SL 133 Mi matičnu jtfS tr Trstu, v 4. lunna 1936. Posamezna številka 25 stot. Letnik Ll STUDIJSKA BIBLIO*£ JUBLJANA EDINOST Uredništvo in upravniitvo: Trst (3), ulic« S. Franceaco d'A »sisi 20. T* Lcfoa 11-57. Dopisi naj le potiljajo izključno uredniitTu, oglasi, rekla* oucijc in denar pa upramiitvu. Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisna se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost-Poduredništvo ▼ Gorici: ulica Glosuž Carducci 5t. 7, L o. — Telet 5L 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. „Slovansko propaiorto" i naši krajih ii ujma midva ii. Gospod Nino de Petris si ne nadeva maporov v svojem govorniškem boju proti tistim našim duhovnikom, ki moško in značajno vztrajajo svojemu ljudstvu ob strani v sedanjih težkih *asih. Razlikuje namreč med duhovniki in duhovniki v Istri, na kar kaže beseda o «certi preti» (neki duhovniki). (Na to razlikovanje moramo posebno opozoriti, ker nam je važno z ozirom našo navzkrižje s tistimi duhovniki v Istri, ki so se z vsem svojim postopanjem že zavarovali, da bi jih Nino Petri s ^mel in mogel — če je pravičen in 4<'den — prištevati k tistim, ki jim u pritiska žig «certi preti», žig «an.i ^triotizma», kar pomeni seveda v sedaj rabljenem političnem slovarju: sovraštvo proti državi in italijanskemu narodu — veleizdajo z iredentističnim rovarjonjem v stikih z inozemstvom. Z eno besedo: «certi preti» so z lasmi in kožo zasužnjeni tisti strašni »slovanski propagandi«. Tako zatrjuje gospod Nino Petris z najresnejše nagubanim čelom. Ker pa je menda hotel obenem tudi pokazati, kak majhen korak je včasih od resnih trditev pa do — smešnih, je povedal tudi, da tisti «certi preti» propovedujejo sovraštvo in »tirajo neprestano propagando raznarodovanja od Snežnika do kvarnerskih otokov!!» Pomislite le dobro in razumeli bocie težko muko g. odvetnika Petrisa! Prebivalstvo od Snežnika do kvarnerskih otokov je, če se ne motimo, slovensko, oziroma hrvatsko. In to slovansko prebivalstvo da hočejo tisti «rerti preti». ti^ti usužnjenci slovanske propagande — raznaroditi, rekli bi: raz-slovaniti!! Tako bi namreč sklepal, kdor logično misli. G. Nino Petris pa ima svojo posebno logiko: on vidi zločin raznarodovanja in slovansko propagando v tem, če se slovanski človek upira tistemu, ki mu hoče vzeti narodnosti Zato so tisti naši «preti» ne le antipatriotični, ampak tudi — raz-narodovalci! Pa ima g. Nino Petris za take svoie trditve še druge eklatantne in neod-klonljive «dokaze»: slovanski narodni duhovniki so, ki dan za dnem brezplačno razširjajo «zastrupi) a joči slo-v.aski in hrvatski tisk«; ki nočejo dopovedovati in podajati verskega nauka v italijanskem jeziku; Ki pišejo oblast-vom v latinskem, da jim ni treba pisati italijanskem jeziku; in ki na volitvah i usprotujejo «narodnim» (to je: neslo-vanskim kandidatnim listam). To bi bilo nekoliko primerov iz velike «trešte« zločinov tistih naših «certi preti». Tu pa je primerno mesto, da povabimo na kratek razgovor vse tiste gospode, ki v «Malem listu», «Pučkem i Prijatelju« in v drugih glasilih, ki so »jim na razpolago, že od davno, od iz-; danja do izdanja, kričijo, da se naša narodno opredeljena glasila po Istri .vsiljujejo brezplačno, ki vprašujejo s prozorno infamnim namenom: kdo da hrani te liste? — ki trdijo torej isto, kar trti sedaj g. odvetnik Petris!! Gospodje okoli «Malega lista«, «Pučkega Prijatelja« itd. imajo na vesti težko dejstvo, da so ravno oni dali takemu-le Pet ris u videz opravičenosti, da more sedaj — kakor je storil na zborovanju v Puli — zahtevati proti našemu^ ljudstvu aintransigentno politiko«; da*more kričati vladnim in cerkvenim »oblast-vom, da je vnašanje slovanske duhovščine izključno politično in da nima nič opraviti z vero; da se ima z uvedbo italijanskega jezika v cerkve (tudi v slovanskih krajih) napraviti konec na-silni slovanski propagandi, organizirani od prejšnjega režima, da more slednjič, tudi na blagoslovljeno človekoljubno delo naših gospodarskih in knlturnih naprav metati črno senco zlohotnega sumničenja in klicati na boj proti njim! Gospodje okoli «Malega lista«, «Puč-kega Prijatelja« itd. so se hudo zaračunali v svoji strasti, fanatizmu in maščevalnosti. Menili so, da morejo • naj nam bo odpuščena ta banalna primera — pljuniti v našo skledo. V resnici pa so pljunili tudi v svojo — skledo. Menijo tisti gospodje, da £ svojim ovaduštvom pomagajo plesti i vrv le za naše vratove. Govor De ;Petrisa pa jim kaže porazno hotenje, da vrv zadrgne stvar našega naroda. Opravičeno in umestno piše zadnja «Istarska .Riječ«^ «Kdor seje veter — žanje vihar! Nismo hoteli vračati gospodi klevetnikom milo za drago, ker smo vedeli, da to ni dostojno resnega lista. Vodeli smo, da se bodo še kesali radi tega. Na poslednjem fašistovskem kongresu v Puli je bil stavljen predlog, naj se napravi konec vsemu slovenskemu in hrvatskemu tisku v Julijski Krajini, ker da se zastonj razpošilja po vsej Istri v namene slovansko propagande!! Vse to je posledica laž-rjivega in neutemeljenega denucijant-skesa pisanja omenjenih listov. Hoteli ~>o nas očrniti pred italijansko iav- nostjo z namenom, da U nflftl Pa kaj so dosegli? Sejali so veter, s sedaj žanjejo vihar? Bflo jim v čast! Huda, težka, a Žal le prezaslužena je obtožba; ki jo Je istrsko glasilo naperilo proti gosp na od nedelje na pondeljek neznanci pridr- strijski komit* Pri^L Jta veli konjih £ed vilo maršala Pilsud- skega v Sulejovku in da so odali več strelov proti oknom vile, v kateri se je nahajala žena Pilsudskega z otroci. V bližini vile je stal na straži oddelek vojakov, ki so takoj prihiteli na lice mesta, a našli niso nikogar več. Atentatorji so bili že odjezdili. Tudi nadaljna poizvedovanja in izsledovanja v okolici so bila brezuspešna. čast bivšemu avstrijskemu kancelarju SeiphL Ob tej priliki je imel Painlevč daljši govor, v katerem je naglašal potrebo tesnega sodelovanja med Avstrijo in Francijo. Seipel je v svojem odgovoru obrazložil, da se je gospodarski položaj Avstrije znatno uredil in zbolj- šal. . . PARIZ, 3. Briand je danes sprejel bivšega avstrijskega kancelarja mons. Seipla.__ Trije boiJievlSki agitatori i aretirani v Sofiji SOFIJA, 3. Policija je včeraj aretirala tri ruske Žide, k^r so imeli pri sebi ponarejene potne listi Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da so trije aretiranci imeli pri sebi tudi listine, iz katerih je bik> razvidno, da so v zvezi z osrednjim boljše viškim odborom na Dunaju. Policija je našla pri aretirancih 6000 dolarjev, ki jih je zaplenila. Bartlova vlada bo odstopila VARŠAVA, 3. Ko bo novi predsednik poljske republike v sejmu položil svečano prisego, bo Barttov kabinet podal ostavko. Novo vlado bo najbrž zopet sestavil Bartl. VeČina ministrov bo obdržala svoje portfelje. Pilsudski pa bo prav gotovo ostal vojni minister. Predsednik republike odslej ne bo več bival v Belvederski palači, marveč v varšavskem kraljevskem gradu. Maršal Pilsudski se je preselil v pela*) princa Josipa Foniatowskega. Konec obsednega stenja na Poznanj skem VARŠAVA, 3. Obsedno stanje, ki je bilo 15. maja proglašeno na Poznanj-skem, je bilo sedaj ukinjeno. Sejmska-mu maršalu Ratayu prihajajo dan za dnem številna pisma, ki zahtevajo reformo ustave in razpust parlamenta. Zdi se, da bo prva naloga: nove vlade /e vi zija ustave._ Anglija proti zmtail Nil PARIZ, 3. Iz Malte poročajo, da je oklopna ladja «Resolution» dobila povelje, da nemudoma odpluje proti Egiptu. Mnogo drugih vojnih ladij je pripravljenih; čakajo samo povelja, da krenejo v isto smer1. Vse te priprave kažejo na energično akcijo angleške vlade, ki nikakor noče pristati na to, da bi Zaplul paša prišel do oblasti. _______ Spor radi Abd-El-Krima PARIZ, 3. Španska vlada je ponovno zahtevala izročitev Abd-El-Krima. Svojo zahtevo utemeljuje s trditvijo, da je Abd-El-Krim zakrivil smrt 22 ujetih španskih oficirjev in da je bil svoje-Časno v Španski službi. BERLIN, 3. Iz Londona poročajo, da je udal Abd-El-Krimov brat Špancem. pogodba ANGORA, 3. Tu je bila podpisana turško-francos-La pogodba o nevtralnosti in prijateljskem sosedstvu glede Sirije. __ Revolucija na Portugalskem LISBONA, 3. Začasni vojaški guverner bo prevzel posle predsednika republike. Pozval bo svoje sotrudnike, naj ga podpirajo pri njegovem del«. Pred Lisbono se še zbirajo čete. Zbranih je sedaj že kakih 20.000 vojakov gen. Gomez Coste, ki bodo 4. junija vkorakali v mesto._ Položaj na Kitajskem LONDON, 3. V odgovoru na interne-lacijo v spodnji zbornici o političnem položaju na Kitajskem, je izjavil -od-tajnik za zunanje zadeve, da je Peking politično v rokah čet maršala Cang T so Lina in Vu Pej Fuja. Trgovski položaj v severnih in osrednjih pokrajinah Kitajske ni ravno slab. V deželi Kvang-tung se bojkot angleškega blaga nadalje. __ Konferenca srednjeevropskih veleindu-strljalcev PARIZ, 3. «Journal Industrielle« poroča, da se sestane v sredi junija v Švici konferenca zastopnikov nemških, francoskih, belgijskih, avstrijskih, poljskih in čehostovadkih veleindustrijalcev. Na tej konferenci nameravajo urediti produkcijo in razdeliti izvozna tržišča v Srednji Evropi in na Balkanu. Amtrfi*« zbornica ratifkfaaU dogovor o WASHINGTON, 3. Zbornica je včeraj po daljši razpravi ratificirala z 236 glasovi proti 11 dogovor o konsolidaciji francoskega vojnega dolga v Ameriki. ATENE, S. V spremstvu prometnega ministra Tavularisa je predsednik republike Pang&los odpotoval včeraj na Krf, kjer bo prisostvoval slavnostim ob priliki obletnice priključitve Jonskih otokov k Grčiji. Pangalos bo nato obiskal tudi Epir. Radi včerajšnjega praznika Je Izostalo telefonsko .povodio iz Jugosla- Politične vesti IZVOLITEV NOVEGA PREDSEDNIKA POLJSKE REPUBLIKE Boljšega in izrazitejšega dokaza, kako krivico so mu delali tisti, ki so mu pripisovali osebne sebične namene, stremljenje po diktaturi, ni mogel podati maršal Pilsudski, nego ga je no-dal s tem, da je odklonil zakonito in v soglasju z določbami ustave izvršeno izvolitev za predsednika republike. Kolike prisrčne simpatije poklanja temu možu velika večina naroda, ni pokazala le nad dvetretjinska večina, oddana zanj v parlamentu, marveč tudi dejstvo, da je njegova odpoved povzročila pravo konsternacijo v javnosti. Koliko tehta glas Pilsudskega, priča tudi okolnost, da je bil izvoljen Itandidat, ki ga je on priporočil, dasi je skoro nepoznanec v političnem življenju. Poljska je dobila torej zopet svojega iavotjenegzk predsednika v osebi profesorja Ignacija Moscickega Seveda ne pove tem svojim «pravicam» nad E- riškim novinarjem po svojem nedavnem povratku iz Pariza: «Tekom svojega bivanja v Poljski sem dobil vti-sek, da se tam odloČi usoda Evro^r* — V tem smislu imajo vse evropska države interes na tem, da se bo razvoj v Poljski odslej vršil mirno in po strogo zakoniti poti, kakor se je v polnem miru izvršila izvolitev Moscickega za predsednika poljske republike. AffbLIJA IN EGIPT Resnost sedanjega položaja Položaj, ki je nastal po zmagi voditelja egiptovskih nacijonalistov Zaglul paše pri nedavnih volitvah, je zelo resen in se zaostruje z vsakim dnem. Kakor znano, zahtevajo egiptovski na-cijonalisti popolno neodvisnost svojo domovine od Anglije in njenega vpliva. Anglija pa hoče na vsak način ohraniti položaj, kakor je bil ustvarjen leta 1922., ko je «podelila» Egiptu neodvisnost. Tedaj je Anglija pristala na to, da se bo Egipt vladal samostojno, a si je pridržala sledeče pravice: 1.) varstvo prometnih zvez, posebno pa Sueškega prekopa; 2.) kontrolo nad Sudanom; 3.) varstvo interesov angleških podanikov in vseh ostalih inozemcev; 4.) v slučaju napada kake druge države na Egipt bo branila Anglija njegovo neodvisnost (kar pomeni toliko, kot da Egipt ne sme imeti svoje lastne armade, radi Česar drži Anglija v tej deželi tudi po priznanju njene neodvisnosti močno lastno armado). m Zaglul paša in njegova stranka pa zahtevata, da se Anglija ne samo od* pomeni to, da se je Pilsudski* povsem umaknil s političnega pozorišča. Že* Sudana, dežele južno od pravega zato ne, ker se bo šele vršila borba za tiste cilje, v dosego katerih je uprizoril pohod udanih mu polkov v Varšavo ter zmšil dosedanji W it o sov režim. Naravno je, da se bo nadaljevala borba med desno in levo. Ali kakršenkoli bo prihodnji razvoj političnih dogodkov v Poljski, eno je gotovo — a to po zaslugi Pilsudskega, ki je sam dal najlepši zgled spoštovanja do ustave —, da se bo razvoj gibal po zakonitih in ustavnih poteh — kot evolucija in ne revolucija! Pa tudi iskreno spoštovanje pred demokracijo je dokazal Pilsudski s tem, da ga trenutek njegovega triumfa ni zapeljal, da bi hotel z nasiljem uveljaviti svoja naziranja. Bodoči razvoj razmer v Poljski bo velike, pomembnosti za vso Evropo. Zato ie želeti, da bi bil ta razvoj brez hudih stresljajev, brez katastrof. giptom, temveč da se umakne tudi i? Francoz Pavel Boncour je izjavil pa- narodov. Egipta, ki pa tvori s tem poslednjinc eno gospodarsko celoto. Ker je nacijo-nalistična stranka najmočnejša, bi morala ona prevzeti vlado dežele, tod a Anglija se bo temu uprla tudi z oboro-,ženo silo, ako Zaglul paša ne prizna njenih «pravic». Za slučaj, da ne pride do sporazuma, pripravlja baje Angliji tudi velik gospodarski pritisk, katere« kmu bi se Egipčani morali vdati. Kakor znano, je letina te dežele in z njo tudj prehrana odvisna od vsakoletne no> plave reke Nila, ki nanese po celi do-lini rodovitno blato, katero potem po-sejejo. Ker ima Anglija v svojih rok ali Sudan, odkoder prihaja Nil, lahke ustavi vodo in oropa tako Egipt cole letine. Tako grozijo londonski listi. Kn/ kor se vidi, ni angleški imperija! izeir prav nič izbirčen v sredstvih, ki naj mi služijo za tlačenje in zatiranje d rug i t DNEVNE VEST Položaj naSih kmetovalcev pri Sv. M. Magdaleni „težko ogniti, razen če bi sam previsoke cenil in si na ta način sam škodoval Zavest, da je globljen, pa našemu vi-, . . - nogradniku ubija duha in mu poleg Redko kedaj se kdo iz našega Jeze povzroča škodo na njegovih ne __ ~ „„ prav sijajnih gmotnih sredstvih. Zate okraja v javnosti. Kvečjemu se to zgodi, ko se spominjamo kakega pokojnika To je vse prav in lepo, ali vredno je, da se tudi o živih kaj ve. Kakor znano, se ukvarjamo s pridelovanjem zelenjave, kar je naše — bližnjih okoličamov — glavno opravilo. Nekateri imamo po vrtu bolj na redko'dovolj, zasajene tudi trte, tu pa tam kako! Prip. ur je splošna želja prizadetih, da se vpelje zopet star način postopanja, kiikoi je obstojal do leta 1924. Naj bi se kdc vplivnejših zavzel za stvar, da se rešf naš vinogradnik nepotrebnih in neupravičenih dajatev, ker ima drugit Mlad Magdalenčan Mlademu Magdalenčanu sadno drevo. Premožnejši ima večjo ali moremo k njegovemu prvemu poskusu manjšo vinorodno parcelo, in ako je ie čestitati. V svojem dopisu kaže re& kak rep v hlevu, še travnik, če ne svo-jZ(jravo realistično razumevanje inte jega, pa v najemu. Seveda ni vsak resov naših okoliških kmetovalcev mandrjar tudi lastnik zemljišča, kjer živi. • Kdor je skusU, ve, da ima mandrjar vedno polne roke dela. Vsakemu vre- Taki prispevki ne spadajo v koš, temveč v list, v javnost. Želeti bi bilo le; da bi se oglašal tudi kak «Mlad B;l-zovec», «Mlad PadriČan», «Mlad ODonc». menu je izpostavljen, če izvzamem mo- Lonjerc itd. s sličnimi dopisi. Saj jo čan dež ali prav hud mraz. In če se j javno glasilo nekak parlament, kjer mudi, Še takrat ne. Trudu primerno bi naj prihaja do izraza delovanje, mišlje-moralo biti njegovo plačilo. To pa ne nje in stremljenje vsega ljudstva. Z zavisi od njega. Kakršne so gmotne. Mladim Magdalenčanom bi se želeli prilike delavskih slojev, tako je njih tudi osebno seznaniti in zato ga pro-kupovalna moč. In največ zelenjave, simo, da se ob priložnosti zglasi v na/« porabi ravno delavec. Zgodnji pridelki: gem uredništvu. se tudi izvažajo, n. pr. glavnata solata. Ali ne vedno; letos izvozničarji solate kratkomalo ne marajo, ker nimajo naročila. Zato je ponudba na trgu velika in cene smešne. Ker se blago ne more hraniti, se odda za vsako ceno, če le gre. No, vedno tudi ni tako. Saj ima Ii) zopet pijavke I Pišejo nam iz občinstva: Kakor da bi še ne bili zadosti izmoz-gali našega ljudstva razni poklicani an nepoklicani verižniki in razne pijavke, _ slišimo dan za dnem o novih načinih, kako vsak stan svoje križe in težave in vmes se izvablja iz našega dobrovernega ljud-kako veselo urico. Če bi hotel tako na- '.stva zadnji novčič, ki ga še ima. daljevati, bi ne prišel kmalu do konca in gospodu uredniku bi bilo tudi kmalu dovolj ter bi postregel košu z mojim dopisom in moj prvi poskus bi tako klavrno končal. Nekaj bi pa le še rad omenil. Vinogradniki tostran užitninske črte plačujemo užitnino od grozdja od pogojene množine oziroma teže, katero ugotovijo užitninski organi, na licu mesta To se vrši na podlagi predhodne naznanitve pridelka grozdja1. Naznanitev se mora izvršiti okoli dva meseca pred trgatvijo. Ko malo pred trgatvijo užitninski organi primerjajo javljeno mno- Današnje opozorilo velja predvsem glede nekega «specijaliziranega» urada za vojno škodo in druge podobne stvari. Pisec teh vrst je imel priliko zaslišati pred dvema dnevoma tri kmete, ki so se poslužili tega «specijalista». Ti trije so vojni oškodovanci! V smislu odredb in okrožnic so »vložili lansko leto prošnje za 70% predujem na prijavljeno škodo povzročeno jim vsled rekvizicij od strani a.-o. vojaštva. Pomislite in zastrmite: plačali so «specijalistu» 95 lir. Prošnja, ki je Cisto šablonska in kjer zadostujejo tri vrstice, ki je prosta vseh kolekov in pristojbin, je stala okrog 30 lir. Za dvanajst vrstic je ta »specijalist* zaslužil 95 lir. In ta «spe-cijalisU ima korajžo, da vabi oškodovance k sebi sedaj, v času, ko je največ polj- JSino grozdja z ono v vinogradu in naj- k sebi sedaj, v času, ko je največ poij-dejo fazliio - ker vinogradnik kljub ^ J™ S^i^SLflK i...... . T* /A nove prošnje, da bodo čim prej dobili pla- najboljsi volji in ker je grozdje med- eilo re8 kttj napraviL Ne| ,tem pridobilo, ne more točno ceniti — - — ..... je poleg tega, da plača davek od pogojene množine grozdja, primoran od- šteti še globo za razliko. Temu se je Spiše zopet par vrst, odpošlje v kuverti. Tebi, siromak, pa zaračuna zopet od 70 do 120 lir. Će si mehek, plačaš najvišjo njegovo zahtevo, drugače se pa lahko «zgli- •EDINOST* V Trstu, dne 4. junija 1S26. haš» tudi za 70 ali (jO lir za delo, ki je brezuspešno. Kljub raznim svarilom in opozorilom, kljub temu, da naši ljudje vedo, da poslujejo tajnidtva naših organizacij v Trstu in v Gorici, gTedo k tem gospodom in se pustijo «namazati». Nič ne pomagajo sva-riia! Naš kmet Še vedno verjame v «veliko tablo», ki jo vsak nesoliden kramar izobesi, da skrije svoje prelizano blago. Slovenski kmet, iztrezni se in ne verjemi vsakemu,ki svoje blago glasno prodaja, pretvarjajoč se pri tem v komedijanta. Predno kam greš, poprašaj pri svojih organizacijah in dobil boš nasvet, ki Ti je potreben!__—ek. NAZADOVANJE TRGOVINSKEGA PROMETA V TRSTU IN ČEHOSLOVA&KA Med vzroki nazadovanja trgovinskega prometa skozi Trst se n^raja posebno dejstvo, da so izostale razn^pošiljatve iz Cehoslovaške, ki so bile namenjene na Daljni vzhod. Posebno prihaja v poštev velika pošiljatev Čehoslovaškega sladkorja, katera ni šla preko Trsta, temveč preko nemških pristanišč. Te ilni pa so se pojavile po časopisju vesti, da se vršijo med Cehoslovaško in Nemčijo nova pogajanja za ureditev tranzitne trgovine preko Hamburga in Stet-tina. Nemčija da ponuja Čehoslovaški nove ugodnosti, s katerimi bi še bolj pritegnila k svojim pristaniščem čehoslovaški izvoz, kar bo zopet povzročilo nazadovanje prometa v Trstu. Po vesteh iz pristojnih uradovt v Rimu se res vršijo pogajanja med Prago in Berlinom, toda pri tem ne gre za kake nove konkurenčne načrte, ki bi bili naperjeni proti Trstu, temveč so ta pogajanja direktna posledica versailleske mirovne pogodbe. CI. 3K3. te pogodbe določa izrecno, da ho Nemčija dala Čehoslovaški v najem za dobo 99 let nekatere pristaniške cone v Hamburgu in Stettinu, katere cone bodo svobodne luke in bodo služile direktnemu izvozu in uvozu Cehoslovaške. Radi tega je treba naglasiti, da izhajajo omenjena pogajanja izključno iz izvajanja Versailleske mirovne pogodbe. Njene določbe — zaključuje poluradno pojasnilo — so tudi v tem delu precej nepovoljne za interese Italije. ZAPLEMBA -ISTARSKE RIJEČI* Včerajšnja številka «Istarske Riječi» je bila zaplenjena. SLOV. UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ISTRO ki bi moralo imeti S. t. m. svoj redni občni zbor, je istega preneslo na poznejši čas, ker je v nedeljo učiteljstvo ponekod udeleženo pri procesijah. Društvene vesti — Javna knjižnica M. D. «Sv. Ivan*. Sve-toivančaui! Otvorili bomo knjižnico, katera ho vsakemu zavednemu Svetoivančanu na razpolago. Knjižnica je zelo velike važnosti že zaradi tega, ker so knjige edino izobraževalno sredstvo v današnjih časih. Torej dovolj jasno povedano, kake velike važnosti je naša knjižnica. Upamo, da «e bodo vsi naši vrli Svetoivančani pridno posluževali naše knjižnice, katero toplo priporoča tudi odbor M. D. «Sv. Ivan». Javna knjižnica se otvori v nedeljo pri Sv. Ivanu v društvenih prostorih «Pri pošti». Knjižnica bo delovala redno vsako nedeljo od 10.—12. ure. Vpisnina za člane knjižnice je L 3. Pristojbina za vsako izposojeno knjigo 30 stot. — D. K. N. Tommaseo - Trst. Danes ob 19.15 športni sestanek. Navzočnost vseh nogmetašev obvezna. Iz tržaškega življenja Samomor starca Ko sta dva orožnika včeraj zjutraj zarana patruljirala v bližini konjskega dirkališča na Montebellu, sta nenadoma začula pridušeno stokanje. Hoteč dognati, kaj to pomeni, sta krenila na travnik nad .cesto, odkoder je bilo čuti stokanje. Kmalu sta našla v travi starega, po delavsko oblečenega moža, ki je imel usta polna krvave pene ter se je zvijal v hudih bolečinah; poleg njega je ležala majhna steklenica. Orožnika sta takoj spoznala, za kaj gre. Eden izmed nju je hitel telefonirat na rešilno postajo za pomoč. Kmalu potem je prihitel na lice mesta zdravnik, ki je dognal, da je starec izpil precejšnjo količino karbolne kisline; njegovo stanje je bilo obupno. Ker mu ni bilo več mogoče izprati želodca, je bil nesrečnik prepeljan v mestno bolnišnico, a že medpotoma je izdihnil. Pozneje je bil samomorilec spoznan za !>4-letnega upokojenega mehanika Josipa Gerin, stanujočega v ulici Istria. Spoznal ga jc njegov sin Rafael, ki je prišel v bolnišnico misleč, da se je mogoče očetu kaj pripetilo, ker je ostal čez noč z doma. V bolnišnici pa je zvedel žalostno novico. — Ni znano, kaj je nesrečnega starca gnalo v smrt. Niti njegov sin ni znal o tem nič povedati. Samomorilec, ki je skočil pod vlak, spoznan Včeraj smo poročali o mladem možu, ki je predsinočnjim skočil v bližini rocolskg postaje pod vlak, ki mu je odrezal glavo. Kakor znano ,je truplo ostalo do pozne ure na licu mesta in ker niso orožniki še dovršili tozadevnih poizvedb, ni bilo mogoče dognati samoinorilčeve istovetnosti. Včeraj zjutraj pa je prišla v mrtvašnico mestne bolnišnice neka ženska, ki je spoznala v mrtvecu svojega ljubimca, 3G-let-nega Petra Declich, hlapca v hotelu «Dre-her», s katerim je stanovala v ulici Scali-nata št. 8. Ženska je povedala, da je Šel Včeraj zjutraj pa je prišla v mrtvašnico mestne bolnišnice neka ženska, ki je spoznala v mrtvecu svojega ljubimca, 36-let-nega Petra Declich, hlapca v hotelu «Dreher», s katerim je stanovala v ulici Scalinata št. 8. Ženska je povedala,da je Sel Declich včeraj zjutraj zelo potrt z doma; pred odhodom je dejal, da bi se najraje nikoli več ne vrnil, ker da mu življenje preseda. Ženska pa si ni vzela njegovih besed k srcu, ker je menila, da mož pretirava. Declich je Šel v strašno smrt baje radi slabih gmotnih razmer. Tatvina v stanovanja. Ko se je zidar Ivan Bregar, stanujoč v Rocolu št. 597, predsinočnjim vrnil domov z dela, je v svoje nemajhno presenečenje našel vrata stanovanja, ki jih je bil zjutraj skrbno zaklenil, odprta. Se večja pa je bil njegova žalost, ko je pri vstopu v stanovanje ugotovil, da je odprta tudi omara, v kateri je hranil svojo zlatenino in svoje prihranke v znesku 1510 lir. Ne o dragocenostih niti o denarju ni bilo ne duha ne sluha. Vlomljena predala so jasno Rričala, kdo je kriv, da je mali zaklad izginil. — Bregant je javil tatvino orožnikom v Rocolu, ki sedaj pridno iščejo zlikovce. Ukradene dragocenosti so bile vredne okoli 3000 lir. Tat v kratkih hlačah. li-letni Stanislav V., stanujoč v ulici Solitario št. "15, je začel zelo zgodaj kazati svoje nagnenje k slabemu. Predvčerajšnjim opoldne se je vtihotapil v stanovanje zasebnice Ane Crossovich v ul. Car-ducci št. 38, kjer je ukradel, menda ker ni našel drugega, srebrno žepno uro, vredno 60 lir. Kratkohlačnega zlikovca je ovadil neki sovrstnik, toda orožniki ga niso še našli, ker se fant po nepoštenem dejanju ni še vrnil domov. Krčmar)evo maščevanja Dasi ni imel niti ficka v žepu, je 30-letni težak Albin Sila, stanujoč v ul. Valdirivo št. 23, predsinočnjim stopil v neko gostilno v ulici Gelsi, kjer si je privoščil okusno večerjo, ki jo je tudi pošteno žalil z vinsko kapljico. V gostilni je bilo tako prijetno, da je mož ostal tam do pozne ure, ko ga je krčmar končno pozval naj poravna račun, ker mora zapreti gostilno. Sila sprva ni vedel, kako bi potolažil krčmarja, končno pa je ravnodušno napovedal konkurz. .Toda krčmar je hotel imeti svoje zadoščenje; ohladil si je jezo s tem, da je vrgel insolventnega gosta na cesto. Ker je pa Sila bil precej v rožcah, je radi sunka izgubil ravnotežje, telebnil na tla ter se pri tem pobil po glavi. Dobil je potrebno pomoč v mestni bolnišnici, kamor so ga spremili mimoidoči ljudje, Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Goriški izvozni trg (3. junija). Cene: CreŠnje cepljenke (vipavke) od 1.90—2,20, črešnje črne 2.80—3.20, črešnje drobne 1—1.10, grah 0.90—1.10, šparglji 2.00—2.30. — Količina na trg pripeljanih črešenj 400 kv. Današnji dež zna črešnjam zelo škoditi. Zrele so in bati se je, da popokajo. Take seveda niso ne za izvoz niti za žveplanje, kar bo utegnilo vplivati tudi na ceno. Novo poslopje za tehnični zavod. Te dneve se je mudil v Gorici predsednik kr. komisije za furlansko pokrajino cav. Oriolo. O priliki njegovega obiska se je tudi pregledal prostor, na katerem« bo stalo novo poslopje za tehnični zavod (realko) v Gorici. Predsednik je priporočil, naj bi se predpripravna dela čim prej končala, da se prične v doglednem, in sicer najkrajšem Času z gradnjo omenjene šole. Tehnični zavod bo na prostoru starega pokopališča, in sicer na strani proti Tržaški cesti. Zidava novega poštnega poslopja je tudi že, kakor smo že poročali, določena in upati je, da bomo imeli v kratkem času dve novi javni poslopji: pošto in tehnični zavod. Dosedanji prostori za pošto kakor tudi za realko nikakor ne odgovarjajo več zahtevam, zato se je pa čutila potreba po novih poslopjih, ki bodo mestu v kras. Sklepi upravnega odbora furlanske pokrajine. Zadeve, ki so se na zadnji seji odobrile: Trenta: Obrtni in prodajalni davek 1926; družinski davek; Kobarid: Skupek pogodb živinozdravniškega konsorcija; Tolmin: družinski davek; Medana: bilanca 1926; Gorica: nakup sveta lastnine dr. Tho-manna in Pavise (za razširitev ulice via Boschetto); Podgora: bilanca 1926. DESKLE Pri nas se vzpostavlja cerkev. Delo je prevzela tvrdka Poberaj. V sredo malo pred dvanajstvo uro je prišel delavec Ju-retič Jernej iz Grgarja tako nesrečno med dva velika kamna, da so mu morali priti tovariši na pomoč in ga rešiti iz tega ka-menitega oklepa. Zeleni križ, ki je bil tudi to pot takoj na licu mesta, je peljal ponesrečenca v goriško bolnišnico. Ker ni bilo posebnih zunanjih znakov, se sodi, da mu je kamen pretisnil čreva. VRTOJBA Poskus samomora. Petindvajsetletna Mozetič Marija se je vrgla iz prvega nadstropja lastnega stanovanja. Čim so zaslišali domačini padec, so takoj pritekli, poklicali so pa tudi Zel. križ. Pri padcu je zadobila nekaj nepre-nevarnih ran, zdi se pa, da so se ji pretresli možgani. Že prej je večkrat kazala nekako duševno zmedenost in tej je treba pripisati tudi njen korak. Zeleni križ jo je spravil v umobolnico. PODRAGA Rop. Nista minila še dva meseca, odkar sta hotela odpeljati dva neznanca vola iz hleva, in že se je zgodil nov slučaj. 21-letna Furlan Marija se je vračala v torek proti večeru iz bližnjega Št. Vida domov s košem v roki. V Št. Vidu je namreč nakupila nekaj jestvin. Na sredi poti med Št. Vidom in Podrago jo je napadel neznan moški, ki je zahteval, naj mu izroči košaro. A pogumno dekle se mu je postavilo v bran. Nastala je borba, tekom katere se je posrečilo neznancu vreči deklino na tla. To priliko je porabil in izginil s plenom. Furlan je naznanila zadevo oblasti, ki išče zločinca. na Prve Hrvatske Štedionice (crtež), Dušan Uzelac: Sadašnja kreditna politika banaka i njene teškoće, Dr. Gustav Grego-rin: Stabilizacija dinara sredstvom dvostruke valute, S. Mflronovič: Ličnosti sa našeg Lombard Streata (Oskar Wajsma-jer crtež), Žarko Slepčević: Razlozi slabljenja naše privrede i preduslovi za njenu sanaciju, Felix Fischer: Industrijski problem u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca, Dr. Mirko Kus-Nikolajev: Umjetni o-brt, Milan Jelovac: Preduslovi za sanaciju i progres naše privrede, Ivan Cupak: Sredstva za unapredjenje zanata, Dr. Vidan O. Blagojević: Medjunarodno pravosudje od Nikole Politesa, Min. Al. Gavrilović: Osiguranje i osiguravajuća društva, Milan Kečić: U iščekivanju stranog kapitala itd. itd. U rubrici savremenih portreta i karikatura prikazuje Kosier Anastasa Popoviča, koji je pred osam decenija osnovao Prvu Hrvatsku Štedionicu, Bankarius govori o novom Ministru Finansija dr. Ninku Peri-ću, a Anonimus prikazuje ličnost novog predsjednika ljubljanske Komore. — Zatim slijede kronika sa raznim sitnijim vijestima itd. «Bankarstvo» je naš najveći ekonomski mjesečnik i stoji *.a cijelu godinu 250 dinara, a administracija se nalazi u Zagrebu, Marovska 3. M. T. DAROVI Na svatbi Kodrič-Kerševan na Gradišču nad Prvačino se je nabralo L 0*5, in sicer polovica za Šol. društvo in polovica za Dij. kuhinjo. Darovali so po L 20: Kerše-van (z dostavkom: za naraščaj); po L 10: Saksida R.; po L 5: Kerševan T., Krpan Andrej, Kerševan M. in Mozetič I.; po L 2.50: Kerševan M., Cerne P. in Kodrič K.; po L 2: Kerševan E., Skomina 1. in Kerševan I. — Novoporočenemu paru obilo sreče, vsem darovalcem pa iskrena zahvala! (Denar za Šol. društvo L 32.75 hrani uprava «Edinosti»). Za spomenik Tempesta Del Fiume na Pivki darovali po župnem uradu Postojna: Klub esperantistov - Sv. Križ pri Trstu L 25, Franc Paternost - Postojna L 25, Ivan Zupan, župnik - Hrenovice L 10, Fany Žagar - Postojna L 5. Zob ozdravili k Med. D. dr. D. Surdof i BUS specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcijoniran na dunajski kHnik! ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani 16,1. (mi fia S. 0M) Od 9-12 in od 3-7 »50« To in ono Književnost In umetnost Najnoviji broj »Bankarstva« (Jani 1929.) primili smo i nalazimo u njemu sledeči aktuelan sadržaj: Ljubomir St. Kosier: Osamdeset godina Prve Hrvatske Štedionice (1846-1926.) Dr. Vidan O. Blagojević: Nefinansijske odredbe u zakonu o budžetskim dvanajstinama za decembar 1925. i januar, februar i mart 1926 god. ing. Konstantin Cutokovič: Osnova zakona o zlatnom bilansu i njeno obrasloftenje. Ministar Dr. V. Jovanović: Stanje poljoprivrede u Kraljevim Srba, Hrvata i Slovenaca, Fran Prevredan: Kako da unapredimo našu trgovinu, F. Marffićeva: Glavna blagaj- STOLP V PIZI Kdo ne pozna visečega stolpa v Pizi? Saj so ga nekdaj šteli med sedmere svetovne čudeže in Se danes ni menda knjige s podobami za deco, v kateri ne bi zavzemala odličnega mesta slika poševnega stolpa. Stolp v Pizi je edini svoje vrste na svetu, tako po svoji arhitektoniki kakor nagnjenosti vertikalne osi. Visok je 54 metrov in je tako močno nagnjen, da pada navpičnica s korniše gornjega nadstropja nad štiri metre vstran od spodnjega zidu. Stolp je okrogel in šteje sedem nadstropij galerij s kolonadami v pizanskem slogu. O vzroku «pendenze» (nagnjenosti) pi-zanskega stolpa so izšle cele knjige in razni strokovnjaki so napisali najnever-jetnejše teorije. Tako trdijo nekateri, da stolp zato visi, ker je hotel zgraditelj Nemec Wilhelm Inspruk, ki je bil grbast, da bodi stolp nagnjen kakor on sam! Drugi so si izmisliti, da so graditelji hoteli simbolizirati usodo Pize, koje procvit se je baš za dobe zidanja stolpa nagibal k zatonu! Že dosti manj fantastičen je nazor onih, ki trdijo, da je bil stolp zato zgrajen poševno, da ga bodo občudovali poznejši rodovi. Tega mnenja je tudi večina pizan-skega prebivalstva. Vse teorije so več ali manj deplasirane in malo verjetne. Najbolj naravna je vsekakor teza, ki pripisuje nagnjenost stolpa golemu slučaju: usedanju terena. To tezo podkrepuje več dejstev, prvič je temelj stolpa za 80 cm bolj pogreznjen v tla kakor temelj sosedne cerkve; drugič je kanal, ki je očividno zgrajen za odt&kanje deževnice, danes spričo nagnjenosti stolpa neporaben, in tretjič govori za gornjo tezo nadvse važna činejenica, da je več zvonikov pizanskih cerkva, med njimi zlasti San Michele, San Sisto in San Niccola ta-tisto močno nagnjenih — dejstvo, ki bo razumljivo, če omenimo, da je mesto zgrajeno na aluvijalnem terenu. Stolp so začeli graditi leta 1174. Ko so dogradili prvo nadstropje, se je na južnem koncu zemlja usedla za 14 cm. Zato so z delom prekinili in so ga nadaljevali šele čez nekaj mesecev. Zgradili so drugo in tretjo galerijo, ki so jo na južni strani malo privzdignili. V tem se je zemlja vnovič usedla (nekako za toliko kakor prvič), vsled česar so opustili nadaljno zidanje. Šele čez 60 let 1. 1234. so se znova lotili dela.-Postavili so Četrto galerijo, s katero so korigirali nagnjenost za 14 cm. Nadalj-na dva usedka zemlje 8 in 9 cm so popravili pri peti in šesti galeriji. Slednjič so na vrhu stolpa zgradili še galerijo za zvonika, pri čemer se je zemlja zopet usedla, to pot za 20 cm. Arhitekt Tommaso Pisano, ki je stolp dogradil, je bil še toliko previden, da si je za vsak slučaj (če bi se zemlja še nadalje usedala) pripravil potrebno «rezervo»: nagnil je tla najvišje galerije za 16 cm v nasprotni smeri usedanja. Mar vse to ne dokazuje, da je nagnjenost stolpa vse prej nego nameravana? Uredba metriž—ga sistema t Zedinjenih državah. Parlamentu Zedinjenih držav je bil te j dni predložen zakonski predlog, ki pred- j videva uvedbo metričnega sistema v Zed. i državah. Doslej je bil v Zedinjenih drža- I vah metrični sistem fakultativen. Posluže- j vali so se ga samo znanstveni krogi. Razen tega je bil uporabljan v denarnem sistemu unije. Praksa pa se je posluževala še vedno starega sistema. Razlikovala je palec, Čevelj, yard, njiljo itd. Po načrtu naj bi stopil metrični sistem v veljavo dne 1. januarja 1935. TRŽAŠKA KMETIJ. DRUŽBA V TRSTU ulica Raifiaeria T in Torrs bianca 19 ima v zalogi: Modro galico: angleško «Maple Brand» z 98—99%. Žveplo ventilirano in superventilirano ter isto s 3% modre galice. . Azol, apneni arzenik, za pokončavanje rastlinskih škodljivcev. Prah Kafaro, sredstvo za pokončavanje peronospore. Škropilnice, znamke «Vermorel» origi-nlane, znamke Ferrari, Volpi, Dozzi, sistem Vermorel, Signa, Insuperabile. — Škropilnice originalne «Vermorel», katere veljajo kot najboljše in najbolj trpežne, stanejo 219 lir. Na željo jih pošljemo po železnici proti nakazilu gornjega zneska. Žveplalnike, ročne in nahrbtne. Kose znamke «Merknr», vsake mere, nove dijamantne kose «Himalaya», katere tovarna jamči za vsako posebej, in razne druge znmke. KosiŠča, (kos je) javor jeva in bukova, grablje lesene. Brasilne kamne od navadnih do najfij nejših vrst, po ceni od 3 do 14 lir kos. Čilski s ali ter, najboljše umetno gnojilo za pospeševanje ras če rastlinam. Orahove tropine, klajno apno, laneno seme itd. Semena detelj in trav, jesenske repe, inkarnatne detelje, ter razna poljska, vrtna in zel en jadna semena. S tvoje In kmetijsko orodje. Kmetijske stroje, katerih nimamo v zalogi, jih po želji naročimo. V našem uradu imamo cenike in cene vseh kmetijskih strojev in orodja. MALI OGLASI KRONE po Li 2.10 komad Zlato, Mjanfe, platin. lUmikg zlate komade kupuje in plačuje po najvišjih cenah Albert Povh — urarn a Tretj Via Mazzlni 46 606 VOZNI RED CENTRALNA POSTAJA TRST - TRŽIČ - ČER VIN J AN - BENETKE Odhodi: 5.30; 6.10; 8.05; 10.05; 13.30; 14.55; 17.— ; 18.—; 18.15; 19.30; 23.45. Dohodi: 5.30; 8.10; 10.—; 11.05; 13.10; 14.15; 17.—; 18.25; 20.35; 23.25; 23.50. TRST - GORICA - KORMIN - VIDEM Odhodi; 5.40; 6.25; 7.10; 8.20; 12.45; 1535; 17.30; 19.53. Dohodi: 7.53; 8.55; 11.50; 14.35; 18.—; 19.—; 20.—; 22.55. TRST - NABREŽINA - SV. PETER - POSTOJNA Odhodi: 1.—; 5.05; 7.—; 9.25, 11.30; 14.45; 16.30; 18.40; 19.45; 20.20J 21.05. Dohodi: 4.—; 7.—; 7.35; 8.30; 9.15; 11.25; 12.35; 16.42; 18.43; 20.15; 21.35; 23.10. DRŽAVNI KOLODVOR TRST - BUJE - POREČ Odhodi: 5.—; 10.—; 13.55; 18.25. Dohodi: 7.50; 12.15; 18.10; 21.15. TRST - GORICA - PODBRDO Odhodi: 6.10; 6.50; 12.—; 17.35; 18.35. Dohodi; 7.37; 11.51; 15.35; 21.25; 22.40. TRST - HERPELJE - PULA Odhodi: 5.20; 11.55; 12.30; 19.05. Dohodi: 7.32; 9.50; 16.04; 21.32. Tržuftn pojolilnicn m DEDI ITT tmOfll Via Torre bianca 21, pouk in DEKLI l6"dinu U L prevodi v vseh jezikih. (789 PRODAJA vina po L 2.80 liter, na doni v vsaki množini, od 1 litra naprej. Narodni dom, Pod- ! grad. (874) iŠlMBt^ regi5trcrvana zadruga z o-nejeni n poroStv > a uraduft v svoji lastni hiši ulica Torrebianca 19, 1. nadst. GLYCOL. Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini. Kdor se čuti šibah na fivcih in trpi na glavobolu, naj uporablja edino lc j «GJycoI», ki ozdravi v najkrajšem času. Cena steklenici L 7*20. Za celo zdravljenje zadostuje 8 steklenic. Dobiva sc le v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42 (Sv. Jakob). 836 BRIVSKEGA pomočnika sprejmem takoj proti dobri plači. Miklavec R., brivec, Postojna. (864) KREPAK deček, poštenih starišcv, s primerno šolsko izobrazbo, ki ima veselje do trgovine, vešč nekoliko italijanskega jezika, se sprejme. Lud. Ditrich & C.. Postojna. (870) Tovarna Ivanu Kacina | Gorica P. Tommaseo 30 ina vadM v zalogi izdelane pianine, bar menije, ergtje. — Prodaja na obroke, g ^^ Zahtevajte cenik. (658)] I Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun iv vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje44 na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago rarrrstm celice (safe) Uradne ure za strank* o i 87* do 13 m od 16 do 18 Ob nedeljah je urad zaprt. Stev. telef. 25-67. 60: Hojstorelii slo«, denarni zavod TISKARNA .EDINOSTv TRSTU .............................M«.................................... ••♦J I Izvriuje vsa tiskarska dela v najmodernejem stilu^ kakor j • v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmcdernejimi stroji, j J črkami, Lynotype, stereotypijo ter rotacijskim strojem, j | Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. : Ulica S. Francesco cTAssisi 20 PODLISTEK JULES VERNE: (5o) Skrivnostni otok No, je vzkliknil Pencroff užaljen, ali zametujete mlado prešičevino? — O ne, je odgovoril Gedeon Spilett, ki ni bil nič kaj navdušen, samo prepogosto je ne maram... — Že prav, že prav, gospod časnikar, je odgovoril mornar, ki ni trpel, da kdo omalovažuje njegov plen, postali ste izbirčni! Pred sedmimi meseci, ko vas je vrglo na otok, bi bili silno veseli take divjačine.- — Tu imaš, je odgovoril poročevalec, človek ni pač nikoli popolnoma zadovoljen. — Upam, da bo Nab z večjim veseljem sprejel moje predičke. Poglejte jih, po tri mesece so stari in nežni so kakor prepelice. Pridi Nab, danes bom jaz pomagal pri kuhanju!» Mornar in zamorec sta Sla po svojem opravilu. Delala sta, kakor se je njima prav zdelo. In kubarja sta resnično napravila izvrstno večerjo. Oba mlada pekarija, jubo iz kenguru je vega mesa, gnjat, pino-lice, pivo iz zmajevoa, Oevego Čaj, sploh vse, kar je bilo dobrega, je prišlo na mizo. Ob petih je bila miza v jedilnici pogrnjena. Kengurujeva juha se je kadila; bila je izvrstna. Po juhi so prinesli na vrsto pridušeni pekariji. Sam Pencroff je rezal meso in vsak je dobil velik kos. Prešičevina je bila izvrstna in Pencroff je z upravičenim ponosom jedel svoj kos, ko je nenadoma zavpil in zaklel. «Kaj pa je? je vprašl Cir Smith. — Zob sem si zlomil, je rekel mornar s tihim glasom. — Aha, je rekel poročevalec, v vaših prešičkih tiče kamenčki kremena. — Skoraj bi tako mislil,» je odgovoril Pencroff in potegnil ven corpus delicti, ki mu je stri kočnjak... To ni bil sicer kremenjak... pač pa je bila svinčena šibra! DRUGI DEL: ZAPUŠČENEC. Prvo poglavje. Natančno pred sedmimi meseci je zrakoplov vrgel svoje stanovnike na otok Lincoln. Ves ta Čas niso nahteli na človeško bitje, pa če »o ga še tako iskali. Nobena delovna sled m pričala, da je stopil na ta tla človek pred daljšim ali krajšim časom. Otok se ni zdel samo ne-obljuden, ampak je povzročil v vseh vero, da je tu od pamtiveka tako. In vsa ta dobro utemeljena zgradba zaključkov se je zrušila vsled drobnega kovinskega zrnca, ki so ga našli v truplu nedolžnega glodavca! Brez dvoma je prišla šibra iz puške in samo človek jo je rabil. Ko je Pencroff položil na mizo svinčeno kroglico, so njegovi tovariši začudeno strmeli vanjo. Njih duh si je predočevaJ. vse posledice tega dogodka, ki je bil. kljub navidezni neznanosti tako važen. Še celo prikazen nadnaravnega bitja bi, ne bila napravila nanje globljega vtisa, kakor ga je napravilo to zrnce. Cir Smith je začel takoj razvijati vso mogoče domneve, ki so" sledile-iz tega presenetljivega in nepričakovanega dogodka. Vzel je v roke šibro, jo obračal in si jq ogledoval, nato jo valjal med palcem ini kazalcem in rekel: «Ali ste gotovi, Pencroff, da je bil s tem svincem ranjeni pekarij komaj tri meseca star? — Nič več, gospod Cir, je odcovr .1 Pencrtrff; sesal je še starko, ' • <* našel. — Dobro, je nadaljeval inženi'-. >••. s tem dokazano, da je na otokn i najdalje pred tremi meseci nekdo i - . I iz puške. — In da ni šibra smrtno zadela malQ žival, je dostavil Gedeon Spilett.