st. 263 Mita iiiftii i nMi! (tati crnaca li wU) v Trsku, v hmMIo 1 novsmbra 1924. Posamezna Številka 20 cent. Latalk X1LX Izhaja, izvzfmšl pondeljek. vsak dan zjturaj. Uredniitvo: ulica sv. Asiškega St 20. I. nid^'"- . Ocpis . - mlHta)* uredntttvtt. Nefrankinsa pisma se ne ®Fr'\ - :, »at' j Odgovorni urednik: Dr. L. Be , ^ i*Uuo®t. — Tisk tiskarne Edinost Naročnina maža za mest. L 7.—, 3 mesece L 19.5Q, pol leta I - in celo leto L (SO.— Za inozemstvo mesečno 5 lir več. — .> in uprave 3t 11-57' VBada = država EDINOST i Številke v Trstu ta okolici po 30 cent — Oglasi se računajo v m kolona <73 mm.) — Ogiaat tigimii ki obrtnikov mm po 40 cent osmrtnica* zahvale, poslanic« in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 30 ceat beseda, najmanj pa L 3. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uprav« Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in oprave 11-57. «L'Etat c'est mod je vskiiknil in se (država sem jaz) U __________ __ __ pri tem udaril bahato na svoja prsa francoski kralj Ludvik XIV., ko mu je kak minister svetoval, da bi morala biti država napram davkoplačevalcem vendar nekoliko bolj popustljiva. Od takrat je minilo le par stoletij in danes že kličejo davkoplačevalci, narodi: «Dr-žaiva smo mi! Mi smo se združili na ozemlju, ki je naša last, postavili smo si zakone in vlada, ki je iz naše srede, ki smo si jo sami svobodno izbrali, mora čuvati, da se ti zakoni izpolnjujejo; gledati mora dalje, da naši interesi ne trpijo, posebno od strani tuje roke. Kakor hitro pa vlada ne odgovarja tem zahtevam, kakor hitro ne de »a več za blaginjo državljanov, tedaj vlada ni več izraz volje državljanov, tedaj mora pasti, ker to hočemo mi potom naših poslancev, ki so se postavili proti vladi!» Vlade se torej lahko menjajo in# še posebno v razburkani povojni dobi, ko si narodi šele iščejo gotove smeri za bodočnost, menjajo zelo pogosto. Državljani pa ostanejo še vedno na svoji zemlji, temeljni zakoni, na podlagi katerih so se pogodili, za skupno življenje, tudi ostanejo, ostane tudi država, ki preživi vlado. Državo lahko preživijo le narodi. Pred par leti, bilo je ravno 28. oktobra 1922, pa so pristaši gobovega gibanja, fašizma « zasedli* Rim, vzeli vlado. Rekli so, da so revolucionarji. Ali imajo pravico do tega naslova, bo povedala še zgodovina. Gotovo pa je, da so vsaj v toliko revolucijonarci, v kolikor hočejo istovetiti sebe, oziroma svoje gibanje z držar/o. Svoje gibanje so skušali na vse načine definirati, mobilizirali so svoje politike, da bi našli kakšno formulo, v katero bi se dalo stisniti gibanje, ki je bilo prvotno narodno - socijalistično, republikansko, potem pa monarh i stično.. Prišli so do raznih definicij kakor; »Fašizem je metoda (Fa-scrsmo e metodo)»; a najbolj je ugajalo geslo: «Fašizem je država!» To geslo je šlo od ust do ust; ni ga bilo fašistovskega volilnega govora, ki bi ne končal z vzklikom: «Kdor je proti nam, je proti državi!» To so posebno hoteli vcepiti našemu ljudstvu ravno za časa volitev. Vedeli so, da to ljudstvo ljubi delo in radi tega tudi red, da se pokori zakonom, da nima ničesar proti državi, da zahteva le pravice, da bo vedelo, čemu plačuje davke. Te dobre lastnosti našega naroda so hoteli zrabiti. Trudili so se na vse načine, da bi mu dokazali, da je fašizem država, da je fašistovska vlada isto kakcr država; kdor dela proti njej, kdor ne voli za fašiste, raje proti držaivi, ta je izdajalec. Mi smo takrat reki:, in ponavljamo še danes: To ni res! Vlada je čisto nekaj drugega kakor država; vlada je tu radi države in ne narobe. Danes so fašisti na vladi, jutri je lahko kaka druga stranka, a država ostane radi tega še vedno italijanska! Nikdo ne more očitati milijo nom in milijonom Italijanom, ki so danes proti fašizmu, da niso dobri Italijani. Mari niso vsi oni bojevniki in vojni pohabljenci, ki so včlanjeni v Udruženju bojevnikov in vojnih pohabljencev, dobri Italijam? In vendar je to Udruženje izrazilo nezaupanje fašizmu. Kdo bi se drznil danes trditi, da so demokrati, popolari, republikanci itd. izdajalci domovine? Žalibog, da je imela < propaganda* (da se izrazimo milo) fašistov v tem pogledu med našim narodom precej uspeha, kakor so pokazale volitve. Ali je to kaj čudnega? Ako si hotel obdržati kako ko-ncesijo, ostati še nadalje v službi, posebno v učiteljski, si moral biti dobro zapisan pri gotovih ljudeh; ako je hotel občinski svet ostati na svojem mestu je moral n. pr. potrdili zdravnika, ki ga občina ni rabila. Skratka, naskok fašistov na državna obla-stva, ne samo politična, se popolnoma zrcali v postopanju ob laste v. Ali je kaj čudnega potem, ako priprost človek sploh ni ločil več stranke (fašizma) od vlade in tudi ne vlade od države? Popolnoma upravičeno se je lahko tvpra-šal, ali sploh še obstojijo temeljni državni zakoni, ki jih kaka vlada, oziroma stranka ne more kar čez noč odpraiviti? Kje so državni zakoni z državljanskimi pravicami? Kakor priprost človek težko razlikuje pojma «vlada» in «država», tako danes tudi težko loči stranko od vlade. Pri vsakem državnem prazniku, slavnosti, obisku itd. vidi, da so na prvem mestu pristaši stranke, črnosrajčniki, včasih celo pred zastopniki armade. Dalje vidi črnosraj-čnike, kako v družbi s karabinerji, torej državnimi funkcijonarji, < preiskujejo»; dalje kako' se med seboj izvrstno razumejo. Gorijo hiše, ki so jih fašisti zažgali, karabinerji gledajo ob strani, «ker se hočejo izogniti hujšim posledicam». Ali je kaj čudnega potem, da priprost človek spravlja danes vse v en koš: fašistovsko stranko, vlado in državo. Kako težke posledice ima to za ugled države! Recimo, da fašisti zažge jo kako hišo, ali pa da kakega našega človeka stepejo. Naši ljudje, ki so ljudje reda in discipline, si ne morejo misliti, da ti fašisti ne ravnajo po navodilih pokrajinskih organizacij in te zopet po navodilih osrednjega vodstva stranke. Fašistovska stranka se pa danes po pravici ali krivici istoveti z vlado in ta zopet z državo. Ali bi ne bilo torej v interesu stranke, vlade in države, da bi vodstvo fašistovske stranke stopilo na prste onim prenape- TMllevlf vrne mandat?*) težem po deželi, ki v imenu fašizma in države preganjanj« in tepejo naše ljudi?! Za domovino ni menda še dovolj storili BEOGRAD, 1. V političnih krogih se oni, ki se ponaša s patnjotizmom, ki hoče l mn0^0 razpravlja Q napetih odnošajih, ki imeti monopol nad patriotizmom in Ki Uaciajo med « Timotijevičem in Davido-vpije ob vsaki prriiki, da je država v ne- vićem< q Timotijevič sicer izjavlja, da g. varnosti. Vsa ogromna državna stavba se | d^^^ njegovo akcijo iskreno podpira, zmaje v sivojih temeljih, alco gruča slovenskih fantov pred naborom zapoje par slovanskih ljubavnih pesmi, ako hoče par Slovencev prirediti izlet na Čaven, država je v nevarnosti, ako se vrši božja služba na odprtem, pri kateri pojejo slovenske nabožne pesmi. A tam, kjer je res ugled države iy nevarnosti, tam ne vidite nevarnosti, ali morda, ker je za vas boljše tako? Za državo gotovo ne! On. Finzi obtožen, di je zahtevni finančno podpori zo „Mere ItflHORO" RIM, 1. Pri zadnjem zaslišanju Finzi-jevega procesa je on. Riboldi vprašal pojasnil glede pogovora, ki se je vršil na Viminalu, kjer se je baje goviorilo za finančno podporo listu «Corriere Italiano». Finzi je na vprašanje odgovoril negativno in dodal, da bo tožil vsakogar, ki bi trdil kaj sličnega. Radi tega je zahteval on. Riboldi od om. Bianchija, da bi v tej zadevi izpotvedal. Toda sodišče ni hotelo sprejeti pričanje omenjenega poslanca, ki je tedaj smatral za umestno, da pošlje nekemu listu pismo, v katerem je popisal pogovor. Šlo se je za vp< .--šaiiju popolne prepustitve telefon-sk ^ omrežja privatnim podjetjem m za n, n „*bitno državno sodelovanje. V to svr-ht; je stavil načrt za družbo, katere največji akcijonist bi bila država. Tudi aw. Filippeli se je zanimal za načrt in se ponudil, da popelje Bianchija k on. Finziju. Ta je obljubil, da se bo zanimal za novo podjetje. Zahteval pa je, da podprejo finančno ccCorriere Italrano», ker je tedaj potrebovala vlada neobhodno lastni tisk. On. Finzi pa je dobil odigovor, da ni treba zainteresirancem nikake «vladne koncesije», zakar se ne morejo udeležiti omenjenega finančnega podpiranja, in Bianchi se potem ni več vmešal v to zadevo. Zvedel pa je pozneje, da je bilo v tej zvezi izplačanih pri «Banco di Roma» več menic. 1251 lat jate FIRENZE, 1. Marca meseca L 1921. se je podal oddelek pomorščakov in karabi nerjev v kamijonu iz Livorna v Empoli Ko so prišli okoli 8. ure zvečer na cilj, jih je čakala zaseda. Dež krogelj in strešnih korcev se je vlil na vojake, ki so prišli da izvršijo povelje predstojnikov. Množica jih je linčala; radi tega je bilo zaznamovati več mrtvih. Te dni se je vršil pred tukajšnjim sodiščem proces, ki je končal s tem, da je bilo razdeljenih med obtožence za 1251 le1: ječe. Razsodba je vzbudila v mestu veliko razburjenje, posebna ker ne priznava, da je bil zločin izvršen iz političnih ozirov, ker bi bili v tem slučaju obtoženci deležni amnestije. Še celo fašistovski «Popolo d'Italia* dostavlja svojemu poročilu, da je kazen razmeroma prestroga. Dnevni red otvoritvene šefe zbornice RIM, 1. Danes zvečer se je zbornični predsednik on. Rocco razgovarjal z Mus-solinijem glede parlamentarnega dela. Določeno je bilo, da se otvori zbornica 12. novembra ob 15. uri. Kot prva točka na dnevnem redu bo bilanca o zunanjih poslih. Sledila bo bilanca o notranjem delovanju in še ostale bilance. Danes zjutraj ob 7.30 je umrl comm. Igino Magalo, generalni konzul v Casablanca, ki se je iz službenih ozirov nahajal ta čas v Rimu. Pokoplje se v pondeljek na državne stroške. Spomenik v vojni padlim zdravnikom FIRENZE, 1. Danes je prispela semkaj kraljeva dvojica, da prisostvuje otvoritvi spomenika 400 v vojni padlih zdravnikov. Volitve v Grčiji na vidiku. ATENE, 1. Min. predsednik iMichalaco-polus se poda po nasvetu zdravnikov deset dni na deželo, da se odpočije od napornega dela. Zbornica bo pričela z delom, ko se vrne min. predsednik. Izredna parlamentarna komisija za državno gospodarstvo bo v kratkem dovršila svoja dela. Javnost priznava, da je imenovana komisija jako mnogo pripomogla izboljšanju sedanjega gospodarskega stanja v Grčiji. Njene gospodarske načrte, ki stremijo za vzpostavitvijo ravnotežja v državnem proračuna, bo zbornica brezdvomno odobrila. Po reviziji volilnih list bo predlagala vlada in opozicija, da se razpišejo volitve. Te se bodo vršile po odobritvi nove ustave. Nove odredbe glede bivanja delavcev na Francoskem PARIZ, 1. Uradni list objavlja ukaz ministra notranjih zadev, o bivanju tujcev na Francoskem. Odredbe se nanašajo posebno na izdajanje osebnih listov, ki so veljavni obenem kot dovoljenje za bivanje delavcev v Franciji. Jean Herbette, francoski poslanik v Moskvi. PARIZ, 1. List «Petit Parisien* zatrjuje, da je min, predsednik Herriot določil Jean Herbette- ja za francoskega poslanik« v Moskvi. List pripominja, da odnošaji Francije a Poljsko se ne bodo v nobenem oziru spremenili radi priznaja sovjetske Rusije. toda zdi se, da je ta izjava samo akt vljudnosti in da ni točna. V Davidovi če vih krogih se tudi trdi, da bo g. Timotijevič že danes vrnil mandat. Med tem se zdi, da je rezultat angleških volitev vendarle precej vplival na razpoloženje blokašev in da se zavedajo resnosti položaja. Sinoči je posetil g. Korošec predsednika parlamenta Jovanovića, pri katerem se je zadržal dalj časa. Klerikalci pripisujejo temu sestanku veliko v.ižnost, češ da gre za ponovni poskus odtrgati g. Jovanovića od veči«e v radikalnem klubu. Vodilni radikalski krogi izjavljajo, da je ta poskus smešen. Radikalski klub da je popolnoma enoten in da zlasti neomajno vztraja na stališču ohranitve solidarnosti nacijonalne koalicije. Dalje se je vršil sestanek mifiistra Hrasnica z Radičevim delegatom Bačmičem, ki je gospodu Kresnici sporočil Ra-dičevo mišljenje, da je treba odbiti vsako kombinacijo gospoda Timotijevića, Smatra se, da bo Spahov klub dal jutri g. Timo tijeviću podoben odgovor, kakor so ga danes dali klerikalci. Stališče Radića ZAGREB, 1. « Hrvat* prinaša danes svoja beograjska poročila pod velikim naslovom « Hrvati in Slovenci so odbili Timotijeviča*, Pismo Jugoslov. kluba smatra « Hrvat* za negativen odgovor. G Timotijeviču ne preostaja drugega, nego da čimpreje vrne mandat. O avaijenci g Davidovića poroča «Hrvat*, da je kral; urgiral sestavo koncentracijske vlade. Da vidović je odgovoril, da je njegova stranka storila vse, Tcar je mogla. G. Timotijevič naj izjavi, da se pridružuje politiki prošle vlade, pa lahko takoj sestavi listo kabi neta. «Hrvat» beleži to, da je g. Kosta Timotijevič sporočil g. Davidoviću, da si gurno pride volilna vlada Pašić-Pribičevi-ćeva, ako se njegojva kombinacija ne posreči. Davidovičevi krogi pa vendar mislijo, da bo mandat vrnjen g. Davidoviću ako krona ne želi iznenadenj. Predsedništvo HRSS sporoča v blo-kaških listih, da je dalo svojemu delegatu v Beogradu Bačiniču sledečo kratko instrukcijo: Z g. Timotije*';ćem se o končen tracijski vladi ne razpravlja. *) Radi praznika Vseh svetih so morala telefonska poročila iz Jugoslavije izostati hicdomM MslftnlN o por dneh Komisija za proučevanje avtentičnosti pisma Zinovjeva LONDON, 1. Dosedaj manjkajo volilni podatki še iz štirih okrajev. Potemtakem je položaj strank sledeči: konservativci so izivojevali 406 mandatov, laburisti 150, liberalci 37, konstitucijonalci 7, druge stran ke 4. Napram drugim strankam znaša dosedanja večina konservativcev 208. Konservativci so izgubili 6 sedežev, a so jih pridobili 162; laburisti so izgubil 64 sedežev, a so jih pridobili 22. Torej so izgubili 42 mandatov. Liberalci so izgubili 121 sedežev in so jih pridobiti 9. Izgubili so torej liberalci pri teh volitvah 112 sedežev. P« poročilih lista «Daily News* so do bih konservativci v 559 volilnih okrajih 7,711.182 glasov; laburisti 5,525.072 glasov; liberalci 3,007.604 glasov. Laburisti pravijo: V dveh letih so laburistični glasovi narasli za 1,251.004, medtem ko glasovi vseh antflaburističnih strank so narasli komaj za 1,040.825. Laburistični kabinet bo demisijoniral v torek. Ealdwin, vodja konservativcev, misli že na sestajvo ministrstva. V političnih krogih se zatrjuje, da bo Chamberlain prevzel zunanje ministrstvo, ker uživa v Franciji posebno velike simpatije. LONDON, 1. Po seji ministrskega sveta je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi; Na seji so ministri v prvi vrsti razpravljali o zadevi pisma Zinovjeva. Sestavljena je bila komisija, ki ima nalog, da uvede preiskavo glede avtentičnosti dokumenta. Zopetna izvolitev Coolidge-a je skoro gotova PARIZ, 1. «Matin* poroča iz Londona: ^a podlagi neke new-yorške brzojavko se zagotavlja, da je uspeh predsednika Coolidge skoro gotov, vendar se bo raz-por med predsednikom in kongresom še >oostril po (volitvah. To predvidevanje se bazira na obojestransko zadržanje predsednika in kongresa v kolikor se tiče izseljeniškega zakona, davkov, odškodnin bivšim bojevnikom itd. «Chicago Tribune* poroča, da je osrednji odbor ameržikih delavcev sklenil opustiti kandidaturo La Follette-ja in voliti za demokrate. _ Dawetov načrt a« uresničuje BERLIN, |. Owen Young bo zapustil danes Nemčijo. Zastopnikom tiska je iz-javil, da se udejstvhev Dawesovega načrta nahaja na dobri poti. Dodal je, da bodo kompetentna oblastva, toliko nemška kakor tudi zavezniška in ameriška prepričana o uveljavljanju Dawesovega načrta tudi r bodočnosti. Droitvo narodov proučuje palestinsko vprašanje Naseljevanje Židov v Palestini ŽENEVA, 1. Komisija mandatov pri Društvu narodov se je sestala danes pod predsedstvom Theodolirja. Seji je prisostvoval Herbert Samuel, visoki komisar britanske vlade za upravo Palestine. Samuel je izjavil, da je britanska vlada, ki je prejela mandat nad Palestino, nameravala dati Palestini ustavo, ki je predvidevala stvorite v zakonodajnega sveta, katerega naj bi tvorili visoki komisar, 10 funkcijo-npjev in 12 volilnih članov. Izmed teh bi bila dva muslimana, diva kristjana in dva Žida. Volitve, ki so se vršile v mesecu februarju in marcu, so bile razveljavljene, ker se jih je udeležilo nezadostno število volilcev in to radi obširne arabske propa gande. Po tem neuspehu sio se pod vzeli potrebni koraki, da se pridobi tudi arabski element za sodelovanje z vlado. Tudi to se je izjalovilo. Govornik je omenil tudi podatke o he brejskem. naseljevanju v Palestini. Večina Židov se vrača v Palestino iz vzhodne Evrope, posebno pa iz Poljske, Romunije in južne Rusije. Po poročilih britanskih oblasti se je naselilo v Palestini dosedaj približno 40 tisoč Židov. Dvajset odstotkov od teh se je posvetilo poljedelstvu; drugi pa so se naselili po mestih, kjer :$; zaposleni po tovarnah in delavnicah. Pričakuje se, da se bo tudi industrija Palestine polagoma tako visoko razvila, da bo zadoščala za domače potrebe. Položaj romunske vlade ne bo trpel radi zadeve ponarejenih potnih listov BUKARE&T, 1. Nekateri dnevniki objavljajo brzojavke, ki poročajo menjanje vlade radi odkritja ponarejenih potnih listov. Uradni viri izjavljajo, da vlada ne razume, kakšno posledico naj bi imela omenjena zadeva za položaj vlade, ki je — kakor hitro je zrvedela za prestopek — zainteresirala sednijo. Romunsko javno mnenje soglaša z .odredbami, ki jih je podvzela vlada, da obračuna z vsemi krivci. Odstop romunske vlade? BUKAREŠT, 1. Politični krogi pričakujejo radi znane afere s potnimi listi demisijo kabineta Bratianu. Najbrže pa dobi Bratianu zopet mandat za sestavo nove vlade, v katero vstopi nekaj novih ministrov. Pogajanja med Italijo in Avstrijo radi ureditve vprašanja arhivov DUNAJ, 1. Tu so se zaključila poga )anja, ki so se vršila več kot mesec dni med Avstrijo in Italijo radi izvršitve dogovora o arhivih, podpisanega v Rimu med nasledstvenimi državami. Zapisnik je podpisal za Italijo sen. Salata, za Avstrijo prof. Rodlich. Zapisnik mora biti preje odobren potom zamenjave diplomatičnih listin, nakar stopi v veljavo. Dunajska Depositenbank se bliža likvidaciji DUNAJ, 1. Predvideva se kot neizo-gibljivo dejsttvo, da bo morala dunajska Depositenbank likvidirati, ker so bili vsi poizkusi za vzpostavitev njenega delovanja brezuspešni. Pasiva znaša približno 640 milijard kron, aktiva pa 340 milijard. Ni vračunan kredit napram Castiglioniju, ker se zednači z drugimi zahtevami do banke. Komunisti pretepli fašista PARIZ, 31. Tukajšnji listi poročajo, da so 4 italijanski komunisti v Knutangesu Thionville) zvabili 10 let starega italijanskega delavca Enrica Stefanettija v samoto ter ga pretepli, češ da je njegov jrat fašist. Stanje Stefanettija je zelo opasno. Orožnikom se je posrečilo imenovane napadalce, ki so po poklicu rudarji, aretirati. imenovanje sovjetskega trgovinskega zastopnika za Avstrijo MOSKVA, 1. Dopisni urad Rosta poroča, da je bil Wulfson imenovan za sovjetskega trgovinskega zastopnika za Nemško Avstrijo. pozicij. Nagrado za dramo, je dobil dra-' m^tik in kritik F. X. Salda za sveje n^ rodno delo «Dijete». Izmed gledaliških igralcev so bili odlikovani prvaki Narodnega divadla v Pragi Leopolda Dostalova in Vaclav Vydra. Nadštevilna izredna nagrada je bila podeljena slovaškemu pesniku Josipu Gregorju Tajovskemu za njegovo dramo «Smrt Djurka Langsfelda*. Pesnik je nedavno proslavil svojo petdesetletnico. Ogrski minister Szabo umrl, BUDIMPEŠTA, 1. Danes je umrl na srčni kapi bivši poljedelski minister Szabo Magya-tad. ___ De Valera obsojen BELFAST, 1. De Valera je bil obsojen na en mesec ječe, ker se je podal v Ulster proti volji vlade. Italijanski poslanik v Lit vani ji KOVMO, 1. Izredni polnomočni minister Italije Piacentini je predložil danes poverilna pisma predsedniku litvanske republike. „Col tempo vi persuoderete. n Državne nagrade čehoslovaškim umetnikom PRAGA, 1. Kakor vsako leto je čeho-slovaško ministrstvo prosvete tudi letos na dan čehoslovaškega osvobojenja razde-ilo nagrade po 5000 Kč češkim in slovaškim književnikom, glasbenikom in igralcem-umetnikom. Nagrade so podeljevale 3 komisije: literarna, glasbena in gledališka. V teh komisijah so fungirali kot člani najsposobnejši strokovnjaki in umetniki. Literarno nagrado so dobili znani češki romanopisec Cape k - C hod z< roman U. R.» in drugih dramatičnih del; nadalje češki romanopisec Capek - Chod za roman «Vilem Rozkoč* in legijonarski pesnik Rudolf Medek za .svoj roman izza časa češke revolucije «Veliki dan*. Glasbeno nagrado so dobili: J. B. For ster za svojo opero «Srce» in Vitžzslav Novak za opero «Lucerna»; obe ste imeli že v pretekli sezoni z velikim uspehom svojo premijero na Narodnem Divadlu v Pragi. _ Nadalje »o dobiH nagrado glasbenik LeoŠ Janiček za simfonijo «Taras Bulba», skladatelj • Emil Axmaa, Bole slav Vo-mAčka in profesor Josip Jiranek, edini še živeči Sme tanin učenec, za svojo obširno reprodukcijo Smetanovih klavirskih kom-, Nedavno smo prav radi posneli članek »Učiteljskega lista», v katerem se je ugotavljalo gotovo zboljšanje v postopanju z našim učiteijstvom. Sami smo se bali razočaranja, naš prijatelj «11 Popolo di Trieste» pa ga je bržkone že predvideval, kajti dejal je, da je radoveden, kako dolgo bo «Edinost»... zadovoljna. Prav res ni trajalo dolgo, kajti ravno tam, kjer smo ugotovili gotovo izboljšanje, je nastopila kar črez noč najhujša reakcija. Stare učitelje, družinske očete, so začeli, meni nič, tebi nič, metati tla cesto in ko smo mi ogorčeno protestirali, je nekdo v «Popolo di Trieste* užaljeno vzkliknil, češ: kaj pa se pritožujete, še lani bi bili morali biti odpuščeni, ker «ne uživate zaupanja«..., a smo velikodušno počakali do letos. Kaj se torej pritožujete? Zahvalite se nam rajši... Da ne bo «Popolo di Trieste» in kdor stoji za njim, mislil, da smo le vsi, ki «kujemo politični kapital» iz trpljenja našega učiteljstva, dočim oni v svojem glasilu poje"K> same sla-vospeve, naj posnamemo nekoEko cd stavkov iz uvodnika v zadnjem «Učiteljskem listu*. Videlo se bo, kako kruto obžalujejo, da so se prenaglili s sodbo, ki jo je < Popolo di Trieste-* zabeležil kot bojni trofej za vse večne čase. Evo, kaj piše med drugim «Učiteljski list» v članku «Navzdol»: Ad ogni modo, col tempo vi persuaderete che non vi vogliamo male ; tult' altro ! Tako je govoril kr. šolski proveditor 30. septembra v Vidmu pred slovenskim učiteijstvom, 15. oktobra je podpisal vrsto odlokoiv. s katerimi odpušča prve učitelje po 7. čle* zakona o asimilaciji učnega osobja. Odpuščeni so, pojasnu-je proveditorjevo glasilo, ker bi morali biti odpuščeni še pred enim letom, pred enim letom bi se morali odpustiti, ker niso uživali zaupanja. Za enkrat je odpuščenih štirinajst, s čemer še ni rečeno, da bi jih ne bilo Še mnogo, ki tudi ne uživajo zaupanja. persuaderete, col tempo, che non vi vogliamo ma!e...» (S časom se boste prepričali, da vam nočemo zlega...) Macchiavelli je dejal, da vladajoči lahko laže, če mu je laž v prilog. Nočemo danes nikomur očitati laži, povedati pa moramo, da smo se nedavno temu kruto varali. Videli smo ob začetku leta, da so se nastavili učitelji, ki so bili že odpuščeni, in da so dobili nekateri traina mesta, česar nismo še doživeli po vojni. Mislili smo. da se je končno prelomilo z divjo prakso zadnjih dveh lut, ko se zakon ni spoštoval. Bila je iluzija. Bila je iluzija, ker tisti čas, ko se bo učitelj prepričal, da mu želijo dobro, ni še prišel. Še ni prišel in ne bo prišel. «Col tempo vi persuaderete che non vi vogliamo male», je svečano ovrgel sam oni, ki ije to izgovoril, in ovrgel je, predno je izzvenel odmev njegovega neiskrenega govora. Pa to je brez pomena. Culi smo povodnji lepih besed in smo videli, kako jih dejanja sproti zatajujejo in zametalo. Če smo spet enkrat doživeli isto, bomo vedeli, koliko vere je dati njim, ki se trudijo - praznimi besedami. Brez pomena niso govori radi svoje manjše ali večje neiskrenosti, brez pomena so zato, ker je danes vse tako urejeno, da je učitelj od visen na.jprej od osebne milosti. In. kar je še hujše, je odvisen od osebne milosti lako, da sploh ne ve, pri kom se začenja. Večina slučajev po 7. členu odpuščenih učiteljev kaže, da ni središče našega pravnega položaja zakon, ampak vplivi, proti katerim smo brez moči. Kar se je kdaj reševalo pred očmi vsega učiteljstva in z uvaževanjem besed njegovih zakonitih zastopnikov, je danes potisnjeno v temne hodnike in partizanske posvetovalnice, kamor glas učitelja ne seže več, niti ne njegova prošnja. Posledice čutimo najprej mi sami, naš pro-metejski stan. Kolikor je učiteljstvo prestalo v zadnjih dveh letih, bodisi moralno, bodisi fizično, ni prestal kak drugi stan v deželi. Knjiga našega trpljenja je bogata, a nam ni v sramoto in ni pisana zastonj. To vemo. Kakor smo potiskani ob tla, tako bo prišel čas, da se dvignemo iz teme. Če ni danes mere proti nam, nas to ne ubija, ampak utrja, ker vemo, da se čas ne meri s pedjo, kakor ga merijo tisti, ki se bodo umerili. Zato ne klonitno tilnika. Kam vodijo metode skritih moči v javnem življenju pa ne kaže le usoda učiteljstva, kaže jo tudi vse naše šolstvo v zadnjih časih, tolikega nereda, tolikih protislovij, tolikih napak in zlorab ni bilo pri nas na šolskem polju niti tekom prvega leta po vojni. Po zakonu bi moralo biti učiteljstvo do 15. septembra že povsod imenovano. Koncem oktobra to še ni izvršeno. Kako tudi, ko se nastavljajo celo mrtvi, ali pa taki. ki so že leto in dan iz dežele! Sole niso izčiščene in popravljene, nI urnikov, ni učil, nered je neomejen vladar in je ni roke, ki bi ga znala zmagati. Na vsej črti triumfirata autokrali-zem in birokratizem, nesposobna, maščevalna in nasilna. Ni naša zadeva, raziskovati, v čegavo korist.» DNEVNE VESTI Grobovi govorilo Vseh vernih duš dan! Svet dan je to, posvečen spominu njih, ki jih že krije gruda in ki smo bili, dokler eo živeli med njimi, združeni z. njimi po najnežnejših in najplemenitejših vezeh: -z ysem svojim žitjem in čutstvovanjem. Ljudje blagega in hvaležiega srca romajo k grobovom svojih dragih, da posvedočijo, da one vezi niso prekinjene, da so še žive med nami v našem spominu in v naši duši. Sin in hči hitita k grobu nepozabnih stari-žev, oče in mati k grobu sina in hčere, brat k grobu sestre, sestra k grobu brata, da se v duhu razgovarjajo s pokojnimi svojci, da pomolijo gorečo molitev do Vse-višjega za blagor njihove duše, da okitijo njihove grobove s cvetjem in prižgejo na gomili lučico, ki naj govori njim, ki ležijo v jami, da rodbinska ljubav sega tudi preko smrti, da sta neminljva njihov spomin in pa čut hvaležnosti v duši za vse ljubezen, skrb in dobrote, ki so jih jim izkazovali v dnev-vih življenja svojega. Vseh vernih duš dan je svet dan, dan plemenitega čuta pijetete do mrtvih. Vsi tisti, ki s čistim srcem in pobožno dušo romajo na grobove svojcev, dajajo blažilno tolažbo, ker pričajo, da vsi viharji življenja ne morejo zadušiti plemenitosti v človeku, da človeštvo vendar-le vstaja božje stvarstvo. Pa tudi narodi — istotako? kokor posamezna rodbina — imajo v grobovih drage I in nepozabne svojce ki so jim dolžni blagega in neminljivo hvaležnega spomina. So to možje, ki so v življenju posvečali njim svoje umstvene in telesne sile, ki so se borili za njihove pravice in koristi, ki so ustvarjali pogoje za njihov razvoj in napredek, ki so jim poklanjali vso svojo skrb, ljubezen in zvestobo, ki so pokladali temelje njih sreče in njih bodočnosti. Narodi so dolžni, da na dan, posvečen mrtvim, počaste spomin takih svojih plemenitih sinov in dobrotnikov. Tudi naš narod na tržaškem ozemlju ima mnogo grobov, v katerih spijo svoj večni sen možje, ki so mu bili nekdaj zvesto udani voditelji, modri svetovalci, dramite-lji in neustrašeni branitelji njegovih pravic, njegovega življenja. Pred duševnim očesom nam je razdobje zadnjega polstoletja: Dolžnost naša je, da se na Vseh vernih duš dan s čutom neminljive hvaležnosti spominjamo našega Dolinarja, Cegnarja, Koseskega, Naber-goja, Nadliška, Pečarja, Trobca, Mandića, Vatovca, Živica, Bartela, Martelanca, Po-nikvarjeve in tolikih drugih, posebno pa tudi njega, ki sot ga te dni položili v posvečeno okoliško zemljo, Kosca. Če bi hoteli tu pripovedovati o njihovem delu, bi morali pisati zgodovino tržaških Slo* vencev pol stoletja sem! Posvetimo svoje misli njihovemu spominu, poklonimo se pred njihovimi grobovi in — pogovorimo se z njimi! Tudi grobovi govorijo! In grobovi naših zaslužnih mož govorijo; nadaljujte naše delo z isto ljubeznijo, zvestob-o. in vnemo, s katero smo se mi trudili za pošteni, nesrečni in izmučeni narod naš! Gradite dalje na podlagah, ki smo 4ib postavljali mi! Vemo, da z novimi časi prihajajo nove ideje, nove potrebe, novi pogoji za življenje posameznikov in narodov! Cenite pa pravično in pravilno, kar smo ustvarjali mi primerno nekdanjim razmeram in potrebam! Ne rušite našega dela, marveč razvijajte ga dalje, primerno razmeram in potrebam sodobnosti! Na dehi za blaginjo naroda bodita vam čista roka in srce! Naši politični organizaciji smo dali ime, ki ji označa glavno smernico: «Edinost»! Ljubimo se med seboj in tesno strneni bodimo na delu in borbi, za stvar svojega naroda! Ne mislimo na to, kar nas ločuje, marveč na to, kar nas druži in spaja! Le složno delo more biti uspešno, ko se moramo boriti proti tolikim neugodnostim razmer. To je bil naš program! Zvesti temu programu smo dosegli mi, da se je naša stvar stalno razvijala v smeri napredka! Medsebojna ljubav gradi, nesloga in sovraštvo pa le razdirata. Tako nam govorijo grobovi naših zaslužnih prednikov. Poslušajmo te nauke in raivnajmo se po njih! jTudK' grobovi gov-vorijo!! BANCA ADRIATICA Včeraj se je ob zelo obilni udeležbi vršil naznanjeni sestanek upnikov tega zavoda. Poročal je dr. Volli, ki je podal strašno sliko položaja te banke in goljufivih činov, ki so se tam zgodili. Komite je zastavil vse svoje sile, da se upravni svetniki prisilijo, da popravijo vso škodo, ki so jo napravili z raznimi globami, kaznjivimi deli in s svojo nezaslišano malomarnostjo. Zahteval je sodelovanje vseh prizadetih in vsega občinstva. Kdor kaj zna — bodisi glede zlorab, bodisi glede premoženja odgovornih oseb — naj vse naznani odboru. Drugi govorniki so se pritožili proti nemoralni in kvarni navadi, da se v denarnih zavodih ustvarjajo sinekure za doslužene politike in strankarje, ki o finančnih stvareh nimajo nobenega pojma, in ki za dobro plačilo posojajo svoje ime in ugled, da pokrivajo razne svinjarije in s tem varajo in zapel ujejo občinstvo, Ravnotako so se pritoževali proti vladi, ki je iz državnega denarja, zbranega od davkoplačevalcev, žrtvovala za to banko nad dvajset milijonov lir in jo proglasila v mednarodni pogodbi za posredovalko v gospodarskih odnošajih med Italijo in Jugoslavijo. Izročila je nato ta denarni zavod enemu — šarlatanu — ne da bi se dalje brigala za njegovo usodo in usodo vlagateljev. Zahtevali so, da sc vladni faktorji posebno lokalni vendar enkrat zganejo in da poskrbijo, da se popravijo po tem polomu oškodovani javni in privatni interesi. V tem zadnjem smislu je bila sklenjena brzojavka na min. predsednika Mussolinija. Diplomo je dosegel na zagrebški eksportni akademiji naš rojak g. Višnovec Viktor iz Trsta. Čestitamo in želimo mnogo uspeha! Proč s* komisaiji! V zadnjem času se je začelo po vse; Italiji gibanje proti občinskim komisarjem ki jih je vsilil občinam sedanji režim. Mi smo že ponovno povedali svoje mnenje o tej nadlogi, ki tare naše ljudstvo, toliko v moralnem, kolikor materialnem pogledu. Ako zahteva javno mnenje po vsej Italiji, naj se razpišejo občinske volitve, to s toliko većjo upravičenostjo lahko mi zahtevamo, ker so pri nas komisarji tujci, ki ne poznajo naših razmer, ne našega jezika. Kdo bo spravil več v red občinske finance, ki so jih zavozili ti komisarji? Mesta kakor Rim, Turin, Neapolj itd, ,lahko plačajo svoje komisarje; a odkod naj vzamejo naše male občine vsote denarja? Kako upravljao občine ti komisarji, nam nazorno kaže naslednji dopis iz Postojne: Dne 28. minulega meseca smo praznovali tudi v Postojni dveletnico fašistovskega pohoda na Rim. Razun nekaj zastav po mestu, zaprti uradi in šole, je pokazala vsa ta proslava jako skromno lice. Nič več onega pompa, navdušenja, godb in kričanja ter prireditev kot pred leti. Nič Čuda! Ako pregledamo bilanco fašistovskega dela v teh dveh letih, odkar nam je bil obč, zastop z nasil-stvom odvzet in urinjen nepotreben rn drag komisar, se nam pokažejo še žalostnejše številke. Prepotrebni vodovod, ki smo ga težko pričakovali in je za človeštvo neobhodno potreben, je bržkone pokopan, mesto tega pa se zida nepotrebna klavnica, ki bi 30 še lahko pogrešali leia in leta in ki bode stala lepe sto-> tisoče našo cbčino. Razni regulacijski načrti se delajo, kakoršna naj bode Postojna čez 100 let. Tudi to so nepotrebni stroški in stanejo trde tisočake naše davkoplačevalce, Cemu to? Imamo stalno nameščena 2 inženirja v Postojni pri mestu in občini, ne vemo, ako nista odveč za tako majhen obrat. Zdravnike in ži-vinozdravnike se nastavka brez naše vednosti in naših želj. Uradništva in uslužbencev je pri mestu in občini preveč ter je potrebna redukcija. Tudi to obremenjuje preobčutno naše izčrpane mošnjičke. Podpore se dajajo po tisočakih za nepotrebne otroške vrtce, medtem, ko se naše šole zapirajo in naše učiteljstvo odstavka. Občinski proračun je izkazal potrebščin v L 1923. preko L 880.000. Kje |e kritje? Kako bo demo zmagali te ogromne svote. Bolniška blagajna je na robu prepada, brez rezerve, dočim je bilo pred letom še L 60.000 gotovine. Kaj bode, ako izbruhne kaka epidemija? Kam z bolniki, kje denar? To je umno gospodarstvo! Tako se gospodari z žulji naših delavcev. Od jame ne dobi občina nikakih dohodkov več, ker je bila Čez noč podržavljena, seveda brez vsakega protesta. Frekvenca jame je sijajna, a občina nobenega haska od tega mesto polovico dohodkov. Ne vemo čegava zasluga je to? Zato so se nam naprtile pa raje razne obč. carine na živila« živino, družine itd,, da bodemo pod težo teh kmalu omagali. Mesto iskati dohodke tam kjer nam pristojalo, se iste malomarno prepušča usodi, zato se pa nam predpisujejo raje razne nepotrebne, nove obč. doklade, namesto iskati bolj uspešnejše vire obč. dohodkov. Pa kaj zato?! Saj gospode, ki jih predpisujejo nič ali malo bolć. Bode že plačal dober in potrpežljiv Kraševec. Ker pa struna prenapeta rada poči, opozarjamo merodajne funkcionarje, naj kmalu razpišejo obč. volitve v Postojni, ker po zakonu bi smel bili le 3 mesece komisar na občini, a sedaj ga imamo že 2 leti. Ljudstvo pa pravi, ako ima take velike dolžnosti, naj ima tudi vsa-i nekaj pravic. Brezpravna raja, ne maramo biti več, dovolj je trp-^'enia, dovolj ponižanja, naša zahteva je opravičena, sveta stvar, zato dajte nam ljudsko zastopstvo v občino, brez kontrole ne pustimo več delati za našimi hrbti z našimi trdimi žulji. Tako ne ide dalijel Za danes nekaj, drugič več! Omenimo naj, da g. sedanjega obč. zač. komisarja ne zadevajo te vrstice, ker je gospod na mestu in pravičen, toda on je prevzel le slabo zapuščino. Občinska hranilnica ima komisarja in tri uradnike, a dopisuje le v italijanskem jeziku strankam, ki ne razumejo laščine. So zato potrebni štirje uradniki? Tudi tu je potrebna radikalna remedura. Eden v imenu 4000 prebivalcev. Za naSe vrtce ih iole Pričelo je zopet šolsko leto; mnogo otrok, ki so lani obiskovali naše zavode, je izstopilo koncem leta, a mnogo več se jih je v začetku novega šol. leta vpisalo. Vsi vrtci so prenapolnjeni. Naša malčki pa se ne zadovoljujejo samo s tem, da se mnogo lepega naučijo, temveč nestrpno pričakujejo vsaki dan opoldanske ure, da dobijo kaj toplega za svoj lačni želedček. In kje naj ^Šolsko društvo* — čigar naloga je vzdrževati omenjene zavode — vzame sredstva za to, ako se ne stegne darežljiva roka naših dobrotnikov in položi dar naši deci na oltar? Kakor do sedaj, tako upamo tudi letos od naših dobrotnikov, da nas ne zapustijo, da ne dovolijo, da bi se izvršil neizbrisen naroden greh, da bi morali našim malčkom odtegniti njih prvi pouk v materinščini in borno kosi lce. Obračamo se vsled tega v prvi vrsti do vseh naših pevskih in izobraževalnih društev, dramatičnih godbenih, športnih krožkov in raznih klubov širom naše Julijske Krajine, da bi vsako društvo imelo vsaj eno priredite v korist tega prepotrebnega društva. Prosimo tudi vse denarne zavode, naj ibi ob zaključku letnih računov ne pozabili naših malčkov. Obračamo se tudi do posameznih naših dobrotnikov, naj nam priskočijo na pomoč z darovi ali s tem, da se vpišejo kot člani. Še pogrešamo v imeniku članov Sol, društva mnogo naših zavednih £udi. Ne smelo bi biti Slovana v Jul, Krajini, ki bi ne bdi član tega prekoristnega društva. Stare člane, kateri do sedaj še niso vplačali letošnje članarine, naprošamo, da to storijo v društveni pisarni; saj je članarina v resnici tako majhna, da jo lahko vsakdo zmore. Spominiajte se naših malčkov tudi ob vsaki priliki, veseli ali žalostni! Naj bi ne bilo ne krsta, ne poroke in ne smrti, kjer bi se ne zbiralo m zadoščenje Vam bo hvaležnost tisočerih naših malčkov. Upamo, da naša prošnja ne ostane glas vpijočega v puščavi. «Šolsko dreštvo* t Trstu. Iz uredništva: G. prof. Filip Peric se ft vrnil s svojega rednega dopusta is prevzame s prihodnjo številko zopet pode odgovornega urednika našega lista od dr.ia Berceta. K 14. stoiiuci obstnka tritfKc li koprski Mili Zadnjič smo podali kratek obris stanja novo-gradske škofije koncem 18. stoletja, danes podajamo obris stanja koprske škofije, posnet iz poročila, ki ga je leta 1623. poslal tedanji koprski skof Hieromin Rusca (1620—1630) papeževemu nunciju v Benetke. Škof pravi v uvodu svojega poročila, da ni v njegovi škofiji ne nevernikov, ne krivovercev, ne razkolni-kov in tudi ne takih, ki bi bili sumljivi glede katoliške vere. V škofiji so samo tri židovske družine, po ena v Kopru, Izoli in Piranu, ki se pa bavijo samo s kupčijami in oderuštvom, kar jim je dovoljeno; glede vere ne dajajo ni-kakega pohujšanja. — Koprska škofija je vboga, nadaljuje škof, v Kopru je deset kanonikov, ki imajo na leto samo deset beneških cekinov dohodkov in sicer iz salin in še od teh dohodkov morajo plačevati beneški republiki desetino. (Ricchezza raobileM) Razun teh je že nekoliko drugih duhovnikov, ki so vsi vbo-gi. V mestu je Utdi šest samostanov: dominikanci, frančiškani, konventualci, oservanti in terčijariji, serviti in kapucini; zunaj mesta ie še hospic benediktovcev. — V Izoli je župnik, trije duhovnniki in dva mala samostana frančiškanov in servistov. V Piranu so župnik s petimi kanoniki in dngi svetni duhovniki ter dva samostana, frančiškanov-konventualcev in oservantov. — Po vaseh bivajo Slovani, U imajo duhovnike svojega naroda In jezika In Id opravljajo brevir in sv. "»t" v njih slovanskem jeziku po izročilu sv. Hieroaima in če bi tako ne opravljali, bi jim ljudje ničesar ne dali, kajti ti duhovniki so navezani edino na miloščino, ki iio prejemajo od ljudi, ker so cerkve uboge in nimajo nikakih dohodkoV. Škoi hvali te duhovnike, da so vneti v svojem poklicu in da njih delovanje rodi dober sad. — Končno omenja škof, da ni v škofiji nikakega semenišča za duhovski naraščaj. Če bi obstojalo tako semenišče, bi blagonosno vplivalo tudi na sosednje škofije in dežele. Kaj le ne UpittRsHbe ? 1 + 1=2 je kapitalistična. Kako to? Tako, ker to trdi «MaH Hst», ki gre vedno z resnico na dan. Članek «Vzroki draginje*, ki ga je objavil« »Edinost* preteklo nedeljo, je prežet s kapitalističnim duhom, pravi «Mali list*. Zakaj? Ker čl&nk&r trdi, da mora poskočiti cena onega blaga, katerega svetovna proizvodnja se zniža, a konsum celo zviša. To ve vsak priprost krnet, ki ni študiral narodnega gospodarstva, ne čital «Neue Freie Presse*. Vsak priprost kmet namreč ve, da je n. pr. vino dražje tisto leto, ko je pridelek manjši I Članek je dalje kapitalističen, ker trdi. da bi viada s primemo trgovinsko politiko, s preprečitvijo spekulacije lahko ublažila draginjo. V tem o žiru da je italijanska viada premalo storila. Vse to je pisano v kapitalističnem duhu! Kag ni vse kapitalistično danes? Sicer se da to vprašanje na žalost časnikarjev, ki ne bodo od sedaj dalje imeli več kaj pisati, rešiti na ta-le način: Kapitalistično je vse, kar prinese »Edinost»1 Članek «'Vzroki draginje* bi torej ne bil kapitalističen, ako bi izšel H**1 poprej popolnoma ncizpremenjen v »Malem listu*; tedaj bi bil recimo socialističen (socijalisti naj se ne užalijjol) Za opozorilo, da je par dni pred našim člankom izšel v Fr. rresse» -podoben članek, smo «Malemu listu* zelo hvaležni. Priznati moramo, da smo omenjeni članek prezrli. Naš list razpolaga sioer z uredniki, ki bi lahko še najmanj 7 člankov o vzrokih draginje spisali, ne da bi jim bilo treba zajemati snovi iz «N. F- Presse*; toda omenjeni članek bi nam bil prav dobro došel, ker bi vendar lahko iztaknili v njem kako dobro mdsel, posebno ker je *Edinosrt» najmang tako... kapitalistična kakor Fr. Presse*. Vidiš, »Mali list*, tudi mi gremo z resnico na dan! ______ Krotke trtice o tematski Škofiji Na podolgastem griču, ob katerega vznožju leži Tomaj, je bik> že v predzgodovinski dobi gradišče, v rimskih časih pa naselbina, kar spričujejo starine, najdene po njivah. Gotovo je, da je bil 2e zgodaj v srednjem veku tukaj duhovnik, ker je bilo tukaj pokopališče in krstni kamen. 2e v 6. stoletju so bi!i v naselbinah zunaj Trsta duhovniku, ki pa niso smeli krstiti. Krstni kamen je bil samo pri stokii cerkvi. Leta 1316 se fe nahajal v Toma ju župnik, takrat imenovan «plebanus» in dijakon. A že v 9. stoletju se omenja cerkev s krstnim kamnom, v 11. stoletju se omenja že župnije, plebanije rurales. Ti plebani pa so bili delegatje škofa, ki je bH edini duhovni pastir in župnik, še le v 12. stoletju so isti plebani bili stalno nameščeni. Toda župnije okolu Trsta so bile prisojene tržaške, m stolnemu kapitelju, ki je pošiljal v dušno pastir-stvo kakega svojega kanonika aH drugega vikarja. Koncem 14. stoletja so si baroni Walse, gospodje devinski in kraški po krivici prilastili pravico patronaita tomajske župnije in imenovanje župnika, radi česar je nastala pravda, s katero se je pečal bazelski koncil in tudi cesar Fridrih HI., a konečno je pravdo razrešil papež Pij II. prejšnji tržaški škof na način, da je moral odslej župnik toma^ski plačevati tržaškemu kapitelju 16 cekinov na leto. — Iz zgodovine tomajske župnije je malo znanega, ker je sredi 18. stoletja pogorelo žup-nišče; zgorel je tudi župni arhiv; rešili so le cerkvene matice, neka stara pisma, med temi tudi listine (breve) tržaškega škofa Eneja Sil-vija Piccolomini, poznejega papeža Pija II., o posvečenju duhovske cerkve in nekaterih oltarjev v podružnicah tomajske župnije. — Stara župna cerkev je bila sedanja cerkev M. B. v Britofu. Tukaj je bilo okolu cerkve tudi pokopališče. Prej je bila ta cerkev posvečena sv. Petru. Sedanjo župno cerkev na griču posvečeno sv. Petru in Pavlu so zgradili v 17. stoletju. Zraven te cerkve fe bila že do nove-jih časov starodavna cerkvica sv. Pavla, ki so jo pa o priliki gradile samostana šolskih sester podrli. Tomajska župnija je imela v prejšnjih časih še šest podružnic kapelanij-skih cerkev. Avber, Repentabor, Dutovlje, Kopriva, Kazlje in Skopo. Prvi dve sta se odcepili od matere fare in postal? samostojni župniji. — Znana so imena župnika od leta 1624 naprej. Župni arhiv je, kakor omenjeno zgorel. Tega leta je bil župnik Gašpar SuageJ (Švagelj). Leta 1629 je postal župnik Jakob Crisai (Križaj) rodom iz Solkana, ki je bil apostolski protonotar. Po njegovem prizadevanju je bila zgrajena sedanja župna cerkev na griču. Umrl je leta 1661. Temu je sledil Frančišek Loca-telli, ki je bil opat, generalni vikar in arhidija-kon tržaški. Župnikoval je le malo časa, kajti fe leta 1662 |e prišel v Toma« novi župnik . Hanibal baron Egtfh, ki je župnikoval 50 let, 1 umrl ie leta 17137Nadednik mu fre bil Franči- šek Rome, doktor bogoslovja in apostolski protonotar, ki je ostal v Tomaju do 1718. Sledil mu je Fran Slokovic do 1730. Dve leti je bUa župnija izpraznjena in leta 1732 je bil imenovan župnikom Pavel Frančišek Clapsche, ki je bil apostolski protonotar, grof palatinski, vitez in kanonik pičanski, rojen v Kostelu, župnikoval je 40 let. Bil je zelo skrben za olepšanje cerkev njemu podrejenih, v Krepi j ah je na svo£e stroške zgradil sedanjo podružnico sv. Notburge. Pokopan je v to-majski župni cerkvi pred velikim oltariem. Za časa njegovega župnikovanja 15. maja 1752 je zgorelo župniščev zaifano od zlobne roke. Sledil mu je leta 1772 Jakob Gans, rodom Re-čan, umrl 1788. Spisal je tudi v slovenskem jeziku katekizem in molitvenik, en izvod se hrani v župnem arhivu tomajskem. Leta 1790 je postal župnik Anton Filip Dujmich tudi rodom iz Reke, doktor bogoriovja, častni kanonik goriškega kapitelja, umrl leta 1821, Zapustil je za tedanje čase veliko premoženje 14.000 goldinarjev, vse, v dobrodelne svrhe Njegova slika se nahaja v tukajšnji knjižnici. Še omenjenega leta mu je sledil Jožef Chro-bath, rodom iz Idrije, umrl ie v Tomaju 1830. Sledečega leta je postal župnik Anton Ukmar, domačin, rodom iz Koprive, rojen 1796. Leta 1866 je bil ustanovljen v Tomaju dekanat, do tedaj so vse župnije in duhovnije, ki tvorijo ta dekanat, spadale pod dekanijo tržaške okolice, ki se je tedaj nahajala v Škednjri. Tako je Anton Ukmar postal prvi tomajski dekan, pozneje tudi častni kanonik -tržaškega kapi-lelja. Umrl je 6. febr. 1877. Sledil mu je Urban Golmajer, rodom Gorenjec, sorodnik goriškega nadškofa Andreja Golmajera, ki je stopil v pokoj leta 1894. Po njegovem prizadevanju je bil zgrajen v Tomaju samostan šolskih sester. Leta 1894 je postal župnik in dekan Matija Sila, Sledil mu je letos domačin iz Dutoveij Albin Kjuder. — Tomajska župnija šteje okolu 1500 vernikov, s kapelanijami Dutovlje, Kazlje, Kopriva m Skopo pa okolu 3700 vernikov. Odcepili sta se v minolem stoletju Avber in Repentabor ter postali samostojni župniji. _______ Ostavka kr. komisije za upravljanje tržaške pokrajine 23. septembra t. 1 so podali člani kr, komisije za upravljanje tržaške pokrajine dr. Depiera, dr. Kers, avv. Frausin in avv. Pieri radi nasprotstev, ki so nastala s pokrajinsko federacijo fašistovske stranke, v roke prefekta svojo ostaivko. Ker ni prejela ao sedaj s strani prefekta še nikakega odgovora, mu je omenjena komisija poslala daljše pismo, v katerem ga prosi, da ukrene glede ureditve vprašanja vse potrebno, ker se smatrajo upravitelji oproščeni vsake dolžnosti, ki bi izvirala radi prefektovega zadržanja. Promocija. Te dni je bil na kr. vseučilišču v Padovi promoviran za doktorja prava g. Gruden Josip iz Nabrežine, sorodnik že dveh mladih doktorjev iz znane Grudnove družine v Nabrežini. Mlademu doktorju iiaše čestitke! Tiskarski škrat. V včerajšnjo vest o aretaciji dveh upravnih svetnikov «Banca Adria-tica» se je vrinila neljuba pomota. Pravilno bi se med drugim moralo glasiti: Avv. Caco-pardo in Ciro Kamcnarovič sta bila aretirana. Meščanske šole na Hrvatskem. V smislu resolucij, sprejetih na novosadskem kongresu meščanskih učiteljev, je ministrstvo prosvete sklenilo, da se vse dosedanje višje ljudske in višje dekliške šole na Hrvatskem in v Sloveniji ter v Bosni in Hercegovini v bodoče nazivljajo «gradjanske šole», kakor sc naziv-ljajo te šole v ostalih pokrajinah. V Sloveniji se take šole imenujejo meščanske šole». Dr. Pivkovo predavanje v Ptuju. V sredo je predaval prof. dr. Pivko iz Maribora v ptujskem mestnem gledališču pod okriljem muzejskega društva o poeziji v pravnih običajih ptujske okolice. Gledališče je bilo polno občinstva, ki je z zanimanjem sledilo živahnim slikam sedaj že močno izumirajočih pravnih običajev. Po predavanju se je vršil v Nar. domu sestanek ptujskih narodnjakov, na katerem je bila vrsta lepih nacijonalnih govorov. Strokovna obrtno-nadaljevalna šola za iti-jence gostilni carske, hotelirske in kavarniške obrti ▼ Mariboru. Vpisovanje v to šolo se je vršilo v petek, 31. okt. od 3. do 5. pop. V pondehjek, 3. nov. ob 4. pop. se šola slovesno otvori, v torek se pa prične z rednim po-ukom. ______ Društven« usti Repriza «Tujega kruha» V torek, 4. t. m. ob 8. zvečer, se ponovi v dvorani DKD pri Sv. Jakob« krasna Turge-stopi g. Terčič, član ljublj. gledališča, ki je dosegel pri premijeri pravi triumf. Kako je segla ta *igra ljudstvu k stcu, je pokazalo navdušenje občinstva pri premijeri, ki je tolikokrat klicalo igralce na oder, predvsem g. Terčiča. Kdor hoče slišati kaj res lepega, naj pride v torek k predstavi! Ugodna prilika za diletante. Ker namerava * Šentjakob. čitalnica» razširiti in izpopolniti svoj dramatični odsek, sprejema več dile-tantov, posebno ženskih moči. Kogar veseli dramatika, tudi ako ni še nikoli nastopil na odru, naj ne zamudi te ugodne prilike ter naj se čimpretje prijavi v dvorani DKD pri Sv. Jakobu, in sicer vsak dan od 20.30 do 22. V dramatičnem odseku sodelujejo nekateri priznani igralci bivšega slov. gledalaca v Trstu, ki bodo poučevali začetnike v dram. umetnosti ter jim brezdvomno pripomogli do uspeha. Knjižnica v Rojanu. Javlja se vsem članom knjižnice, da je prišla večja množina novih knjig. Knjižnica je odprta vsako nedeljo od 10—12 pred poldne. — G. Josip Černac ie daroval 9 knig, zakar se mu odbor M. D. «Zarja» najprisrčnejše zahvaljuje. Javna knjižnica pri Sv. Jakobu. Dobra knjiga — najboljša prijateljica; v vsaki hiši je dobrodošla, posebno v pustih zimskih večerih, ko vsakdo rad poseda pri toplem ognjišču. Lepo čtivo mu preganja dolg čas, ga zabava ter poučuje. Lepe povesti in zanimivi romani se dobijo v knjižnici «Šentjak. čitalnice®, v katero se lahko vpiše vsakdo. Knjižnica posluje vsako nedeljo od 10. do 11. ure predp. v poslopju stare policije pri Sv. Jakobu. •Čitalnica*. Vaje za «Tuji kruh* v ponde-Ijek ob 8.30. Pridite vsi točno! — Režiser. MDP - Sv. Jakob. Jutri ob 20. redni sestanek s predavanjem v navadnih prostorih. V torek zjutraj ob 10. se vrši sestanek celokupnega članstva v dvorani DKD. — Odbor. D. K. N. T n m marin - Trat. Jutri ob 19. pevske vaje, kakor določeno. — Odbor. PevaAso AbMtu «Kontovel» bo imelo danes ob 1X30 svof občni zbor. — Odbor. Pevsko draiftvo «Difija» ▼ Trato, bo priredilo 16. L m. ffelik vokalni koncert. Izbran, bogat spored najboljših del jugoslovanske glasbene literature bo nudil obilo užitka. Podrobnosti bodo pravočasno objavljene. — Odbor. Društvo <*Zora». Jutri ob 19.30 sefa T, K. v navadnih prostorih. V torek ob 6. navaden training nogometašev T. K. — Danes popoldan pešizlet v Bazovico. Zbirališče ob 13. pri rojanskih obokih. — V. 0. SPORT «Konkordia» - Zagreb — «Eka mesta seveda s pripombo, češ taki cr- ca i so Sokoli. Kar se tiče našega župana in n^ega občinskega sveta, moramo reči, da delu t-pan vzorno in da vse, kar napravi, napravi v popolnem sporazumu s starešinami. V n nem pravi resnicoljubni dopisnik, da je Pri-ha.jaČ» ali Gospod Lisec*, s tem meni n:imreč g. Lazarja Antona, naložil eno svojih hiš občini na rame vsilivši jo za občinski don. Koliko je resnice na vsem tem? — Plurikomisar Pancino je videl, da ima županstvo v najemu malo sobico, ki ne odgovarja več potrebam, zato je nasvetoval županstvu z ozirom na to, da se bodo rabili za urad in za zdravnika dostopnejši in večji prostori, na^ si preskrbi občina lasten dom. Nato so prišli v imenu cbčin- akega trefa k g Lazarfu Antonu trt}« odposlanci in sicer podžupani: Šimac Ivan. Simac Anton in Lavrenčiš Jožef {Lo£eJ m so ga naprosili, naj proda občini ld fe bila tedaj Kazala. Kie ie tu kako vsiljevanje, g. Resni cofe? Da to pa naše ljudstvo trpelo radi kup-o5ne in ječalo celih trideset le* pod tem bre-denom. naj to ne skrbi g. dopisnika, saj ima Aaia objčina kemika, ki dela iz vode mleko An ki zna zeio dobro ceniti gorski sir. Našim fe pripravila dopisnika, da se je spravil nad •aše zaslužne, za občinsko blaginjo vnete in f>oštene može. Za to pol dovolj! Dopisnik pa pusti, ko nas zopet ^obišče*, popotno palico lepo doma, naj ne moti naše gorske ti-«rine s svojo popotno palico lepo doma, naj Ee moti naše gorske tišine s svojo popotno tor-o in naj ne zastruplja našega svežoga planinskega zraka. . Ajdovščina - Sturje. - (Polena pod noge od (lastnih sinov). Dobro nam je še v spominu dogodek, ko so nedavno temu posegli organi naše varnostne oblasti z nezaslišano odredbo v naše skromno in nedolžno prosvetno delo. "Mncgo se je pisalo o tem nekakem vzorcu nekulturnega postopanja z našim ljudstvom. »Prisiljeni smo danes zopet obuditi ta neprijetni dogodek. V mislih nam je namreč slučaj, Jco je bilo šturskemu pevskemu zboru o priliki ^nameravanega izleta na Kovk, kjer je imel •peti pri nameravani maši na prostem, naloženo, da ne sme peti pod osebno odgovornostjo 4». župnika-pevovodie nobene druge pesmi, krazen cerkvenih pri maši. Dalje nam je v mislih slučaj, ki se je menda dogodil nekoliko prej, ko se je od iste strani naložilo ajdovskemu zboru, da ne sme peti pri nameravanem nedeliskem pešizletu, katerega se sme udeležiti tudi največ 30 oseb. Znano nam je tudi, da se oba izleta vsled teh gorostasnih .zahtev nista vršila. Znane so nam dalie mnoge šikane in neprilike, ki sta jih morala oba zbora pretrpeti v zadnjih letih, hoteč vršiti svoje vzgojevalno delo med našim narodom s tem, da goj:ta umetnost in glasbo, kar je dovoljeno po celcm kulturnem svetu in kar je ravno znak kulturne stopnje posameznih ljudstev. In koliko težkoč sta imela zbora, da sta mogla >pIoh obstojati in delovati, saj se ni prepovedovalo samo vaje v zaprtih zasebnih prostorih, ampak še celo v gostilnah se je prepovedovalo v zgodnjih urah ubrano petje posameznih skupin pevcev, medtem ko je pa tuljenje in razsaianje imelo prosto pot. Kljub temu smo imeli priliko doživeti v zadnjih letih od sirani obeh zborov, pač po razmerah več ali manj posrečenih, nastopov in koncertov. Vse te težkoče so pevci skupno s svojimi pevo-vodji z žilavo vztrajnostjo srečno prestali in nadejali smo se, da se bomo v bodoče nemoteno naslajali ob prijetnih zvokih naših zborov ob raznih prilikah, posebno ob nastopajoči zimski dobi. Toda temu, žal, ni tako. Ne vemo, ali nam je že tako usojeno, ali je zli duh ali kaj„ ki ne dopušča tega, česar si gotovo vsi želimo. Razveseljeni smo bili, ko smo doznali, da nam bo v kratkem ajdovski zbor nudil nekaj glasbenega užitka in razvedrila. Toda ona tajna sila je že zopet tu, ki bi rada porušila to namero. Tokrat ni morda kakšna oblast ali njen organ (vsaj do sedaj ne), niti kak sovražnik ali nasprotnik našega naroda, ne, smpak na žalost so to ljudje iz lastnih vrst, Žalostno ali resnično.' Zdi se, kakor da bi visela kaka težka kletev nad našim narodom, da je mnogokrat on sam najboljši zaveznik sovražnikov v boju proti — sebi. Težko nam je v duši, ko si moramo to priznati. Ali je zloba, ali zavist, ali osebnosti, ali častihlepnost ali kaka druga strast, ne vemo. Najbrže nekaj vsega tega, česar pa mi sedaj ne bomo preiskovali. Vprašali bi t>a prizadete in njihove kolovodje, ki po našem mnenju niso in po svoji vzgoji bi ne smeli biti s svojimi možgani preveč na kratko orivezani, da ne bi tega razumeli, vprašali bi, ali se ne zavedajo svojega leScuiu življu tako škodljvega počenjanja? Ali se ne zavedajo zlih posledic njihovega rovarenja, ki služi le drugim, a je nam in njim samim v šskodo in sramoto? Se ie čas, da se izognejo razpalienju strasti. Zato kličemo vsem še pred dvanajsto uro: zavedajte se poločaia, v katerem se nahajamo! Za podiranje nafvečfe in najtrdnejše stavbe ni treba mojstrov in velikega truda, ali graditev tudi najmanjše barte je treba znati graditi in delati, delati. Vrnite se na pravo pot, da bo veljal i za vas običajen pozdrav našetfa znanega rodoliuba: Slava narodu, ki ima lake sinove! ^^snfio.^L^ Zlato, srebro, krone, fNaiboiiii sivaim stroji soTova miška Platin, SObOvfe lipi— mmi materijal. kupuje 1 I# IV* najbolje ntnjo s tofcakovo vodo ali to-bakovim izvlečkom. Na en liter vode denemo 2—3 žttoe tobačnega izvlečka. Ta voda pa ufcoih jajc ali gmd ne uniči,, zato (e treba drgcecje 6rez kakih 5 dni ponoviti to tolikokrat ponoviti, da uši popolnoma izginejo. Oši se nahajajo tudi v stelji, zato je treba tudi steljo premen iti, (Dalje na IV. strani). Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je 31. oktobra v starosti 77 let v Gospodu zaspala Ivana Nemec roj« Zavnik Pogreb drage pokojnice se bo vršil v nedeljo, 2. oktobra ob 10. uri. BILJE, 1. novembra 1924. ŽALUJOČA DRUŽINA. Zlatarna Albert Pooh Trst, VI« Mazil ni 46 (25) Izvede Jamstvo. Potrt žalosti naznanjam v svojem in v imenu drugih sorodnikov feio^tno vest, da je moj nepozabni brat JOSIP LAVRENČIČ predvčerajšnjim ob 4. uri popoldne v Gospodu zaspal po dolgi in mučni bolezni in previden s tolažbo sv. vere. Pogreb se bo vtšiI danes popoldne ob 3 uri in pol iz hiše žalosti št. 1021 pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji na Katinaro. TJR.ST, 2. novembra 1924. ANDREJ LAVRENČIČ. Mali oglasi 30 A. Ž PANJEV, novih, na 20 satov, z mladimi maticami, se proda radi seHtve po ugodni ceni. Adamič, ivanjigrad, p. Kotnem. 1414 PRIJATELJU Vabim Vae aa svoj lastni pridelek vipavca v via Udine 7, Jerič Filip, la>stnik, 1415 STANOVANJE, kuhinja in aoba, meblirano, se proda. Via S. Maroo it. 33, IV,, vrata 5L 1416 Brezplačen pouk v vezenju. Posebni stroji za Šivanje in vezenje L 570.—, za-k I opni z dvema predaloma L 720.—w Iz bera Inozemskih strojev po najzmer- nejših cenah. Zaloga šivalnih strojev ln potrebščin ----- u CemUInl. Trst Via 6. Corđacci 27 Na zahtevo se pošljejo ceniki. Zobozdravnik dr. Lojz Kraigher specialist za totemi«ustih in na zobeh grije« za vsa nfcztanufti ii zatoteMska opravile v Gorici, bo Trmiki 28 (Pitna m mttiria 21 MILO FENDERL 'SUPERIOR, rumeno in 'PURO VERDE, je zajamčeno čisto in brez-dvomno najboljše, bodisi vsled svoje naravne dobrote bodisi vsled posebnega izdelovanja. Pazite na ime „FENDERL* ki je vtisnjeno na vsakem kosu. •11 ftR 27 zaloga nemških slamo' reznic, 10 in 12 col, z verigo tO brez verige, Maks Križe - Postoma trgovina s Železom« (633} Naša zavarovalnica „UNION" le nniveClo svetovna zavarovalnica Delniški kapital Fr. 20 MUJonov, zav. kapitali v veljavi čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1828. Generalni zastopnik avgust ravnik - gorica Corso V, E. 28, 1. — Zastopniki se še sprejemajo. »s 41' 30E 1 TVRDKA Giuseppe BRINJE-ve fjtotfode, dobavlja po ugodni ceni J. Sandal}, Lopo^lava - Lupo-giiamo, Istra. 1417 FRAN ZAFRED, Campo Bolvodere »t. 1, naznanja prijateljem m znancem, da toči prvovrstna vipavska vin« po L 120, za dom po L 2.80, istrsko črno po L 3.20, za dom po 2.80; črno domače po 3.80, za dom po L 3.20; belo (6v. Križ) po L 4, za dom po 3.60. Priporoča se za ooilen obisk. 1418 GUSPtMJICNA zmožna slovenščine, italijanščine in nemićinc, iftče primemo uradniško meslo v mestu al: na deželi. Cenjene ponudbe pod «Marljiva» na upravništvo. 1419 GLASOVIRJE v vsakem stanju popravlja, uglašuje, kupuje in ceni. Pečar, Trst, Via Molino a vento 5, III. 7 Zobozdravniki ambulatorij D! CICERO v privatni kliniki v Postojni TehnKni ravniteli lak Fridmann Vsako dalo zalamteno tCPijažav^ost in umetnost Euripidcs, Medeja. Tragedija v petih dejanjih. Prevel dr. Fr. Bradač. Založila Ig. Kleinmayr & Fed. Bamberg, d. z o. z. v Ljubljani. Cena broš. knjigi je Din. 14. Vrsto naših prevodov iz klasičnih književnosti je pravkar pomnožil prof. Bradač s svojo uspelo poslo-venitvijo F.uripidovega veledela. Vsak naobra-žcnec mu bo hvaležen, zakaj tragedija Jazo-nove soproge, barbarke in čarodejke .Medeje, ki v svoji osveteželjni boli nad moževo izne-vero umori Jazonu nevesto, tasta in končno celo svoja lastna otroka, ki ju je imela ž njim, jc vzlic svoji strahopetnesti tako pretresliivo človeška, tako večno sodobna snov, da se niti čitatelj XX. veka nc more odtegniti njenemu mogočnemu dojmu. Kakor slišimo, je Mede-ja na repertoarju Nar. gledališča v Ljubljani, zato bo Bradačeva izdaja s svojim spretnim in lalikoumljivim predgovorom vsakemu gledalca dobrodošla priročnica in vodnica. Še posebej jo priporočamo tudi dijastvu in gg, profesorjem v rabo pri klas ičnem in zgodovinskem pouku. Založba Ig. KJeinmayr in Fed. Bamberg se je očividno ozi/ala na to in je določila preprosti, a vkusni knjižici iako zmerno ceno. Koledar «11 granat Casanua Deangeli» za 1. 1925. izšel je ta priljubljeni družinski koledar, ki stopi z letam 1925 v svoj V. letnik. Letošnja izdaja je bogato okrašena z lepimi humorističnimi vinjetami in fciikaroi raznih krajev v Julijski Krajini. Koledar je izdala antikvarična knjigarna • Aurorav, ki se je na vse načine potrudila, da b o letošnja izdaja v vsakem oziru popolna. Pcverila je ureditev znanemu Emiliju De Angeii, ki je tudi to pot izvršil svojo nalogo z živahnostjo tn lepim okusom. Koledar je bdi tiskan v tiskarni «Stabili-menlo Tipagrafico Nazionale*, ki je tudi častno rešila svojo nalogo. Koledar je na prodaj v vseh knjigoitrž-nicah, papirnicah in trafikah v Trstu in Julijski Kraji 2 Kri. ŽABICA,- avlorizirana, »prejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Sla« vec. Via Giulia 29. 1394 PRI2MATIČNE daljnoglede kupuje Giusto Hirscli, optik, 36 — via Mazzini 36 — Trst. 1300 DREVESNICA in trtmea. Brata Sirca, Godnje, p. Duvovlje. Enoletne cepljenke, velikost 1—2 m: hruške, jablane, breskve, črešnje itd. tia raznih podlagah, »ajboljSih vrst. Cepljene trte: kraiki relošk in razne bele. Sprejemajo se naročila. Postrežba točna. Cene zmerne. 1171 BABICA, diplomirana, govori slovensko, sprejema noseča. Ljubezniva oskrba. Na željo zdravniška pomoč. Stroga tajnost. Via Bosco 10, prvo. 1399 m Podružnici: (562) v Vipavi In v S«. Petro na Krasu J !! Na obroke!! ♦♦♦♦♦♦ Moške in ženske obleke izdelane in po meri, bogata izbera tu- in inozemskega blaga, plašče v, paletots, površnikov, dežnih plaščev, obuvala, klobukov, ženskega perila itd. Lastna kraja&itca za Ženske obleke. - Cene ----« ■■hrin^affl I I pogoji nituooanejsf 11 Prvovrstna krojačnica za moške obleke MXXXOttObre3,I.M39-20 Via Gisnastia 15 se Via Mazzini 36 (vogal Via S. Caterina) opozarja svoje cenjene odjemalce, da je prejela veliko izbero za sedanjo sezijo: Velour, volnen, gladek in Matellasse za plašče, blago, volneno za možke in ženske. Baršuni Manchesler za obleke. Svileni baršuni in Chiffon. Baršunaste pletenine novost. Karakul, Peluches, svilen in volnen za plašče. Izgotovljeni kožuhi. Kožuhovina za okraske. Astrakan, velblod, novost za jope in plašče. Kakor tudi fuštanj, pletenine, nogavice, rokavice, volnene in svilene šerpe, golf, volnene bluze, vatirane in volnene odeje, pogrinjala, predposteljniki zavese itd. Velika izbera svilenin, baršuna, čipk, vezenin in okraskov za PLESNE OBLEKE Vse 61® Mi vit mm m po zelo M teđ. Kdor kupi fino Meso prihrani 50 KRONE, goldinarje, zlato, srebro, briljante, platin in zobovje kupuje m plačuje po najvišjih cenah znana zlatarna Tripntti, Via Vincenzo Belimi št. 13. 1402 BRINJE Čisto, suho, kupimo vsako količino. Istotam dobite vsakovrstna semena, umetna gnojila, pluge, sl&morezmce itd. Kmetijsko-Trgovsko Društvo, Trieste, via Raffine-ria 4. 1403 SEDLARSKE pomočnike, pridne in dobro strokovno izvežbane, išče Robert Aleršnik, sedlarski mojster, IL Bistrica 124. Delo stalno. Plačilo dobro. 1404 CEMENTNE SKRILE ta tlakovanje stanovanj proda po izrednih cenah inž. Bonetti, ul. S. \Ticolo št. 4. 1406 POZOR! Kupujem cunje od 0.80—1 L kg, vrv, arhivni papir, železo in kovine. Skladišče via Rigutti 3, Sklavnik. . 1410 DEKLE za vsa hišna dela se išče. Prednost imajo začetnice. Corso Garibaldi 32, Ba-yadere. 1412 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA -L i PODRUŽNICA ¥ TRSTU 1 J CENTRALA V LJUBLJANI J Umita k režem Kutin N.NJ,H0'~ Talefoa: Glanka ii rane Dinar]?! t6.018.I8t'- Telefon: 5—18, 22- 98 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 % % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, Černomelj, Kranj, Maribor HulprlKimneia zveza z Jugosinuilo Blagajna je odprta od 97a—121/, in od 147,-16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::;::: i i PODLISTEK G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio it. 5 (prej Via Bacchil Teiefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega j. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 16 W. Colliaa; 3REZ IMENA (158) Roman. ajini; posamezni izvcxi stane Gospodarstvo. ZATIRAJTE US4 NA PRAŠIČIH! Prašiči imajo svoje vrste u5i, katerih druge živali ne nalezejo. USivi praifči se redijoi četudi se jkn poklada dovoljna se ne in KDOR ŽELI V JUGOSLAVIJI popolnoma varno in dobičkanosno naložiti denar, naj se obrne na Gospodarsko pisarno d. z. o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica 1. 36/2 POZOR! Od včeraj naprej se prodaja v mesnici v via G. Caprin štev. 8 (Sv. Jakob) prvovrstno zmrznjeno meso. Priporoča se lastnik. lnserirajte v „Edinosti" Moje žalostno potovanje me bo zadržalo štirinajst dni, najdalje tri tedne iz Angleške. Zelo Vam bom hvaležna, če ostanete ves ta čas pri svojih sorodnikih v Sv. Križu, kar Vam je lahko, ko Vam ni treba žrtvovati ne svoje udobnosti ne svojih zabav, če bi slučaj hotel, da se smdete z Bygravejevimi m hi oni poskušali zapeljati Vaše dobro srce do tega, da bi jim odpustili, £>dbifte jih če nočete zaradi mene pa zaradi sebe. Prekinite občevanje t mlado damo — naj mi ostale mlade dame odpuste, 6c jo tako imenujem! — do mojega povratka. Če vam potem ne prinesem dokaza, tedaj zaposlim takoj svojo službo pri Vaa m se odrečem vsem zahtevam napram Vam. To obljubljam brez pridržkov kot dobra katoličanka in poštena črnska. Vaša zvesta služabnica Virfinija Lecoun. Ona je dobro vedela, da «e bi aa Noela Vaa- stoneja nobeno rotenje tako vplivalo, "kakor | če se odreče svojim denarnim zahtevam. «Šah mat gospod Bygraveju!» je pomislila, ko je zapečatila pismo in napisala naslov. «Bitka je končana, divjačina je ustreljena." Medtem so se v North-Shingles razvijale stvari svojo pot. Ko se je kapitan opomogel od svojega presenečenja zaradi gospe /Lecount, je hitel z najslabšimi slutnjami v hišo k svoji ženi. • Še nikoli poprej ni uboga gospa Wragge tako težko občutila kapitanovo jezo kakor danes, in njena mrvica razuma se je skrila pred nevihto njegovega besa. Samo dvoje je mogel spraviti iz nje. Magdalena je imela slabo noč, bila je slabe volje in je naglo odhitela ven, da si ohladi na svežem zraka svojo pekočo gla- s svojo ženo, ampak se podal k oknu, iz katerega je imel razgled aa Sea-View-Cottage. Ko je prilla Magdalena domov, ji ni rekel drugega kakor to: «Kar sem Vam prerokoval, da Bo gospa Wragge storila, se je zgodilo.* Poslal je deklo v gostilno po voz z močnim konjem, sicer pa je ostal potrpežljivo na svojem mesta, dokler ae mi pripeljal poštni vaz pred Sea-View-Cottage. Kapitan se je prepri- čal na svoje oči, da se je med potniki, ki so tisti dan zapuščali Aldborough, nahajala gospa Lecoun', Toda kakšen je bil cilj njenega potovanja, Zurig ali Sv. Križ? Da bo svojemu gospodarju sporočila odkritja današnjega jutra, o tem ni bilo dvoma. Če je nameravala to ustno storiti, tedaj je bilo treba jo prehiteti, če pa je samo spisala, tedaj je bilo treba pismo prestriči. Najprej je šel kapitan na pošto. •Dobro jutro*, je prijazno nagovoril poštnega načelnika., * Jaz sem Bygrave iz Nortc Shingles. Mislim, da ste v poštnem nabiralniku našli.....* Poštni načelnik je bil majhen človek, zaradi tega je imel visoko mnenje o svoji imenitnosti. Prekinil je kapitana: «Če je pismo že oddano, gospod, tedaj nima nobena tuja oseba ničesar ugovarjati, dokler ni prišlo pismo v roke naši ovij en cu.» Kapitana ni bilo tako lahko odpraviti. Nagla misel mu je iinila skozi glavo, potegnil je iz žepa beležnico, v katero si je bil zapisal admiralov naslov, in je odgovoril: «Če pa je pismo nepravilno naslovljeno in hoče pošiljatelj po« moto popraviti?* «Če je pismo oddano«, je ponovil neizprosno, mol, «tedaj se ga ne sme mhč« dotakniti. 14 ni uradna oseba, pod nobenim pogojem*. Ker ee tobačnega izvlečka ne dobi vedno, ko bi ga radi imeli, zato moramo ekdbeti sami za nadomestilo. V to svrho vzamemo 1 zavoj močnega tobaka in ga skuhajmo ali namočimo čez noč v dveh litrih vode, potem tekočino precedimo skozi vsako sito in tobačni izvleček je gotov. To sredstvo se raibi tudi pri drugih živalih in v veliki meri tudi pri sadjarstvu za zatiranje listnih uši. R. C. Ptičje poŠice pri perutnini. Mi jih navadno imenujemo kurje uši ali kurenci. Te napadajo kokoši navadno ob grebenu in na nogah, koder se jim delajo grin*e. Napadene kokoši ,je treba mazati po nogah in ob grebenu s terpentinovim oljem, petrolejem ali z močno tobakovo vodo, Kur-nik pa je treba večkrat osnažiti z vročim lugom. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA v TRSTU ulica Kalfineria št. 7 ima v zalogi: Semena: Spinačo «Viktoria > in «Viroflay» po L 6.50 kg, zgodnji nizki grah. seme salatine, solate, radiča, čebulček za sajenje, solatno peso itd. Detelje: Inkarnatno, domačo in lucerno. Trave: Laško ljulko, francosko pahovko, mačji rep in travniško bitnico. Umetna gnojila: 19% Tomaževo žlindro «Co-lumeta», 40—43% kaiijevo sol, rudninski su-perfosfat in kalcijev cijanamid aH apneni dušik. Kmetijsko orodje; pluge, šape, okoličanske, istrske in kraške, trtne in drevesne škarje, štrpače, železne grablje, srpe itd. Amerikansko lepivo za sadno drevje: « Tree Stichy>. Krirui za živino: pristne otrobe, debele in drobne, klajno apno itd. Ptičja krma: ogorščica (ravizon), luščeni oves. Žveplene (asbestne) trakce itd. DAROVI V počeščenje spomina biagopokojnega kanonika Frana Kosca daruje družina Ivana Čok L 20 lon>erski podružnici »Šolskega društva». — Za isto podružnico je darovala družba Lo-njercev in Brežanov L 20. Denar hrani bla-gajničarka. Bistričani in Trnovci so darovali na čajevem večeru dne 18. 10. t. I. L 250.— «Šolskemu društvu>' v Trstu. Dr. Karel Ferluga II. Bistrica daruje L 25.— za < Šolsko društvo». G. Roman Simoniti az Riljane št. 42 daroval za «Dijaško Matico* L 25. V počeščenje spomina biagopokojnega prelata Kosca so darovali nekateri pogrebci pri < Županu* v Lonjerju L 70.— in sicer polovico < Dijaški MaticU, polovico podruž. Šolskega društva pri sv. Ivanu. V isti namen in za isto podružnico je darovala gdč. Cok Amalija L 10.— Srčna hvala vsem darovalcem! Edina velika likvidacija OBUVALA TRST - CORSO GMMMMJM 4 (tik kinematografa Royal) Najstarejša tvrtta v Trstu. - Ustanovama lata 1878. Moderno obuvalo za gospe v vseh vrstah In kakovosti od L 35 naprej. — Izbera moškega obuvala od L 45 naprej. — Velika izbera otroških čevljev in sandalov za molke, ženske kakor tudi za otroke. Prave, najnižje cene v Trsta ——— ALOJZIJ POVH urar in zlatar Mizza Gnibclii Z. L M 3-Z9 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah. MIRODILNICA MARIO FERLIN Sv. N. NflmL zgornja 2 Blvii TcL 774 prodaja na debelo in drobno. 10 Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) Velika izbera cepilnih potrebščin. Naročajte in širite EDINOST" 99> Direktni uvozi Nepretrgani dohodi , STOTER d. z o. z. Uia Sspps 17 - Via Mana 1 Vogal Piazza Stazione. STARA TVRDKA je odprla centralno trgovino Piazza mam šteu. z (PRISCO * L1UZZI) VčlikiizterakloMov inozemskih in domačih iovarn po zmernih ceneh: Klebuklfantazija L 20naprcj Čepicedeške (kolcsarske) * „ 5 „ ••8 19 POreine sobe 30 i czlićnih vrst. S»$>3i«tc sobe /a eno osebo. Obedne sebe z usnjatimi stoiicami. 20 različnih vrst. Pisarne, velikanska izbera. Sobane. Kuhinje popolne in posamezni deli. Pisalne mise in druga oprema za urade navadne in amerikanske mizice in siolice. Pohištvo, posamezni kosi po ft&irarniskih cenah. Najboljši vir nakupa za preprodajalce, gostilničarje iid. Pošiljalve na deželo z jamstvom. M. STEINER d. Z O. Z. Via Geppa 17 Via Pauliana 1 vogal Piazza Stazione. Velika skladišča v prosti luki brez carine. (mornarske) . . . (angleške i ... Q II » « Velikanska izbera ČepICO moške (zadnji vzorec). Čepice (usnjate) za gospe. Dežniki (najfinejše vrste) za gospe japjnski, zadnji vzorci) iz pristne svile. Deinikl moški, od L 20*— naprej. Prepričana da naju bo cen], ob-činstvo podpiralo, kakor je do se- g daj podpiralo prodajalno Campo I San Giacomo 18, ki bo nadaljevala delovanje kot podružnica, beleživa udana Pft*SCO & LIUZZI PODRUŽNICA: Campo S. Giacomo 18 Privatna klinika Dr. CICERO Telefon 15 Telefon 15 v POSTOJNI za vse bolezni izvzete nalezljive. ŽARKI X Kabinet za električno zdravljenje - Laboratorij za analizo Sobe z eno posteljo in skupne sobe z vsem modernim comfortom: Termosifone, svetloba, kopeli (56i) Postrežba hitre in ekonomične pomoti, ¥ bližnjih vaseh z lastnim avtomobilom. i S GIUSEPPE SPECHAR - TRSI . I Via S. Caterina 7, vogal Via Mazzlni | S naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel ■ i veliko izbera tu- in inozemskega masa g E se moške in iensk« obtoka po koekurenfnili ceneh. I Specialiteta: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO. m——■— nmrnmmmnmmumm^mu Volneno blago VELO UR za plašče 135 cm. 45,— 33— 28 VELOUR Škotski, debel, 140 cm. 3*.— 21 DRAPI de dame v vseh barvah, 130 cm. 23.— 120 cm. 22.— 14.- 19.— MUFFLOM z* goli, barvan, debel, 140 cm.......40,— 35.- BLAGO angleški tip. visoko 140 cm..... 35.— 22, BLAGO double fac«. debelo, 14. paletots, visokost 150 cm. 35__ MATLASSE novost sezije, v vseh barvah 135 cm. ........ 42, naprej Bombaževine TKANINA 55 cm. enotne barve, visokost 2.60 FUŠTANJ, tiskan, visokost 65 cm. 3.90 FUŠTANJ pirenei, enotne barve, visokost 70 cm........6.— FUŠTANJ matlassfe, barvat vis. 70 cm. 6.50 FUŠTANJ tkanina Tutankamen, visokost cm 70.........6.70 FUŠTANJ tkanina, velikanska izbera visokost 70 cm........7.50 FUŠTANJ duble face, močan, visokost 70 cm..........11*— FUŠTANJ duble face, visokost 70 cm 9.50 e r* : Perilo na meter PLATNO Madonna, cm 80.....3.90 MADAPOLAN lanen, cm 80 . . . . 4,— PLATNO planinsko, 150 cm ... . 3.90 PLATNO planinsko, cm 80 .... 8.50 BRISAČE gobaste, 50X90 ..... 4.90 FLANELA bombažasta, bela, cm 70 4.50 BLAGO ZA PRTE belo in barvano, cm 150...........12.— IMITACIJA KOŽE . . . 13.50 12.— 9.50 ♦ _ - ♦ ♦ * Rokavice t ♦ se moške, ienske in otroke KOŽA glace ali švedske, ženske najfinejše vrste .........14.50 IMITACIJA KOŽE ali tricot Ženske....... 8.50 7.80 6.50 IMITACIJA KOŽE fantazija .... 15.— KOŽA irhovina, pralna......26.50 KOŽA glace ali švedske, fantazija ženske....... 28,50 23.— KOŽA kenguru, možke......22.50 IMITACIJA KOŽE . . .13.50 12.— 9.50 ! Moške modne potrebščine izdelki se gospode DEŽNI PLAŠČ gabardine gumiran . . 195.— DEŽNI PLAŠČ gabardine nasičen . . 295— OVOJKE klobučevina vol- SRAJCA moderna, nikoma . . . . . . 22.50 17.50 12.50 dvema ovrat- ......27.80 SRAJCA bela, najfinejše vrste . . . 26.— KLOBUKI moderni . . . 32.— 28.— 23.— DEŽNIKI svila gloria......26.50 * Pletenine sa moške, ienske in otroke MAJE ali hlače, možke, dobra vrsta 11.50 MAJE ali hlače, možke, pristna volna 30.— PARU RES (maja in hlače, možke) . . 33,— KULOTTES (hlače ženske) dobra vrsta 9.80 KAMIŽOLA (predsuknjica) mešana volna............12.— KAMIŽOLA pristna volna . . . 19,— 18,— KOMBINE' ženski (život in hlače) . . 42.50 ♦i d Koiuhovine ♦ ♦ ♦ Bluze se gospe KOŽUH lapin zglajen, reklamna cena KOŽUH lapin, reklamna cena . . . KOŽUH lapin črn, z velikim ovratnikom, reklamna cena..... JOPA is kožuhovme, amerikanska mačka........... COLLIER maflon, bel...... COLLIER tibetska koža, črn, siv, rujav............ 650.— naprej 850.— 950.— 750.—- 135.— naprej 135.— in isdelfci tricot BLUZE tricot, elegantne, sama volna 25— BLUZE tricot, volna, risbe fantazija 36— BLUZE tricot, volna Tulankamen . . 42.— GILET fantazija, zelo moderno . . . 35— GOLF enotne barve, imitacija na roko 42.— PRINCESSE, sama volna, zadnji vzorci 75.— potne potrebiiine, milo, dišave TORBICE usnjate, četverokolne velike.........05.— 55.— KOVČEGI iz vulkaniziranega vlakna v vseh velikostih od ..... 25.— naprej TORBICE ženske iz svile in usnja od 11.— naprej STEKLENICE Thermos % litra 20.— 15.— BOMBONIERE iz alabastra, izbra. ne barve, za poroko .... 4.50 3-50 VODA-Lavanda za toileto, močna . . 6.50 : Preproge in zavese ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»<*♦♦♦♦♦♦♦< POGRINJALA vatirana za 2 osebi 190.— za eno osebo........95.— POGRINJALA volnena, barvana za 2 osebi 150.— za eno osebo . . 75.— POGRINJALA volnena, barvana, ena oseba...........165.— POGRINJALA velblodova volna, ena oseba..............85.— POGRINJALA velblodova volna, ena oseba...........105.— POGRINJALA velblodova volna, ena oseba...........105.— POGRINJALA velblodova volna, dve osebi...............265.— PREDPOSTELJNIK od 32.— naprej PREDPOSTELJNIK iz kože od 85.— naprej »*• • • •• • • •• •• : Športni predmeti | obleke MAJE za hribolazce, kolesarje, smukače itd., sama volna . . 55.— 39.— TELOVNIKI sama volna, brez rokavov 34.— TELOVNIKI sama volna,z rokavi . . 54.— GOLENICE volnene.....18— 12.— GOLENICE znamke aiglon, najboljša oblika......12.— 9.75 NOGAVICE in vrhnje nogavice, ženske in možke, sama volna 12.— 7.50 Iz bara palic, steklarne ta kozarcev za vsak Šport. Svilenine \ Peiuches in barSuni KARAKUL svilen, 125 cm......69.— 130 cm............52,— PELUCHE imitacija kožuhovinc . . . 46.— JAGNJEV1NA volnena, 130 cm, močne vrste............85.— SEALPELUCHE svilen, 130 cm, močne vrste........... . 63-— BARŠUN Manchester, 70 cm. . . . 29.— DAMASK svilen, 80 cm, za podvlake 19.— BROKAT svilen, 80 cm . . . .od 26.— naprej Nogavice za moške, žensko in otroke NOGAVICE mušlinaste, prozorne, s šivom........ 6.50 5.30 NOGAVICE prozorne, nitkaste . . . 4.90 NOGAVICE bombažaste, trpežne . . 2.60 NOGAVICE Chemnitz, fine vrste 11.90 7-50 NOGAVICE možke, trpežne .... 2.70 fantazija..........1-80 NOGAVICE za otroke, kratke 1.30 dolge 2.30 NOGAVICE iz najfinejše svile .... 7.90 i Izdelki t ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦o* za gospe PLAŠČ debel, duble face.....140^— PLAŠČ Velour vezen......150.— PLAŠČ fantazija, ovratnik, zapcstnice iz kožuhovine........ 375.— PLAŠČ peluche, imitacija kožuhovinc 390.— PRINCESSE volnen, nov vzorec . . 145.— JOPE imitacija jagnjevine triČetrt dolge........... 335.— 1 - - - • t ♦ ♦ za otroke OBLEKCA ali bajaco volnen . . 19.— 16.— JOPICA volnena...... 33.50 27— OBLEKCA ali bajaco iz flanele 11.50 13.30 KOLESARSKE maje, sama volna 15.— 12.— PLAŠČ dežni, gumiran za šolarje 65.— ČEPICE volnene..... 4.80 3.80 2.50 „.„._ ... i Kože, volna in okraski OSTRIžKI KOzUHOVIN 5 cm visoki, 100 cm dolgi, črni, rujavi ...........11.-0 10 cm visoki, 100 cm dolgi, Črni, rujavi . . . •.....* ' .* — 15 cm visoki, 100 cm dolgi, črni, rujavi ...........32.— OVRATNIKI ravni, izgotovljeni, črni, rujavi ................16.50 LAPIN črni..........10.50 VOLNA za Golf v vseh.modnih barvah 10 dkg..........4.50 naprej Mufflon, kenguru, lisice, bobri« amerikanski Opossum, zajci, lapin i. t. d.