Sploine vestf. — Pridelitev sreskega šolskega nadzor= nika Frana Merljaka v ministrstvo prosvete. Tc dni je odšel .na novo službeno meisto v ministrstvo prosvete v Beogradu sreski šolski nadzornik za logašlki okraj tov. Fran Merlljak. Posebno iskreno in prisrčno je bilo slovo uči» teljstva logaškega okraja od njega dne 13. de« cembra na Rakeku. Naimestitev odličnega administrativnega delavca v ministrstvu po^ zdravlja gotovo vse učitdjstvo Dravske ba= novine v nadi, da bo s svojo priznaino objek« tivnostjo in administrativno isposobnostjo pripomogel k čim popolnejši brezhibno.sti in neoporečnosti prasvetne uprave. — Delo učiteljstva izven šole. V številki 21. z dne 8. decembra 1930. našega stanov* skega glasila čitamo o boju za izboljšanje našega gmotnega položaja 10 točk, ki vsebli^ jejp dolžnosti učiteljstva. Zdi se mi limests no spomniti tovariša urednika tudi na odlek kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljini IV., )No. 9331 z dne 26. marca. 1930., ki priporoča učiteljstvu, naj aktivno sodeluje pri ustanavljanju in delovanju pro^ tituberkulozne lige za pobijanje jetike. Pri velikem delu ustanavijanja in temu sledečem obsežnem delovanju Ikrajevne protituberku^ lozne lige leži do danes pretežna večina tega bremena na ramah učiteljstva. Ne bom po* drobno popisoval težkih potov, ki sva jih prehodila z okrožnim zdravnikom v ta' na* men po obširnem sodnem okraju, omenim naj le, da sem večjidel svojih zasluženih, po? trebnih počitnic žrtvoval prireditvi tombole imenovane Kge, koje uspeh je bil več kot zadovoljiv. Tudi sedaj, ko sem s išolo zelo zaposlen. me liga dokaj okupira. Kot tajnik in iblagajnik imenovane lige sem do danes žrtvoval že precej truda, denarja, časa in tudi zdravja. — Ker se po razglasu Kr. dravske banske uprave morajo desinficirati šolski prostori med božičnimi počitnicami, opozarjamo šol= ske starešine na tozadevni današnji ogJas tvrdke Chemotechna. — Delo učiteljstva za jugoslovensko mis sel in miselnost. Pod naslovom »Narodni uči^ telj« prinaša »Jugoslovan« v Ibožični številki zadevno sledeče misli: »Nastane vprašanje, kako se more učitelj uspešno staviti ob bok borcem za to pošteno stvar. Odgovor ni te« žak. Vsa'k učitelj delaj točno v zmistlu mani= festa od 6. januarja 1929. In to brez okleva* nJa, brez bojazni pred strankarji. Da.lje, vsak učitelj izpoveduj javno in brez strahu svoje jugoslovansko prepričanje, zastopaj edino pravo miselnost, da smo ena državat, en na« rod od Triglava do Soluna. Vsak učitelj naj stoji ob strani onih, ki iščejo zbližanja med raznimi vejami našega edinstvenega naroda in ki skušajo odpraTiti vse to, kar nas ločuje in povečuje ražHke tako 'v kulturnem, kakor v jezikovnem in verskem potgSedu. V kultur« nem pogledu: Spoznavajmo 'se med seboj. Ko« liko je še slovemskih učiteljev, ki ne bero srb? skih in hrvatekih knjig in časopisov? Mnogo je takih, !ki dobro poznajo nemšlko slovstvo, francosko in italijansko, so pa popollni neved= neži o slovstvenem bogastvu $ribov jn Hrva= tov. Zatorej zanimajmo se malo za naš jug, proti severu smo že tako preveč gledaili, da je naša miselnost bolj germanska kakor pa slovanska. To vellja zlasti za starejše. V jezis koVnein: Samo en primer. Še vedno je med nami ta;kih učiteljev profesorjev, purisfov slovenščine, ki isilovito zagrme, če se kje p^ javi kakšna srbohrvatska beseda ali srlbohr* vatski način izražanja v slovenskih sestav« kih. Nič pai se ne zaganjajo v neislovanske tujke in v neslovansko sintakso, s katero je prepojen naš jezik. Seveda, čistimo naš jezik, oblikujmo ga, toda če nam sosedno narečje nudi lep, siovanski izraz, za Ikateregaj moramo rabiti tujko ali prdisiljeno slovensko besedo. potem ipa se je 'ne branimo. In nasprotno: srbohrvaščina naj vrši tudi čiščenje v tem zmislu in sprejmi v nadomestilo za mnoge izraze zlasti turškega rzvora lepo slovensko besedo. Na-ita način ne bo nihče nič izgubil. Zatorej propagiraj učiteljstvo vtse, kar more dati lepih uspehov v miselni stopitvi našega naroda.« — Urednik »Popotnika« v Mariboru se je preselil iz Krekove ulice 16/11. v S-tross« mayerjevo ul. 30/. Rokopisi naj se pošiljajo na njegov novi naslov. — Ing. agr. Ivo Zobec: Kmetijska ke= mija. V založbi Jugoslovanske knjigarne je izšla Kmetijska kemija ing. agr. Iva Zob= ca, prof. v Murski Soboti. Izpoinila je veliko vrzel. Do sedaj ismo morali segati ali po tujih knjigah ali pa brskati po brošuricah. Avtor prizna, da, bi bile potrebne štiri kmetijske kemije, česar si pa ne moremo privoščiti. Za» to je ta kemija namenjena vsem, ki se ho* čejo poglobiti v kmetijstvo. Avtor poudarja, da je kemija podlaga vstun panogam kmetijj stva in da brcz znan.ja njcnih osnov ni moa goč napredek. Vsakdo bo našel v njej kaj zanimivega, saj jc avtor upošteval vse novej« še izsledke. Knjiga vsebuje anorgan>sko in orgarlsko kemijo, kmetijsko tehnologijo iin agrikulturno kemijo. Je zelo pregledna, ikhko umljiva. jo krasi mnogo .slik in ima na koncu Nils Hanssonove raizpreddnice glede sestave, prebavnosti in prodiikcijske vrednosti krmil. Te razpredelnice ;še niso biie objavljene v nobeni naši knjigi in bodo v.sakemu izvrstno služile. Za vsakega podežellskeg- učitelja je predvisem važna agrikulturnai kemija, v ka* teri je posvetil pisatelj precejšen del gnoji= lom in zemeljsktm bakterijam, omenja ansi= lažo, močna krmila, produkcijsko vrednost krmil Ikrmljenje domače živine itd. Knjiga je preglcden priročnik kemije, ki jo rabimo pri kme:tijsko=»prirodoznanstvenem pouku. Po« sebme vrednosti pa. bo za kmetijsko«nadalje= valne išole. Nobena podeželslka in malomest= na šofa me bi .smela bitl brez tefknjige.Ona knjigi je 45 (Din. — Statistika jngoslovenskega državnega uslužbenstva. Po uradnih podatkih, katere je nedavno objavilo finančno ministrstvo, je po tekočem proračunu (1930./31.) vsega sku= paj v državni službi 201.058 nameščencev, dočim jih je lanski proračun (1929./30.) izka» zoval samo 187.165. Povečalo se je število uslužbencev največ v prometnem ministr« stvu, v vojnem ministrstvu, v notranjem in prosvetnem ministrstvu. Iz posebnih pregle= dov se vidi, da je naraslo predvsem število dncvničarjev, kontraktuailnih in honorarnih uslužbcncev (za 5386), nadalje število .zva* ničnikov (za 2359) in podčastnikov za (2038). Po banskih upravah so uradniki razdeljeni takole: dravska 5747, savska 8545, dunavska 7191, vardarska 4717, drinska 4504, moravska 3534 zetska 3353, primorska 2623, vrbaska 2079, Beograd 1835, skupaj 44.128. Pregled izdatkov po proračunu je tak=le: osebni: splošna uprava 4117"9, državna podjetja 1432-6, skupno 5550-5 milijonov Din ali 41'6% vseh državnih izdatkov, materialni iz= datki pa so bili isledeči: uprava 4329'8. pod= jetja 3467'7, skupno 7797-5 milijonov Din ali 58'4% vseh državnih izdatkov. — Iz tehručnih razlogov je zaradi prazni' kov izostada zadnja številka »Učit. Tovariša«. Prihodnja števillka izide 8 januarja 1931. — Učiteljski dom v Ljubljani. Neimeno* vana hranilnica je darovala 1000 Din. Bodi jej na tem mestu izrečena najlepša zahvala! Bozja Marija iz Ljubljane 100 Din. — .Vsem dobrotnikom v tekočem letu ise ponovno za= hvaljujem v imenu Učiteljskega doma in jim želim prav srečno Novo leto 1931 — Josip Kobal, blagajnik. — Vsa učiteljska društva UJU, pov. Ljub* ljana obveščamo, da bo uprava s prihodnjim tednom ustavila pošiljanje stanovskih listov vsem članom onih društev, ki niso šc uredila svojih obveznosti napram glavni upravi. Prizadeta društva bodo izkazana v prihodnji številki »Učit. Tovariša«. Uprava UJU. — Za izvežbanje učiteljevjpradnjakov pri Sokolu. Ministnstvo prosvete je o-dobrilo 20 u-čiteljem in učiteljicam cnoletni dopust, da se izvežbajo za sokolske prednjakc. Šest me< secev bodo obiskovali prednjaško šd'o saveza SKJ, naslednjih šest mosecev pa bodo nato sami imeli prednjaške tečaje po soikolslkih župah. Dopust, ki traja celo koledarsko leto 1931. in je združen z rednimi učiteljskimi pre* jemki, so dobili učitelji in učiteljice: 'Darinka Čebulj iz Mokronoga, Milan Apih iz Hoč, Vladialav Ambrožič iz 2užem'berkai, Zora Hauptman iz Dol. .Nemške vasi, Vladimira Engelman iz Senovega pri Rajhenburgu. Franc Marolt iz iDobove, Franc Vrunč iz Ruš, Ema Mačuis iz Prosenjakovccv v Prekmurju, Ivan Petrovič iz Hajdine pri Ptuju, Boris Možina iz Zvirč pri Novem mestu, Vida Hinterlech* ner iz Ptuja, Ivana Repič iiz Cerfknice, Malks Pivc iz Žalca, Milan 'Merhar iz iMoravč, Re« nata Šavnik iz Tržiča, Ferdo Majnik z Jezer^ skega, Venčeslav Taufer iz Litije Albin Za* vršnik iz Hrastnika, Rudolf Pizzulin iz Veli^ kih Lašč, Gabrijela Šumi iz Tomišllja pri Ljubljani. —Nemški šolski radio. Nemčija ima da= nes okrog 400 šol, ki so docela opremljene z radijem. Zveza za šolski radio pa šteje okrog 8000 članov=učiteljev in profesorjcv. T. L. R. — Izdatki za idržavne uslužbenoe V Av« striji. Avstrijska zvezna vlada je sestavila proračunski predlog za leto 1931./32. Skupni dohodki so predvideni z zneskom ^2166 mili* jonov šilingov, izdatki pa z 2130 milijonov šilingov. Od celotnc vsote izdatkov odpade na osebne izdatke, to so v prvi vrsti služ« beni prejemki državnih uslužbencev in upo* kojencev, impozantni znesek 1337 milijonov šilingov, V primeri z letošnjim avstrijskim proračunom so ti dohodki in izdatki znatno povečani.