obveščanju, kar sami izkazujete s pisanjem svojih člankov. Mengšan je vedno bolj bogat tudi vsebinsko, in tako je prav. Vabimo tudi druge, da prispevate svoja mnenja, opažanja, še bolj zanimivo bo. Poletni čas nam je prinesel tudi tekmovanje na Igrah brez meja. V zadnji številki smo o tem že poročali, kako pa so se Mengšanl na Malti izkazali pred kamerami, bomo lahko videli v nedeljo, 28. avgusta 1994, ob 20.30 url na 2. programu TV Slovenija. Čeprav vemo končno uvrstitev, bomo držali pesti in navijali. Znovim šolskim letom bodo v naše domove prišle nove skrbi. Želja po Izobraževanju je rešitev našega naroda, da ne bomo neuki hodili po svetu. Tudi v Mengšu bomo poskrbeli za dodatno nabiranje znanja, Center za mlajše odrasle pa bo jeseni prinesel mir marsikateremu mlajšemu brezposelnemu, ki sedaj ne ve ne kam ne kod. Meseci, ki so pred nami, pa bodo bogati tudi s kulturnimi prireditvami. Razstave, Mihaelov sejem, Živ žav, dramske predstave nam bodo vlile novega duha, da se bomo bolje pripravili na predvolilne In volilne mesece. Želim Vam uspešen začetek novega delovnega obdobja! Tatjana Sivec Slrmšek UVODNIK......................................3 ŽIVLJENJE KS..........................4-12 ŽELEZNICA....................................5 MIHAELOV SEJEM........................6 OB DRŽAVNEM PRAZNIKU...........7 LOŠKA CERKEV.........................8-9 ŽUPAN NA OBISKU...............13-16 VAŠA POŠTA.........................17-18 NAŠA ŠOLA.................................19 IZOBRAŽEVANJE.........................20 KULTURNI SPOMENIKI.........21-22 OBIČAJI.......................................23 KULTURA....................................24 ...SEVAM PREDSTAVI................25 DRUŠTVA..............................26-29 ŠPORT...................................30-31 NARAVA......................................32 ZDRAVJE.....................................33 OBVESTILA.................................34 NAGRADE....................................35 GOSPODINJSKI NASVETI...........36 SMEH NI GREH......................37-38 RAČUNALNIŠTVO.......................38 MENGŠAN. mesečnik h Naslov uredništva: Slovenska 28, Mengeš telefon/telefax:(061)737 - 317 Jiro račun: 50120-603-55739 Glasilo ureja uredniški odbo Tatjana Sivec Strmšek (glavn Janez Per (odgovorni urednik), Marija Cvetek, Jože Vahti Ivan Sivec (člani) Računalniški prelom Matjaž M; Slike na naslovnici zgoraj iz aih I d II I 1 Ji'' i Mengšan izhaja v nakladi 2500 zvodov in ga preje- majo gospodinjstva Mengša, Dobena brezplačno na dom. Tiskano na okolju prijaznem papi Tisk: Skok, Radomlje Občina Mengeš Preb. 2262, hiš 426, posest. 251, koč. 149, najem. 66. Površina 2064.69 ha: njiv in vrtov ca 929.56 trav in paš. ca 251.12 sadovnjakov ca 16.34, gozdov ca 796.94, ostalo 70.73. Srednja Pešata loči občino v dva dela: Mengeško polje in skoraj neposeljene sv. izrastke Rašice (nad trgom 433 m) s s. odtod zase stoječim Debelim vrhom (v Bukovškem hribu, 445 m). Vse tri naselbine stoje ob glavnih prometnih potih ob Pešati, ki predstavlja z malim desnim dotokom edino tek. vodo. Gospodarski temelj daje občini obdelovanje zemlje; druge gospodarske panoge so se nanj oprle, ne da bi ga premaknile. Kmetijstvo si je ustvarilo 3. gosp. proge: na v. izredno obsežne njive, pri hišah vrtove in travnike (le 1/4 poljske površine), na z. v gričih gozd s praprotnicami. Prst nad gruščem je različno plitva In rodovitna; nevarna ji je suša. Mlajšega postanka je vodnata zemlja ob Pešati z glinastimi naplavinami, dočim v hribovitem svetu prevladuje ilovnata prst nad peščenim apnencem. Polje je prikladno za žito ter za druge hranilne In krmilne rastline. Na prodaj gre 5-10 vagonov krompirja in okrog 10.000 kg fižola, dočim morajo moko deloma uvažati. Živinoreja daje na trg največ mleka, mesa Izvažajo malo, iz jelovega in mešanega gozda prodajajo gozdne sadeže, les se močno izčrpa v domači rabi. Sllčno velja za sadjarstvo, perutninarstvo In rejo čebel. Industrija je omejena na trg in ima z obrtjo drugi najmočnejši delež pri preživljanju ob-čanov. Največja dejavnost je razvita v lesni, stavbars-ki in oblačilni stroki (klobučarstvo, zlasti pa slamnikarstvo, organizirano tudi na zadružni podlagi, čedalje bolj zaostaja), zastopana je dobro še hranilna, gostilniška, vrtnarska in mala obrt. Domače vodne pogonske sile so šibke in jih v veliki meri Izpopolnjuje elektrika. Kljub temu, da se občine dotika kamniška ZGODOVINA žel. le na meji in je do drž. ceste na Trzinu povp. 4 km daleč, so prometne razmere dosti ugodne. Od ban. ceste vodijo cestne zveze k žel. postaji Radomlje, na Homec, Moste -Cerklje - Kranj, na Bukovico - Vodice in Rodico - Domžale. Srečna lega selišč je vzrok, da ostaja kraj miren, prahu malo, dostopen gozdnemu hladu in soncu, pripraven za zmeren tujski promet. Izletnike privablja pokrajinska prikupnost kraja, mogočne in zanimive zgradbe, bogate starinske posebnosti in lepa okolica. (nadaljevanje prihodnjič) Krajevni leksikon dravske banovine iz leta 1937 Jarše Postaja Jarše (tudi Jarše - Mengeš in Jarsche - Mannsburg) je imela sprva le tri kratke postajne tire, četrti tir je star šele tri desetletja. Pač pa Iz postaje Jarše vodi v tovarno Induplati (do leta 1924 mlin) Industrijski tir, ki ga je dal zgraditi že leta 1891 Peter Majdič, takratni lastnik mlina. DrugI Industrijski tir povezuje postajo Jarše s Papirnico Kollčevo. Nekdanji lastnik tovarne papirja, lepenke in kartona Ivan Bonač je že pred drugo svetovno vojno načrtoval gradnjo lastnega industrijskega tira, ki pa je bil zgrajen šele po vojni. Odlok za gradnjo tega tira je izdalo Ministrstvo za industrijo in rudarstvo LRS dne 20. maja 1946. Komunalna obravnava na terenu je bila 28. novembra 1946, dokončan je bil 10. de- cembra 1947, tehnično pregledan pa 22. decembra 1947. Za premik vagonov na tem tiru je bil na razpolago vlačilec Stever - Daimier -Puch AG s približno 33 kW, last tovarne. Povečanje postajnih naprav so načrtovali že leta 1940, vendar je bilo to realizirano po kapljicah šele v zadnjih desetletjih. Tako so leta 1960 zgradili razkladalno rampo, kmetom odvzeto zemljo so plačali sedemnajst let pozneje, ko so plačali tudi zemljo, ki je bila odvzeta leta 1951 za četrti tir. Med vsemi službenimi mesti na progi Ljubljana - Kamnik je postaja Jarše utrpela največ škode med zadnjo vojno. Prva sabotažna akcija na tej železniški progi je bila blizu postaje Jarše že 27. julija 1941. Ko so decembra 1942 partizani v Preserjah ustrelili orožnika, je bil na železniški postaji v službi Janez Koželj. Ker ni obvestil orožnikov o prisotnosti partizanov, so ga kazensko premestili na Koroško. Prvič so partizani zažgali postajno poslopje na postaji Jarše v noči na 1. maj 1943; drugič je Kamniški bataljon zažgal v noči med 4. in 5. oktobrom 1943. Delo je končala Šlandrova brigada 16. novembra 1943. Ponovho so partizani obiskali postajo Jarše 10. junija 1944, ko so odnesli telefonski aparat. Po vojni so uredili prometno pisarno v majhni baraki. Z obnovo skladišča so pričeli 1. junija 1946. Kmalu zatem so obnovili še postajno poslopje, za kar Ima zasluge domačin, pokojni inženir Venčeslav Funtek (načelnik gradbenega oddelka železniške direkcije) in šef postaje Stanko Vončina. Postajno poslopje je bilo v celoti obnovljeno leta 1954. w ŽIVLJENJE KS ŽELEZNICA "V" Železnica Leta 1991 je minilo ravno 100 let, ko je stekla železnica od Ljubljane do Kamnika in tudi odkar je Mengeš zamudil izjemno priložnost, da bi ga železnica povezala s svetom. Vknijigi Mengeš in Trzin skozi čas navaja pisec g. Stane Stražar, da se je občinski odbor v Mengšu skupaj z nekaterimi podjetniki prizadeval, da bi bila železnica speljana skozi Mengeš. Tako ni povsem točno mnenje, da so se mengeški veljaki poskušali železnici izogniti, res pa je, da se niso dovolj potrudili predvsem tedaj, ko jo je bilo še moč dobiti. Nekakšno nadomestilo za železnico se je postaja v Jaršah do konca druge svetovne vojne imenovala Jarše Mengeš. j n še šala na račun vlaka, ki je prva leta vozil I zelo počasi: Vlak dohiti trzinsko mamico, ki oprtana z dvema košarama hiti po cesti ob železnici v Ljubljano na trg. Strojevodja jo prijazno ogovori: "Dobro jutro! Ali se danes ne bomo nič peljali?" Trzinka pa:"da, veste, gospod mašinferar, danes se mi pa kar mudi!' Jože Vahlar steklarstvo Tomuž tu Iranu tt/ax 061 713 821 ^delavnica 061 715 717 IRMI d. O. O., Vir, Robbova 17 61230 DOMŽALE Pozdravni govor g. Janeza Pera! Pozdravjeni Jaršani, Mengšani, cenjeni gostje železniškega podjetja, spoštovani g. Švajger in sploh vsi, ki ste se udeležili naše skromne slovesnosti! Kot vsaka stvar, ki se dotika našega obstoja, ima tudi kamniška železniška proga svojo zgodovino. Sto in nekaj let je minilo od tedaj, ko je v Novicah izšel optimističen zapis, da se bo med Ljubljano in Kamnikom železnica vendarle delala. Mengeš je bil tedaj trg s pomembnim izročilom in razvito obrtjo. Tamkajšnji gostilničarji so imeli veliko zaslužka od prevoznikov in izletnikov, zato so železnici na vse načine nasprotovali, kmetje, ki so se bali za polje, pa so jih pri tem nasprotovanju podprli. Leta 1882 je ljubljanska Trgovska zbornica poslala večjo skupino odposlancev na Dunaj in želela na ta način rešiti vprašanje kamniške proge. Deželnim predstavnikom so se pridružili interesenti za zgraditev kamniške železnice: tovarnarja Alojz Prašnikar iz Mekinj in Ladstatter iz Domžal, trgovec Kezel iz Kamnika, baron ing. Oskar Lazarini in pivovarnar Mihael Stare. Reševanje tega vprašanja je 1882 le počasi napredovalo, nato pa celo mirovalo do maja 1885, ko so bila sredstva za graditev vendarle zagotovljena, nekaj celo od državne podpore in od udeležbe kranjske dežele pri nakupu glavnic. Največ delnic za gradnjo je pokupil Peter Majdič iz Zgornjih Jarš, ki je skupaj z Zalokarjevo domačijo prispeval tudi največ zemljišča. Zanimiv je podatek, da je v občini Jarše potekala proga čez 82 parcel na 225 arih in 96 rrf površine. Pojavljale so se težave vseh vrst, ki so zavlačevale pričetek povezave z zagotovitvijo ustreznih sredstev. Gradbeno podjetje Lazarini je skupno z Alojzom Prašnikarjem zaprosilo za koncesijo, ki je bila izdana aprila 1889, listina pa je obenem potrjevala, da je bila za zgraditev te lokalke odločilna smodnišnica v Kamniku. Tako je trgovinsko ministrstvo izdalo proti koncu leta 1889 gradbeno dovoljenje, vendar delo ni šlo po načrtu, saj so ga oteževal! tudi spori zaradi postaj, med drugim so se pogajali tudi za lokacijo postaje Jarše - Mengeš. Župan med govorom. (oto: M. Ogrinc Danes ji vračamo prvotno ime, kije bilo takrat določeno. ' Tako je bilo po vseh pripetljajih, težavah in zatikanjih končno zgrajena kamniška železnica z uradno otvoritvijo 28. jan. 1891. Največja dovoljena hitrost je bila 25 km na uro. Kdo bi tedaj vedel, da se bo prav na tej progi rodilo vrsto zabavnih anekdot, ki so krožile o kamniškem "kofemalnu", kot so šaljivo imenovali vlak. Je že pač tako: če ne prideš v zgodovino zaradi pozitivnih lastnosti, lahko prideš zaradi slabih. Letečega kamničana je "odlikovala" izredna počasnost, saj je "dirkal" na kamniški progi s hitrostjo 14-18 km/h, kar je vzpodbudilo duhoviteže, ki so zapisali, da je med vožnjo cvetlice trgati strogo prepovedano, potnikom pa se med vožnjo tudi ni dovoljeno sprehajati ob progi. Najslovitejša pa je bila anekdota o kravi, kije prej pridrvela od črnuške postaje do Jezice kot kamniški vlak. Take in podobne zgodbice so krožile na račun kamničana, ki je v tekmi s časom močno omagoval, saj so se že pojavljali avtobusi, ki so mu bili huda konkurenca. To je le nekaj drobnih utrinkov iz zgodovine kamniške proge, ki se je razvijala počasi, vsekakor pa ima svoj pomen. Ob današnji slovesnosti, ko naši postaji vračamo prvotni naziv bi, lahko rekli: Majhne stvari so tiste, ki delajo svet velik. w ŽIVLJENJE KS Odbor Mihaelovega sejma tudi letos organizira tradicionalni MIHAELOV SEJEM, prireditev, ki vse bolj dobiva obeležje sejemske turistične prireditve. Sejem bo 01. in 02.10.1994 v MENGŠU. * Prodajati bo možno le na stojnicah, ki jih bo postavil organizator. * Razstavljati bo možno na za to pripravljenih posebnih prostorih. * Tokrat bodo razstavljalci izdelovalci vseh vrst glasbil. * Udeležba razstavljalcev In prodajalcev bo obvezna oba dneva sejma in običajnih zamudnikov organizator ne bo sprejemal. * Izdelke oziroma artikle, ki jih nI mogoče prodajati na tipski stojnici (suha roba, sadike, lončnice, lončarski izdelki in podobno), bo možno prodajati na za to določenem posebnem prostoru. * Vse stojnice bodo oštevilčene. Sprejet je sejemski red, ki organizatorju omogoča neposreden nadzor nad prireditvenim prostorom. RAZSTAVLJALI BODO: - zasebni obrtniki oziroma samostojni podjetniki, - podjetja kot družba z omejeno odgovornostjo ali kot delniška družba, - kmetijski proizvajalci in pridelovalci, - gospodinje, - čebelarji, - svobodni umetniki. KUPILI BOMO LAHKO: - izdelke iz tekstila za okras in dekorajtivo, - konfekcijske izdelke, pletenine In obutev, - izdelke, ki imajo status spominkov In okrasne Izdelke, - razna čistila in izdelke za gospodinjstvo, - drobne galanterijske izdelke in igrače, - šolske potrebščine, - kovinske izdelke, - drobne tehnične predmete, - umetnine, - tiskane edicije, - suho in sveže cvetje, MIHAELOV SEJEM - mesne in širne izdelke in druge prehrambene artikle, ki se smejo prodajati v razsutem stanju, - kulinarične izdelke, - čebelarske izdelke, - razne napitke s poreklom, - suho robo, - gostinske storitve. Za prodajo na sejmu je treba predložiti ustrezne dokumente, ki izkazujejo status prodajalca oziroma razstavljalca (obrtno dovoljenje, dokument o registraciji podjetja, potrdilo o statusu kmetijskega proizvajalca ali svobodnega umetnika). Obvezno je treba izpolniti prijavnico in skleniti pogodbo, ki je sestavni del prijavnice in vam jo bomo poslali po prejemu prijavnice, hkrati pa predložiti kot zavarovanje dokazilo o plačani pristojbini za najem stojnice. Zagotavljamo vam, da bodo stojnice razdeljene tako, da bo ponudba čim bolj pestra. Ker bo za čas sejma enotno ozvočenje, prodajalci ne smejo uporabljati svojih aparatur za izvajanje glasbe. Organizator si pridržuje pravico oddati nekaj stojnic prodajalcem oziroma razstavljalcem posebej zanimivih izdelkov kot zamudnikom. Kriterij bo vsekakor tržna oziroma promocijska zanimivost izdelkov, ki imajo status izdelkov domače in umetne obrti in spadajo pod davčno stopnjo T š -3, kar izkažejo s posebnim dokumentom. Organizator bo v času sejma poskrbel za pester kulturno-zabavni program. Komisija za oceno izvirnosti domače obrti in kvaliteto ponudbe odbora Mihaelovega sejma bo ocenila vse stojnice in razstavljalce za izvirnost, domiselnost in kvaliteto ponudbe na samem sejmu. Zadnji dan sejma bodo najboljše tri stojnice prejele posebna priznanja. Prireditev bo široko predstavljena po Sloveniji, v radijskih In časopisnih medijih. Kot posebnost bo v soboto, 01.10.1994, organiziran živinski sejem po starih običajih. Prijave sprejema odbor Mihaelovega sejma do 10.09.1994 na naslov KRAJEVNA SKUPNOST MENGEŠ - ODBOR MIHAELOVEGA SEJMA, Zavrti 2, 61234 Mengeš. Cena stojnice je 125 DEM/dan in električnega priključka pa 15 DEM v tolarski protivred- nosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Vse Informacije dobite po telefonu št. 061/ 737-081. Vsi, ki ste v lanskem letu sodelovali s prodajo vaših artiklov na sejmu, boste prijavnico dobili po pošti. Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali, zato prosimo vse, ki želite na sejmu sodelovati, da upoštevate sejemski red, ker se bomo le tako izognili težavam in zapletom. VABI ODBOR MIHAELOVEGA SEJMA Sirena na Dobenem Ma Dobenem so v zadnjih 30-ih letih I Ni zgradi I i veliko vikendov in tudi nekaj novih hiš.^-tako da je sedaj skupaj približno 90 hiš. Celotno področje Dobena spada v požarnovarnostno območje Loke. Pred desetimi leti so se gasilci in prebivalci Dobena odločili za ustanovitev trojk, za hitrejšo pomoč pri požarnih nesrečah. Do danes nam je uspelo ustanoviti dve trojki. Za potrebe spodnjega naselja je trojka v gostilni Ručigaj, financirali pa so jo prebivalci spodnjega Dobena ter GD Loka. Drugo trojko pa so financirali OGZ Domžale, GD Loka, GD Mengeš pa je podarilo nekaj rabljenih cevi in služi za potrebe ostalega Dobena na kmečkem turizmu Blaž. V bližnji prihodnosti bo potrebno ustanoviti še dve trojki, seveda v primeru, da se bodo pridružili še ostali prebivalci. Za hitrejše obveščanje prebivalcev Dobena ob elementarnih nesrečah in požarih je GD Loka ob finančni pomoči OGZ Domžale in KS Mengeš na stavbi kmečkega turizma Blaž namestilo sireno. Pot sirene na Dobeno Leta 1929 je sireno kupilo GD Mengeš, kjer je bila v uporabi do leta 1959, ko jo je GD Mengeš podarilo GD Loka. Premestitev sirene v Loko je opravil Jože Žargi. Leta 1986 je GD Loka kupilo močnejšo sireno. V lanskem letu se je GD Loka odločilo, da se sirena namesti na Dobenem. Pod vodstvom Jožeta Žargija je bila sirena generalno obnovljena In nameščena na Dobenem. Za GD Loka Franc Ručigaj OB DRŽAVNEM PRAZNIKU Govor g. Andreja Urbanca Svetla prihodnost, ki smo jo enoglasno pričakovali (spomnimo se plebiscitne odločitve, da bomo temeljili na dejstvih), je v treh letih kar prehitro potemnela. Praznika, ki smo si ga ljudje sami izbrali, ne doživljamo posebno globoko. Zaradi hitrice so nam spomini na usodne čase izpred treh let kar nekako zbledeli. V teh modernih časih si tudi še nismo uspeli znali ustvariti načina praznovanja, ki bi bil primeren za ta praznik. Tradicija, ki ima včasih slab prizvok, bi nam pomagala ustvariti primerno vzdušje za praznovanje. Kljub temu pa se moramo zavedati, da jo ustvarjamo tudi danes. V tako željeni demokraciji je potrebno trdno in pošteno delati. Tega se mnogi niso zavedali. Ni vse tako slabo, kot nekateri skušajo, tudi namerno, prikazovati. Spodobno (ne idealno) urediti državo ni povsem mogoče na hitro. Časa se preprosto ne da prehiteti, tega se premalo zavedamo. Nekateri bi vse probleme rešili in uredili kar čez noč. Toda izkušnje nas uče, da ni pametno nasedati takšnim prerokom, ki prej ali slej pustijo za sabo opustošeno pogorišče idej in razočaranih ljudi, sami pa odidejo iskat nove žrtve za dokazovanje samega sebe. Ta praznik naj nas spomni tudi na to, da je kljub vsemu edino pošteno živeti od lastnega dela in z upanjem, da nas bosta spremljala pogum in zlasti sreča (spomnimo se treh let nazaj), pa naj jo poimenujemo kakorkoli. Tako bomo lažje zrli v prihodnost, ki je pred našim narodom in državo. h 3*'* w Pred praznikom je bilo veselo, le krajanov malo. loto: M. Ogrinc Ob državnem prazniku Slovenski praznik, 25. junij, so Člani, gostje in simpatlzerji Združene liste socialnih demokratov občine Domžale proslavili v letnem gledališču v mengeškem kamnolomu. V programu so nastopili Stobljanski oktet in ansambel profesorja Tomaža Habeta z ženskim tercetom. Navzoče je pozdravil In spregovoril o namenu srečanja Mirjan Trampuž, predsednik mengeške organizacije ZLSD in tudi vodja pripravljalnega odbora prireditve. Uvodni govor je imel Franci Gervec, predsednik domžalskega območnega odbora stranke. Njegove besede so imele politični poudarek, saj je kritično ovrednotil občinske in državne vladne, parlamentarne in medstrankarske odnose. Slavnostni govornik Sergij Pelhan, minister za kulturo, se je dotaknil zgodovinskega Sergij Pelhan med govorom. ioto: I. Lipovšek razvoja slovenskega naroda. Kot Primorec je prav gotovo bolj občutljiv za narodnostne pravice Slovencev in v tem smislu je izzvenela tudi njegova čestitka za praznik. Mengeška organizacija ZLSD se je izkazala kot enkratna gostiteljica: žejnim so bile na voljo najrazličnejše pijače, lačni so dobili Izvrsten golaž, slastno pecivo pa so napekle Mengšanke; pa še ples In nekaj družabnih iger je bilo. Mengšane je zares treba pohvaliti za organizacijo in jim pihniti na dušo, da srečanje postane tradicionalno. Igor Lipovšek Srečanje članov in simpatizerjev ZLSD v Mengšu Dan državnosti, 25. junij, smo člani in sim-patizerji ZLSD občine Domžale proslavili v Letnem gledališču v Mengšu. V slavnostnem delu nam je Stobljanski oktet najprej zapel slovensko himno, nato pa je po pozdravu domačinov spregovoril Franci Gerbec, predsednik občnega odbora Domžale. V nekaj besedah je orisal občinske In državne parlamentarne in strankarske odnose, ki niso v prid državljanom, ter poudaril, da se mora ZLSD bolj zavzemati za svojo volilno bazo: delavstvo, socialno ogrožene, tiste, ki so jim lastne roke In znanje edini vir preživetja. Slavnostni govornik je bil Sergij Pelhan, minister za kulturo. Z njemu značilno umirjenostjo je spregovoril o narodnostnih pravicah Slovencev in povezal zgodovinske dogodke izpred pol stoletja s tistimi pred tremi leti. Pa vendar je bil njegov pogled usmerjen v prihodnost. V čestitki za praznik je zaželel, da bi vsi živeli v gospodarski blaginji, da bi svoje delovanje usmerili v naprej in da bi zopet dvignili kulturo odnosov med ljudmi. Njegove besede so dopolnile pesmi Stobljanskega okteta in ansambla prof. Tomaža Habeta z dekliškim tercetom. Vdružabnem delu nam je za ples in razvedrilo igral ansambel prof. Habeta, družabne igre Mladega foruma so bile dodatna popestritev. Seveda tudi partizanski golaž ni manjkal, pa tudi pecivo, ki so ga spekle Mengšanke, se je znašlo na mizah. Kljub žarkemu soncu, ki je pripekalo tistega dne, je bilo vzdušje prijetno, na kar je vplivalo tudi zeleno okolje letnega gledališča, ki ga nam je za srečanje odstopila Krajevna skupnost Mengeš. Za to in.za opremo se jim lepo zahvaljujemo. Srečanje se je zaključilo že v mraku z mislijo na ponovitev v naslednjem letu. Mirjan Trampuž w ŽIVLJENJE KS LOŠKA CERKEV Blagoslovitev prenovljene cerkve in zvona v Loki V; soboto, 6. avgusta, na praznik Jezusovega spremenjenja na gori je bila v Loki velika in okolice je rodilo sad. Ko smo v marcu zaceli gradbena dela - zamenjavo strešne opeke, kleparska dela, odvodnjavanje, obnovo pročelja in obzidja ter zamenjave počenega zvona . In si zadali cilj blagoslovitev za žegnanjsko nedeljo (7. av- Postavljanje mlaja je vedno zaupano gasilcem. Tudi tokrat se jih je zbralo veliko. loto: F. Dimec in prisrčna slovesnost. Ljubljanski pomožni škof Alojz Uran je blagoslovil prenovljeno podružnično cerkev sv. Primoža In Fellcijana in nov zvon. Prizadevanje Ločanov in župnika Mateja Zevnika za lepši videz božjega svetišča gusta), morda vanje nismo bili povsem prepričani. Toda dobra volja in trud mnogih vaščanov in župljanov, ki so dan za dnem štiri mesece tako ali drugače pomagali prenavljati svetišče, sta bila poplačana. Če nam bo do zime uspelo napeljati tudi elektriko in na pomlad cerkev osvetliti še od zunaj, bo naše veselje toliko večje. Iajlepši trenutek sobotne slavnostl je bil blagoslov 270 kg težkega zvona. Ko se je oglasil Iz zvonika z bronastim zvenom, je marsikatero oko orosilo obraz. Sreča je bila popolna In človeški darežljivosti dveh vaščanov gre zahvala za to čudovito pesem. Sodelovanje tolikega občestva pri obnovi ni bila samo priložnost za potrjevanje, temveč tudi za povezovanje med seboj. Ko je bilo treba, so nam priskočili na pomoč tudi Mengšanl, Trzinci, Topolci in Dobenci. Za to smo jim Ločani Iz srca hvaležni. JožeBrojan MENGSAN Obnovljena loška cerkev. loto: P. Škrlep KLJUČAVNIČARSTVO icl.737-660 61234 MENGEŠ UMETNO KOVASTVO IZDELOVANJE STROJNIH NAPRAV EKSPRES IZDELOVANJE KLJUČEV SEDAJ TUDI V MENGŠU SKLAD ZA NAKUP ŠOLSKIH KNJIG IN POTREBŠČIN Na Karitas prihaja čedalje več družin s prošnjo, da jim omogočimo nakup šolskih knjig in potrebščin, saj zaradi brezposelnosti ali prenizkih dohodkov tega ne zmorejo. Zato prosimo vse, da nam pomagate s sredstvi, ki jih lahko nakažete na ŽR 50120-620-149-1301110-134/98 s pripisom "za nakup šolskih potrebščin" ali pa plačate osebno v prostorih župnijske Karitas Mengeš, Trdinov trg 11,61234 Mengeš, informacije na tel.: 061/738-821 vsak petek od 16. do 18. ure. Prosimo tudi, da rabljenih knjig in šolskih potrebščin ne mečete stran, ampak jih prinesete na KARITAS v Mengeš. HVALA! OBNOVITVENA DELA PRI LOŠKI CERKVI SKOZI FOTOGRAFIJO Ključar Janez si še zadnjič ogleduje cerkev v njeni stari "obleki". Čez kako uro bodo že stekla gradbena dela. Dela so napredovala iz dneva v dan. Vsako popoldne pa je pogovor stekel tudi o tem, kaj bomo delali jutri. Zadnje priprave na sobotno slovesnost; še nekaj trenutkov in 36 - metrski mlaj bo krasil loško cerkev in njeno okolico. Tekst: Jože Brojan foto: F. Dimec Le pleti, pleti venček, za loško cerkvico... Skrb za krašenje cerkve in pogostitev so prevzele naše loške gospodinje. Blagoslovitev. Dela so bila končana strokovno in v predvidenem roku. Upamo, da bo svoje prispevalo tudi spomeniško varstvo in fresko Sv. Krištofa obnovilo čimorej. PRAZNIK V TOPOLAH Za gasilce in krajane Topol je bil petek, 15.07.1994 v večernih urah praznično obarvan. Uspelo jim je namreč realizirati večletno željo po napeljavi centralnega ogrevanja v gasilskem domu, ki služi svojemu namenu že od leta 1990, vendar je bilo ob slovesnem prevzemu centralnega ogrevanja poudarjeno, da je dom s to pridobitvijo pridobil na funkcionalnosti In bo lahko služil svojemu namenu v vseh letnih časih. Slovesnosti so se poleg gasilcev iz Topol udeležili tudi ostali krajani, med gosti pa so bili tudi predstavniki Krajevne skupnosti Mengeš, Občinske gasilske zveze Domžale In Izvršnega sveta občine Domžale. Vse navzoče je najprej pozdravil predsednik gasilskega društva Topole Janez KONCILI-JA z naslednjim nagovorom: Vposebno čast mi je, da vas pozdravljam ob za naše društvo velikem dogodku, to je prevzem centralnega ogrevanja, kar pomeni zadnjo fazo dograditve doma, ki je bil sicer predan v uporabo že v letu 1990. Dogodek je pomemben zlasti zato, ker so pretekli le trije meseci od sprejetega plana za Izgradnjo ogrevanja do njegove realizacije. Za društvo je bilo to težko finančno breme, saj gre za naložbo v vrednosti preko 1.000.000,00 tolarjev. Potrebno je bilo veliko truda, zlasti pri pridobivanju finančnih sredstev, da je bila omogočena današnja slovesnost. Pri sestavi finančne konstrukcije same je priskočila na pomoč Krajevna skupnost Mengeš z nakupom peči, pri nabavi ostalega materiala pa je sodelovala Občinska gasilska zveza in Sekretariat za obrambo pri občini Domžale. Seveda pa je društvo kljub pomoči moralo financirati več kot polovico investicije, kar je bil res izdaten zalogaj, tako da nam na današnji dan ostane še neizplačan dolg do Krajevne skupnosti Mengeš v višini 100.000,00 tolarjev, kar upamo, da nam bo z jutrišnjo prireditvijo uspelo zagotoviti. Da pa ne bo govora samo o denarju, moram poudariti pomen nove pridobitve. Že kmalu po dograditvi doma se je namreč pokazala potreba po ogrevanju celotnega objekta, saj je del opreme kljub sodobno urejeni zgradbi zlasti v zimskem času bil Izpostavljen mrazu In vlagi, kar je na opremo vsekakor delovalo škodno. Pa tudi ostali prostori v zimskem času niso bili dobolj izkoriščeni, saj so termoakomulacijske peči premalo segrele prostore, obenem pa smo dobivali visoke račune za električno energijo. Zato ni bilo težko sprejeti sklep o izvedbi centralnega ogrevanja, ki ima širši pomen, saj so prostori gasilskega doma uporabni ves čas, koristili pa jih ne bodo samo gasilci, temveč lahko tudi ostali krajani za razne sestanke, družabna srečanja in podobno. Najpomembnejše pa je, da bo lahko društvo v zimskem času strokovno izobraževalo svoje kadre, saj novi Zakon o gasilstvu in požarnem varstvu od nas gasilcev zahteva veliko znanja in le s stalnim strokovnim izobraževanjem bomo uspešni na terenu. Še enkrat pa moram poudariti, da dom Rezanje traku. toto:J.UIčar ni samo gasilski, ampak je odprt vsem krajanom, ker je bil objekt zgrajen tudi po njihovi zaslugi, saj je vsakdo po svojih močeh sodeloval pri Izgradnji. Kot ste verjetno opazili, se ponašamo še z eno novo pridobitvijo. Dolgo časa se je že kazala potreba po obnovi plošče na gasilskem stolpu zaradi prepuščanja vode, kar bi lahko škodovalo tudi ostalemu objektu. V letošnjem letu smo ob finančni pomoči Občinske gasilske zveze Domžale tudi stolp uspešno sanirali, tako da je v novi preobleki videti še lepši. Ob koncu bi se rad zahvalil vsem, ki ste pomagali pri izpeljavi našega načrta, hvala KS Mengeš, OGZ Domžale in Sekretariatu za obrambo občine Domžale. Zahvala gre tudi gospodu dipl. ing. Bogdanu ŠMONU, projektantu napeljave, gospodu Mihu CERARju kot dobavitelju in gospodu URBANIJA Marku za izvedbo napeljave. Hvala tudi gospodu magistru Tomažu ŠTEBETU za njegov osebni trud pri sestavi finančne konstrukcije. Zahvala pa gre seveda še vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k realizaciji naložbe, vendar mi dovolite, da jih ne navajam Imensko, ker bi lahko koga izpustil. Zato še enkrat hvala vsem in vsakemu posamezniku, ki so pripomogli k današnji slovesnosti. Po pozdravnem govoru so slovesnost pozdravili tudi gostje in sicer za Občinsko gasilsko zvezo njen predsednik gospod Marjan SLATNAR, za KS Mengeš član sveta gospod Franc RUČIGAJ, za IS občine Domžale pa predsednik gospod mag. Tomaž ŠTEBE, dipl. ing. Iz besed gostov je bilo čutiti priznanje gasilcem in krajanom Topol za njihovo dosedanje delo z željami, da bi s takšnim delom nadaljevali. V nadaljevanju so bila najzaslužnejšim članom gasilskega društva podeljena gasilska priznanja, ki sta jih v Imenu Gasilske zveze Domžale in Republiške gasilske zveze Slovenije podelila gospod Marjan SLATNAR in gospod Milan TOMŠE. Občinska priznanja za uspešno delo v gasilski službi so prejeli: Peter JEMEC, Alojz ISTENIČ in Franci HRIBAR, republiška odlikovanja pa Janez ČERNIVEC, Franc ZABRET st., Miran LAH, Franc BERGANT, Martin ALEŠ, Zdravko ŠPRUK, Franc ZABRET In Janez KONCILIJA. Plaketo veterana pa je za dolgoletno delo v gasilstvu prejel Andrej KONCILIJA st. Po svečani podelitvi priznanj je predsednik OGZ Domžale Marjan SLATNAR podelil društvu za prizadevno delo gasilsko plaketo, s spominskimi darili pa se je predsednik društva zahvalil gostom. Sledil je svečan prevzem centralnega ogrevanja. V spremstvu gostov je gospodar društva Franc BERGANT prižgal peč In s tem je bila pomembna pridobitev za društvo prevzeta. Po slovesnosti je bil organiziran družabni večer za vse krajane, kjer so se v prijetni družbi pogovorili o opravljenem delu in o načrtih v prihodnje. J.K. SHAI Rl F> AUDIO CEI VIDEO 9E1 MEI Hrib« IVI IGI jeva IS ES 38 7£ 73 84 09 NOVICE Najemne pogodbe za grobove na mengeškem pokopališču Krajevna skupnost Mengeš je s 6. januarjem 1994 prevzela v upravljanje pokopališče v Mengšu. Iajprej je bilo potrebno pričeti z urejanjem katastra grobov, to pomeni tudi za vsak grob poiskati najemnika, izdelati natančen popis umrlih v grobu, Izmeriti dimenzije groba in drugo. Vsem znanim najemnikom grobov, katerih naslove smo dobili Iz dokumentacije Obrtnika, smo izstavili najemne pogodbe in jih v priloženem dopisu zaprosili za nekatere podatke, ter da nam pogodbo v čim krajšem času vrnejo. Vsi, ki za leto 1994 niso imeli poravnane najemnine, pa so prejeli položnice. Ob tej priložnosti prosimo vse, ki najemne pogodbe še niste vrnili, da to storite in prosimo, da tudi poravnate dolg izpisan na položnici. Dokler pogodbe ne vrnete, obstaja možnost, da niste najemnik groba in dela ne moremo zaključiti. Lepo prosimo, da nam najemne pogodbe vrnete, če pa niste oziroma ne želite biti najemnik, prosimo, to sporočite in tudi navedite osebo, ki bi to dolžnost prevzela. Pri tem delu se srečujemo tudi s težavo, da grobovi so, nekateri tudi vzdrževani, nimamo pa znanega najemnika groba. Če ste tudi vi med temi In od nas niste prejeli najemne pogodbe, javite se nam osebno ali po telefonu v tajništvo KS Mengeš v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure, v sredo tudi od 14. do 17. ure, telefon 737-081. Zahvaljujemo se za razumevanje In vašo pomoč. KS Mengeš Odbor za pokopališki red in pogrebno dejavnost ^ff\ tovarna filca v 11 ItsPi IUc?a> Krajani Loke pri Mengšu - obvestilo Vse krajane ob novozgrajenih sekundarnih kanalih kanalizacije obveščamo, da priklop na kanalizacijo še ni možen, saj niso odpravljene še vse napake in kanalizacija nI predana upravljalcu. Takoj ko bodo vse nepravilnosti odpravljene, vas bomo obvestili o možnosti priklopa. Ob Izvajanju posameznih hišnih priključkov morajo biti prisotni delavci Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale In jih o tem obvestite na tel. št. 721-443, samo Izvedbo priključka vam morajo izvajati za to pooblaščeni in usposobljeni izvajalci. Ta dela izvaja tudi KSP Domžale. KS Mengeš SLOVENSKA 28, MENGEŠ vam nudi vse za šolo šolski program pisarniški material široka ponudba šolskih potrebščin priročniki, slovarji enciklopedije plačilo na obroke ugodno fotokopiranje del. čas: 08. ■ 20. ure sobota: 08. • 13. ure tel.: 737-857 Pričetek rekonstrukcije ceste v Lavričevi ulici v Mengšu Gradbeni odbor v sestavi Lavrič Marjanca, Novak Ivan, Plevel Janez, Sršen MIha In Krajevna skupnost Mengeš smo po večletnih prizadevanjih pristopili k rekonstrukciji ceste v Lavričevi ulici. Na podlagi ponudb smo izbrali najugodnejšega Izvajalca SCT n.g. Ljubljana, ki je z deli že pričel. Krajani Lavričeve ulice In vsi, ki gravitirajo na to cesto, bodo z lastnimi sredstvi zgradili spodnji ustroj cestišča, odvodnjavanje In asfaltno prevleko. Vsi, kjer je bilo potrebno, so brezplačno odstopili potrebni del zemljišča. Uspeli smo se še dogovoriti z Elektro Lj. okolica, da bodo skupaj s krajani In izvajalcem pred gradnjo odstranili vse drogove električne napeljave ter Izvedli električne priključke po zemlji. Krajevna skupnost je prispevala sredstva za projekte In strokovno tehnični nadzor pri izvajanju del. V rednost celotnih del je preko 2,8 milijona SIT. KS Mengeš Najprej je treba vse premeriti. foto: M. Ogrinc Kje vprašati? Prišel si v Mengeš. Nekaj iščeš, nekaj te zanima, pa ne veš ne kod ne kam. NE TRUDI SE PREVEČ! Ce si v Mengšu v torek, sredo, četrtek ali petek med 7. in 12. uro ali med 14. in 19. uro ali v soboto med 7. In 12. uro, vprašaj prvega, ki ga srečaš kje je brivnica pri Bergantu (je v centru Mengša). Kje je to, ve vsak. Vse, kar leze in gre In hodi po Mengšu, kajti brivnica pri Bergantu je za Mengeš nekaj takega, kot je za Prago Flek ali za Dunaj Prater in Sacher. Najdi torej brivnlco! Tu vprašaj in tu boš dobil najbolj zanesljiv odgovor. In po najkrajši poti boš prišel do cilja. Kajti? Kajti tu je vedno polno Mengšanov In okoličanov, ki vedo vse! In mojster Bergant In stranke ne zaračunavajo takih uslug. Brivnica pri Bergantu nI nikoli prazna in res zbrani ti bodo najbolj zaneslivi vir informacij, ki jih potrebuješ. In poleg vsega na tej brlvnici nikoli ne visi listek: SEM NA MALICI ali PRIDEM TAKOJ ali SEM NA TERENU ali celo ZARADI BOLNIŠKE ZAPRTO. Vsi "zavedni Mengšani" - torej tisti, ki poznajo Mengeš, hodijo sem! Tu se že 10, 20,30 let brije In striže in lepša Mengeš. Tu se torej oglasi, če kaj Iščeš in če hočeš poleg vsega spoznati prave Mengšane. Tu se oglasi tudi, ko bi rad dobro frizuro, ko si slabe volje, in če želiš izvedeti, kako in kaj v Mengšu je, kako je bilo in kako In kaj še bo! Tu se oglasi, če želiš spoznati prave Mengšane in izvedeti, kaj pomeni biti MENGEŠKI BAC! Ce pa si v Mengeš prišel kakšen drug dan, ko je brivnica pri Bergantu zaprta (ponedeljek, nedelja, sobota popoldne), potem vprašaj prvega, ki ga srečaš, vidiš! Če ta ne bo vedel, bo sam vprašal drugega. V Mengšu ne velja: ne vem, ne morem, nočem in ne znam. Kot Japonci smo! Te besede smo v glavnem črtali iz svojega besednjaka. P.S. Nisem dobila soglasja mojstra Berganta za to. Upam, da ne bo hud,... po vsem tem. Ampak sam je "kriv, kajti dober glas seže v deveto vas"! NOVICE TU DOBIŠ KAR Č'Š! TUJE MENG'Š! Res! V Mengšu lahko "tankaš" bencin ali kaj drugega, ješ, menjaš denar, naročiš pohištvo, trakove, tiskaš, naročiš potovanje, gašenje, kupiš rože, inštrumente, zdravila, sveče, peči, rolete, slamnike, greš v cerkev, se učiš vožnje z avtom, tu se ostrižeš, fotografiraš, inštrukci-je, kupiš obleko, daš otroka v vrtec, kupiš ribe, grafične storitve, kotle, šipe, mašine, zaboj piva, kozmetiko, torto, klavir, cokle, popraviš ali kupiš avto, igraš tenis, naročiš obleko, odvetnika, popraviš čevlje, zamenjaš gume,... Pa še pa še! Kajti: TU JE MENG'Š, TU DOBIŠ, KAR Č'Š! Za Ločane velja: Učan, Učan so fejst junak, so vrgl' starga fuksa uznak! Za Mengšane pa: Mengšan, Mengšan smo pa tak, da jih ni na svet' enak! Ana Staži AVTOŠOLA M E N G E Š tečaj 7.9.94 ob 1600 1 tel. 739 - 621 Topole zastopale KS Mengeš Na pobudo župana g. Janeza Pera se je ekipa Mengša prvič udeležila 3. mednarodne kmečke olimpijade, ki je bila 14.08.1994 v Preserjah pri Lukovici. Mengeš je zastopala ekipa iz Topol, ki je štela tri člane. Tekmovalo se je v petih disciplinah: -skladanje plohov z latenjem - žaganje metrskega tramlčka na tri enake Žaganje je zanimivo tudi kot igra dele brez merjenja - razstavljanje In sestavljanje starega kmečkega voza do najmanjšega dela - skladanje 1 m klaftre v križ - spravljanje sena v kopico in razstiIjanje kopice Sodelovalo je 18 ekip med, njimi tudi iz Italije in Avstrije. Tekmovanje je potekalo v dobrem vzdušju. £klpe so bile dobro pripravljene, zato se je bilo treba potruditi In doseči čim boljši čas. Osvojili smo četrto mesto. K temu so nam propomogli navijači, ki so prišli z nami. Po podeljenih priznanjih In nagradah smo si udeleženci tekmovanja obljubili, da se prihodnje leto zopet pomerimo v the veščinah. Upam, da Iz KS Mengeš ne samo ena ekipa, pač pa naj bo to izziv še za druge. S tem se ohranjajo stari običaji in navade, ki se v današnjih časih vse manj uporabljajo. Za ekipo KS Mengeš so tekmovali Aleš Martin, Franc Zabret in Franc Bergant kot vodja ekipe. Franc Bergant lwl C. IN VJ 3 r\ IN JANEZ ODAR - OSEMDESETLETN1K Pri osemdesetih se Janez Odar drži, kot se za pravo bohinjsko grčo spodobi. Pravkar se je vrnil z Bohinjskih gora, a brez Triglava. Načrtoval je, da bo za svojo osemdesetletnico letos petintridesetič obiskal Triglav, a je moral popustiti zaradi hudega neurja, ki je še mlade odgnalo v dolino. "Če bom te volje in tega zdravja, bom še poskusil," pravi Janez. "Počasi se daleč pride, zato zdaj najraje hodim sam. Kadar pridem, pridem." Letos je res prišel samo do Planike, vendarle pa je pozdravil svoja priljubljena Jezera, kakor Bohinjci pravimo Sedmerim triglavskim jezerom. Janez Odar je takorekoč mengeški Bohinjec, s pokojno ženo Malko sta si v Mengšu zgradila lepo in prostorno hišo. Mimogrede povedano, Mengšanl njegov priimek narobe naglašajo. Namesto Odar rečejo Odšr in namesto Čdarjev ata pravijo Odarjev ali celo Odrov ata. Pa on se ne jezi zaradi tega, saj je vedno križ s priimki in njihovo Izgovorjavo. Grdo pa bi bilo, če bi pozabili na njegov jubilej, še posebno jaz, saj je moj rojak in še več: mamin sošolec in celo samo en dan starejši od nje. Rodil se je namreč 26. avgusta 1914 v Stari Fužini v Bohinju, pri Breclju, kakor se po domače reče njegovi rojstni hiši. V družini je bilo pet otrok, razen njega so že vsi pokojni. Čeprav so živeli skromno, se Odarjev ata z veliko ljubeznijo spominja svojih otroških let. Zelo so držali skupaj, niso bili vsak zase, kot so ljudje danes. Vedno so govorili: "Mi smo to naredili, ne pa jaz sem to naredil..." Če so imeli kaj novega, je bilo to za veliko noč. Z bratom sta si tudi sama popravljala čevlje, saj je bilo orodje pri hiši, kajti oče je tudi drugim ljudem popravljal čevlje, predniki pa so bili sploh čevljarji. Odarjev Janez si je sam naredil smuči, pa lesene drsalke, takoimenovane krlvčke, na katere so pri bi I i kovinske "šince". Z njimi so se drsali po zale-denelem jezeru In Mostnici. Pravih počitnic otroci niso poznali, a nekaj zimskega veselja je le bilo. Tudi s samotežnlmi sanmi so se sankali na vsakem bregu. Te je njegov oče sam naredil, saj je bil sila spretnih In pridnih rok. Tudi mama je bila taka, zato ni čudno, da so otroci tako radi prijeli za vsako delo, ne da bi jih kdo posebej silil k temu. Spominja se, kako je nekoč kot trinajstleten deček sam od sebe šel na planino Vogar po seno s samotežniml sanmi. Toliko si je naložil sena na sani, da je bilo še za odraslega možakarja preveč, zato so se mu sani obrnile na poledeneli poti in zgrmele po strmini navzdol ter Janez Odar se končno le ustavile v gostem grmovju. Odšel je domov po pomoč, oče in starejši brat sta morala "šrek" sekati goščavo, da sta prišla do samotežnlka in ga končno le z velikim naporom spravila ven. A bil je k sreči tako dobro povezan z vrvmi, da se seno ni raztreslo. Oče ga nI prav nič kregal za ta "podvig", saj je bil vesel, da Ima fant toliko volje za delo. In res, kot otroci nikoli niso mirovali, že zelo majhni so nabirali veje za koze, pobirali drva, ki jih je naplavila voda, poleti so nabirali jagode In jih prodajali turistom, da so Imeli zase kakšen dinar Itd. Pri sosedu je bila žaga, tam so pri enajstih ali dvanajstih letih že skladali "kaste", da so kupci lahko zmerili les; delali so tudi "baške", to se pravi, da so z ostrimi sekirami sekali lesne odpadke In jih zvezovall v butare. Krave so pasli za jezerom in tudi na paši nI mirovala ustvarjalna žilica. Delali so miniaturne kope, kjer so pridobivali pravo oglje. Vsega tega jih je naučil Hlipov Martin, ki je bil invalid in vseznalec, posebno lepo je znal plesti košare. V tistem času je bilo za jezerom še vsepolno strelskih jarkov In kavern Iz prve svetovne vojne. Večkrat so dobili v grmovju kakšno granato, starejši otroci so jo z velikim veseljem vrgli na ogenj, da jo je razneslo. To so bile nevarne pastirske igre; nekoč je ubilo neko deklico iz Stare Fužine. Takrat njega k sreči nI bilo zraven, ker je bil še premajhen, da bi pasel krave. Cele tedne so kosili po planinskih košeni-cah, na jezerski strani so kosili daleč v strmino. Danes pa najdeš kmete, ki ne znajo kositi, kaj da bi šele znali sklepati koso. Odarjev ata dvomi, da je to napredek. Tudi "goljcvat" so hodili, po gozdovih so sekali les; to je bilo težaško delo. Odarjev Janez se je Izučil za mizarja , a nekaj časa si je služil kruh kot pismonoša. Tako ga je zatekla vojna, 1941. se je tudi poročil, v najhujšem času, kot sam pripominja. Žena je bila poslovodklnja zadružne trgovine v Stari Fužini. Ljudem ob vznožju gora in gozdov še posebej ni bilo prizanešeno med vojno. V Bohinju so množično odhajali v partizane tudi starejši možakarji, mnogo jih je padlo tudi v nemški vojski. Njegovega brata so mobilizirali, do pred nedavnim je veljal za pogrešanega na ruski fronti. Sedaj pa so zvedeli, da je umrl na vlaku za grižo, ko so se s Poljske peljali v rusko ujetništvo. Janezu so kot poštnemu uslužbencu ponudili, da se lahko z vso družino umakne v Avstrijo, kajti rodili sta se mu že hčerka Malka in Marija. Ni mu bilo lahko, a Janeza je bilo sram, da bi kaj takega storil. "Izpolnil sem svojo dolžnost," pravi, "in odšel v partizane, kamor je odšlo že toliko drugih. Pa Bohinjci smo bolj narodno zavedni, ker živimo bolj pri kraju In ker imamo radi gore." Janez je partizanom že prej med pošto prenašal literaturo, In če je nI mogel oddati, jo je skril pod stopniščem, ki se je zapiralo z vratci. Hči Malka je bila še čisto majhna, a je vseeno opazila to njegovo početje. Nekoč je vse zvlekla na piano in žena Malka je hitro požgala. Ganljivo je brati njegov partizanski dnevnik, ki ga je pisal medtem, ko so si drugi obirali uši, kot v šali pripominja. NI čudno, da je njegov sin Janez tako vešče suče novinarsko pero. Janez je odšel v partizane na "zaljubljeno" sredo, to je po bohinjsko za-obljubljena sreda, ki je za Bohinjce velik praznik. Fantje so pred odhodom zapeli še dve narodni, Savi za slovo. Žena mu je kasneje pripovedovala, da je hčerka Marija dan po njegovem odhodu prvič spregovorila in ga poklicala: "Ata." Ko se je vrnil s partizanov, je nI bilo več, tri leta stara je umrla. Odarjev ata je moral v partizanih prestati mnogo hudega in samo božja volja je, da se je živ vrnil domov. Nekoč so v Trnovskem gozdu ves teden stradali, dva dneva je poskušal celo kaditi, kar ni počel ne prej ne kasneje v življenju. Ko je prišel do štabnega šotora, je zagledal v grmovju vse polno raztresene hrane. "Te barabe", pravi, "so (nadaljevanje na naslednji strani) JANEZ ODAR ~ OSEMDESETLETNIK (nadaljevanje s prejšnje strani) imele preveč kuhane hrane, pa so jo zmetale v grmovje." Takrat ga je prvič popadla sveta jeza. Pravi, da ne bi bil niti eno uro v partizanih, če bi bil vedel, da bodo po vojni pobili toliko nedolžnih ljudi In da nam bo udbomafija toliko let krojila usodo. Odarjev ata rad bere in se živo zanima za to našo žalostno politiko. Pogovarjava se tudi, kako je tak zaveden Bohinjec prišel v Mengeš, pa pravi, da je žena prišla s hčerkama sem, tačas ko je bil on v partizanih. Že ta njena pot je bila huda Kalvarija, ko se je z majhnima otrokoma prebijala do Mengša, in to z vlakom, peš in z loj-trskim vozom. Zatekla se je k svojim sorodnikom, kjer je bilo varneje kot v Bohinju. Žena Malka je zrasla pri Cehu, ker je bila pri dveh letih že brez staršev. Bila je preveč pridna, imela je dva poklica: bila je šivilja in trgovka. In čudovito je znala izdelovati narodne noše. Njeno največje veselje pa je bilo, da se je v narodno nošo napravila za razne prireditve. Tudi on je šel rad z njo, saj je še v Bohinju Imel narodno nošo. v Ze v Bohinju sta začela pripravljati material za gradnjo hiše, a sta se po vojni odločila, da ostaneta v Mengšu. Nekaj časa sta stanovala okrog, potem pa sta trdo poprljela za delo, da sta si ustvarila svoj dom. Žena je mnogo noči prečula ob narodnih nošah, on pa je odšel celo v Nemčijo na delo, da sta hišo zgradila do konca. Žena se je preveč gnala, celo vikend je zgradila na Dolenjskem. Več let se je borila z boleznijo In pred tremi leti je u-mrla. Hčerka Malka, ki je mamo več let požrtvovalno negovala, dobro skrbi tudi zanj; Ničesar mu ne manjka, rad dela na svojem vrtu, zelo ga veseli tudi sadjarstvo. Že letos je "sprešal" sto litrov sadjevca in vsako leto pridela tudi nekaj vina. Prijatelje in znance rad obdari s sadjem, ki ga pridela. Pravi, da to ni njegovo, da mu to Bog pokloni in da je on samo upravnik. Priden kot mravlja še vedno rad mizari v svoji delavnici. Pred nedavnim je v kuhinjskem jedilnem kotu napravil nov opaž in tudi drugim rad naredi kako uslugo. ZOdarjevim atom sva se pogovarjala tudi o kulturnih prireditvah. V Mengšu je sodeloval v njih le s svojo narodno nošo, v Bohinju pa je bil pri "muzki", kot sam pravi, igral je na srednjo trompeto, tudi pel je v pevskem zboru, ki ga je vodil znameniti bohinjski pevec, igralec, pesnik in režiser Franc Urbane Iz Stare Fužine. Odarjev ata je včasih tudi igral pri Prosvetnem društvu v Srednji vasi. Lepo je bilo včasih v Bohinju, sedaj pa je že preveč turistov, pri sv. Janezu je že sploh norišnica. Na tisoče kopalcev se gnete okrog Bohinjskega jezera. Pred nedavnim se je odpravil po starih pastirskih poteh za jezerom, a tudi tam je že toliko ljudi, toliko kolesarjev, da se jim komaj izogneš. Čeprav ima Janez svojo rojstno dolino neskončno rad, si je sredi avtomobilov turističnega Babilona zaželel: "Samo proč, samo ven!" In to se dogaja v središču Triglavskega narodnega parka! Janez se tudi huduje nad svojimi rojaki, ki si niso izborili svoje občine, saj meni, da bi bil Bohinj lahko celo svoja republika, ne samo občina. Seveda malo za šalo, malo zares, saj Bohinjci veljamo za dobre humoriste. Ko mu na koncu zaželim vse najboljše In veselo praznovanje za njegovih osem križev, pravi, da sebe nI navajen praznovati, vedno je najraje praznoval druge. Obe Malkl, ženo in hčer, so že bolj na veliko praznovali, zase pa že od doma ni navajen, saj včasih skoraj niso vedeli, kdaj imajo rojstni dan. Praznovali so bolj godove in še to le nekatere: Martina, ki je farni patron, In Jožefa, takrat je bil semenj, in še kakšen Marijin god... Njegov patron je sv. Janez. Obglavljeni, v cerkvici sv. Janeza je upodobljen na freski In še lesena glava sv. Janeza je tam. Ne smemo pa pozabiti povedati, da je Odarjev ata tudi zelo "trmast" telovadec, prav vsako jutro telovadi najmanj pol ure. Pred desetletji je začel telovaditi iz zdravstvenih razlogov In od takrat ga nikoli več ne boli hrbet. Ljudem, ki so "komot", pa se to zdi neumno, pravijo, da se lahko razgibaš z delom. A taki ponavadi ne delajo veliko, lepo "zamaščeni" radi zahajajo v bifeje. Tudi njegove ljubezni do gora ne razumejo, a on jih pomlluje, ker so so prikrajšani za mnogo lepega In dobrega. [aj mu ob koncu najinega obujanja spomi-Inov v imenu Mengšanov In Bohinjcev zaželim, da bi bil še dolgo tako pokončen "na duhu In na telesu", da bomo še dolgo lahko občudovali njegov prožni korak na priljubljenih planinskih poteh In po mengeških ulicah. Marija Cvetek OBVESTILO GLASBENA ŠOLA KAMNIK Kajuhova pot 11 razpisuje informativni vpis učencev ki oddelek : DIATONIČNE HARMONIKE Interesenti naj se v mesecu septembru oglasijo na Glasbeni šoli Kamnik. Telefonske informacije dobite po tel. 815-187 Vabljeni! JOŽE MEJAC - LAUFAR Rodil se je 27. avgusta 1914 v Nevljah pri Kamniku. Pri hiši se je rodilo trinajst otrok, kot dvanajsti se je rodil Jože. Življenje tako številčne družine seveda ni bilo lahko. Leta 1919 se je družina preselila v Trzin, kjer je bil oče za organista In je g. fvlejač preživel svoje otroške dni. Po treh letih osnovne šole pa so se preselili v očetovo hišo v Mengeš. Po končanem šolanju ga je v uk vzel pečarski mojster Anton Gregorc. Za pečarja se je šel učit na posredovanje svojega očeta in mojstra, ki je bil takrat brez vajenca. Leta 1931 se je izučil In to delo opravljal do upokojitve, vendar pri različnih mojstrih. Ker je bila brezposelnost velika, ga je mojster odslovil in zaposlil človeka, ki je Imel številno družino. Po nekaj mesecih je dobil zaposlitev pri mojstru Battelinu, kjer je pridno delal in tudi dobro zaslužil. Vojaški rok je odslužil v Banja Luki 1937-38 in po odsluženem vojaškem roku še delal pri istem mojstru do 27. julija leta 1941, ko je stopil v partizane. Za ta korak se je odločil kljub temu, da je dobro zaslužil in je imel razmeroma dobro urejeno življenje. Organizirano se je vključil v boj proti okupatorju z delom na terenu, saj je velikokrat nesel "glavo na krožniku", ko je trosil letake, pisal parole, odstranjeval antlfašistlčne parole in zbiral orožje. Pomagal je pri zbiranju somišljenikov in sodeloval na vseh področjih priprav za oboroženo vstajo. Organizirano jih je vodil Tone Blejc, ki jim je priskrbel orožje, municijo In propagandni material, ter bil veza s predpostavljenimi. Ilegalno so delovali na področju Mengša. Aktivno je sodeloval tudi v prvi diverzantski akciji v noči na 28. julij, s katero so porušili telefonske drogove in most. Po akciji so bili izdani in napadeni Iz zasede pri mostu v Radomljah. Nekateri so zbežali proti Gobavlci, drugi pa so se skrivali po senikih. G. Mejač se je skrival po senikih šestnajst dni in hudo obolel. S pomočjo veze se je prebil v Ljubljano na takratno italijansko območje, kjer se je skrival pri prijateljih toliko časa, da je bil sposoben za pot v Novo mesto, kjer naj bi bilo varneje za njega. Tam se je s pomočjo somišljenikov pozdravil v novomeški bolnišnici Kandiji, kjer ga je zdravil pater Avguštin. Jeseni leta 1941 se je zaposlil v Keramiki v Novem mestu. Takoj po prihodu se je povezal s tovariši in aktivno začel sodelovati v NOB. Obveščal je tovariše o takratni situaciji doma In v svetu. Bil je pobudnik in organizator Jože Mejač - Laufar prenekaterih akcij in pobudnik mnogim za odhod v partizane. Na Dolenjskem je tako kot drugod zbiral orožje in municijo za NOV, ter bil povezan z delom na terenu. 6. novembra 1942 so ga med delom v Keramiki v Bršljinu pri Novem mestu aretirali karabinjerjl in ga odpeljali v zapor. Odpeljan je bil v Reko, po zaslišanju in mučenju pa v Begunje na Gorenjskem, ker je pripadal Gorenjskemu območju. Tam je preživel ene najtemnejših dni v svojem življenju. J z Begunj je bil kot delovna sila prisilno I poslan v Kamnik, kasneje pa v Celovec v tovarno peči Huss, ker je tam manjkalo delovne sile, saj je bila večina delavcev vpoklicanih v nemško vojsko. Zaradi terenskega dela se je lahko ilegalno vključil v delo proti okupatorju in s pomočjo svojega dekleta, ki je kasneje postala njegova žena, dobro deloval na vseh področjih dela proti okupatorju. Bil je pod stalnim pritiskom delodajalca in gestapa, da naj poizveduje za partizani in svoje informacije posreduje Nemcem. Kljub temu da mu je večkrat življenje viselo na nitki, ni nikdar nobenega izdal ali kakorkoli škodoval svojim prijateljem. Razširjal je propagandni materijal, pomagal zbirati hrano in zdravila, ter tako kot prej zbiral orožje In municijo. Zbežal je od delodajalca In se navkljub bolezni na lastno željo mobiliziral v Koroški odred. Ker je bil zaradi pogostih napadov bolezni ovira za Odred, je bil prisiljen zapustiti Odred in se predati Nemcem, ki so ga zaradi slabega zdravstvenega stanja poslali v bolnišnico Celovec. Tu se je pozdravil In bil kasneje kot ujetnik dodeljen v neki grad v bližini Celovca kot vzdrževalec. Tu je tudi dočakal konec vojne. G. Mejač je ostal po kapitulaciji Nemčije v Borovljah, kjer je sodeloval pri propagandnem delu za priključitev Koroške k takratni Jugoslaviji. V domovino se je vrnil decembra 1945. Nastanil se je pri sestri v Kranju in delal pri nekem pečarskem mojstru. Kasneje je na Jesenicah dobil stanovanje in prijavil pečarsko obrt. Pridružila se mu je žena iz Avstrije. Nekaj let sta srečno živela in skupaj vodila pečarsko obrt. Vendar je življenje sestavljeno tudi Iz težkih trenutkov. Zaradi nesreče je pristal v bolnišnici sam, kasneje pa je zaradi bolezni v Celovcu umrla tudi žena. Po ženini smrti je nekaj časa preživel pri ženinih sorodnikih, dokler mu ni potekla delovna viza in se je vrnil v domovino. Vrnil se je v Mengeš, kjer je zopet vodil pečarsko obrt in se po nekaj letih zopet poročil. Ko je umrl ženin oče, je prevzel kmetijo v Topolah, kjer še sedaj živi. Odpovedal se je pečarskemu poklicu In svoje življenje posvetil kmetiji in tudi svojemu konjičku godbi, ki se ji je priključil kmalu po poroki z drugo ženo. Pravi, da se sedaj vse premalo ceni tiste, ki so se borili proti okupatorju In da je vse preveč politične nestrpnosti. Upa, da se bomo otresli vseh predsodkov v zvezi s preteklostjo in začeli živeti sedanjost. Vsem, ki dobro v srcih mislijo, želi, da bi s skupnimi močmi ustvarili svet, ki bi bil za vse poln blagostanja In razumevanja med ljudmi. Benjamin Žnidaršič AVTOSOLA O MENGEŠ tečaj 7.9.94 ob 16c tel. 739 ■ 621 LOJZK1NIH SESTINPEVETDESET LET Slokanova Lojzka z mengeškega hriba, ki ji bližnji sorodniki kratko pravimo mama s hriba, preživlja jesen življenja v mengeškem Domu počitka. Čeprav njeno rojstno leto sega v prejšnje stoletje, v leto 1898, sta njena življenjska volja In optimizem za zgled marsikomu drugemu, tudi mladim. lama Lojzka je letošnjega 15. junija I praznovala šestlndevetdeseti rojstni dan. Je najstarejša Mengšanka, zato je prav, da se vsaj zelo na kratko dotaknemo njene življenjske poti. Ob takih trenutkih vedno kritično pobrskamo po vsem, kar je ta človek počel v življenju, predvsem pa kako. Za mamico Lojzko moramo z roko na srcu Iskreno reči, da njena dobrota, iskrenost in zaupanje niso nikoli poznali meja. Lahko pa bi še tako kritično ocenjevali njeno delo In življenje, vendar ne moremo najti prav nič slabega. Nikoli nI gledala na lastno korist, na svoje udobje in vse tisto, za čimer hlepi današnji, razvajeni človek. Pisec tega sestavka mora Iskreno priznati, da je prav mati Lojzka svetel vzor pokončne, poštene in predane slovenske matere. Lojzka se je rodila v vasici Osredek, ki spada v faro Cerknica na Notranjskem. V družini je bilo sedem otrok. Že osemletna je morala od hiše In si zaslužiti svoj kruh kot pestema, kmalu za tem pa kot pomočnica v kuhinji. Osemnajstletni je umrla mama in morala se je vrniti domov In prevzeti vsa gospodinjska dela. Naneslo je, da so se preselili na Štajersko in tam je Lojzka srečala svojega življenjskega sopotnika Ivana, ki je bil prav tako zlat človek. Leta nemške okupacije so bila težka. Vedno sta bila na strani pravice In nekega dne pred koncem druge svetovne vojne sta stala pred puškinimi cevmi In le za las je manjkalo, da se nista z otroki vred zgrudila pod okupatorjevimi streli. Hiša je zgorela do tal, bilo je še sredi zime In ničesar drugega jim ni ostalo kot volja. Pod streho jih je vzel dobri sosed. Po osvoboditvi je Lojzka z družino prišla na Gorenjsko. Rekli so, da bo tukaj boljši zaslužek, dovolj dela In boljše življenje. Z možem Ivanom sta Imela tri otroke. Vsi skupaj so bili še s Štajerske vajeni življenja v hribih in vsem je bilo všeč, ko so jim na mengeškem hribu ponudili hišico. Vendar kaj za to, ko je bilo v tej hiši zelo malo prostora, vse v njej staro In zelo skromno. Z možem sta bila v najlepših letih in volja po delu je kar kipela Iz nji- ju. Mož Ivan je hodil na delo, na polje in v gozd, po težkem delavniku pa je prav tako, kot v Emoni, s podvojeno močjo zgrabil za delo doma. Lojzka mu je pomagala, kot mu je najbolj mogla. Uredila sta hišico In njeno okolico, njivico ter vrt. Ko je imela Lojzka sedemdeset let in potem osemdeset, je bila za vzor pri delu marsikateri petdesetletnici. Nikoli nI pri delu ali pa na poti v trgovino hodila počasi, noben zimski dan ni bil zanjo premrzel in nobeno avgustovsko sonce prevroče. Delo, ki si ga je zadala, je vedno do zadnje potankosti natančno Alojzija Slokan opravila. Če je bilo potrebno, je ves dan okopavala krompir In prav tako po ves dan plela. Ob hudi vročini si je dala ruto naprej na čelo in delala, delala. Za njenimi rokami je bilo vse urejeno, okolica hiše, hiša in ljudje. Ob nenadnem obisku nI prav nič tarnala, koliko dela ima, temveč je vsakokrat prišla h gostu in mu namenila veliko časa. Z zlato dlanjo je postregla z vsem, kar je Imela dobrega pri roki in nikoli je ni skrbelo, če bo prav tega zanjo zmanjkalo. Vedno se je znala pošaliti, tudi na svoj račun in se tako nihče z njo ni mogel skregati. Skratka, delati z njo je bilo veselje, saj je imela prav za vsako priložnost, pa naj je bila dobra ali slaba, vedro besedo in veder obraz. Leta pa so tekla naprej. Že tega stoletja bo kmalu štlrindevetdeset let, Lojzklno življenje pa ima še dve leti zraven. Danes je Lojzka še vedno zelo vesela vsakega obiska, prav posebno pa domačih. Tako kot zna le ona, se ji zasvetijo njene, prav nič utrujene oči in njena roka je še vedno tako topla, kot je topla roka prave ljubeče matere. Ob obisku se vedno rada spomni svojih staršev, svoje mame, ki je morala v najlepših letih umreti zaradi koz, na svojega očeta, na moža Ivana, na brate In sestre in seveda na svoje otroke. Le vnukov je že toliko, da včasih ne ve, komu bi jih pripisala. V sebi pa ve, da so prav tako njeni, saj so njenega rodu. Lojzka je bila vedno zvesta vsemu, kar je obljubila ali drugače povedano, drugače živeti sploh ni znala. Kdor si je pridobil njeno naklonjenost, mu jo je tisočkrat vrnila. Živeti z njo je bilo pravzaprav nekaj zelo lepega, ker ni poznala laži, svojega počitka in bojazni pred ničemer. Za vse težave je našla izhod. Za vse to pa se je bila sama pripravljena najbolj žrtvovati. Predno je rodila hčerko, je cel dan pešačila. Vsak večer, predno je šla spat, je molila. Priporočila se je Bogu in Mariji in prosila dobroto za svoje otroke, za njihove otroke, za vse svoje ljudi. Drugo jutro je zopet navsezgodaj vstala in z veseljem poprijela za delo. Zato da bodo njeni otroci veseli, da bo vesel njen mož in vsi, ki bodo prišli v njeno hišo. Težko je najti besede, ki bi jih radi položili v srce drage mamice. Ne moremo se zahvaliti za vso njeno dobroto, ne za njen pogled, ki ni nikoli ničesar skrival. Ni besed za njeno ljubezen. Ostane samo skromna beseda hvala, hvala od nas, ki nismo taki. Mama Lojzka, želimo, da bi nas s tako radostjo In Iskrenostjo še velikokrat sprejeli. Vedno bomo ostali vaši dolžniki. Ciril Sivec Trdinov trg 2, Mcngcž1 odprto od 8. do 12 uic tel: 738-630 od 15. do 19. ure (db »deljen te premikih 8« • 560) aobota od a do 17. ure w VAŠA POSTA Lepo pozdravljeni g. Janez Per! Zal vam moram sporočiti, da Delo kljub večkratnim intervencijam ne bo objavilo mojega prispevka o Mengšu, zaradi česar sem se oglasil pri vas. Sam ne vem, kje je pravi razlog. Urednik pravi, da je prispevek sicer dobro napisan, ima pa težave s prostorom. Prispevek bom zato poslal v objavo reviji Svobodna misel, kjer ga bodo, upam, objavili. Ko bo objavljen, vam bom poslal revijo, v kateri bo prispevek zagledal beli dan. Ob priložnosti bom obiskal vašo žensko harmonlkarsko skupino, o kateri smo se pogovarjali, in o njej objavil večji zapis v reviji Naša žena. Prav tako sem se pisno obrnil na Staneta Stražarja, ki je med drugim napisal tudi kroniko o Mengšu in Trzinu. Zaprosil sem ga za intervju za revijo Svobodna misel. ■v Se enkrat se vam zahvaljujem za zbornik o Mengšu in vse drugo, s čimer ste me ob obisku obdarili. Pri vašem delu vam želim veliko uspeha In lepo se imejte! Tone Štefanec Lahka - čista voda, to je zdravje vsake družine Vjunijski številki ste lahko prebrali sestavek pod naslovom "Dober tek ob juhi iz kr-vavškega bisera". Zakaj dober tek? Dokler ne veš bistvenih sestavin te vode, ki jo uživaš podzavestno, saj druge izbire tudi nimaš, je to čisto nekaj drugega. Vsak naj se zamisli, da Ima v hrani, ki se pripravlja na področju krvavškega vodovoda, primešane še fekalije (gnojnica). Kako dolgo bo lahko še užival takšno hrano!? 7. junija letos pa je narava prispevala še svoj delež In vodo ste spet prekuhavali pred uporabo. Da pa je ta voda še bolj "gnusna", pa prispeva še prekuhava. Ko se voda ohladi, na vrhu plava nekakšna smetana, spodaj pa usedlina. Če vse to malo razmisliš, se ti, pošteno povedano, obrne pred vodo in tudi hrano, ki je pripravljena s to vodo. Distributerji vode so v glavnem poskrbeli tako, da nam vode nikoli ne primanjkuje. Mengeš je z baj pasom povezan še z nižinskimi črpališči. Da pa se ne bomo napak razumeli, lahko rečem, da podtalnico prav vsi neodgovorno zastrupljamo. En liter odlite kakršne koli tekočine na tla (bencina, kemikalij) onesnaži oz. zastrupi 20 000 litrov vode v podtalnici. Zamislimo si lahko, koliko je divjih odlagališč z vsemi mogočimi odpadki. Tudi Lek je nevarna ekološka bomba, ki stoji na morju podtalnice. Da bo jasno vsem: pod mengeškim poljem je morje podtalnice, ki se hitro zastruplja. Severno od Korenove ceste na Duplici je deponija odpadkov - gora smeti kamniške občine, ki svoje sokove dan za dnem spušča v to podtalnico, tudi mengeška javna in nedolžna luknja, pa še bi lahko našteval. Vprejšnjem sestavku sem že omenil, da iz naših pip priteka samo še tehnična voda In nikakor ne kristalno čista voda. Tudi kmetijstvo, ki je na našem področju vse bolj intenzivno, postaja nam in našim potomcem vse večja nevarnost. Industrijska proizvodnja mesa in mleka na večjih kmetijah - farmah ima pod seboj zelo nevarno ekološko bombo - gnojevko, v kateri se razvijajo NITRATI. To ni gnoj, pač pa se z njo poliva po površini zemlje (njiv in travnikov), dež pa to gnojevko izpira v podtalnico. Nitrati so zelo nevaren strup za naš organizem, kajti v krvi razjedajo rdeča krvna telesca. Če pa v krvi ni rdečih krvnih telesc, je naše telo neodporno pred napadom raznih bolezni. Pomni! S hitrim razvojem človek sam sebi še hitreje zastruplja svojo okolico. Ker ima razviti zahod iste probleme z onesnaževanjem pitne vode, so si izdelali kvalitetne in popolnoma varne filtrirne naprave. Ena takšnih flltrirnih naprav je TIPO 3, ki proizvaja lahko vodo, obogateno s kisikom. NI pomembno, kakšna je vaša vstopna voda, saj bo s pomočjo naprave TIPO 3 vaša voda bistra in čista, brez trdih delcev (peska), lebdečih delcev, bakterij ali drugih strupenih snovi, brez neprijetnega vonja in okusa. Ta naprava ima inverzno osmozo, ki po tehnološki plati ne zaostaja za napravami za pridobivanje pitne vode iz morja, saj uporablja isto tehnologijo. Tipo 3 proizvaja čisto, lahko in predvsem varno vodo, obogateno s kisikom. Zadržuje 99% snovi, ki onesnažujejo vodo; je izredna varnostna prepreka za zaščito zdravja celotne družine. Količina proizvedene vode popolnoma zadostuje za dnevne potrebe družine. Vsi uporabljeni materiali so atoksični in popolnoma ustrezajo uporabi v prehrambene namene. Vsi deli naprave se nahajajo v ohišju iz nerjavečega jekla, prijetne, elegantne in kompaktne oblike. Zaradi majhnih dimenzij lahko napravo montiramo v normalni kuhinjski omarici.; sestavljajo jo 5-mlkronski predfil-ter, predfllter z aktivnim ogljem, membrana za-verzne osmoze, 18-litrski rezervoar, post filter z aktivnim ogljem in varnostni sterilizator na ultra violične žarke. Ta naprava za razvezno osmozo je v skladu z Dekretom Ministrstva za Zdravstvo (Italija) št. 443 z dne 21.12.1990 o napravah za tretma gospodinjske in pitne vode. Druga naprava za filtriranje tehnične oz. onesnažene vode pa je CARICO (karlko) Nutrl Tech - petnajst stopenjski filtrirni sistem, ki zadrži v vodi kalcij, magnezij, mineralne in rudninske snovi. Filtrirnl vložek je v ohišju cevaste oblike iz nerjaveče kovine. Montira se lahko takoj ob vodovodni pipi, povezan s posebnim priključkom ali pa se postavi filtrlrna naprava v omarico pod pomivalno korito. Poveže se s posebno plpico, ki se montira ob že obstoječi mešalni bateriji na pomivalnem koritu. Nutrl Tech (nutri tek) filtrirnl sistem je tudi prenosen filtrirnl sistem, zato ga lahko vzamemo s seboj (nadaljevanje na naslednji strani) ROČNA AVTOPRALNICA BOLTA ŠOLSKA 2, MENGEŠ V Mengšu na novo odprta avtopralnica vam ponuja naslednje storitve: ročno pranje vozil notranje čiščenje poliranje pranje motorja lakiranje kemično (globinsko čiščenje) Delovni čas od 8. do 17. ure sobota od 8. do 15. ure nedelja od 8. do 12. ure ponedeljek zaprto tel. 737 - 378 Za obisk se priporočamo! VASA POSTA NASI PESNIKI... (nadaljevanje s prejšnje strani) na dopust, kjer ga je možno montirati na vodovodno pipo. Preko filtra se lahko spusti samo hladna voda, do 40° C. Petnajststopenjskl filtrirni sistem ima na zgornjem delu filtra subnikronsko keramiko s propustnostjo 0,04 mikrona. Vodi odvzame bakterije, vse trde delce In azbest, ki ga voda pridobi od salonitnih cevovodov. Voda nato prodre v notranjost filtrirnega vložka, v katerem so naravne smole, aktivno oglje in razni kamenčki, ki na sebe vežejo klor, klorove spojine, nitrate, pesticide, herbicide, vinoklorid, fosfate, arzen in bencol. V vodi pa ostanejo soli mineralov In rudninske snovi s kalcijem in magnezijem. Filtrirni vložki so različnih kapacitet in prefiltrlrajo od 6000 do 100001 vode, potem pa je potrebno vložek zamenjati. Voda, ki nam jo dostavlja distributer po vodovodnih ceveh, vsebuje veliko trdih delcev - peska, ki nam uničuje tesnila ter kroglične in keramične pipe. Za to pa obstajajo kvalitetni filtri s stopnjo filtracije od 85 mikronov dalje In sicer na ročno, polavtomatsko in avtomatsko čiščenje samega filtra. Filter se običajno montira takoj za vodnim števcem, zato odpade čiščenje vseh mrežic na pipah. Znaraščanjem standarda pa narašča tudi želja po družinskih odprtih ali zaprtih bazenih. Voda, ki dlje časa miruje oz. stoji v neki določeni posodi ali bazenu, mora krožno potovati. V ta namen se montira filter z večjo kapaciteto, dodaja pa se še snov za preprečevanje nastajanja alg v vodi. Filter je sestavljen iz aktivnega oglja In peska z različnimi debelinami. Deluje lahko tudi avtomatično protlsmerno čiščenje samega filtra. Prihodnjič: "Mehka voda - dvojni prihranek in darilo gospodinji." Lojze Peteri in ■ 0 PREPLAH V GOZDU Skozi temni gozdič cesta se vije, med borovci in hrasti na jaso zavije. Na jasi sredi gozda ceste je konec, tam na straži je zajec in pritisni na zvonec. Halo, halo, prebivalci gozda, poslušajte dobro me vsi, prosim vas, brž na jaso, zelo se mudi. Lovec prihaja s puško na rami, pride hitro, da se pogovorimo, kamzbežimo in kdaj se zopet na jasi dobimo. Jože Brojan ZAPELJIVKA MAJA Še ko spala si v košari, že bila si nagajiva, zelo ljubka, strašno zapeljiva. Si bolj redko se jokala, vedno rada se igrala. Ko prišel je čas za spanje, vedno si imela lepe sanje. Si v spanju se smejala, kot bi se z nekom igrala. Ko si leto prvo dopolnila, svoj korak si prvi naredila, že klicala si ata, mama, več hotela nisi biti sama. Leta hitro so minila, tudi tebe spremenila, smeh, lepota sta ostala kot takrat v košari, ko bila si čisto mala. Jože Brojan w NASA SOLA ŠPORTNI TABOR VSAK OTROK JE TEM LEPŠI DRAGULJ, ČIM BOU SE POTRUDIMO, DA TO POSTANE (Rok Petrovič, 1992) Pod tem motom smo se lotili priprav za izvedbo ŠPORTNEGA TABORA za učenke In učence 2. in 3. razreda Osnovne šole Mengeš, ki so bili zaradi boljših motoričnih sposobnosti izbrani v skupino dodatnega pouka športne vzgoje. Vsi so se med šolskim letom redno udeleževali dodatne vadbe In zaslužili so si, da dostojno, veselja In zabave polno zaključijo šolsko leto. Vta namen smo staršem teh otrok ponudili izvedbo 3-dnevnega športnega tabora na Centru za šolske In obšolske dejavnosti -Kozjak Tabora se je udeležilo 28 otrok, spremljala pa sva jih dva učitelja športne vzgoje. Program smo poskušali urediti kar najbolj zanimiv, popestrili In "ohladili" pa smo ga s čofotanjem v bazenčku. Vse tri dni so se odvijala športna tekmovanja MINI OLIMPIADE In nI odveč omeniti dobitnike pokalov in medalj. 2. razred - deklice 1. Maja Zorman 2. Anja Srebačlč 3. - 4. Iva Kovačič 3. - 4. Nives Hribar 2. razred - dečki 1. Tilen Seliškar 2. Marko Naglic 3. Darko Toplč 3. razred - deklice 1. Mlrela Ikič 2. Barbara Prijatelj 3. Maja Dolinšek 4. razred - dečki 1. Peter Frol 2. Peter Sitar 3. Tine Bregar V MINI OLIMPIADI smo združili atletske discipline, orientacijo in lokostrelstvo, vse pa smo izvajali v bližini Centra Kozjak (nekdanja karavla), v objemu gozdov In travnikov, torej v stiku z naravo. Manjkati pa seveda ni smel tudi planinski pohod na Žavcerjev vrh. V času priprav na tabor smo bili nekoliko v skrbeh zaradi morebitnega domotožja otrok, ki pa se nI pojavilo In skupaj z otroki in njihovi- mi starši smo ob povratku ugotavljali, da je naš tabor vse prehitro minil. Slišati je bilo že tudi pobude, da v prihodnjem šolskem letu organiziramo tudi daljši športni tabor (7 dni). Po obrazih nasmejanih in zadovoljnih otrok smo lahko videli, da jim je taka oblika dela všeč in da se je bodo zagotovo še želeli udeležiti, nam pa je bila to zahvala za vložen trud. učitelja športne vzgoje Osnovne šole Mengeš, Milica Tomšič in Janez Zaje Udeleženci športnega tabora. Uspešen športni tabor na Kozjaku Mlada osebnost se oblikuje na različne načine. Prav gotovo med te lahko uvrščamo tudi športni način življenja. Pri tem ne mislimo samo na življenje v telovadnicah in na športnih igriščih, pač pa predvsem na povezanost športnega načina življenja z naravnim okoljem. Prav tako obliko sta izbrala za svoje varovance športna pedagoga iz mengeške osnovne šole. Ze od vsega začetka sta organizatorja verjela, da ne bo to le poskus, temveč uspela oblika, v kateri bodo jedro predstavljale športne vsebine in druženje v prijetnem okolju Kozjaka. Izbrani so bili tisti učenci, ki so že med letom I kazali višjo raven motoričnih sposobnosti. Organizatorja sta domnevala, da dodatna motivacija sploh ne bo potrebna, saj je pripravljen program že sam po sebi vabil. Programska zasnova je temeljila na različnih športnih storitvah in zanimivih oblikah udejstvovanja, ki so učence zanesljivo vodile skozi celotno bivanje. Lokostrelstvo prav gotovo ni vsakdanja športna dejavnost, izkazalo pa se je, da je bila za učenke In učence zelo zanimiva. Ob zgledni demonstraciji in uspelem vodenju so tudi zaradi naravnega okolja otroci uspešno zadevali v tarče. Učenci so se prav dobro znašli tudi na tujih gozdnih poteh in travnatih poljanah polnih gorskega cvetja, ko so reševali posamezne naloge v okviru orientacijskega tekmovanja. V tem okviru je bil uspešno izveden tudi "lov na lisico", ki je nekatere še posebej zabaval. Pedagogom je vedno v veselje, kadar lahko sledijo spontanim Izrazom veselja in radosti ob posameznih tekmovalnih dosežkih. To se je na Kozjaku kar velikokrat dogajalo. Tekmovanja v posameznih športnih zvrsteh so bila organizacijsko In' vsebinsko povezana v "malo olimpiado". V to so bile vključene tudi atletske discipline, s pomočjo katerih sta organizatorja preverjala nekatere motorične In funkcionalne sposobnosti učenk in učencev. Poleg tega pa je bil zanimiv In poučen planinski pohod na Žavcerjev vrh. Otroci so ob poti doživljali neposreden stik z naravo, hkrati pa so se s pomočjo pedagogov seznanjali z živalskim in rastlinskih svetom tega okolja. Poleg aktivne udeležbe v športnih vsebinah, pa so otroci zavzeto sodelovali v zabavno družabnem programu, ki pa je od njih zahteval tudi vključevanje nekaj možganskih vljug. Taka oblika kampa se je Izkazala kot zelo privlačna In zanimiva oblika športnega In kulturnega življenja v naravi, saj so številni obrazi udeležencev to potrjevali. Lepo je bilo videti učenca, ki je z osvojenim pokalom v roki ponosno šel skozi Mengeš. Ob koncu tridnevnega kampa bi lahko zapisali sklepno ugotovitev, da bi bilo to obliko prav gotovo smiselno uvesti v šolski program In jo za nekaj dni podaljšati. Dr. Herman Berčič mengsanI 19 IZOBRAŽEVANJE Poletni tabori Poletni tabor je v podjetju Ml AMIGO sinonim za učenje tujega jezika v naravi. Otroci od 5. leta starosti pa do konca srednje šole se na podlagi prijav odločijo, kje bi radi preživeli deset dni ob športnih aktivnostih In družabnih igrah, seveda pa prevladuje učenje tujega jezika. Takoj na začetku počitnic smo se odpeljali k slovenski obali. Penzlon Šica v Fiesi nam je nudil zavetje tudi v času enega samega deževnega popoldneva. Mali Angleži In Nemci so bili razporejeni v skupine glede na znanje določenega jezika. Za uvrstitev v skupino seveda ne uporabljamo klasičnih testov, pač pa za to obstajajo bistveno boljše metode. Vsakodnevno, po mnenju udeležencev, nena-porno učenje enega ali drugega jezika smo popestrili z drugimi sprostitveniml dejavnostmi: Pokaži, kaj znaš, Karaoke, tenis, Igre brez meja, odbojka, plavanje, ples,... Mladi plesalci poletnega tabora Ml AMIGO so bili deležni še posebne pozornosti: Duo banana, ki bo v naši organizaciji zaigral tudi v Mengšu, je 'samo našim otrokom in učitelje posvetil skladbe po naši izbiri in na našo željo. Pari, ki so se poročili pred nekaj dnevi, so zaplesali, da so drugi gostje lahko samo gledali. Vse skupaj je bilo še toliko bolj zanimivo, saj je Imel mladi duet ta večer prvi nastop v tej sezoni. Udeleženci morskega poletnega tabora so pripravili ličen časopis in si napisali lepe misli v spomin na prijetno druženje. Drugi poletni tabor je bil v Porentovem domu v Kranjski Gori na Gorenjskem. Poznavalci trdijo, da je tu bolj zanimivo, saj greš Morje je še vedno slano. na morje že s starši. Tukaj so se vsi otroci učili angleški jezik, imeli pa so različno predz- Livade so res rajske. loto: Š. Zalokar nanje, zato je bila zahtevnostna stopnja različna. ve Ze drugi večer so na sprehodu po mestu vsi vedeli, od kje prihajamo. Pa da ne boste foto: M. Strmšek mislili, da smo tako razgrajali. Spela tudi med potjo ni dala miru In je kar naprej nekaj spraševala po angleško ali pa jo je vsaj zanimalo, kako se kaj reče v tem svetovnem jeziku. Seveda so bili odgvori večinoma pravilni, kar so udeleženci dokazali tudi zadnje popoldne na nastopu za starše in sorodnike. Čeprav smo bivali med hribi, so se otroci kar nekajkrat namočili v sicer ne slani vodi, prijetno je pa bilo. Izvir Save, Tamar, planiška velikanka, Rajske livade vse to so videli in doživeli. Brez veselega vzdušja pa tudi tukaj ni šlo. Včasu, ko se Mengšan pripravlja, pa sta dve skupini že odpotovali po svetu. O tem bomo poročali v septembrski številki. Lepo je biti mlad, če to mladost uživaš s polno žlico veselja po znanju In prijateljstvu. Tatjana Sivec Strmšek * ffrf "™ Siti nismo bili.. foto: M. Strmšek .. .žejni pa! foto: M. Strmšek Ji KULTURNI SPOMENIKI V MENGŠU 1 RAZISKOVALNA NALOGA OŠ MENGEŠ KULTURNI DOM -novejša, vendar pomembna stavba v našem kraju ZADRUŽNI DOM POSTANE KULTURNI DOM Leta 1948 so se Mengšani odločili, da bodo začeli graditi zadružni dom. Denarja je bilo dovolj, delovne sile pa je primanjkovalo, zato je gradnja le počasi napredovala. Medtem se je Mengeš širil, kulturno življenje se je vedno bolj razvijalo, stari Kulturni dom in Sokolskl dom nista več ustrezala potrebam kulturnega življenja v kraju. Na pobudo nekaterih kulturnikov so gradnjo zadružnega doma preusmerili v gradnjo Kulturnega doma, zato se nI čuditi obliki stavbe. Kulturni dom leži v centru mesta in le zamujanju pri gradnji se lahko zahvalimo, da nimamo sredi Mengša "stal", temveč Kulturni dom, ki je najlepši v domžalski občini. Vodstvo izgradnje je prevzelo Delavsko kulturno društvo Svoboda Mengeš (DKD Svoboda). To je bilo verjetno leta 1955, ker sva od tega leta dalje zasledili v arhivu DKD Svoboda račune, ki so jih plačevali različnim izvajalcem del. Svoboda je tudi imenovala gradbeni odbor, v katerem so bili: Slavko Pišek, Slavko Sicherl, Franc Šink, Tone Blejc, Ivan Vldali, Aleksander Fikar in Kazimir Mermolja. Prebivalci Topol, Loke in seveda Mengša so sedaj pošteno zgrabili za orodje In večino del opravili prostovoljno. Marsikdo je prispeval tudi gradbeni material. Krajani so dobili posebne Izkaznice, kamor so zapisovali število opravljenih ur. Edino plačilo je bila malica In pijača, ki so jo dobili v Gostinskem podjetju Mengeš, katerega je vodil Lojze Podboršek. Gradbena dela so izvajali tudi osnovnošolci, dijaki vajeniške šole In Gradbeno podjetje Domžale. Denar je prispevala občina Mengeš, DKD Svoboda, pa tudi krajani Mengša in okolice. Delo je sedaj hitreje steklo. Leta 1957 so prizidali stranske prostore. Po dokumentih sva zasledili, da je gradbeni odbor novembra 1957 sklepal o preureditvi sanitarij, vhoda, stropa, gumo za tla pa so do- bili v Savi Kranj. Velika gradbena dela so bila končana leta 1961, dokončno pa je bil dom narejen že naslednje leto. Zanimivo je, da so razne prireditve v domu potekale, še preden je bil dokončno zgrajen. Še danes se marsikdo rad spominja predstav DKD Svoboda in zabav, ki so jih prirejali v nedokončani dvorani. Glavni del Kulturnega doma predstavlja dvorana z odrom (371 m2 In 160 m2). Žal pa zaradi pomanjkanja denarja oder nI bil dokončno zgrajen. Ob odru so še prostori za rekvizite in garderobe za nastopajoče. Dvorana je zelo sodobna, saj so vrste dvignjene. Število sedežev je 401. Pred dvorano je avla (264 m2) s spominsko ploščo, na kateri so vklesana imena Mengšanov, padlih v 2. svetovni vojni. Tak razpored prostorov je bil ob otvoritvi leta 1962 In je še danes. Del kulturnega doma pa je tudi objekt, ki se ob strani drži glavnega dela. Dom so v naslednjih letih dobro vzdrževali, večkrat so posamezne dele tudi obnovili (streha, dimnik, centralna kurjava), leta 1982 pa so ugotovili, da potrebuje dvorana temeljito prenovo. Obnovitvena dela so se začela leta 1987, leta 1988 pa je bila že otvoritev, ki je bila združena s proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika (12.2.1988). Priprave na obnovo so potekale že od leta 1985. Popravili in obnovili so stene, tla, strop, oder so popolnoma podrli In ga na novo zgradili, obnovili so garderobe in sanitarije, zamenjali stole v dvorani, vso elektrolnsta-lacijo, kotlovnico, vodovod, uredili so prezračevanje dvorane in opravili še druga manjša dela. Uredili so tudi režisersko kabino, kinokablno in v obe napeljali svetlobno in zvočno regulacijo. Sredstva so se zbrala iz samoprispevka krajanov, prispevkov Kulturne skupnosti Domžale, delovnih organizacij občine Domžale, nekaj sredstev pa so pridobili s pomočjo prodaje starih dvoranskih stolov. Dela so bila izvedena na osnovi načrtov, ki jih je izdelal projektivni biro Karlovšek. Notranji videz sta si zamislila arhitekta Anton Benda in Feliks Hribernik. Pri organizaciji gradnje sta neumorno delovala naša someščana Peter Janežlč in Slavko Pišek. Dvorana je zgrajena na osnovi vseh normativov, ki omogočajo kino predstave, gledališke igre in koncerte, avla pa se lahko uporablja kot razstavni prostor. POMEN KULTURNEGA DOMA ZA NAŠ KRAJ Izgradnja Kulturnega doma v Mengšu je I imela velik pomen za delovanje DKD Svobode Mengeš, ki prej ni imela svojih prostorov in je morala vedno gostovati in vaditi drugje. DRAMSKA SKUPINA je nekaj časa vadila v tovarni Melodija, v starem prosvetnem domu, v TVD Partizan, poleti pa, če je vreme (nadaljevanje na naslednji strani) Kulturni dom Mengeš (D KULTURNI SPOMENIKI V MENGŠU ZISKOVALNA NALOGA OS MENGEŠ (nadaljevanje s prejšnje strani) dopuščalo, je vadila in nastopala v opuščenem kamnolomu - letno gledališče. Med drugimi je DKD Svoboda predstavila naslednje gledališke uprizoritve: Celjski grofje (1968), Ženltev (1969), Veronika Desenlška (1973), Zvezde so večne (1975), Zares čuden par (1979). IEŠANI PEVSKI ZBOR je pričel z delom 1. I decembra 1972, ko je imel krstni koncert v Kulturnem domu. Od tega dne dalje je bila to velika in bogata dopolnitev kulturnega življenja v Mengšu. Iz leta v leto je zbor dosegal večje uspehe. Zbor je več let vodil prof. Tomaž Habe. Pevci so doživeli veliko popularnost v kraju, občini in tudi izven nje. HARMONIKARSKO DRUŠTVO je bilo ustanovljeno leta 1973. Za ustanovitev tega društva je imel največ zaslug glasbenik Pavle Kosec, ki je društvo vodil vsa leta. Mengeš je s tem društvom pridobil novo kulturno zvrst, ki je obogatila kulturno življenje. Nastopali so na domala vseh prireditvah, spremljali pa so tudi folklorno skupino. FOLKLORNA SKUPINA je bila ustanovljena leta 1975. Skupino je vodila Štefka Mlakar, ki je dala mladim navdih za novo zvrst kulture. Folklorna skupina je prav v Kulturnem domu s svojimi nastopi požela velike uspehe, zato so dobivali številna povabila za nastope v drugih krajih In občinah. V letu 1978 pa je skupino prevzela Breda Kurzweil, vendar ne za dolgo, saj se je vrnila Štefka Mlakar. Do sedaj so sodelovali skoraj na vseh prireditvah v Kulturnem domu. KINO dejavnost se je pričela kmalu po odprtju Kulturnega doma. Kino predstave so pritegnile k ogledu veliko število ljudi. Filme so predvajali sprva le ob sobotah in nedeljah, zaradi velikega zanimanja pa so jih predvajali kasneje tudi štirikrat tedensko. Po pripovedi Marije Urh, ki je prodajala karte, sva Izvedeli, da je bilo na začetku veliko gledalcev, z uvajanjem televizije pa se je njihovo število začelo zmanjševati. Pred leti so ukinili kino predstave zaradi premajhnega obiska. KNJIŽNICA je dobila svoj prostor v zgornjih prostorih Kulturnega doma leta 1952 in je delovala v okviru DKD Svoboda. Delno so ureditev prostorov zanjo financirale mengeške tovarne. Konec septembra 1971 so knjižnico preselili v spodnje prostore Kulturnega doma, kasneje pa v sosednjo stavbo, kjer je še danes. DOBUDA BRALCEM: Za omenjeno nalogo je bilo na voljo le skopo gradivo in malo materiala, ki bi pomagal k oblikovanju kvalitetnejše naloge, zato dajemo pobudo bralcem Mengšana, da morebitne zanimive dokumente, potrdila, izkaznice o opravljenih udarniških urah ipd., ki jih hranijo iz časa gradnje Kulturnega doma, pokažejo mladim zgodovinarjem OŠ Mengeš, jim jih posodijo ali podarijo. Nalogo bi hoteli še obogatiti in dokumente ohraniti za pozne rodove. Vsem se že vnaprej zahvaljujemo. RAZISKOVALKI: Tjaša Repnlk, Romana Kušar MENTORICI: prof. Ljubica Rozman, Milica Tomšič MI AMIGO Podjetje za kulturo, izobraževanje in rekreacijo 61234 mengeš slovenska 28 VPISUJE V TEČAJE TUJIH JEZIKOV ZA OTROKE IN ODRASLE NIZKE CENE IN KAKOVOST POUČEVANJA Z NOVIMI METODAMI PLAČILO NA OBROKE INFORMACIJE IN PRIJAVE PO TELEFONU: 737-317 DELOVNI ČAS: OD 08. DO 16. URE rbmoè ijram PIZZA Prvih deset, najbolj srečnih, ki so si s hitrim prihodom na Uredništvo Mengšana prislužili kupon za brezplačno, pa kljub temu zelo okusno pizzo v Trdinovem hramu. Anže Hribar, Gregčeva 4, 61234 Mengeš Monika Hribar, Gregčava 4, 61234 Mengeš Matevž Bolta, Veselovo nabrežje 15, 61234 Mengeš Brigita Benda, Kamniška 5, 61234 Mengeš Peter Jenko, Kamniška 5, 61234 Mengeš Silva Bizjak, Podgorje 85, 61240 Kamnik Nina Koden Pristava 15,61234 Mengeš Petra Svete, Kamniška 9,61234 Mengeš Alenka Acceto, Glavičeva 6, 61234 Mengeš Marko Štraus, Slamnikarska 6, 61234 Mengeš Čestitamo nagrajencem! OBIČAJI PESEM O NOVOMASNIKU Pred nekaj dnevi sem zagledela Dolinškovo mamo na dvorišču njenega doma, kjer si je ob sončnih žarkih nabirala novih moči po prestani bolezni. "Čas novih maš je," ml je prišlo na misel, "Dollnškova mama pa mi je povedala zanimivo pesem o novomašnlku." Ta pesem je bila pred dvema letoma že objavljena v Družini, v Mengšanu pa naj ne Izide le kot etnološko sporočilo ob običaju primiclje, temveč tudi v pozdrav Dolinškovi mami, zvesti varuhinji ljudskega Izročila, z željo, da bi čimprej okrevala. Primlcija ali nova maša vseskozi velja za mogočen farni praznik, ki se ne ponavlja vsako leto In za vsakim voglom. Običaji primi-clj so različni po Sloveniji, nedvomno so najbogatejši ponekod po Štajerskem. Na Primorskem pa so nekoč ob vsaki novi maši delili ljudem pesmi, posvečene novomašnlku in njegovemu pomembnemu poslanstvu. Eno takih pesmi so včasih peli tudi v Tuhinjski dolini, odkoder jo je Dolinškova mama "prinesla" v Mengeš. Dolinškovo mamo, Alojzijo Dollnšek iz Mengša je prijetno poslušati, saj za njeno kleno pripovedjo stojijo trde preizkušnje in globoka življenjska modrost. Res da je minilo že skoraj šestdeset let, odkar se je omožila v Mengeš, a doma je Izpod svete Neže zvona, kakor pravi, da so včasih radi poudarjali. Ta zvon pa se oglaša Iz lin farne cerkve na Selah, kamor spadajo njene rodne Znojile v Tuhinjski dolini. Pri Kofčarju, kakor se po domače reče pri njih, je bilo enajst otrok; tudi sama jih je rodila deset. To so sami po sebi dovolj zgovorni podatki za truda polno življenje, tudi če ne bi bilo bolezni In drugih nadlog. A če so otroci zdravi, pridni In dobro vzgojeni, je zares veselje. Spominja se tudi Zalipnjekovih otrok iz Znojil, kako so bili lepo vzgojeni. Koliko molitev in starih pesmi se je naučila od njih! Njihova mati je bila izredna žena. Ni čudno, da imajo svojega duhovnika. Dolinškova mama pravi, da morajo biti tri matere iz roda v rod pobožne, da se pri hiši rodi duhovnik. Spomnila se je tudi pesmi o novomašniku, ki se jo je še kot otrok naučila od očetove ses-trlčne Marije Pestotnik, roj. Trebušak: Sreča je bva mati ta, kje rodiva mašnika. Sam Boh se ga je vesellv, k se je na svet rodiv. Vsa žvahta pa za njim stoji, vse ima sovzne oči od veselja prevelikega, k jem Boh to milost da. Vsak dan boš sveto mašo brav, boš Jezusa v roke jemav. Res srečno mora bit srce, ki to storiti sme. Vsak dan sedu boš v spodnic, roke boš držov gor na lic. Učiv, svariv jih boš lepo, da prišli bi v nebo. Bovnlkom hodov na pomoč, naj bo podneval pa ponoč. Deliv jim boš popotnico za srečno rajžico. To pesem so včasih peli ob nedeljskih popoldnevih. Dolinškova mama ne ve, od kod je prišla; stari ljudje so jo znali in tako je šla "po Ideh" naprej, se pravi, da se je širila po ustnem Izročilu. Gotovo jo je napisal kakšen priložnostni pesnik za novo mašo, saj je v zadnjih treh kiticah spesnjena v obliki nagovora za novomašnika. Pesem je bila ljudem všeč in je ponarodela. Jezik je slovesen, poln značilnosti ljudskega ustvarjanja; gorenjske narečne posebnosti, germanizml itd. Pesem je rimana, štirlvrstične kitice Imajo verze grajene po načelu silabičnosti, to pomeni, da Imajo določeno število zlogov. Ta stanovska ljudska pesem podaja vsa pomembna opravila duhovnikovega poklica, ki je bil vseskozi Imeniten. Zato se je tudi vsej "žvahtl" povečal ugled, če si je Bog med njimi izbral svojega izvoljenca. Pa ne samo sorodniki, vsa fara se pripravlja na tak izjemen dogodek, kot je nova maša. Dolinškova mama se spominja nove maše, ki je bila leta 1927. v njeni rojstni župniji. Vsaj dva meseca so se pripravljali nanjo; fantje so postavili mlaje, dekleta pa so pletla vence, da je bilo ja bolj slovesno "okrancljano". Prišlo je ogromno ljudi od blizu in daleč. Včasih so rekli, da za novo mašo "žihr strgaš nove pohp-vate", pa jih ni prav nič škoda. Pa včasih so se čevlji težko zaslužili, marsikdo je Imel ene skoraj celo življenje. S to primero so podkrepili dragocenost novomašnikovega "žegna" in pomembnost njegovega stanu. Duhovniški poklic ni le poklic življenja in smrti, kakor pravijo za zdravniškega, ampak je poslanstvo za večno življenje. Marija Cvetek Končno bodo ulice v Mengšu označene! Že dalj časa je naša želja, še bolj pa potreba, da bi imeli v Mengšu označene ulice. To se bo kmalu zgodilo. Izdelanih je 92 uličnih tabel, ki bodo nameščene na drogovih in postavljene tako, da bodo ulico označevale na vseh dostopih. Z nameščanjem bomo predvidoma pričeli proti koncu avgusta do sredine septembra, ob tem pa računamo tudi na vašo pomoč, da nas pri tem ne boste ovirali. Ulične table bomo postavljali tako, da bo storjeno čim manj škode, da vam ne bo v napoto, obenem pa bodo dobro vidne. Prosimo vas za veliko mero razumevanja, saj jo bomo postavili le z vašim soglasjem, v nasprotnem primeru ulica ne bo mogla biti označena. Krajevna skupnost Mengeš ŽUPNIJSKA KARITAS MENGEŠ Trdinov trg 8 M: 061738 821 pisarna In skladišče odprta ob petkih od 16. do 18. ure Žiro račun: 50120-620-149-1301110-134/98 Utrinki z ogleda kiparske razstave V tihih pogledih barve temnijo srce je skrčen, jesenski list, oko in misel, pričakovanje se oži in oži prostor napolni vonj tlečih sveč. pljenja in žalosti. Kot nekakšna mala protiutež pa je izraz vesele vdove, mlade rdečelične dekline, ki gleda skozi okenski okvir z napisom "UNPRO-FOR" in perforlranim trakom z rdečimi križci čez luknjice. Tako ali drugače, na več načinov bi lahko označili kiparsko razstavo akademskega kiparja Toneta Demšarja, ki je v času od 29.07. do 14.08.1994 razstavljal enega od svojih ciklusov z imenom "VDOVE" v galeriji MEŽARIJA v Mengšu. Razstavo si je poleg uglednih gostov ogledal tudi ljubljanski metropollt dr. Alojzij Šuštar, ki je Izrekel čestitke kiparju z besedami "veselo naprej" in "zelo Impresivno". Drago Plevel Kajti, ogenj sveče je v mnogih srcih vojnih vdov in sirot ugasnil, ko skozi stare okenske okvirje nemo prosijo za povrnitev svojih dragih. Pogled se takoj ustavi na mogočnem hrbtu, sestavljenem iz mozaika obrazov množice, ki je drvela na manifestacije In bila izigrana, kar predstavljajo tudi mogočne roke namensko poudarjenega vodje oziroma pesti in ploska majhna puhla glava. Podobe vdov, Izdelane Iz gline, so v začetku še v okenskih okvirjih, plitki reliefi, Izdelani tudi kot lepljenke bodisi iz časopisa, tkanine, žaklovlne, kar še poudari usodo In izraz trpljenja. Proti koncu pa seveda kipi že presegajo okenski okvir in nemo prosijo, da se zaustavijo te nore morije, saj je bilo že preveč tr- Šopek v zahvalo. GAJA d. o. o. Slovenska 28 MENGEŠ TRGOVINA Z DARILI IN PROIZVODI ZA VSAKDANJO RABO VAM NUDI: kristal keramiko porcelan poslikano sleklo (domača obrt) navadno sleklo nahrbtnike izdelke verske narave usnjene izdelke stenske ure prte vseh velikosti kozmetiko nogavice za otroke in odrasle igrače bižuterijo šolske potrebščine, nahrbtnike, zvezke, skratka vse za šolo, razen knjig RAČUNALNIŠKE STORITVE Progmmf; glavna knjiga s saldakonti materialno knjigovodstvo izračun osebnih dohodkov knjiga prihodkov in odhodkov za podjetnike kadrovska evidenca fakturna knjiga z obračunom davka likvidacija računov z izpisom virmanov zamudne obresti izdelava predračunov in ponudb preko cenika programiranje po naročilu za potrebe naročnika iz področja knjigovodstva in tehnike (po dogovoru tudi drugih področij) Druge usluge na računalnikih: instalacija programov in softversko vzdrževanje na računalnikih sx>elovanje pri nabavi in uporabi računalnikov in račutmlniške opreme inšlrukcije za programe: Wordstar, windows, MS word, acad, qualro in druge RAČUNOVODSKE STORITVE računovodske in knjigovodske storitve za podjetnike in podjetja v skladu z računovodskimi standardi (tajnost podatkov zajamčena) svetovanje s področja računovodstva uvajanje novih podjetij v poslovanje s področja raču novodst va OBRATOVALNI ČAS Trgovina. : do 31.08.94 delavnik od 15. do 20. ure sobota od 8. do 12. ure od 01.09.94 delovnih od 14. do 19- ure sobota od 8. do 12. ure l'(sama (uradne ure); ponedeljek, sreda, petek od 8. do 12. ure torek, četrtek od 16. do 19. ure VABLJENI! ... SE VAM PREDSTAVI MERCATOR TRGOAVTO KOPER in BURNIK d.o.o. VMengšu na Prešernovi 3 (smer Brnik) smo bili priča otvoritvi nove trgovine, ki sta jo skupaj odprla Mercator Trgoavto Koper in Burnik d.o.o., domače podjetje za trgovino, Inženiring in storitve. 29. julija 1994 so postavili na ogled široko izbiro programov avtoakustike (Clarion, Pioneer), koles (Atala, Rog), motornih koles (Piaggio, Tomos), elektro materiala, vseh vrst električnih orodij (Felisatti), avtomobilskih gum (Sava, Pirelli), rezervnih delov za tovorna vozila IVECO, ZASTAVA, TAM in MAN, rezervnih delov za osebna vozila FIAT, GOLF, ŠKODA, LADA in ZASTAVA, splošnega materiala za vozila, avtokozmetike, drobne mehanizacije, blaga za gospodarstvo in industrijo, G. Bojan Burnik je zatrdil, da po naročilu nabavijo tudi drugo blago, ki ga ni na zalogi, čeprav so že razstavni artikli zelo številčni. Od ponedeljka do petka lahko pri njih izbirate blago od 08. do 19. ure, v soboto pa od 08. do 12. ure. Oče In sin vam bosta z veseljem odgovorila na zastavljena vprašanja tudi po telefonu 737-785, še raje pa seveda osebno pokazala, kar boste želeli, pa tudi svetovala, če bo potrebno. SIcer pa, kaj bi vam razlagala: pridite In si oglejte. Kakovostno blago je dosegljivo po konkurenčnih cenah, prodajni pogoji pa so enaki kot v prodajalnah Mercator Trgoavto Koper. Kot ugodnost nudijo prodajo na 4 čeke brez obresti, na 6 čekov z minimalnimi obrestmi, blago pa lahko kupite na kredit brez pologa z dobo vračanja enega do štirih let. Tatjana Sivec Strmšek .'. -i. _ »VTOfEU - TEHNIČN" U MATERIAL ni Prodajalna Burnik Kava bar Piccolo Kava bar PICCOLO na Slovenski 60 (nasproti spodnje Kovinotehne, kot radi rečemo po domače) v Mengšu je presenetil, hkrati pa ustregel svojim potencialnim gostom z otvoritvijo novega lokala. Če ste žejni v času med sedmo zjutraj in deseto zvečer, vam bodo z veseljem loto: M. Ogrinc ponudili tople In hladne napitke, otrokom in drugim sladkosnedežem pa ustregli s sladoledi Šanson ter sadnimi kupami različnih sestavin. Pri vsem skupaj pa so največja atrakcija nizke cene, kar goste v pestri mengeški gostinski ponudbi še toliko bolj pritegne prav v Piccolo. loto: V. Repanšek Zakaj je lokalu ime PICCOLO? Ker si ob poslušanju prijetne glasbe, lahko tudi po lastni izbiri (kasete ali kompaktne plošče lahko prinesete celo s seboj), v velikem vrtu pod orehovo senco natočite šampanjec iz posebne embalaže - 2 decilitrske stekleničke so ravno prav velike za popestritev večera. Malo je dobro, veliko pa je lahko že preveč, se je oglasil eden izmed gostov, ki se na dobro pijačo spozna bolj kot na jedačo. Sicer pa lastnik lokala, g. Uroš Fleisc-hmann, zatrjuje, da ne delajo selekcije pri izbiri gostov. Vstop imajo vsi, stari do 99 let (verjetno se je prej pozanimal, da v Mengšu ni starejših, da bi se komu že vnaprej zameril). Pa še telefonska številka (738-792) za žene, če se vam bodo možje izgubili! Brez dvoma bodo popoldne ali večer preživljali v družbi svojih prijateljev prav v KAVA BAR PICCOLO. In še nagradno vprašanje: KOLIKO STANE HIŠNA SPECIALITETA? Pravilne odgovore pošljite na uredništvo Mengšana do 12. septembra. Izžrebali bomo 5 nagrajencev, ki bodo dobili hišno speclaliteto. Pa srečno in hitro svinčnik v roko! Tatjana Sivec Strmšek _ _ GASILCI Gasilsko tekmovanje za pokal Loke I a dan slovenske državnosti v mesecu juni-Iju je gasilsko društvo Loka pripravilo 7. gasilsko tekmovanje za Pokal Loke. Tekmovanja se je udeležilo 8 ženskih In 27 moških ekip iz različnih krajev Slovenije, katerega pokrovitelja sta bila KS Mengeš In OGZ Domžale. Zelo lep uspeh so dosegle domače ekipe, saj so dekleta osvojila drugo in tretje, fantje pa tretje mesto, kar je do sedaj največji uspeh. Vsem desetinam se zahvaljujemo za udeležbo In jim čestitamo za trud in požrtvovalnost, saj je bila vročina tokrat njihov največji tekmec. Pohvale in zahvale gredo tudi sodnikom iz OGZ Domžale za pošteno ocenjevanje ter našemu gostu g. Vinku Sentočnlku, predstavniku GZ Slovenije In mednarodnemu sodniku, saj je s svojo navzočnostjo povzdignil raven tekmovanja in ga s tem še bolj približal slovenski javnosti. Prve tri uvrščene ekipe v ženski In moški konkurenci so osvojile lepe pokale, prvi dve pa tudi prehodne pokale. Razvrstitev prvih pet v ženski In moški konkurenci: Ženske: vaja z MB štafeta točke 1. GD Hajdoše 49,80 72,00 898,20 2. G D Loka 1 49,40 76,50 894,10 3. G D Loka 2 59,10 76,50 884,40 4. GD Topole 66,00 81'50 872,50 5. GD Polje 64,80 83,00 872,20 Moški: 1.GD Dob 2 36,10 62,00 921,90 2.GDDob1 37,30 62'00 920,70 3. GD Loka 43,30 65,00 911,70 4. GD Braslovče 43,70 65,70 910,60 5. GD Trzin 49,20 66,00 904,80 JožeBrojan Vaja SCT 94 Vsoboto 16. 07. 1994 ob 18.00 je bila za požarno obrambni sektor Mengeš organizirana velika gasilsko-reševalna vaja, v kateri so sodelovali gasilci Iz Topol, Mengša, Centra požarne varnosti Domžale, IGD Lek Mengeš, Loke, Trzina, pa tudi iz sosednjih •m ■ &m ■■■mmm Priprava na vajo. foto: F. Dimec občin, In sicer gasilci Iz Most In Šinkovega Turna. Vaja je bila pripravljena v sklopu strokovnega Izobraževanja gasilskih enot, objekt za vajo pa nam je odobrilo vodstvo SCT, obrat Topole', ki je pri pripravi vaje tudi sodelovalo. Namišljeni požar je nastal v objektu za tehnične preglede vozil, ko je v delavnici zaradi neprevidnosti pri popravilu podvozja tovornjaka prišlo do požara večjega obsega, saj so bila v prostoru prisotna goriva in maziva. Taktični načrt gašenja je predvidel obrambo sosednjih objektov in cistern za plin pred ognjem, glavni napad na objekt pa je bilo potrebno Izvršiti s peno, kar sta uspešno opravili enoti Iz Centra požarne varnosti in IGD Lek Mengeš. Po končani vaji je vse sodelujoče pozdravil poveljnik Občinske gasilske zveze Domžale gospod Janez BRECELJNIK, ki je pohvalil nastop gasilskih enot In njihovo discipliniranost, opozoril pa na nekaj napak, ki jih bodo gasilci upoštevali pri nadaljnjem delu. Štab za izvedbo vaje se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem sodelujočim gasilcem za resen pristop in dobro izvedbo vaje, posebna zahvala pa gre vodstvu SCT, ki je omogočilo Izvedbo vaje na svojem objektu. Poveljnik požarno obrambnega sektorja Mengeš: Janez KONCILIJA Velika gasilsko-reševalna vaja. loto: F. Zabret GASILCI —— Poročilo požarno-obrambnega sektorja Mengeš Vjavnosti se v zadnjem Času pojavljajo različni komentarji o delu gasilcev, v njih pa je zaslediti amatersko ocenjevanje njihovega dela, ki je marsikdaj že kar podcenjujoče. Pri tem izstopajo zlasti "strokovnjaki", ki gasilcev v akciji pravzaprav sploh ne vidijo, pa vendarle imajo veliko povedati na račun dogajanj na požariščih. Da bi bilo takih primerov čim manj, bomo gasilci skušali tudi v Mengšanu obveščati občane o našem delu, ker se namreč v dnevnem tisku o posameznih Intervencijah ne poroča objektivno. Obvestila bodo podana kratko z navedbo najnujnejših informacij, za tiste, ki želijo podrobnejše podatke o posameznih akcijah, pa se lahko obrnejo na poveljstva gasilskih društev, na katerih je akcija potekala. Poročila o delu bodo podana za Požarno-obrambni sektor Mengeš, ki obsega področja gasilskih društev Mengeš, Trzin, Loka in Topole. Ker je bilo v zadnjem času povečano število intervencij, bo prvo poročilo obsegalo dogodke od meseca junija do avgusta. 27. junij ob 16.10 je v Loki zaradi neprevidnega dela s kotno brusilko ogenj zajel seno v kozolcu. Po hitri intervenciji gasilcev iz Mengša in Loke je bil požar uspešno pogašen, v pomoč pa so prišli še gasilci iz CPV Domžale in Topol. 13. julij ob 15.30 je zaradi varjenja s plinskim varilnikom prišlo do požara na strehi novega stanovanjskega objekta v Trzinu. Požar so gasili gasilci iz CPV Domžale In Mengša, v pripravljenosti so bili še gasilci Iz Loke in Topol. Trzinski gasilci pa so po zadušitvi požara poskrbeli za gasilsko stražo in čiščenje pogorišča. 23. julij ob 04.30 je po vsej verjetnosti zaradi požiga nastal večji požar na deponiji rabljenih gum podjetja Migran v Mengšu. Ogenj je ogrožal delavnico, vendar so ga mengeški gasilci s hitro akcijo uspeli lokalizirati, pri dokončnem gašenju pa so sodelovali še gasilci Iz CPV Domžale, Gasilske brigade Ljubljana ter člani prostovoljnih gasilskih društev Domžale, Rova, Homec in Topole. 02. avgust ob 21.30 url so mengeški gasilci pogasili požar, ki je nastal Iz neznanega vzroka v odpadni jami podjetja Semesadike. Ogenj je ogrožal mlade nasade v okolici, vendar je bilo z uspešno akcijo to preprečeno. 04. avgust ob 23.12 uri je na Zavrtih v Mengšu za tovarno Trak zagorelo na motorju osebnega avtomobila Opel kadett. Mengeški gasilci so požar hitro pogasili in s tem preprečili razširitev požara na skladiščni objekt tovarne Trak. V pomoč so prišli tudi gasilci iz CPV Domžale. 08. avgust ob 00.05 url je nastal večji požar na gospodarskem poslopju na Mengeški cesti v Trzinu. Na kraj so prispeli gasilci iz CPV, Mengša, Trzina, Loke In Topol, katerim so se pridružili še ostali gasilci Iz požarno obrambnih sektorjev Domžale, Vira in Radomelj. Z uspešno akcijo jim je uspelo iz hleva rešiti 46 glav govedi, rešena je bila tudi strojna oprema, v tem času pa je bil pogašen tudi ogenj. Po zadušitvi požara so glavno breme pri čiščenju pogorišča prevzeli trzinski gasilci in sosedje, saj so nekateri vztrajali pri delu neprekinjeno 21 ur. Domačinom so pomagali tudi gasilci iz Mengša In Loke. 13. avgust ob 19.10 uri je na Trdinovi 9a ob nalivu voda ogrožala stanovanja. Na kraj so prispeli gasilci iz CPV Domžale in Mengša, vendar pomoč ni bila več potrebna, ker je stanovalcem uspelo očistiti jašek za odtok vode. To je del dejavnosti iz dela gasilcev požarno-obrambnega sektorja Mengeš. Članek je napisan z namenom, da se občani seznanite z delom prostovoljnih gasilcev, obenem pa priporočam, da si preberete tudi članek v Nedeljskem dnevniku z dne 14.08.1994 pod naslovom "Goreti sme samo ob sobotah In nedeljah", avtorjev Ladislava Lesarja in Toneta Janežiča, saj prispevek zelo točno ponazarja stanje v gasilski organizaciji, ki nikakor nI obetavno. Vedno bolj smo namreč odvisni od podpore krajanov, zato tale poziv velja vsem tistim, ki našega dela ne poznajo in ga podcenjujejo; če nam ne morete pomagati, nam vsaj ne škodujte. Poveljnik požarno obrambnega sektorja Mengeš Janez Koncilija MI AMIGO Podjetje za kultura, izobraževanje in rekreacijo 61234 mengeš slovenska 28 V šolskem letu 1994/95 želimo popestriti ponudbo plesa v Mengšu, zato razpisujemo plesne tečaje za otroke (od 4. leta starosti naprej) in odrasle osmošolci, srednješolci, zaključene skupine različne vrste plesa (jazz balet, standardni, latinsko-ameriški, skupinski, ...) informacije in prijave po telefonu 737-317 delovni čas: 08. - 16. ure NOVOST: pripravljamo plesne večere ob petkih in sobotah 2., 9., 10., 16., 17., 23., in 24. septembra se nam pridružite in videli boste, kako lepo je zaplesati, zraven pa poklepetati o tem in onem vrata plesne dvorane bomo odprli v petek, 02. septembra 1994, ob 20. uri, zaključili pa ob polnoči, če ne boste vi želeli drugače dobimo se v pododrju Kulturnega doma v Mengšu Vabljeni! ■ ■ ■ . ■ ■ ■ .■' : GASILCI Ognjena noč v Radomljah Pod tem naslovom je bil v Dnevniku v ponedeljek, 25. 07.1994, objavljen Članek o Intervenciji na požaru delavnice podjetja Mlgrem v Mengšu, ki pa je do mengeških in okoliških gasilcev zapisan neobjektivno. Neimenovan pisec Članka navaja, da so požar pogasili gasilci Iz Centra požarne varnosti Domžale (v nadaljnem besedilu CPV), pridružili pa so se jim še ljubljanski gasilski tovariši, nekje na koncu omenja še mengeške gasilce kot organizatorje gasilske straže. Ii kol i do sedaj se gasilci nismo spuščali v Časopisne razprave kdo in kaj je gasil, saj smo svoje delo dokazovali na terenu in ob uspešnih intervencijah zadovoljni ugotovili, da smo gasilci zvesti svojemu humanitarnemu poslanstvu in nikomur ni žal ne truda in ne Časa za prostovoljno opravljeno delo. Vendar smo mnenja, da moramo obCane o našem delu korektno obveščati, zato je potrebno članek o "ognjeni noči" pogledati s širšega zornega kota in med drugim spoznati način obveščanja in alarmiranja v občini Domžale. CPV Domžale deluje kot stalna dežurna služba na telefonu 93 in zagotavlja hitro ukrepanje njihove enote za območje celotne občine. Za morebitno pomoč pri požarih ima CPV možnost daljinskega vklopa siren po posameznih društvih, Gasilsko društvo Mengeš pa se je kot prvo društvo v občini opremilo s pozivniki za tihi alarm, ki ga sproži dežurni operater v CPV, tako da so tudi njegovi člani na dosegu 24 ur dnevno. S tem je omogočen hitrejši odhod na Intervencijo, kar se je pokazalo na požarih v mesecu juniju in juliju v Loki in Trzinu. Pogoj za hiter odhod na pomoč pa je seveda pravočasno obvestilo s CPV. Vnoči s petka na soboto 23.07.1994 so bili v sorazmerno kratkem času štirje požari, in sicer trije na področju GD Radomlje, zadnji, četrti pa v Mengšu. CPV je zaradi obsežnosti akcije zaprosil za pomoč prostovoljne gasilce Iz okoliških društev, zlasti je bilo to Izrazito na požaru v Mengšu, ko je "ob požaru deponije gum neposredno ob delavnici obstajala nevarnost, da ogenj ogrozi celoten objekt. Na kraj so v najkrajšem možnem času prihiteli gasilci iz Mengša, ki so uspešno blokirali prehod ognja na že goreči strehi, gašenju požara pa so se pridružili še gasilci iz CPV Domžale, Radomelj, Rov, Domžal, Homca, Topol in Gasilske brigade Ljubljana. Čeprav požar po njegovi omejitvi ni več predstavljal večje nevarnosti za okolico, je bilo v gašenje potrebno vložiti kar nekaj naporov, saj se je razvijala velika vročina, tako da so se stalili električni vodniki visokonapetostnega daljnovoda in je bila potrebna posebna pazljivost za življenje gasilcev. Za požrtvovalno gašenje je zato potrebno izreči priznanje vsem sodelujočim, zlasti gasilcem Iz Ljubljane, ki so na kraj pripeljali zadostno količino pene, da se je požar v sorazmerno kratkem času tudi pogasil. Stab operatlve požarno-obrambnega sektorja Mengeš je po požaru Izdelal podrobno analizo In oceno nastopov posameznih enot. Ugotovili smo nekaj svojih pomanjkljivosti, ki jih bomo v bodoče skupali odpraviti, ugotovili pa smo tudi dosti dobrih stvari za naše lažje In uspešnejše nadaljnje delo. Ta članek nI namenjen kot graja, temveč ravno nasprotno. Namen članka je občanom pojasniti delo njihovih gasilcev, saj se občasno pojavljajo kritike na naš račun, da se ne udeležujemo gašenja požarov, da namesto nas gasijo poklicni gasilci in podobno. V izogib takim neupravičenim kritikam še enkrat poudarjamo, da smo vedno pripravljeni pomagati bližnjemu v nesreči, pa naj gre za požar, poplavo, čiščenje jaškov kanalizacije ali samo odpiranje vrat. Vedno smo na razpolago, le če smo o klicu na pomoč pravočasno obveščeni. Naj izkoristimo priložnost, da se zahvalimo CPV Domžale za dosedanje dobro sodelovanje, med drugim tudi za njihovo korektno poročanje v gasilski rubriki časopisa Slamnik. Upamo, da bo ta članek pripomogel k še tesnejšemu sodelovanju med prostovoljnimi društvi In CPV, saj smo prav pri zadnjih požarih ugotovili, da je takšno sodelovanje nujno potrebno. ŠTAB OPERATIVEPOŽARNO OBRAMBNEGA SEKTORJA MENGEŠ Požarišče po uspešni akciii foto: V. Svetlin ¡S Tndinov trg 2, McngcS odprto od 8. do 12. ure Id.: 738-630 od 15. do 19. ure (ob nedeljah In pmailklh 541.560) sobota od 8. do J7. ure FOLKLORA Beltinci 94 Zadnji julijski dan, zgodnja jutranja ura, mengeška avtobusna postaja. Košare z nošami že čakajo, kontrabas prlslonjen počiva, naše misli so nekje med počitniškimi potepanji in pričakovanjem, kaj nam prinese nov dan. Folklorni festival v Beltincih je srečanje najuspešnejših folklornih skupin vseh slovenskih pokrajin. Mengeška folklora si je udeležbo zagotovila z odmevnim nastopom na srečanju gorenjskih folklornih skupin v Škofji Loki. Takrat še pod strokovnim vodstvom gospe Štefke Mlakar, kateri se na tem mestu posebej zahvaljujemo, saj nas je nedvomno Kaj je lepšega od plesa? pripeljala v sam vrh slovenske folklore. Vskorajda tropski vročini je že odrska vaja pomenila potočke znoja, oblake prahu, da o žebljlh, ki so jih po našem nastopu na odru morali ponovno zabijati, niti ne govorim. Vzdušje in temperatura pa se je proti tretji uri popoldne, ko je bil napovedan uraden začetek festivala, samo še stopnjevala. V družbi AFS France Marolt, FS Zgornji Senik (Porabje), FS s Štajerske, FS s Črnomlja In domače skupine FS Beltinci smo se Mengšanl (plus ex-Beltlnčan, zdaj že naš Miro) predstavili s poljanskimi plesi, ki so s svojo rltmičnostjo in zanimivo nošo učinkovali drugače in sveže. V zaključnem delu smo zaplesali že kar tradicionalne mengeške plese, h katerim ni bilo kaj FOLKLORNA SKUPINA SVOBODA MENGEŠ VPISUJE NOVE PLESALCE, PLESALKE IN GLASBENIKE. Vsi, ki vas karkoli zanima o naši skupini, lahko dobite informacije po telefonu 712-134 vsak dan od 18. do 20. ure. Prva odprta vaja za vse, ki bi si radi ogledali potek vaj, bo v četrtek, 8. septembra 1994, ob 20. uri v Kulturnem domu Mengeš. VABLJENI dodati (citiram strokovnjaka). Samo še bolj bučen aplavz - moj komentar. Sledil je še neuradni del, ki ga imamo folkloristl najraje. Robi, Pavle in že čisto naša mala-velika atrakcija Klemen so začeli svoj "drugi šiht". Klemen na mizi, med kozarci In bokali, komaj glavo večji od ostale mengeške (kasneje tudi vseslovenske) bande, je raztegnil svojo fraj-tonarlco In ogrel vse, kar je tistega soparnega poznopopoldanskega dne sedelo ob kozarčku zasluženega. Vzdušja se ne da naročiti, treba si ga je narediti in tu so se naši fantje že velikokrat izkazali. I a koncu samo še: HVALA Beltinci, hvala I gostoljubni Prekmurci! Podarili ste nam prijeten dan. Podarili ste nam košček svojega kulturnega Izročila. Otožna melodija cimbal ob slovesu zagotovo obljublja ponovno snidenje.. Marjeta Podpeskar Mengšanl na beltinškem odru. m SPORT ALPINIZEM PLANINCI Alpinistični vzponi Vmesecu juniju je bilo preplezanih že kar nekaj vzponov v hribih, pa tudi vreme je bilo lepo. Plezalo se je predvsem v Kamniških Alpah. Zahodna stena Vežice je bila preplezana trikrat. Marjan Kovač je z Monlko Kambič prosto preplezal Zajedo usmiljenja, ki je ocenjena z (VII-/VI+). Smer Kramar-Močnlk (VII-/VI) sta plezala Janez Kešnar-prosto in Tone Rakar. Miran Martlnjak In Andrej Nastran pa sta preplezala smer Geršak-Grčar. Južna stena Kogla je bila obiskana dvakrat. Rumeno zajedo (V+, Ao) so preplezali štirje plezalci: Andrej Nastran, Monika Kambič, Robert Flerin in Dare Božič spodaj plezal prosto (VIII-, Ao). Smer Šolar-Zajc (VI-, Ao) sta preplezala Dare Božič In Bernarda Cander (AO Kamnik). V Planjavi sta Jugovo peč (V) preplezala Janez Kešnar in Ana Benda. Miran Martinjak pa je sam v enem dnevu preplezal osem plezalnih smeri, med njimi tudi težje Miškino smer (V+/III-IV), Belačev steber (IV+) in Gregorinov steber (V-/IV+). Vplezališčlh so plezali le v Ospu in Preddvoru. V Ospu je Monika Kambič preplezala štiri smeri: Chat Noire (VII-), Plcoll peste (VII-), Pretty Baby (VII-) In Le pleaslr de la solr (VII-). V Preddvorju so preplezali dva vzpona: Ta belo (VII-) sta preplezala Dare Božič in Andrej Nastran, Binetovo (VIt-) pa Monika Kambič In Dare Božič. Vjuliju pa so plezali predvsem v Julijcih, kjer so bili preplezani tudi nekateri težji plezalni vzponi. Najtežji plezalni vzpon je bil opravljen v steni Šjt. Marjan Kovač je s so-plezalcem Pavletom Kozjekom (AO Matica) preplezal smer Blagoslov (VII). V severni steni Triglava sta v slabih razmerah Miran Martlnjak In Tone Rakar preplezala Helbo s Čopovim stebrom (VI+, Ao). Pruslk-Szaley z Razom mojstranšklh veveric (VI, Ao) sta plezala Miran Martlnjak In Monika Kambič. V zahodni steni Triglava pa sta Zahodno zajedo (VI-) plezala Dare Božič in Monika Kambič. Tržaško smer (V+) pa sta plezala Dare Božič In Robi Poličnik (AO Kamnik). Nad Šitam glave sta Janez Kešnar In Ana Benda preplezala Smer po zajedi z izstopom po Trmastih kaminih (V+/III). V Šltah pa so Zajedo (VI) plezali: Miran Martinjak, Andrej Nastran, Tone Rakar In Monika Kambič z Dušanom Cerarjem (AO Domžale). V Jalovcu pa sta Hornovo smer (IV) plezala Janez Kešnar In Ana Benda. Ostali vzponi pa so bili opravljeni v Kamniških Alpah. V Vršičih sta Kamniško smer (VI, Ao) preplezala Miran Martinjak in Andrej Nastran. Majsko smer (V, IV) v Planjavi sta plezala Monika Kambič in Andrej Nastran. Centralno smer (VI+) v isti steni so plezali Dare Božič In Mojca Čibej (AO Kamnik) ter Andrej Nastran z Danijelom Čemasom (AO Domžale). V Štajerski Rlnki sta Direktno smer (VI) plezala Miran Martinjak In Andrej Nastran. Klavdija Kren pa je z Radom Nadvešnikom (AO Kamnik) v Vežici preplezala smer Geršak-Grčar (V/VI). V plezallščih pa sta bila opravljena le dva vzpona. V Kotečniku sta Bell svod (VII-) plezala Robert Flerin in Dare Božič, Božič pa je preplezal še Frančkovo skupnjavo (VII-). Dare Božič SHARP VIDEO MENGEŠ Hribarjeva 38 ■ "® 73 84 09 Planinski tabor v Trenti Od 23. 07. do 31. 07. je Mladinski odsek Planinskega društva Janez Trdina Mengeš organiziral planinski tabor v Trenti. Udeležili pa so se ga tudi nekateri člani alpinističnega odseka, kjer so v bližnjih stenah opravili tudi nekaj plezalnih vzponov. V steni Planja sta smer Mensarda (VI+) preplezala Dare Božič in Robi Poličnik (AO Kamnik). V Jerebici sta Sivi Ideal (VI/V) preplezala Miran Martinjak In Ivan Arnšek. V Srebrenjaku so SZ steber (V) plezali Andrej Nastran, Monika Kambič In Ivan Arnšek, Rok Benda. Centralni steber (IV+) v Lepem Špičju so plezali Rok In Ana Benda, Andrej Nastran In Monika Kambič. V Zapotoškem vrhu sta smer Hitri gonzales (IV/V) plezala Janez Kešnar In Ana Benda. Vplezallščih so plezali naslednje smeri: Tajuto (VII) sta preplezala Dare Božič in Monika Kambič, Emorroldi (VII-) plezali Arnšek, Kešnar, Božič, Niki Part (VII+) pa Kešnar, Arnšek, Božič. Erik (VII-) in Union (VIt-) pa sta preplezala Božič in Kešnar. Dare Božič SPORT NOGOMET Novice iz NK Mengeš Članska ekipa našega nogometnega kluba je po uspešni zaključeni tekmovalni sezoni 1993/94, ko je v III. SNL zahod osvojila 1. mesto In se uvrstila v II. SNL, Imela kratek premor, saj so se priprave za novo tekmovalno sezono začele 4. 7.1994. Priprave so bile zelo intenzivne. Ekipa pa je odigrala tudi 10 prijateljskih tekem z naslednjimi doseženimi rezultati: MENGEŠ: MURA 1:0 MENGEŠ : ŽIVILA NAKLO 1:4 SITTERSDORF: MENGEŠ 2:2 RUDAR TRBOVLJE : MENGEŠ 3:2 RADOMLJE: MENGEŠ 2:2 DOMŽALE: MENGEŠ 1:1 LITIJA: MENGEŠ 0:1 MENGEŠ: ILIRIJA 4:2 Na turnirju v Podzemlju pri Metliki je naša ekipa dosegla 2. mesto po zmagi nad KARLOVCEM 6:5 (po 11-metrovkah - v rednem delu se je tekma končala z Izidom 1:1) in po porazu v finalu z domačim klubom KOLPA z 1:0. XXX Včlanski ekipi je prišlo do več kadrovskih sprememb. Namesto dosedanjega trenerja Borisa Grosa iz Kranja bo člansko ekipo v tej sezoni vodil trener Boris Pinčič Iz Kamnika. Vprestopnem roku so klub zapustili naslednji Igralci: Brane Lambršek, Robert Gajser, Andrej Flajnlk, Tomaž Doljak in Jože Hercigonja. V naš klub pa sta se vrnila naša mlada Igralca, ki sta 2 leti igrala v NK Slavlja, in sicer Sebastjan Juhant in Borut Pišek. V naše vrste pa smo pritegnili tudi dva kvalitetna vratarja, in sicer Igorja Trampuža In Boštjana Lužarja ter naslednje igralce: Miho Oražma, Uroša Kranjca in Boštjana Seretnika. V času med dvema tekmovalnima sezonama smo Izvršili dela, ki so bila potrebna za izpolnje- vanje pogojev za nastanovanje v II. SNL. S strokovnimi posegi podjetja Garden iz Mengša smo močno izboljšali tudi igralno ploskev tako, da je ta ena najboljših v II. SNL. Tako so podani vsi pogoji za igranje dobrega nogometa v Mengšu. Za gledalce pa smo uspeli postaviti tudi manjšo pokrito tribuno s približno 90 sedeži. XXX Vnedeljo 14.8.1994 je bila odigrana težko pričakovana prva tekma našega kluba v II. SNL. V Mengšu smo gostili ekipo NAFTE iz Lendave, ki je v lanskem tekmovanju v II. SNL zasedla 4. mesto. Vzdušje je bilo praznično, za kar je poskrbela mengeška godba in številni gledalci, ki jih je bilo okoli 600. Pred prlčetkom tekme so predstavniki MNZ Koper izročili kapetanu naše ekipe Urošu Pisku pokal za osvojeno 1. mesto v III. SNL-zahod. Tekma se je končala z neodločenim Izidom 1:1, kar smo vsi v klubu kakor tudi gledalci ocenili kot uspeh. Ekipa je po začetni tremi in prejetem razpored v naslednjih krogih naslednji: 21.8. Igramo z NK ZAGORJE v Hrastniku, nato 28.8. v Mengšu gostuje ekipa NK ERA ŠMARTNO iz Šmartnega ob Paki in 4. 9. 1994 NK BEL-TRANS izVeržeja, nato 11. 9.1994 sledi gostovanje v Radečah, 18.9.1994 pa bomo gostili ekipo NK PIRAN. Naslednje gostovanje bo 25. 9.1994 v Slovenskih Konjicah. XXX llajše ekipe pa so se tudi že pričele I pripravljati za novo tekmovalno sezono. Mladinci, kadeti In starejši dečki začnejo s tekmovanjem 21. 8.1994, mlajši dečki pa 28. 8. 1994. XXX Vpoletnem času je prišlo tudi do spremembe na mestu predsednika Izvršilnega odbora. To funkcijo smo zaupali Štefanu Kobalu, podjetniku iz Ljubljane, ki se je vneto lotil obsežnega organizacijskega In drugega dela v klubu. Član 10 NK MENGEŠ: Uroš Pišek, kapetan ekipe, je prejel pokal. golu v 5. minuti Igrala dobro. Izenačujoči zadetek je z mojstrskim strelom iz prostega strela iz razdalje 30 m dosegel igralec Marjan Hudin. XXX Vklubu si želimo, da bi tekme naše ekipe tako na domačem igrišču kakor na gostovanjih spremljalo čimveč gledalcev. Zato obveščamo simpatizerje našega kluba, da je loto: J. Kralj Jože Rozman prodajo PC računalnikov, tiskalnikov in ostalo opreme Slovenska 26 61834 Mengei. Slavonijo TolTFoi: +386 61 737-536 odprto; B.00 IB.00 16.00-19.00 MENGŠANI Vrni se, [ackie! Med pogovorom v družbi me je prijatelj vprašal, če bi imela kužija. Oči so se ml zalskrile od veselja, čeprav je obstajala prepreka: mamino dovoljenje. Po napornem In dolgotrajnem pregovarjanju sem pristala na vse postavljene pogoje, samo da bi lahko imela svojega psa. ...Kužki so prišli na svet in nisem se mogla zadržati, da jih ne bi šla obiskat. BiH so majčkeni, njihove očke so bile še zaprte, mama pa jih je skrbno čuvala. Vendar sem že takrat čutila, kateri kuža bo moj. Od tistega dne je imel moj kuža ime JACKIE, ki je imel svoj pomen in ga ni dobil kar tako. No, nekajkrat sem ga še prišla pogledat, kmalu pa je tudi napočil čas, da se je Jackie poslovil od svoje mame. V soboto, 18.06.1994, sem ga pripeljala v novi dom. Bil je ves preplašen, nebogljen, vendar tako zelo prisrčen, da je bil vsakemu zelo všeč. Začele so se neprespane noči, zgodnje jutranje ure, pomivanje po tleh,... Vendar vse se potrpi, če se le hoče. Ob njegovih žalostnih trenutkih, ko se je najbrž spomnil svoje mame, bratov in sester sem ga vzela v naročje in mu nudila svojo toplino In nežnost, saj sem si Jackieja močno želela. Hotela sem prijatelja, ki ga ne bom nikoli izgubila. Počasi se je začel navajati na okolje, hrano, ljudi in razne navade, razvade,... Jackie mi je bil v veliko veselje, odrinil je mojo osamljenost In vedela sem, da me čaka doma, ko pridem iz službe. Skratka, postal je del mene, del nas vseh. Mojega oz. našega Jackieja bi prepoznala kjerkoli in kadarkoli. Zato lepo prosim Vas, drage bralce, spoštovane občane, če ste kje videli Jackieja aH se je morda zatekel k Vam, ml sporočite po tel. 737-193 (doma), 159-04-11 (služba), Azra Palic. Vaš trud in dobrosrčnost bosta poplačana. Kdor ve, kako se človek počuti, ko nekoga izgubi, me bo razumel. Poskušala sem spraviti na papir tisto, kar čutim in kar pogrešam, vendar ne gre. Upam, da je bilo moje sporočilo dovolj jasno in ni napisano zaman. Osamljena sem. Jackie, pridi nazaj! Vrni se! Tvoja vrvica in slike so vedno prisotne v avtu in nI ga dneva, da te ne bi omenjali in mislili nate, na tvoje bele tačke, tvoj ljubki la-jež, spuščena ušeska, lepe rjave oči,... Azra Palic Jackie, pogrešamo te! Smo packi? Pasja vročina In gneča ob vodah, to je čas počitnic In dopustov. Vsakdo se želi ohladiti, spočiti, oddahniti, zato vsi Iščemo senco In prijetne kotičke za piknike, rekreacijo ali le za sprehod. Toda skoraj jih ne najdeš. Ko sem med dopustom iskala take kraje, sem zgroženo ugotovila, da smo ljudje postali pravi packi. Kamor prideš, kamor se ozreš, povsod odpadki In smeti rednih ali pa naključnih obiskovalcev. Marsikdo bo menil, da za smeti ni dovolj poskrbljeno, pa to nI izgovor, čeprav je tudi to res. Zakaj moramo nekaj, kar nam je odslužilo, odvreči v travo, med borovnice, pustiti v grmu aH pod klopco. Vsakdo to lahko odnese tako, kot je do tja prinesel. Ne Izgovarjajmo se, da nas ni nihče videl in tako je vse prav. Zato vsepovsod leže pločevinke, plastenke, vrečke. Kako žalostno je, vsaj za nekatere, hoditi po gozdu in iskati gobe, pa je vsepolno plastenk, se kopati ob vodi, pa z vej vise plastične vrečke in tetrapa-ki. Le rib vidiš vse manj. Toda to vemo vsi, le da nekateri tega ne počno, drugI pa redno. Odrasli bi morali biti mlajšim za vzgled, pa ni vedno tako. Sladoled je res dober In prija v teh dneh, toda ovitek in palčka sta za v smetnjak, ne za na pločnik. In to morata vedeti mama In otrok, kajti vtisi in izkušnje Iz najnežnejših let prevladujoče vplivajo na vsa nadaljnja življenjska obdobja. Človek je največji zastruplje-valec okolja, premalokrat pa se zaveda, da si uničuje lastna tla. Ml lahko spreminjamo zakonitosti, ki smo si jih sami Izmislili, ne moremo pa spreminjati zakonitosti narave. Slej ko prej nam bo vse naše grehe vrnila kot bumerang. Naivno je misliti, da je voda, ki je na pogled čista, vedno tudi užitna. Tako napako lahko naredi otrok, odrasli pa ne. Človek je s tehnologijo spreminjal In Izmislil moč nad naravo, ki pa je na žalost nima več v oblasti. Zato je skrajni čas, da vsi prispevamo, da se stanje ne bo še bistveno poslabšalo. Marta Sitar 32 MENGŠAN Društvo UP - napotki za tiste, ki iščejo... Nekaj napotkov za vse tiste, ki sumijo ali pa so se že prepričali, da član njihove družine uživa drogo in je že zasvojen: 1. Pridite in prisluhnite pripovedi tistih staršev, ki so že prehodili del najtežje začetne poti reševanja svojcev. 2. Tako boste hitreje dobili stvarne predstave o svoji družini in prizadetem posamezniku ter odkrili svoje napake v odnosu do njega. 3. Slišali boste tudi, kaj vam je storiti. 4. Uspešne rešitve nekaterih družin vas bodo opogumile. Odločitev, da nas obiščite, naj ne bo težka, saj je vse to, kar se dogaja, naše, človeško, vsakdanje In žal prepogosto, da bi se ga zaradi česarkoli morali sramovati. UP vas pričakuje in vam je pripravljeno pomagati. dr. Janez Klobučar Društvo UP - pot iz stiske In kako se iztrgati iz ukleščenja v droginlh Ikrempljlh? Zasvojenec mora biti postavljen pred zelo trdo življenjsko preskušnjo: biti ali ne biti. Pred njo so ga prisiljeni postaviti najpogosteje prav tisti, ki bi jih moral Imeti najraje In ki bi ga morali najbolj ljubiti. Ti pa ga komaj še 'sprejmejo za svojega, saj ne zmore ljubiti nikogar več razen droge in je svojim najdražjim povzročil že veliko hudega. To nedoumljivo in zelo težko sprejemljivo nasprotje izzove drastično razdvojenost v zasvojencu In njegovi družini. Lahko jo pomirijo le ljudje z velikimi življenjskimi izkušnjami, ki vodijo priprave na zdravljenje. Zdravljenje v terapevtski skupnosti je neizogibna nuja za vse narkomane, ki so zabredli v globjo odvisnost od droge. Le redkim posameznikom se je po krajšem uživanju droge mogoče otresti tega zla in predstavljajo bolj Izjemo kot pravilo. Vsakršno odlašanje narkomanov in svojcev z odločitvijo za zdravljenje se hudo maščuje, saj pospešuje pogrezanje v odvisnost in propadanje. Izkušnje po svetu potrjujejo, da se je iz krem-Ipljev odvisnosti mogoče rešiti le z dolgotrajnim in nadvse napornim telesnim in duhovnim učenjem In delom, ki zagotavljata vsestranski obstoj, potrjujeta smisel bivanja In omogočata kolikor toliko prilagojeno sožitje z naravo in ljudmi. Doseči skladje na vseh teh področjih je dolgotrajno, trudapolno delo, še posebej za mladostnika, ki je skoraj redno brez temeljnih življenjskih izkušenj in delovnih navad, brez samozaupanja, samopotrdltve in samospoštovanja, najpogosteje pa trdno prepričan, da "vse to zmore doseči sam, če le hoče". Za narkomana je dvig v trezno in zdravo življenje mogoč le z daljšim bivanjem, trdim delom In vsestranskim naporom v terapevtski skupnosti. Njeni učinki so toliko boljši, kolikor trša so pravila vedenja in kolikor bogatejši je program dela in učenja v njej, zlasti ker si mladostnik sam težko poišče motive za osebnostno prerajanje. Pristajanje na tako zahteven program je za razrvanega mladostnika težko sprejemljivo, vključevanje v terapevtsko skupnost pa boleče. Ker druge uspešne poti ne poznamo, je edino terapevtska skupnost - enakih med enakimi - zmožna motivirati narkomana, da se začne z vsemi silami upirati odvisnosti In pridobivati nova spoznanja in navade, potrebne za trezno In urejeno življenje. dr. Janez Klobučar Kaj naj bi vedel narkoman 1. Narkoman ne zmore ničesar rešiti sam, čeprav vztrajno zatrjuje, da to lahko stori. 2. Njegova volja in moč sta popolnoma odvisni od droge In njenega učinka. 3. Da bi se otresel pogubne zablode, češ da se bo rešil sam, mora zapastl v najhujšo stisko. Takrat pa Ima na Izbiro le dve poti: pot nadaljnjega hitrega propadanja ali pot k ozdravitvi. 4. Če se odloči za pot k ozdravitvi, so potrebna naslednja dejanja: - takojšnji Izstop Iz narkomanske druščine, - vključitev v proces razstrupljevanja in čim kratkotrajnejše uživanje nadomestnih učinkovin (metadon) ter postopno zniževanje njihovega odmerka (število tablet), - odločitev za nov bloritem, to pa pomeni urejen čas nočnega počitka in vstajanja, nava- janja na osnovno higieno, vpeljevanje celodnevne telesne dejavnosti, prilagojene delovnim, učnim in drugim obveznostim. 5. Kdaj se bo posameznik odločil za zdravljenje, je odvisno od teže in trajanja zasvojenosti, socialnih razmer, v katerih živi, njegove osebnostne danosti in pritiskov nanj. dr. Janez Klobučar Občni zbor krajevne organizacije RK Mengeš Bil je 07.06.1994 v prostorih KS Mengeš. Po Izvolitvi delovnega predsedstva so bila podana poročila o delu KORK Mengeš, o delu podmladka RK v OŠ Mengeš, blagajniško poročilo in poročilo nadzornega odbora. Vrazpravi je sodeloval predsednik IS KS Mengeš, g. Janez Per. Pohvalil je dosedanje delo KORK Mengeš z željo, da bi se še naprej ukvarjali s humanimi aktivnostmi. Izrazil je zadovoljstvo o povezavi dela s podmladkom RK OŠ. Obojim je zaželel mnogo uspeha pri delu v prihodnosti. Predsednik Območne organizacije RK Domžale, g. Franc Zabret, je pohvalil delo KORK Mengeš. Apeliral pa je, naj bi posvetili več skrbi sosedski pomoči. Opozoril je, da že nekaj let ni zbiralnih akcij rabljenih oblačil In obutve. Rabljena oblačila, obutev in posteljnino sprejemajo vsako sredo od 8. do 13. ure In od 14. do 17. ure. Možno pa je oddati vse druge delovne dni dopoldne razen v soboto na Območnem odboru RK Domžale, Ljubljanska 36. Članica Karitasa je poročala, da nekateri izkoriščajo pomoč obeh humanitarnih organizacij. Predsednica KORK, Mara Lužar, je izrazila željo po lastnem prostoru, kjer bi se lahko sestajali, mogoče tudi zbirali In Izdajali oblačila, vendar organizacija nima denarja za najemnino. Naš dohodek - članarino damo v humanitarne namene. Sprejeli smo Statut RK za KORK Mengeš. Izvedli smo volitve KORK Mengeš. Tudi v bodoče bomo Izvajali vsakoletne naloge organizacije In naloge, ki nam jih" bo zadala Območna organizacija RK Domžale. Darka Lužar MENGSAN 33 Ker mnogi sprašujeti i, kje bi lahko v Mengšu kupili knjige mengeškega rojaka pisatelja Ivana Sivca, se je podjetje Ml AMIGO odločilo, da va m bo v svojih pros- torih na Slovenski ce sti 28 (Ob Trdinovi kleti) dalo na voljo vse zadnje Sivčeve knji- ge. Knjiga je najlepše darilo, posebno ob praznovanju rojstnega dne. Poldrugi ducat prvih Sivčevih knjig je razprodanih in se ne da dobiti nobene več 1*13 VOl 10 D3 16 ŠG nekaj izvodov zadnjih k GUSARJI NA OB2 ORJU (mladinska morska povest) 1800 SIT DOBER DAN, PALCU [I (štirinajst pravljic o palčkih) JUTRO OB KRESU (viteška povest o Adamu Ravbarju) 2400 SIT GODEC PRED PEKI .OM (o muzikantu Francu Kranjcu) 2500 SIT PESEM JE SONCE (zgodba o Tonetu Kozlevčarju) 1800 SIT Odprto vsak dan od 8.C Odo 16.00 ure. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Ml AMIGO - vodoravno: frotir, opus, Ml AMIGO, drvar, jezikovna šola, srk, realizem, term, rtič, RZ, Adolf, os, Kne, nauk, kolos, PP, ura, kravata, kolovrat, Agra, Ares, Adelaide, opravilo, Resen, oro, nastanek, rriont, nos, tt, ego, Anina, mlezi-vo, til, tiger, oko, orgija, Poetovio, sla, Lisac, občan, SV, parnost, srab, Kairo, ton, SO, Tajo, Anton, IL, Lars, obiranje, Avstralci, FA, iztek, totemizem Gesla iz slike: Ml AMIGO, JEZIKOVNA ŠOLA, PLESNI TEČAJI, POLETNI TA- KULTURNO DRUŠTVO FRANC JELOVŠEK Čas dopustov je že mimo In tudi čas kislih kumaric. Že na dopustu ponavadi kujemo načrte, kaj bomo delali tako spočiti in polni energije. No, tako je tudi s kulturnim društvom Franca Jelovška - dramska skupina. Tu se že kar nekaj časa pripravljamo na prvo letošnjo uprizoritev. Ta se bo zgodila kar kmalu In to v začetku oktobra. Ta komedija, katero bomo uprizorili, bo marsikateremu občanu, če si bo ogledal predstavo, razvedrila obraz. Ta komedija je zelo posrečen komad, tako ne bo nikomur žal dve url prebiti v dvorani. Že sedaj Vas vabim, da si tokrat rezervirate prosti čas. Pridite, ne bo Vam žal. Smeh je zdravje, zdravje je pa človekovo bogastvo. Zato pridite, nasmejali se boste! Franc Šimenc KOMEDIJA KAM IZ ZADREGE Uprizori kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš Osebe: Dominik, 40 let, prebrisane glave - Drago Plevel Urša, njegova žena - Karla Kušar France, njun sin - Rok Burja Lipe, Dominikov sosed In prijatelj - Franc Šimenc Monlka, njegova žena - Katarina Mušič Tončka, njuna hči - Barbara Iskra Širne, plsmonoša - Gregor Hubat Fanl, natakarica pri potokarju - Meta Vrhovnik Petronila, njena mati - Marta Vahtar Krišpin, hlapec pri Korenovih (Lipe In Monika) - Andrej Potočnik Scena - Drago Plevel Razsvetljava in tonski posnetki - Matjaž Vieder Kostumi in režija - Franc Vieder PREDSTAVI BOSTA 14. in 15. oktobra 1994 ob 19. uri Vstopnice v prodaji uro pred predstavo! VABLJENI! Kulturni koledar 8. 9. 94 UMETNOST OTVORITEV RAZST/ MEŽNARIJA MENGE Društvo rejcev malih živali Kamnik VABILO DRMŽ Kamnik prireja v okviru praznika "Narodnih noš" meddruštveno ocenjevalno razstavo malih živali - kuncev, golobov, perutnine, ptic, mačk,... Razstava bo na dvorišču OŠ 27. julij v Kamniku. Odprta bo: v petek 9.9. od 14. do 19. ure v soboto 10.9. od 08. do 19. ure v nedeljo 11.9. od 08. do 18. ure Vljudno vabljeni! w NAGRADE Srečni dobitnik prve nagrade. tovarna filca Nagrajeni Tovarna FILC Mengeš je i nagradno križanko izbrala zahtevno geslo: ZNANJE IN KAKOVOST, TO JE NAŠA POT V PRIHODNOST. To geslo tudi zahteva veliko: sposobnost od svojih delavcev Fllčevi to že obvladajo, prevelikih težav pa ni povzročalo mli našim zvestim reševalcem. Ali je daljši rok vzrok za to, da je prispelo veliko Število rešitev ali kaj drugega, pa ne vem povedati. 6., 5. in 4. nagrada so steklenice najboljšega vina s posebno polnitvijo za FILC Te prejmejo: ga Terezija Obreza, Novakova 15, 61234 Mengeš; ga. Zofija Bergant. Na Gmajni 9, teka. Mengeš: ga. Sonja Lož, Na Gmajni 7, Loka, Mengeš. 2. m 3. nagrada sta vredni vsaka po 5.000 SIT. Prejmeta jo: g. Silvo Kragelj. Cankarjeva 6, Mengeš in ga. Štefanija Smolnikar, Vir, Maistrova 16, Domžale.: Prvo nagrado v vrednosti 10.000 SIT pa prejme g. Domen Repnik, Cankarjeva 8a, Mengeš. |MI AMIGO tudi pri križankah in njihovih nagradah skrbi za izobraževanje. Rešitev križanke Ml AMIGO, PLESNI TEČAJI, JEZIKOVNA ŠOLA, POLETNI TABORI 3 nagrada - 20 ur bo pod vodstvom plesnega učitelja v skupini zaplesal g. Janez Podboršek. Murnova 12, Mengeš; 30 ur se bo angleščino ali nemščino učila ga. Jolanda Pavlovič, Jakopičeva 27, 01241 Kamnik. G Andrej Hribovšek z Mehletove / v Mengšu pa bo bogatejši za 60 ur intenzivnega učenja tujega jezika. Vsem nagrajencem f o, ostalim pa želimo prihodnjič več sreče! Glasbeni stolp si je v juniju prislužil ŠINK ■ ANDREJ, še 19 pridnih Izposojevalcev je prejelo zanimive praktične nagrade po žrebu članice TEJE. Vsem skupaj čestitamo In obenem vabimo k Izposoji za bogate, res bogate božične nagrade (stereo TV, video-rekorder, CD player,...) foto: J. Stopar Teja med žrebanjem. foto:JStopar VIDEOTEKI STOP v Mengšu: JI h!.i U>u .....'i ■ i im AMERICAN ja ROCKET GIBRALTAR ■ drama CLARENCE - komedija M'- !|! f ,