686. štev.
V Ljubljani, četrtek dne 27. novembra 1913.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. nri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani v upravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 1'50; s poSto celoletno K 20*—, polletno K 10'—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30*—. — Naročnina se «i	pošilja	upravništvu.
«:	Telefon	Številka 118.
s
fcsežs
m
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
18	Drednifitvo in upravništvo:	~|
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6."
Dopisi ae pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma ■e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas« se plačat petit vrata IS v, osmrtnice, poslana m zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-8» pust. — Za odgovor je priložiti znamko, at
®	Telefon	Številka 118.	m
Volči!
Slovenci!
Dne 1. decembra 1913 stopiti Vam bo zopet na volišče. Narodna Vaša dolžnost in čast Ljubljane Vas kliče, da izberete in odpošljete v deželno zbornico iz svoje srede moža, ki bo neustrašno in vestno zastopal Vaše gospodarske in narodne koristi. Narodno-napredne stranke kandidat za splošno kurijo v Ljubljani je dosedanji njen zastopnik v deželni zbornici:
Josip Turk
posestnik in podjetnik v Ljubljani.
Strankina čast in čast naše bele Ljubljane zahtevati, da združimo vse moči za sijajno zmago našega kandidata. Omahljivcev v naših vrstah ne sme biti!
Volilci! Slovenci! Narodno-napredna stranka je vedno visoko dvigala slovenski prapor, prapor slovenske, napredne Ljubljane.
Zato pa Vas stranka poziva, da se ob sedanjih deželnozborskih volitvah združite vsi pod njenim praporom ter soglasno volite kandidata narodno-napredne stranke.
Z neustrašnim, odločnim nastopom in z strogo disciplino naših vrst, je zmaga — naša!
Izvrševalni odbor narodno-napredne strank*
LISTEK
M. ZEVAKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine
Ko je korakala mimo grmovja, dišečega po divjih režali, se ji jev zazdelo, da se dviga onostran Krma senca človeške postave.
»Franc!...« je zaklicala trepetaje.
Nič odgovora... Stresla je glavo in nadaljevala svojo pot.
Senca pa se je zgenila in se spustila proti domovju gospoda de Pjen in šla, dokler ni prišla do razsvetljenega okna; tam se je ustavil mož, tam je potrkal sirovo in glasno.
Gospod de Pjen še ni bil legel. Počasnih korakov, z usločenim hrbtom se je izprehajal po izbi; duh se mu je napenjal v strašnem iskanju; kaj bo z njegovo Ivano? Komu naj jo zaupa? Koga naj prosi usmiljenja In gostoljubja... za njo... samo da ona ne bo brez strehe!..
Udarec na okno ga je ustavil zdajci v njegovem mračnem izpre-hcdu; otrpnil je v trepečočem pričakovanju nove katastrofe.
Potrkalo je trje, še bolj zapovedujoče kakor prej.
Oospod de Pjen je odprl in pogledal!...
Hripav krik sovraštva, bole? in obupa je bruhnil iz njegovega -la... Tujec, ki je trkal, je biln njegovega nespravljivega sovrs?-ka, bil je Henrik de Monmor?1'
Starec se je obrnil, skočil ke-ni, kjer je viselo orožje, snel °le mečev in ju vrgel na mizo.
Henrik je skočil v sob<ves razkuštran in prepaden.
Moža sta si stala nasprc •?*?-da kakor dva mrliča, skrčen,ni§lc in naježenih las.
Sopla sta burno, nezm/a> >z-pregovoriti besedo.
S srditim znakom je°kazal gospod de Pjen na meča.
Henrik pa je stresel ?avc' in rameni ter prijel starca za.:o:
»Prišel nisem, da se9mer‘m z vami,« je dejal z brezi*'}11 glasom. »Čemu? Saj bi va<M brez težave. In sploh, saj vas sovražim! Kaj briga mene, ako1^ ie Pripravil moj oče v nemilo«™ vseh? Vem, oh, vem; po krivkonetab-lovi ste izgubili svojo girn'lo, zaplenjeno vam je bilo po*vo Pjen, prej bogati in mogočni, zdaj beden siromak!...«
»Po kaj si prišel p'11? Govori?! je zarohnel stari vf3^ *n udaril s pestjo po mizi. »7a navzočnost v tej hiši mi je 'tev.5 }lu^a od vseh drugih! Mari2 misliš izzivati? Ali si prišel p^dat, če me je umoril udarec, ki ga jo zadal tvoi oče? Govori, drČe te ubijem
■r»wiru i— ipi TinnT -............  -
Klerikalno gospodarstvo v Mostah.
Pred nosom imamo zgled klerikalnega gospodarstva. Ni nam treba, da bi brskali po knjigah deželnega gospodarstva — imamo ga takoj pred očmi v svfljj občini.
V Mostah vladajo poldrugo leto sami pristni zagfizeni klerikalci. V tem poldrugem l<tu so moščanski klerikalci naprtil občini nič manj kakor XA milijona kron dolga.
Marsikateri tode rekel, da je to laž. Pa to je gola resnica. Že precej, ko sc klerikalci Cobili občino Moste popolnoma v sv<Je roke so začeli takoj tuhtati, kaj naj bi začeli, da bi jim kaj neslo. Da bi pa klerikalni ko-ritarji pri tem doiili svoj delež in ne prišli prekratko, ;o začeli najprvo z zidavo nove šoIq.
V svojih olčinskih blagajnah niso imeli niti ficla za to šolo. Ko so kupili od g. Slapiičarjeve svet za telovadnico, ga liso mogli izlpačati takoj, ampak ostlli so dolžni še 800 kron. Podporo Zi to šolo bi lahko dobili, ko bi se toličkaj pobrigali. Baje so komodn«! prosili deželni odbor, da jim je dorolil najeti prvi obrok v znesku K 150.000. Drugi obroki še slede. Tl najeti denar bodo morala maščanski občina obrestovati po 6%, ki b>do znašale na leto 9000 K.
Najeti pa bomorala še najmanj
50.000 K, da bole dolg popolnoma plačan. V prvi vsti so naredili dobiček klerikalnem zavodu deželni banki. Deželna bloka bode dobivala od moSčanske <bčine letno 12.000 kron obresti. Aki.je občina Moste najela to posojil« od deželne banke v ob»ki obligaci, je danes to posojilo. /redno I36.(X0 K, ker so obligacij padle na 91 l, teda} bode mo-ščinsk« občina -dobila le samo 1^.500 K. O bene/n se bodo odštele ‘jdi obresti za pol leta v znesku 500 K. Maščanska občina bode v esnicl dobila v gotovini samo
32.000 K. Vso to svoto bode pa dojil zopet klerikalen podjetnik. Mo-ičanski občini ne preostaja druzega, ttakor zopet najeti posojilo.
Ali ne bi bilo bolje, da bi v Mostah nikdar ne vladala klerikalna stranka. Deželni šolski svet je v sporazumu in na pritisk Oražtna delil z dne 15. 4. 1913 št. 2267 šolski okoliš m tako odtegnil staro šolo pri sv. Križu iz Most. akor hitro se je to storilo se je na podlagi tega sklepa volil krajni šolski svet v Mostah. Se le ko je bil krajni šolski svet v Mostah vstanovijen, se je začelo s polno paro delati novo šolo. V krajni šolski svet v Mostah so bili izvoljeni sami taki. ki ne morejo veliko ali pa prav nič garantirati novi šoli; ako pride do poloma.
to ti prisežein pri svojem sovraštvu.«
S hrbtom dlani si je Henrik obrisal čelo.
»Vedeti hočeš, kako da sem tu? Prišel sem, ker vem, da so Mon-moransijski krivi sramote, ki te tare in bede, ki jo trpiš!« Zasopel je težko in nadaljeval; »Da, da, ravno zate, ker poznam tvoje sovraštvo, ti brezumni starec, sem prišel, da ti zakličem: Ali ni strašno bogokletstvo, da je Ivana de Pjen ljubica Franca Monmoransijskega? ...«
Oospod de Pjen se je opotekel. Rdeča megla sc mu je storila pred očmi. Zenice so se nut razširile, roka se mu je dvignila, da prizadene Henriku krvavo žalitev.
Henrik de Monmoransi pa je zgrabil po bliskovo to dvignjeno roko in jo stisnil, kakor da jo hoče zdrobiti.
»Ti dvomiš?« je zarjul. »Starost bedasta! Pravim ti, da leži tvoja hči baš to minuto v rokah — v naročju, v objemu mojega brata! Pojdi z mano... pojdi!«
Kakor brez uma, brez sil in brez glasu se je dal Ivanin oče vleči mlademu možu, ki je z brco odpahnil vrata: v naslednjem trenotku sta stala oba pred Ivanino sobo... In soba je bila prazna!...
Oospod de Pjen je dvignil k nebu roke, polne kletve, in mrklo noč je napolnil njegov glas, njegov obupni glas, podoben kričanju človeka, ki ga koljeio.
G. dr. Lampetu: Kake nameravate napraviti popravek za to-le sliko:
K
Da bi Vaš popravek ne švepal, Vam damo idejo: Nama-laite Deželno blagajno, ki Završnico sesa.
V krajnem šolskem svetu sedijo možje: Oražem, Karpe Franc in Podobnik. Oražem ima na svojem posestvu vknjiženega dolga K 91.411. Nič boljše ni s Podobnikom. Ti Možje komaj čakajo ugodne prilike, da jo pobrišejo iz Most. No, in Karpe-tova bikoreja v Mostah je za novo šolo brez pomena.
Nova šola v Mostah je zato, ker so njeni gospodarji slabi .tudi popolnoma zgrešena. Načrt, ki so ga v občinski pisarni kazali; je imel popolnoma drugačno pročelje. Pročelje je imelo neki stolp in na tem stolpu je bilo videti uro. Klerikalci so ta stolp popolnoma opustili in dali obliko pročelja nekakemu skladišču.
Kaj pa je s prevzetjem nove šole v deželno oskrbo?
Moščanski krajni šolski svet še danes ne ve, ali bede prevzela dežela to šolo ali ne. Davkoplačevalca ne bodo nič vprašali, njemu se bodo zvišali davki v obliki doklad in brez pardona bede moral plačevati. Že sedaj je klerikalen občinski odbor naložil davek na opojne pijače in že sedaj plačuje moščanski delavec neposredni davek za šolo oz. občino.
Moščanska občina je občina revežev brez bogatih magnatov. Moščanski posestnik je delavec in, ker je delavec ob enem tudi posestnik bode moral ta delavec plačati dvojni davek. Ni še to vse, graditi se hoče tudi vodovod — pozneje spregovorimo tudi še o tem. Moščanska občina bode imela v kratkem 200.000 K dolga. Kam plovemo?
V občini je 261 volilcev, ki pa plačujejo posredni in neposredni davek. Ko bi bilo 261 volilcev, da bi vsi plačevali občinske doklade, bi to ne bilo veliko. Vsak volilec bi plačal na leto samih obresti do K 4 do-
čim je v Mostah veliko takih posest* nikov, ki plačujejo vsega davka komaj 4 K. Samoobsebi se razume, da bodo posestniki najemninskih hiš mogli največ plačevati in ti bodo zvalili te doklade zopet na najemnike. Tako bode prišlo na ubogo paro največje breme. Vsled klerikalnega slabega gospodarstva bode trpela cela občina samo, da se nasiti neka! klerikalnih koritarjev. Naše gesto naj se glasi: Skupno v boj proti klerikalnim pijavkam!
Slovenska zemlja.
1Z POSTOJNE.
Na klerikalnem shodu v Otoški jami me je g. katehet Ažman z vso silo napadel. Vem, da me gospodje v farovžu nič kaj radi ne vidijo, (kaj ne gosp. dekan, sklicatelj in predsednik shoda?) vendar ne vem, s čim bi se bil ravno temu gospodu tako zameril. C e me je napadel zato, ker sem oporekal lažem nekega klerikalnega petelina, potem je dal g. katehet kot resnicoljub sam sebi ubožno izpričevalo.
Radi mojih otrok mu ni treba biti v skrbeh, vzgojil jih bom po svoji moči. Tudi krščanski nauk se bodo učili, če Jih ne bo on učil, Jih bo pa kdo drugi, ali pa sam. Mogoče bo še to najbolje; ne bom jim razlagal »Jo-hančinih čudežev« ...!
Povedal sem že na shodu, da nisem bil odposlanec Napr. Stranke, ampak le slučajni poslušalec. Ker tega ni hotel slišati mu povem, da bo Še imel morda priliko ponoviti svoj govor na javnem shodu, kjer bo pa gotovo dobil zaslužen odgovor. Dvomim pa, da bo imel tako korajžo,
Sključila se je njegova visoka postava; hropeč, opotekaje se v zid, se je privlekel v izbo...
Tam se je zrušil v veliki naslanjač, podoben hrastu, ki ga je zrušilo neurje...
Henrik pa je pobegnil v noč, kakor Kajn pred tisočletji.
Ivana dc Pjen je šla do kmetske hiše. Vstopila ni: naj leži senca noči na njenem obrazu, ko pride tre-notek onega sladkega in vendar strašnega priznanja ... Njeno življenje in življenje otroka, ki ga je nosila pod srccm, se je imelo odločiti tul
Začul se je prvi udarec polnočne ure: na ovinku steze, par korakov pred njo, se je pojavil Franc...
Spoznala ga je takoj; še tisti hip je bila v njegovem naročju. Njiju objem je bil skoraj silen: ljubila sta se
v resnici z vso strastjo svojih duš.
»Miljenka moja,« je izpregovo-ril Franc de Monmoransi, »minute so nama štete nocoj. Jezdec je prijahal v grad, naznanit, da mu sledi moj oče čez eno uro: konetabel me mora najti v gradu ... Oovori torej, niljenka ... povej mi tajnost, ki ti teži srce. Karkoli mi imaš zaupati, pomni, da te posluša tvoj soprog, ki te ljubi neizmerno...«
»Moj soprog, moj Franc! Ali govoriš zares? Ah, upijanjaš me s tolikšno srečo...«
»Tvoj soprog, Ivana, resnica je! Prisegam ti pri svojem »lavnem in
do te ure neotnadeževanem imenu!«
»Torej,« je dejala ona, trepetaje po vsem telesu, ;poslušaj me...«
Sklonil se je k njej. NasloniIa_ie glavo na njegovo ramo. Hotela je iz-pregovoriti... iskala Je besedo priznanja ...
Tisti hip pa se Je raztrgalo molčanje noči v strašnem, smrtnem kriku.
Franc je vzplanil.
»Glas mojega očeta je!« je jek-nila Ivana prestrašena. »Franc, pomagaj! Franc, nekdo mori mojega očeta!«
Iztrgala se je bila ljubimčevemu naročju; stekla je; v par trenotkih je bila pred hišo in videla, da so vrata in okno odprto. Hip nato Je bila v izbi: njen oče je hropel v naslanjaču. Vrgla se je nanj, tresoča se od ihtenja, in prijela njegovo bledo glavo z obema rokama ...
»Oče! Oče moj! Poglej me, zavedi se! Jaz sem... jaz, tvoja Ivana!«
Starec ie odprl oči in pogledal svoje hčer. Toda — o Bog, kakšen je bil njegov pogled!... Kakšno strašno kletev je čitala v njem nesrečnica! ...
Pred tem pogledom se je umaknila za dva koraka, kakor blazna; med njima dvema ni bilo treba besed: čutila je, da ve vse. Zavedela se je, da je prekleta in izobčena na vekomaj. Nege so se ji sklecnilc, padla je na kolena. Vroče solze so ji zavrele v očeh.
kakor na shodu v Jami, sklicanem po :J 2.
Pripomnim še, da je kazal na tem shodu dr. Pegan do »muzike« izredno simpatijo, imel jo je namreč prag pogosto na jeziku. Mogoče bi se Je rad učil. Sem mu rade volje na razpolago, če le ne bo preveč trde glave. — Josip Mazej, kapelnik in zasebni uradnik.
CELJE.
Slovensko gledališče v Celju. Dramatično društvo nas je v nedeljo dne 23. t. m. razveseljevalo z štiri-dejansko burko »Dva srečna dneva« od F. Schonthana in J. Kadelburga, ki je zbog živahnega, zelo enotnega Igranja dosegla odličen uspeli. V prvi vrsti se mora priznati g. dr. Kalanovi, da se je vživela popolnoma v ulogo tete Kristine Komar in jo izvrstno obvaladala. Zelo naravna in IJubezujiVa je bila tudi g. Založnikova, ki je nastopila kot skrbna zeha Dvorjana. Igra g. Štiblerja kot hišnega gospodarja Dvorjana je bila vseskozi realna. Iz posebne prijaznosti je to pot tudi sodeloval g. Mr. Fe d or Gradišnik, ki je kreiral ulogo mladega zakonca ing. Kodra. Ugajal je pred vsem radi temperamenta igre in finega niansiranja v govoru. Pozna se mu, da je s pridom obiskoval ljubljansko dramatično šolo. Želimo ga še večkrat kot gosta videti na našem odru! Kje pa je to pot ostal g» Stanko Gradišnik? — Kot dobra znanka je po daljšem odmoru nastopila tudi gdč. M. Hrašoveo, ki je bila splošno, posebno pa v zakonskih prepirčkih, zelo naravna. Tudi gdč. D. Mirnikova je ugajala radi dobro igrane naivnosti. Kaj pa naj porečemo o pridni igralki gdč. Cetinovi? Kakor vedno je bila tudi sedaj v vlogi Mine na svojem mestu. Mladega Bolnika je reprezentiral g. Mravljak, ki je prav dobro pogodil naravni ton neizkušenega zaljubljenca. Jako tipičen tržaški stavbeni mojster je bil g. Gobec. Drastično je nastopal tudi g. Vošnjak kot Moravec. Značaj neokretnega, povsem nepriljubljenega gosta se mu je dobro posrečil. Srečno se je upeijal tudi g. Založnik v ulogi namišljenega kupca. V manjših vlogah so nastopili gdč.: Videm-šekova, Tomazinova, Mirnikova ter gg. Kurnik, Grobelnik, Perc in Kavčič v obče zadovoljstvo.
Pozna se v letošnjem delovanju dramatičnega društva, da mu je gonilna sila izkušen strokovnjak g. režiser J. Molek. Akoravno so mu umevno na razpolago le skromna sredstva, nas vendar preseneti z okusno scenerijo in izborno režijo. Kar se pa tiče njegove igralske zmožnosti, je vsaka beseda odveč. Rečemo le toliko, da si je v ulogi Feliksa kot dobrodušnega, velesimpatičnega strička v igri, kakor v mimiki in maski pridobil na mah srca pričujočega občinstva. Želimo si še obilo tako dobro uspelih predstav!
IZ ŠKOFJE LOKE.
V nedeljo se je zopet razkoračita bujna postava našega »priljubljenega« fajmoštra Šinkovca na prižnici. Po vodiški Johanci se je ta revež tako navzel čudežev, da ni čuda ako je prorokoval nam liberalcem iz prižnice tako trpljenje na onem svetu, da je groza prevzela še cerkvene miši, ki so se strahom poskrile po prižničnih luknjah. Smrten greh bo imel vsakdo, kdor ne bo šel volit z nami!« to edino je bilo jedro vse pridige, ki je v splošnem ljudi tako dolgočasila, da so zapuščali cerkev ali pa pospali po klopeh. Tudi krstnim botrom je prepovedal ta mameluk voliti na nasprotno stran, ker,
PAVEL BERTNE:;
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»In vendar ... ravno njegova volja je bila... Ah, komaj, komaj je zmogel to pot...«
»On je tu!...« je vzkliknilo dekle kakor brez uma.
»Na Rošegiju, da, mala. Vsi smo tam.«
»Pa zakaj je hotel' semkaj?«
»Vedel je, da si ti tu.«
»Kdo mu je povedal? ...«
»Ali ti ni povedal gospod Roaja-ne, da je govoril z Olivjeejm?«
»Kdaj neki?«
»Par dni pred njegovim odhodom v Šansnej. Torej ti je vse neznano?«
»So reči,« je dejala Gilberta ter skrila glavico na babičinih prsih... so reči, ki ne bi rada slišala še kdaj govoriti o njih.«
»Ali hočeš, da ti jih povem In razložim jaz, dete moje?«
»Mari niste vi, babica, poslej edina, ki imate pravico, rabtii besedo hočem?...«
»Ali mi res priznaš to pravico?«
Gilberta pa Je odgovorila s čudnim povdarkom;
jim bo sicer zabranjeno uživati čast biti krstni boter. To mu je naročil ljubljanski škof Bonaventura, kakor je zatrdil na prižnici. Upamo pa, da se pač ne bo nihče oziral na surovosti tega čudaka in izpolnil glasovnico tako, kot mu veleva srce. — Kaj pa, ako bi posvetilo Šinkovce-vim pridigam državno pravdništvo malo pozornosti z ozirom na zakon z dne 26. jan. 1907 drž. zak. št. 18, § 5 št. 1.! Bi-li ne bilo dobro poslati človeka, ki v svoji hudobnosti preti volilcein s smrtnimi grehi itd. za par mesecev na ričet, kamor že davno spada!
Klerikalci so se vrgli z vso silo in vsemi mogočimi sredstvi nad vo-lilce. Poleg par zaslepljenih hinavcev se pač Tomažev Pepe še najbolj odlikuje. Bi-li ne bilo bolje, Pepe, ako bi malo pustili volilce in se tolikanj bolj pobrigali za nekega otroka, ki mora beračiti po mestu za vsakdanji kruh, da bi ne bilo potreba vašemu prijatelju Šinkovcu klicati v farovž nezakonsko mater ter jo prigovarjati, da naj da raje svojega otroka v šolo drugam in ne v Loko, kjer biva njegov nezakonski oče! In g. fajmošter Šinkovec, Kristusov namestnik in duhovni svetnik, vas ni li sram, posluževati se tako podlih sredstev in skušati pripraviti nezakonsko mater do tega, da bi odvzela svojega otroka dobrohotnim rokam škofjeloških meščanov in ga izročila lakoti in bedi? Verujemo vam, da ne občutite sramu in da se vam tudi ne smili ubog otrok, kajti ta še nima volilne pravice, še ni zrel, da bi uganjal zlobnosti po vaših načelih! Vam li (ako narekavajo Kristusove besede? Kaj ne, kaj vam mari lepi Kristusovi nauki, samo da je malha polna! In mi naj pa poslušamo nasvete takih ljudi, katerim je vse eno, ako vzame vrag vse, samo, da ima jo sami polne želodce! Proč s takimi sleparji in na dan s poštenjaki, to je naša volja!
Predpreteklo nedeljo je imel v Škofji Loki Jarc svoj shod, ki se je jako klaverno obnesel. Poleg nekaj Marijinih devic in nezrelih fantalinov se je udeležilo shoda še par ki-movcev, ki po vinarjih prodajajo svoja mišljenja. Po načelih svojih inštruktorjev je Jarc tem poslušalcem lagal in klobasal na odru, da bi človek skoro mislil, da se nahaja v najbogatejši deželi, odkar jo vladajo klerikalci. Govoril je nekaj o delovanju deželnega odbora in tisočakih, katere so si uže prihranili. Bil je tako vnet, da je popolnoma pozabil omeniti ljudem tudi kaj o Završnici, vse-učiliškem fondu, deželnem avtomobilu in enakih stvareh. No, s svojimi lažmi ne boste prišli daleč, kajti takih poslancev, ki nam kradejo vse-učiliški fond, ki naročajo za kmečke žulje avtomobile za svojo zabavo in ki delajo z deželnim denarjem kot svinja z mehom, smo hitro siti. Tako je mnenje ljudstva g. Jarc. Ostanite raje na pašniku, ki se vam je odmeril in ne vtikajte se v stvari, ki vam docela nič ne pristojajo.
Dne 30. t. m. ob 5. uri popoldne se vrši shod volilcev na Štemarjih. Govoril bo deželni poslanec g. dr. Karel Triller. Pokažimo našemu rojaku, kandidatu za mestno skupino, svoje polno zaupanje in ne dajmo se preslepiti od raznih klerikalnih klečeplazcev, ki škilijo za nami kot lisjaki, da bi nam ugrabili ta mandat. — V pondeljek pa pokažimo istotako da se ne bojimo od Šinkovca proro-kovanih smrtnih grehov, pač pa, da gremo v boj radovoljno za našega kandidata g. Franceta Dolenca, posestnika v Stari Loki. Vsak poštenjak, kateremu je na srcu za blagor
»Te pravice ti ne dajem samo, marveč zahtevam, da jo sprejmeš, stara mati! Ah, vi dragi še ne veste tega, kar vem jaz sama še le pičlo uro...«
Nadaljevala je, vsa trepečoča od ponosa in zmagoslavja:
»Stara mati, tudi jaz sem Ro-šegijska, ne samo pred Bogom, marveč tudi pred ljudmi. Skozi velk ka vrata se vrnem v grad svojih prednikov... ah, neizmerno srečna v zavesti, da me je sprejela moja rodbina že prej, kot otroka brez imena in brez svojcev. Tako vsaj ne bo v radosti moje vrnitve bridke misli, da sem sprejemala ljubezen kot miloščino. Stara mati, v pomirjenje vaše ljubezni je izpregovoril moj oče...«
Babica in vnukinja sta si bili povedali vse.
Zdajci pa je speklo Gilberto v srcu. Pozabila je bila Florestana, ki je gotovo komaj dihal, odkar je čakal spodaj v zavesti, da se vrši med njima dvema ta — po njegovih mislih pač prestrašni — pomenek!...
In s svojim prelestnim usmevom ki se je bil zdaj zmagovito vrnil na njeno obličje, je izpregovorila:
»Stara mati, vsi morajo biti srečni...«
Vdova se je spomnila tako! na svoiega Zaka:
ljudstva, mora napisati na glasov nico: Franc Dolenc, posestnik v Sta riloki.
Štajersko.
»Slowenische Sprachkurse der Siidmark«. Nemci delajo na ponem-čevalnem polju prej ko slej z le njim lastno žilavostjo in doslednostjo. V zadnjem času so se prav posebno močno pričeli posluževati zopet jezikovnih tečajev, pri nas izključno le uka iz slovenščine. Koliko se po teh tečajih njih obiskovalci nauče, ve skoro vsak otrok, saj ni treba dru gega, kot imeti kje na sodišču, davkarijah ali pa Poštnih uradih opravka in človek je vsepovsod priča takih kurzovskih cvetk. Da nastajajo po takih »kurzovcih« včasih naravnost strašne posledice, je jasno vsakomur. Sodnik, ali pa drug uradnik lomi neko »lingia-franca«, ki bi naj bila slovenščina, a je konečno le krvavo zasramovanje našega jezika. Ta sodnik ali uadnik torej razpravlja s slovenskih kmetom. Mož ne razume narečji kmet pa ne ričeta, ki mu ga stre& uradnik. Sodnik, uradnik, postare nevoljen, se v germanski svoji 'Vsemogočnosti zadere nad kmetoin, tl se zmede do dobra m po njem je, jcer končno v smrtni zadregi ne ve (rugega, kot prikimavati. Ni še dolgi, ko je nekje pri nas na slov. Štajerkem vsled takega nerazumevanja— tudi Zapisnikar ni kapiral niti ene besedice slovenski —■ prišel sam tžitelj V — zapor za par dni, doklerža to ni zaznala oseba, ki je sodnilu potem celo stvar razjasnila. Pri feni je pa sodnik baje zelo duhovito ibil znani izrek: »Ja Bauer...« ko g je pojasnjevalec —. sodniku popoloma enakopravna oseba z ozironna družabno življenje — opozorilna se naj vsaj nekoliko upraviči rtpram prizadetim, se mu je mogočni ierman baje odrezal: »Ja, D....; sol er halt deutsch ler-nen!« Stvar h baje prišla še kje drugje na razgvor. — Pri neki davkariji je razund nemški uradnik kmeta popolnota napačno; mislil je, da se je kmet smega sebe izdal. Odslovi kmeta, kipa že po par dnevih dobi na znanjema mora plačati globe 200 K, če e ga bodo rubili... Tudi tu se je sgar razjasnila. Edino upravičilo je bij>: »kli versteh nicht —■ windisch; jžt ne znam vindiš«, na kar se je knfet odrezal, da naj ga uradnik »piše viho«. Ta pa je mislil, da mu kmet poiuia, naj žulim kores-pondira ... Tadh slučajev 'riPamo vse polno na razpolago. Da s morejo dogajati, pa ni kriva v prv vrsti »Siidmarkina« »kurzarija«, m»rveč naša lastna, našega slovenskegaia-obraženstva malomarnost, čim bse vsaj vsikdar naša inteligenca zae-dala svoje dolžnosti in govorilale slovensko, bi se že s tem mnogo dlo doseči in vrhu tega bi tudi doto vplivalo na zavednost deželanovti nižjih naših slojev. Naša nemarna v prvi vrsti zahteva in vzgaja »Šiit markine« kurze, je prvi vzrok, č imamo po deželi in vseh naših m< stih sodišča z uradništvom, ki za menjava pojme najpriprostejših be' sed.	!
nar, od katerega zahtevajo potem neprimerno visoke obresti, ki si jih potem skupno razdele. Že v »Straži« z cine 21. t. in. so prinesli, kot smo ze omemb, prav čuden uvodnik. Ta je napotil nekega trgovca od hrvaške meje, da nam je dal pismeno in s polnim podpisom na razpolago par naravnost kričečih slučajev, ki ne morejo biti neznani tudi našim gospodom kolovodjem. Kadar bo dana ugodna prilika — in temu ravno ni več predaleč — bodemo priobčili do-tično pismo dobesedno. Radovedni smo, kaj nam odgovore potem dični gospodje, ki imajo že itak na vesti veleposestnika Rebernika nad Ma-renbergom in sirote Orne v Razvanju.
Nova Štifta pri Ptuju. (Vlomi.) V noci od 19. na 20. t. m. je vlomil neznan tat v gostilno Eduarda Jonko Prislonil je lestev zadaj na zid, prišel na dvorišče, od tam pa skozi nezaklenjena vrata v gostilniško sobo. Tu je vlomil v miznico, vzel iz nje 50 K, odnesel še površnik, klobuk in stensko uro budilko, vredno vse skupaj 36 kron. — Par dni popreje pa je neznanec vlomil v kovačnico Martina Verdnika v Podložu in ukradel
nt!«?wr nVOire £°,esnih gumastih plaščev. O vlomilcu m ne duha ne sluha.
Gruškovcl pri Ptuju. (2eno ho-e! ustreliti.) Radi zapravljanja je rnišel pod kuratelo posestnik Gosak, (er je pripisoval krivdo svoji ženi, o je pred par dnevi napadel, davil n konečno vrgel po tleh. Komaj se e žena pobrala in hotela iti ven, ji zaskoči mož zopet pot. Takrat je mel v rokah s šibrami nabito lovsko dvocevko in kričal na ženo, naj se pokriža, ker jo bo ustrelil. Ženi se je pa posrečilo še pravočasno prijeti za puškino cev in klicati na pomoč, šele, ko je prihitel na pomoč posestnik Jelen, je bilo možno, moža razorožiti. Oddali so ga sodišču. Pravijo, da je sila udan tudi pijači;
Dnevni pregled.
Župan Dernič z Lancova pošilja volilcein legitimacije s podpisanimi glasovnicami. Volilni sleparji so torej že na delu. Volilci pozor! Varujte svoje glasovnice. To kar sl dovoljuje ta župan — to se bo godilo tudi drugod! Opozorite nas na vse take slučaje!
Nedeljska pridiga g. kaplana v Višnji Gori. Predragi poslušalci. V kritičnih časih, v katerih živimo, posnemajte našega gospoda Jezusa Kristusa. Naš Izveličar je javno živel samo 3 leta, torej do 30. leta sploh ni živel javno, kakor živijo dandanes mladeniči in dekleta, On ni gledal na ljudstvo in se ni pokazal javno, živel je mirno in pohlevno — vaša dolžnost je, da posnemate ta zgled. Pomislite, kako je, ako oče srna slabo uči živeti, kakor žive naši nasprotniki. Tak oče bo pogubljen — in pojde v pekel. — Nasprotniki Boga so liberalci. Ti vidijo pri naši stranki vse napake. Vsak človek se lahko zmoti. Sedaj nam očitajo ti ljudje, da S. L. S. slabo gospodari.
, — Zdaj so kritični časi, zdaj se mo-vj. .	..	..	.	.	.	J	ramo vsi zediniti in pomesti liberal-
Ne Izseljujte se! To je najnovej Ce ven iz dež. zbora za to mora vsak
rni?^Z,e naS \ t LCeVl e- vol>Iec oddati svoj glas za pravo rahljajo v svoje strankarske agita- stranko. - Tako pridiguje višnie-cijske namene. Seveda jun gre tu v gorski kaplan in nam poroča,' ko-prvi vrsti zato, da bi čim manj izgu- ga naj volimo. Kakor da bi to njega bili svojih pristašev, .dočim gredo kaj brigalo, kako ljudje voli Jo. Kap-svojim nepristašem s pomočjo svojih an naj voli zase, kogar hoče, mi agitatorjev na vso moč na roko, da >a bomo volili po svoje. Ali se v čim prej zapuste domovino. Da, gre- pmenatu res ne uče ničesar druge-do celo dalje: posojujejo takim svo- ja, kakor politične pridige. Mi ven-jim žrtvam potom svojih agentov de- 'ar ne živimo od vaše stranke, am-
| pa.c od dela svojih rok — zato tudi | vemo, koihu naj zaupamo deželni denar. Le pazite gospod kaplanček pa ne agitirajte preveč — za avtomobile. — Saj dobro vemo. kako ie Vidimo tudi klerikalne kandidate’ kako prosjačijo od vasi do vasi, da bi jun dali glasov. Zdaj poljubljajo nase smrkave otroke — samo da bi dobih glasovnico v roke — ko na ie pozebla ozimna, ni bilo nikogar bti-so bdi takrat naši prijatelji. Seveda; gl,ha vkup štriha. Deželni odbor skrbi za vas, vi pa za dež. odbor. Povemo po vam, da mi pridemo poslušat božjo besedo, ne pa agitacijo za volitve.
Reklama. »Slovenec« z dne 22. t. m. je med jeseniškimi novicami pod gorenjim naslovom priobčil vest, da prodaja nekdo na Jesenicah telečjo kri od 56 litrov naprej brez daca, liberalno pamet pa samo v ^mgratih«. Stavim sto na eno, če
i »L o c ^ali n’ pr- da i« deviški Luka Smolnikar prodajal Iurško vodo od 56 litrov naprej brez daca, in da je zvesti Janez napovedal v svoji tigovini s »Franceljni* konkurz ter da je svoj zadnji »krancelj« prodal 28. decembra, — da bi bil naš čednostih in nad vse krepostni »Slovenec« že davno oblajal s hlevarji. Krepostnim gospodom okrog »Slovenca«, ki sicer uče moralo, delajo
^ .želeh, naj izkidajo na prvo smrad tž svojih svinjakov, potem pa naj pridejo šele pred naš prag.	j
Brez pardona. Dne 19. t. m. je zborovala v Komendi Siomškarija kamniškega okraja. Bilo je precej rajlic in mladih kaplanov. Govoril pa je brez pardona učeni sv. Troji-ski Nelči. Rekel je, da Se je v zad-»jem času začela zelo širiti med judstvom in tudi že med šolsko mladino »Vodiška Johanca«. Nelči je posebno poudarjal, da se to godi »pOsebno v zadnjem času«. Menil e menda s tem povedati, da so se v prejšnjih časih širile pa druge brošure, ki so bile tudi rdeče, kot Jo-lanca, oziroma telečja kri — in ki so tisočkrat več pohujšanja povzročala med mladino, kakor »Vodiški čudeži«, ki opisujejo le to, kar se je v resnici dogodilo. Strašno nežno-čuteč je ta Nelči, ki bi iz »Vodiških čudežev« najraje napravil grmado in na njej sežgal vse one, ki še mislijo s svojo glavo. Tudi »Učiteljsko tiskarno« bo dal zapreti zaraditega, ker se v njej tiskajo resnična poročila, ki klerikalce tako silno bodejo v oči. Kako bo pedagog Nelči v šoli prepovedal »Vodiške čudeže« bomo pa poročali, kadar se bo to zgodilo
T-
Dober dan gospod Krek, kje Imate Vašo soprogo? V nedeljo je imel zvesti Janez Krek v Dolu shod, na katerem je, kakor se nam poročaj molčal o svoji nevesti, pripovedoval pa je, da bo v Št. Jakobu napravil poleg mosta še brod, da bo s tem uničil lastnika mostu. Ta krščanska ljubezen, ki jo je razodel dr. Krek, je seveda malo ugajala. V Dolskem je farbal ljudi, da bo čez Savo pri Lazih napravil most. Ljudstvo se mu seveda smeje, ker tudi najbolj zaslepljenega kmeta ni več, ki bi mu na take obljube kaj dal. Ko je prišel dr. Krek peš čez vas Dolsko, je šel mimo njega volilec, ki ga je pozdravil: »Dober dan g. Krek, kje imate vašo soprogo?« Krek pa je šel molče naprej. Kreku se smeje cela dežela!
So že začeli! Kakor je bilo pričakovati, bo tudi to pot leca in cerkev najboljše klerikalno orožje. V nedeljo je pridigoval kaplan v Škocjanu pri Dobu, da gre pri teh vo-
»Torej si se pripravljena vrniti z mano? ...«
»Ne, stara mati,« je odgovorila laskavo in ob enem proseče, »ne še popolnoma. Vi bodite v gradu odposlanka, ki se vrne z dobro novico. Nočem vam prikrajšati radosti, ki jo prinesete vi prva v moj dom... In tudi,« je dejala, prelestno zardevša od sramežljivega genotja, »nerada bi mu naznanila svoje odpuščanje vpričo vas vseh ... Sicer pa,« je dodala z novim usmevom, »kdor čuti v sebi veliko ljubezen do mladega človeka, poprosi zanj očeta in deda. Saj veste, da imam tukaj oboje. Starega očeta, ki je bil tako dober do obupane reve in ji je odprl tako naglo svoje naročje ...«
»Prava zasluga,« je zamrmrala markiza, »ako odpreš naročje otroku, ki prinaša radost v tvojo hišo!«
»In ne samo njega... Imam tudi očeta, ki ga obožavam, kakor zasluži. Ah, babica, ne bodite ljubosumni. V mojem srcu je prostora za ljubezen do vseh, ki ste mi dragi.,. On, vidite, mi je oče prvih, strašnih dni, oče veselih in žalostnih, upa polnih in brezupnih ur. Ah, zaslužila bi najhujše zaničevanje, ne pa vaše ljubezni, ako ne bi mislila pred vsem nanj in na srečo, ki sem mu jo dolžna dajati do njegovega poslednjega diha... Stara mamica, ali se vam ne zdi. da ga pozabljam že predolgo.
! on gotovo kar zamira od skrbi in gotovosti?...«
Vdova se je nasmehnila z Gil-Uo vred:
»Da, da, mala, pojdi ponj... saj Lam tudi jaz povedati gospodu Fiestami, kar mu gre.«
»Oh, stara mamica...«
Če pomislim, kakšne strašne mi pravil ta človek, ki mi ga slikaš ti k tako milega, plahega in krot-kegi.«
i tem pa je igral še vedno usmtna gubastih ustnicah markize. hjilberta je odgovorila:
>’ ste mari pozabili, stara mati, datovo ne bi bila zdaj v vašem naroč.ako vam on ne bi bil govoril ih srditih besed?«
»J mala pozabila nisem ničesar. Lojdi ga iskat... pokliči njega, ki ljubiš pač bolj od mene...« Zalihnila je:1
In Iv imaš, da ga ljubiš iz dna svoje du
je stekla med tem k
vratom:
»Oč Očka!« Je zaklicala z Jasnim g>m, v katerem je odmevalo vse.no zmagoslavje.
Očkd bil daleč. Bil je takoj poleg... Oilbertini sobi.
Prihitje, izgubljaje očividno že ravnote ob misli, da mu je stopiti vnoviČed veliko damo, s katero ie gov( samo enkrat... in še
to, o Bože, v kakšnem jeziku! Ako je le pomislil na tiste besede, so mu vstajali lasje na glavi.
Toda Gilberta ga je prijela za roko in ga vlekla k stari ženi, ki je sedela tu kakor doma pri sebi, sedela v njegovem naslanjaču in ga gledala, gledala...
v»Evo vam ga, stara mamica, izročam vam ga
In Florestan je zaslišal v svoji burni zbeganosti glas ... njen strašni glas:
»Ali mi poreče danes tudi, da sem tvoja krvnica? ...«
»Oh!« je jeknil, »gospa markiza ...« •
»Ali je to, kar sem storila danes, tudi zločin?...«
»Madam...«
Ubogi mož se je kar rušil vase.
Gilberta pa, meneča, da je trajala markizina osveta dovolj časa, je dejala:
»Saj vidi, stara mamica, da se.
vaše oči smehljajo in odpuščajo. On vidi, da sem jaz najsrečnejša vseh hčera in vi — najboljša vseh' mater.«
»No, pa dajva,« je rekla vdova. »Sezite mi v roko, gospod sovraž* nik, da skleneva mir. Ali hočete?«
In pomolila mu je revmatično roko v čipkastem rokavu...
(Dalie.)
iftv# zato, (la ne pridejo v deželni gfeor Kberalci, ki liočc.io skleniti loči-tm, e*kona. Župnik v Krašnji pa je t feče žugal, da st^ri smrtni greh, kdor ne voli dr. Kreka, dasi danes •is. Kranjskem vsakdo ve, da je dr. tičk zadnji' izmed deželnozborskih karf&datov, ki da kaj na svetost zakona in se najraje po koruzi valja. Iui«fik v Krašnji je tudi pripovedo-irat s 'prižnice, da bodo liberalci, če intagajo, vse cerkve podrli in vse dil(tfcvTrike pobili. Mi ne vemo ali je župnik v Krašnji tako neumen, ali pa tako rJkiben, da opleta take klobasanje, v svojo pridigo. Na vsak način, t*a so te pridige dokaz, kako nepošten Je boj klerikalcev. Le s silo, neumnostjo in strahovanjem skušajo dr. Kreku, Šušteršiču i. dr. katoliškim vzornikom obdržati mandate. £a vsega mogočno S. L. S. zelo žalostni pojavi!
Ker se zadnji čas tako bahato piše o varčnem klerikalnem gospodarstvu, bodo bralci tudi radovedni, kako se dobro gospodari na posestvu v Robežu. Gotovo je vsem bralcem Znano, da so klerikalci kupili ta drag denar to posestvo; kjer se redi veliko bikov. To gospodarstvo nadzoruje živinorejski nadzornik g. Legvart, razume se bolj malo, ako-‘ravno ima visoko kmetijsko šolo na Nemškem. Plače ima okrog 6000 K, pa je to le malenkost, samo da je vrl klerikalec. Poletu stanuje tudi nekaj tednov tu, kjer ima krasno sobo. Drugi je pisar Franc Klemenc, izučen je za mesarja, stanuje v bližini na tastovem domu, in hodi ogledovat to posestvo sedaj v Goričanah pozimi, poleti na Robežu. On dela račune, plačuje delavce, vodi knjige, in ima plačo mesečno 200 K in še svojega konja za ježo redi v deželnem hlevu pri bikih. Razume se popolnoma nič na kmetijo ali živino, ker je bival vedno v Ljubljani. Tu se vidi, kako varčno gospodari dežela z-denarjem. Popolnoma bi bilo vse v redu, ako bi prihajala vsaki teden za en dan en uradnik od deželnega odbora in bi vse hitro uredil, in bi ne stalo to delo celih 200 K. Seveda ker je postal klerikalec, je s pomočjD župnika prišel v to službo, sta menda več skupaj na lovu in pri pojedinah v Ljubljani. Potem je ma-jer Kušlan ta vzorno vodi hleve in skrbi za ženo in otroke. Večkrat je že rešil kakega bika z zdravili pred poginom. Letos imajo pa tu veliko smolo. G. nadz. Legvart je nakupil veliko bikov, menda od vseh boljših klerikalcev in jih je še sedaj 70. Nobeden jih noče kupiti, pravijo da niso dobri za pleme. Tu se vidi, kako se kupuje za drag denar. Kmetijska družba drugače kupuje., in se kar trgajo ljudje, kateri bo boljšega dobil. So pač bolj izšolani tam. Sedaj se pa tu širi govorica, da so 4 bike prodali v škofove zavode v Šent Vid. O srečni dijaki! Gospodje bodo že preskrbljeni z dobro pečenko. Sedaj pa zopet ugibljemo, kaj bo z ostalimi biki. Menda jih bodo prodali za vsako ceno mesarju. Cena mesa je padla, sedaj se lahko dobi fino bi-kovino v Goričanah pri Medvodah; posebno klerikalci, segajte po tem, se bo že tudi na vas oziralo. Sedaj se vidi kako skrbno in štedljivo deželni odbor gospodari, drago kupuje, in potem mora ceno oddati. Odgovorite gospodje, ako ni vse gola resnica? Kmet, otresi se že enkrat teh voditeljev. Kesal se bo, pa mogoče prepozno; davki bodo narasli in kaj čaka potem? Vrata pokaži ljudem, ki tako lažejo in jim je vse samo hinavstvo.
Več kmetov iz okolice.
Na pragu državnega preobrata na Bolgarskem. General Savov dolži kralja Ferdinanda:	(»Večernik
Češkega Slova« piše pod tem naslovom;) »Rusko Slovo« priobčuje tale telegram iz Petrograda: »Sem so dospele vesti, da sta v sofijskem listu »Mir« je izšel članek gen. Savova, v katerem bivši vrhovni poveljnik bolgarske armade trdi, da je on, Savov, zapovedal napad na srbske in grške pozicije na povelje kralja Ferdinanda in da je original tega povelja v njegovih rokah. Bolgarska vlada je vse telegrame tujih dopisnikov, ki so o tej stvari poročali, so bili zadržani. Ta razkritja so podžgala Genadjeva, da je tekel na Dunaj, da se s kraljem posvetuje o krizi dinastije. — Bolgarski kralj se je neprestano obračal na nemškega cesarja in ga prosil pomoči, ta mu je odgovoril, naj ga na miru pusti in naj Nemčije ne vlači v bolgarske zadeve. Na Dunaju pa tudi nima nobene zaslombe več, ker želja Viljema je, da se ne podira delo Bu-kareškega mira. — Tako je bolgarski kralj tako visoko letal, da bo izgubil prestol in bo nizko padel.
O reguliranju učiteljskih plač in Izboljšanju gmotnih razmer učiteljstva je povedal drž. posl. g. dr. Vladimir Ravnihar sledeče utemeljene besede: V finančnem odseku se je Izrecno poudarjalo, da morajo dežele del državnih preodkazov iz novih davkov porabiti za izboljšanje uči-
teljskih plač. Vlada je s tem tudi motivirala ta zvišanja davkov. Po besedilu preodkazanega zakona pa bi dežele ne bile izrecno primorane, da porabijo preodkaze v ta namen. Zato je tudi zelo dvomljivo, če bodo dežele to storile zlasti pa je skrajno dvomljivo, če bi storila to Kranjska, saj je znano, da klerikalna večina kranjskega deželnega zbora ne drži niti svojih obljub, kako bi Šele mogli zahtevati, da upošteva obljube vlade. Vendar pa je znano, da je ravno kranjsko učiteljstvo v celi državi uajslabše plačano ter ima še poleg tega brezvestnega gospodarja. Poslanec dr. Ravnihar opozarja na brošuro »Dejanja govore« in prečita nekaj odstavkov in pojasnjuje nekatere podrobnosti, zlasti kako sc dele draginjske doklade In podpore. Sicer pa se ni čuditi pri ljudeh kvalitete kranjskih klerikalcev, da se upajo tako postopati. Saj imajo zaslombo v indolenci in nerazsodnosti kmečkega ljudstva, ki verno sprejema celo take sleparije, kakor je slučaj vodiška Johanca.
Vodiška sleparija v parlamentu. Da pokaže kvaliteta kranjskih klerikalcev pred celo Avstrijo je dr. posl. dr. Vladimir Ravnihar omenil v svojem govoru tudi sledeče: Sleparija se je godila v farovžu katoliškega župnika in da je baje Johanco obiskal sam ljubljanski Škof in si izprosil od nje krvavo srajco. Tako daje najvišji cerkveni pastir oporo praznoverju. Ti in drugi slučaji so najlepši dokaz za kulturo, ki jo sejejo med ljudstvo. Vendar pa bi moral biti nositelj ljudske kulture ravno ljudskošolski učitelj, ki ga oni preganjajo. LjudskoŠolskim učiteljem naj se omogoči dostojno materijalno stanje. Izvajanjem poslanca dr. Ravniharja je sledila živahna pohvala. Klerikalce je njegov govor popolnoma poparil, tako da si niso upali ugovarjati govorniku in da so se vzdržali celo medklicov, ker so se bali, da bi želi samo ostre in neprijetne replike. Drug za drugim so zapustili dvorano, samo nekaj posebno trdo-kožnih slovenskih klerikalcev, med njimi Gostinčar, je ostalo v dvorani. Po govoru poslanca dr. Ravniharja je bila debata zaključena.
Kulturnim Albancem ne zadostuje samo kneževina. Sedaj se porajajo glasovi, da bi bil za Albanijo še najpripravnejša moč, ki bi stala na čelu države kralj. Zlasti reditelji albanskega pankrta, bi najraje videli, da bi bil Wied imenovan za albanskega kralja. Te »odločujoče moči« so mnenja, da je sosednja Orna Gora za bodočo »kralievino« Albanijo zelo nevarna mejašinja. Resnejše velesile pa pravijo, naj se pusti zaenkrat vprašanje kneževine ali kraljevine v nemar, postavi tem trdnejši tron vladarju. (Bržkone slutijo katastrofo po proglašenju albanskega prestola!)
»Opštinske Novlne« so izšle v Bitolju v slavnostni obliki ob priliki obletnice, od kar je padel Bitolj. V slavnostni številki je tudi slovenski članek dr. Laha, kako so prišle prve »Obštinske Novine« v Ljubljano.
G.	Ivan Hribar je priobčil lepe »Črr tiče« v srbskem jeziku.
Shod učiteljskih žen. V nedeljo so imele učiteljske žene krasen in dobro obiskan shod v Ustju nad Orlico. Shod je pozdravil tudi župan dr. Vicena in preds. dež. učit. jednot Smrtka. Shod je otvorila ga. Kubal-kova, ki je prečitala najprej pozdravne telgrame in dopise, ki so jih pisale žene učiteljev iz vseh strani. Na to je govorila ga. Holečkova iz Češke Trebove. Tekom 10. let so se živila podražila za 70%. Od učitelja se zahteva, da dostojno živi — njegovi gospodarji pa ga nečejo dostojno plačati. Najbolj čutijo učiteljsko bedo — učiteljske žene, ki morajo štediti pri vsakemu vinarju. Na to je ga. Janečkova podala referat o položaju učiteljskih rodbin na deželi. Rekla je, da mora vsaka učiteljeva žena biti prava umetnica v varčevanju, če neče, da družina strada. Bila bi marsikatera lahko zgled dež. finančnemu ministru. — Govorile so na to še druge govornice in shod je sprejel resolucijo, v kateri pravijo učiteljske žene, da bodo same prisilile svoje može-učite-lje do pasivne rezistence, ako dežela ne bo ugodila učiteljskim zahtevam. Po tej resoluciji je hotela ga. Janečkova dodati še neki dodatek — tega pa komisar ni več dovolil na kar je nastal v celi dvorani velik nemir — že*ie so začele klicati: Ker nismo volilke, nimamo pravice! Med glasnimi protesti — je komisar shod — razpustil. Ta nastop čeških učiteljskih žen je vzbudil povsod senzacijo. In zakaj ni komisar dopustil dodatek? Zato, ker je bilo v njem rečeno da je to evropski škandal, če bodo leta 1913. po Kr. r. v Avstriji žene morale svoje može siliti — k pasjvni resistenci.
Naročnike opozarjamo, da smo vse, kar se nahaja v št. 604 in 695 bistvenega ponatisnili v tej številki, tako oba romana, kot tudi vse poli-
tične vesti. Toliko na znanje, da ne bo nepotrebnih reklamacij, če slučajno ni kdo dobil prvih dveh današnjih številk.
Srbski državni železnici je potrebno večje število uradnikov, ki imajo vse tri železniške izpite in zrelostno gimnazijsko spričevalo. Prednost in tudi večjo plačo imajo oni, ki so obiskovali vsaj nekaj semestrov kako vseučiliško fakulteto. Tudi vozno železniško osobje se bo vsprejemalo od novega leta naprej. Opozarjam pa, da velja ta samo za one, ki so že službovali pri kaki železnici in niso bili iz službe odpuščeni od strani železnice. Pripominjam tudi. da je. popolnoma odveč in nepotrebno prihajati osebno v Belgrad radi železniške službe, ampak naj vsakdo opravlja svoje delo tam, kjer je in čaka dokler se njegova prošnja ne resi. Dolg Čas pač ne bo nikomur, ker je že precej Slovencev pri železnici, eden je celo po-stajenačelnik v Samaili. Vsa pojas-; nila dajem radevolje vsem onim, ki imajo na razpolago k«ko verodostojno priporočilo, ker brez tega ne more biti nihče vsprejet. Prihodnjejeto stopi v promet pet novih.železniških prog, tedaj za železničarje dovolj prostih mest, v drugih strokah pa sedaj ni nobene potrebe,, izvzemsi učitelje profesorje, tehnike in zdravnike. Toliko v splošno vednost. Fran Radeščel . Budimska ulica 26, Belgrad, Srbija.
Tatvina. V odsotnosti domačih ljudi se je splazil te dni neznan tat v podstrešje hiše posestnika Franca Šuštaršiča iz Dola pri Sori na Gorenjskem in je ukradel iz nekega omarinega predala 182 kron.
Aretacija dveh tatov. Pretekli petek zvečer je bila nekemu potniku iz Ljubljane ukradena z voza, ki ga je pustil pred neko gostilno na Vrhniki vozna odeja, in velika usnjata potna torba z različnimi vzorci in listinami. Tatovi so odprli potno torbo, v kteri sc menili, da se nahaja v nji več vrednostnih stvari in so jo vrgli nato na neki vrt, kjer so jo drugi dan našli Tatovi so prenočili potem na nekem kozolcu, kjer je spal tudi neki tujec, kateremu so ukradli klobuk. Drugi dan na to se je orožništvu posrečilo, tatova — bila sta namreč dva — na državni cesti aretirati. Oba nista imela pri sebi nikakih listin in se imenujeta Franc Krečič in Franc Trečič. Po poklicu sta zidarja iz Proseka in Opčine. Ukradene stvari so še našli pri njih. Oba je orožništvo izročilo okrajnemu sodišču na Vrhniki.
Priporočljiv hlapec. K posestniku Jerneju Plestenjaku rz Brezja Je prišel te dni kakih osemnajst let star fant in se je ponudil gospodarju za hlapca. Ker pa se ni mogel izkazati, kdo da je, je bila njegova ponudba odbita. Vkljub temu pa je ostal celi dan v hiši omenjenega posestnika. Prihodnjo noč pa je splezal s pomočjo lestve skozi okno v neko zaklenjeno sobo in je ukradel žepno uro in okrog sedem kron denarja. Posestniku Francetu Žirovniku pa črn dežnik in eno kokoš. Kakor je bilo razvidno s sledov, je ta ukradeno kokoš ne daleč od mesta tatvine v nekem žarku spekel in jo pojedel.
Med spanjem okraden. V noči na 20. t. m. je prenočil Janez Koderman v družbi 281etnega brezposelnega Franca Rožiča v nekem hlevu v Mo-ra\čah. Ko se je Janez Koderman drugo jutro prebudil, je zapazil, da mu manjka štirideset kron. Ze isti dan zjutraj je zmenjal Rožič v neki gostilni v Moravčah dvajsetkronski bankovec in se je zustil tudi v drugih gostilnah dobro postreči. To pa se je zdelo sumljivo orožništvu in ker Rožič ni mogel povedati, odkod ima denar, ga je orožništvo aretiralo in ga izročilo okrajnemu sodišču na Brdu.
Nadepoln deček. 12letnega Feliksa Jeršina iz Zelimelj je poslal te dni posestnik Franc Virant iz Klade, pri katerem je bil fant uslužben za pastirja v šolo na Golo. Deček pa ni šel v šolo, kakor bi se spodobilo, ampak se je, malopridnež, splazil v dve hiši in je ukradel srebrno žepno uro, ki je visela na steni, nekaj denarja in majhen zvonec. Svojemu gospodarju je tudi ukradel srebrno žepno uro, ki jo je skril na bližnjem travniku. Na ukaz je prinesel uro nazaj. Ta fant je že mlad začel.
Tatvina. Posestniku Andreju Murniku iz Cerkelj pri Kranju je bilo pred nekaj dnevi ukradeno iz zaklenjene skrinje 500 kron. Storilec, o katerem manjka doslej vsaka sled, je bil zelo velikodušen, ker je pustil v škrinji večjo svoto denarja.
Ogenj. Dne 13. novembra okrog 11. je nastal v stogu posestnice Fr. Markež iz Srednje vasi št. 50 ogenj, ki je v dobre pol ure popolnoma vpe-pelil imenovani stog kljub silnemu nalivu. Ogenj so omejili domačini brez požarne brambe. Markež ima škode kakih 900 K, ker ni bila nič zavarovana. Zažgali so otroci, ki so se pod stogom igrah' z vžigalicami. Starši, pazite na otroke!
Uboj ali nesreča? V St. Petru na Koroškem so našli včeraj zjutraj v svoji postelji mrtvo 601etno deklo Marijo Gerčar. Zdravnik je konsta-tiral smrt vsled otrpnenja srca. Drugi dan pa se je zvedelo, da sta v isti hiši stanovala tudi dva delavca žagarja. Imela sta pri sebi žensko in vsi trije so strašno noreli. Grčarje-va, ki stanuje v nasprotni sobi jih je šla mirit. Pri tem pa je slabo naletela. Tuja ženska je ženico krepko oklofutala in jo vrgla v njeno sobo. Obdukcija bo dokazala, kaj je povzročilo smrt.
Trije bratje divji lovci. V zadnjem času so se pojavili v vseh loviščih blizo Koč na Koroškem nevarni divji tatovi, ki so povzročili veliko škode. Vse preiskovanje in zasledovanje je bilo zaman. Sedaj pa so aretirali orožniki tri brate, posestnikove .sinove in sicer Boštjana, Franca in Romulta Hakla. Pri hišni preiskavi so našli 4 kože od divje koze, 2 koži od srne, 20 rogov, vec pušk in celo zaboj streliva.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
* Črnec, ki Ima sedem milijonov
premoženja. Med milijonarji Združenih držav v Ameriki je tudi gent-letnan črne barve. Mojster Joe Abraham Worther, ki disponifa z premoženjem sedmih milijonov dolarjev, velja za najbogatejšega črnca sveta. Po svojem poklicu je mojster VVorther trgovec; svoje premoženje si je pridobil z raznimi špekulacijami in z igro na borzi s pomočjo posredovalcev. To zadnje pa ni bilo tako lahko, zakaj znano je, da v Ameriki ne pustijo trgovati kakega črnca in zato je moral VVorther premagati silne težkoče, predno so se borzijanci domenili, da napravijo pri Wortherju izjemo. Mnogo let je preteklo, predno je Worther podal dokaz, da je pošten, vseskozi zanesljiv in spodoben trgovec in da se razlikuje v tem od tovarišev svojega plemena. Worther je imel vedno nove, izvrstne misli. Intrig proti njemu seveda ni manjkalo, posebno, ko so ljudje videli, da spremljajo črn-cevo delo veliki finančni uspehi. Zanimivo je, da ima Worther do drugih črncev grozno antipatijo.
* Kadar se mrtvi vračajo. Čudovito vest o povratku mrtvega očeta, ki se je ponesrečil na ladiji Titanicu, pripoveduje Angležinja Estelle Steadova. Stead, oče, je imel pred leti razmerje z mis Julijo Ames, ki je naglo umrla in ki se je prikazala svojemu ljubimcu pri špi-ritističnemu poskusu. Mrtva Julija je namreč vodila Steadov svinčnik pri špiritističnih poskusih in mu je povedala na ta način o vseh tajnostih onega sveta. Leta 1894. je »prosila« Steada, naj napravi posebno posredovalnico za govore med mrtvimi in živimi. Stead je »ugodil« tej želji in je napravil posredovalnico. Ker pa se mu večina poskusov ni posrečila, je moral svoj »biro« zapreti. Stead je nato napravil v svoji hiši posebno »notranje svetišče, ki Je eksistiralo do njegove smrti na Titanicu. Zanimivo je seveda, da ni imel Steadj čeprav je bil z drugim svetom v »stalni zvezi« ‘niti najmanjše slutnje o strašni katastrofi, ko je stopil na nesrečno ladijo Tita-nic. Tri tedne po katastrofi pa se je Stead pojavil, kakor piše njegova hči, v »Notranjem svetišču«. »Videli smo (baje) vsi lasno in z gotovostjo njegov obraz — in ko je izginil v temi, se je oglasil čisto njegov glas v sobi. Vse, kar sem rekla, je resnica.« Bog ve.
* Iz življenja In prakse 'amerl-kanskega razbojnika. Iz Novega Jor-ka poročajo: Star mož, ki je bil znan v vseh državah Unije kot ena izmed najbolj romantičnih in najzanimivejših postav, kar se tiče ropa. je umrl pred kratkim v državni ječi Georgie; stari bandit je bil približno 70 let star in se je ponašal, da celo svoje življenje ni napravil niti enega slabega dejanja — pri čemur je treba besedo »slab« razumeti le v smislu čudnega, razbojniškega kodoksa, ki ima trdna tla na divjem zapadu. Malo časa pred svojo smrtjo je diktiral Old Bill, kakor se Je imenoval razbojniški starec, nekemu časnikarju svoj življenjepis s prošnjo, naj se kmalu po njegovi smrti objavi. V te) čudni listini so objasnjene marsikake amerikanske policijske tajnosti minulega stoletja. In poleg tega se Old Bill predstavi občinstvu kot junak mnogih razbojniških historij, ki jih policija ni mogla nikdar pojasniti. Po-nosno je proglasil, da ni napravil ničesar žalega ženi ali otroku in da ni nikdar okradel posamezne osebe. Njegova specialiteta so bili napadi na brzovlak. Večkrat ie ta predrzni razbojnik vstavil vlak, šel Je v vozove z napetim samokresom in je okradel potnike, ki se seveda niso upali ustavljati mu. Za svojo razbojniško potrebo si je sestavil celo vrsto roparskih pravil: Nikdar ne vzemi ničesar posamezniku, ampak samo družbi. — Ako se ne moreš dru-
gače pomagati, oropaj tudi potnike, zakaj človek, ki potuje ima v žepu vedno nepotreben denar. — Napram ženskam bodi vedno postrežljiv. ■— Ne trpi, da bi kak človek trpel... Old Brili se je vojskoval v domači vojski in se je udeležil pozneje več izpadov proti Indijancem. Njegovo geslo je bilo: Šest mesecev miru in šest mesecev dela. Zvest tem načelom je posvetil polovico svojega časa razbojništvu in drugo polovico svoji priljubljeni zabavi, ribarskemu športu. Približno pred dvajsetimi leti je hodil pogosto v London, kjer je stanoval v najboljših hotelih in živel prav po kavalirsko. Včasih se je popeljal tudi v Pariz in v Berlin, kjer je bil v posvetnih krogih zelo znan. Pravil je, da se da denar napraviti le v Ameriki, zapravljati ga pa je mogoče le v Evropi. Alkoholizem je pospešil konec življenja tega moža. Pred kratkim ie rekel nekemu ječarju: »Če ne bi bil tak pijanec, bi bil poraben za najvišjo državno službo.« In ta mož je govoril prav: zakaj v Ameriki so v državnih službah še večji razbojniki, kakor ie bil on.
* »Trdoglavi« Roosevelt. Teodorju Rooseveltu, bivšem« predsedniku Združenih držav so bile v Novem Jorku, kjer je živel na svojem letovišču v Osterbayju, ukradene dragocenosti visoke vrednosti:	Za
tatu so kmalu imeli njegovega komor mika, zamorca. Ta je tatvino priznal in je obljubil, da vrne vse dragocenosti ki jih je dal nekemu možu. Na policiji so tata vprašali, če hi pomislil na to, da bi Roosevelt, ki brani leta in leta z veliko energijo pravice zamorcev, lahko spremenil vsled njegove tatvine svoje dosedanje mnenje. Zamorec je odkima z glavo in je menil, da pozna Roosevelta bolje od njih; Roosevelt je baje trdoglavec, na katerega take malenkosti ne morejo imeti vpliva.
. . ...
. Ljubljana,
— »Dan« je doživel v današnji noči tri izdaje. To je gotovo velikanski yspeh, ki ga ni doslej dosegel še noben slovenski list. Do tega uspeha nam je pomagal g. dr. Lampe s svojimi popravki. Ker se je »Slov. Narod« rešil klerikalnih popravkov s tem, da je dobil posl. Ravniharja za odgovornega urednika, si je dr. Lampe izbral »Dan« in »Zarjo« in je začel pošiljati popravke. Ker pa imamo sedaj pred volitvami mnogo gradiva in naši volilci od vseh stra-in marljivo pošiljajo dopise o klerikalni agitaciji — sme s pomočjo dr. Lampetovega sotrudništva lahko v eni noči napolnili tri liste. Zanimanje za dr. Lampetove prispevke je bilo pa tako veliko, da je občinstvo prvi dve izdaji po noči kar sproti pokupilo in se je rešilo samo še nekaj izvodov, ki so občinstvu na raz-polago v naši tiskarni. Vsled tehničnih ovir prvi dve izdaji nismo mogli dati v trafike. Da pa ne bodo naši 'dnevni čitatelji kako oškodovani, smo v tej tretji izdaji ponatisnili oba romana in vse zanimive vesti iz prvih dveh izdaj — izpustili smo samo dr. Lampetove popravke, ker jih občinstvo itak lahko čita v prvih dveh izdajah. Ker zakon določa, da se mora vsak popravek prinesti takoj v prvi ali drugi izdaji kakega lista — smo g. Lampetu v smislu zakona takoj postregli, nihče pa nas ne more siliti, da bi dolgočasili naše čitatelje s samimi popravki. Ako hoče nas g. Lampe v imenu zakona Šikanirati — imamo tudi mi pravico, da se v imenu zakona proti takim šikanam zavarujemo.
— Jaj, joj. Klerikalci so vsi obupani. Mislili so, da bodo s svojimi »popravki« uničili »Dan« — so pa kar tebi nič meni nič dobili pod nos, kar tri številke skupaj. Ah ta smola, ta smola! Da teh ljudi ni mogoče ugnati, tako, so zdihovali. Je že res, gospodje, precej moči imate, toda, da bi »Dnevovce« ugnali, za to reč vas je pa še premalo.
— Ljudje božji — nos. Grem danes zutraj, ko ste izšli že 694 in 695 štev. »Dneva« malo po mestu. Pot me zanese skozi »Zvezdo«. Kar naenkrat vidim, da bingla pred deželnim dvorcem neka čudna pošast. Motrim, motrim in pošast je imela obliko velikanskega — nosu. Kaj pravite, čigav je bil ta nos? Ni teško uganitil
— Dobro jutro, »gospod za deželnega glavarja«. Kako pa kaj, a?
— Informirali smo se glede Ljubiča, ki ga imajo klerikalci tako v želodcu in smo izvedeli, da je Ljubič skozinskozi vesten in pošten človek, ki daleč nadkriljuje v tem ohole klerikalce, in da so ga klerikalci le na brezusmiljen način pognali iz službe in uničili eksistenco njemu in njegovi rodbini. Oropali so ga za celih 8 let službene dobe samo zato, ker je čital napredne časopise, posebno še zato, ker je čita! »Jutro« mesto »Slovenca«. Kdor govori o nekih paragrafih, katerih nihče ne
pozna, lahko izve, da Ljubič še ni bil nikdar v življenju niti sodnijsko niti politično kaznovan. Klerikalci so si o njem izmislili laži. Če bi bil Ljubič klerikalec in svoje prepričanje prodal, kakor so to naredili drugi, bi bilo vse dobro, in potem bi lahko delal različne pregreške prav po klerikalnih paragrafih, za katere oi se nihče ne brigal ter bi bil še po dr. Lampetovem paragrafu posebno pohvaljen kot izvrsten iz pošten nslužbenec.
— Hišno najemniški davek. Državni poslanec stolnega mesta Ljubljane g. dr. Vladimir Ravnihar je urgiral noveliranje liišnonajem-ninskega davka, ki spada v svoji današnji obliki med najbolj krivične davke sploh. Dasiravno je baron Engl bil njegovemu klubu obljubil, da bo predložila vlada še tekom decembra načrt o reformi hišnonajem-ninskega davka, vendar bo ta reforma, kakor je razvidno iz Englovih izvajanj, nezadostna in polovičarska, kakor je to pri nas v Avstriji že sploh običajno.
— Volilni shodi. Danes v četrtek, dne 27. novembra se bo vršil laven volilni shod političnega In gospodarskega društva za Poljanski okra] povodom deželnozborskih volitev. Shod se vrši v gostilni »Na klavnici« na Mesarski cesti ob pol 8. zvečer. Somišljeniki, vsi na ta važen shod!
— Iz svetih stvari so se norčevali klerikalci v vodiškem farovžu
— sedaj pa iščejo takih grehov v naši brošuri »Johanca ali vodiški čudeži«. To je res lepo: tam so vse to delali v resnici — in se niso zgražali
— sedaj pa se zgražajo med nami, ker smo to povedali. Vse, kar Je prav!
— Viškim volilcem! Vičani! Te dni bodo opletale frančiškanske halje krog vaših hiš. Spoštujemo duhovnika, ki živi, kot je živel Kristus. Poglejmo, če naši patri živijo-, kot je živel Kristus. Imajo hranilnico. Kristus je bi! ubog in reven; kdo ne pozna Teodorja in Rožlančeve, Hijeronima in Češnovarjeve Ane... Kristus je učil: kdor ostane deviški, ta je popolen ,.. Kateri so prepovedali županu iti za procesijo, od pol-osnie maše preganjajo vernike... Kristus pravi: Pridite k meni vsi in jaz vas bom poživil... Patri Ščujejo ljudstvo proti našemu županu, , ker Je preprost in ponižen kmet... Kri-stus uči pokorščino oblastem. Na cerkvenih vratih berete vabila k veselicam in igram, v cerkvi vabijo na shode».. Jezus, uči: Moja hiša je hiša molitve. Patri letajo za glasovnicami, župnik sedi v občinskem odboru... Zveličar pravi: skrbite za nebeško kraljestvo, kjer pa ne rabijo glasovnic. . >	.
— Arhangelj laže... Kristus le ljubil resnico, Tudi mi ljubimo resnico; želimo duhovne, ki bodo posnemali Oospoda; naše farizeje, ki pljujejo na Kristusov nauk, pa zaničujemo. Zaničujemo njih Slovensko Ljudsko Stranko in odklanjamo kandidata, ki ga bodo te dni patri usi-ljevali po naših hišah. Vičani! Če pride k vam pošten duhovnik, sprejmite ga gostoljubno; in gospod vam povrne; če pa pride k vam duhoven politikar in vam ponuja svojo sleparsko stranko, napodite ga z burklja-mi. Naj volijo koritarje pritepenci v farovžu, mi Vičani pa bodemo volili domačina, moža poštenjaka, Andreja Kneza.
— Katehet na liceju je pričel kulturni boj. Oojenke so mu premalo pobožne, sveta jeza bojujoče cerkve ga spravi pogosto v razredih v položaj fanatične tercijalke, skače in pleše kakor jezuit na prižnici, lasje se mu ježijo, smrtna bledica ga spreletava. V zadnjih mesecih je pričel načrte delati, kako vpeljati za licejske gojenke skupno nedeljsko mašo. Načrt je pa treba opreti na gotove dokaze o potrebi. Pretekli teden je pobiral pri gojenkah dokazilno snov za nedostatno krščansko vzgojo in sicer na sledeči način: Oojenke so mu morale izpolniti vprašalne listke, hodijo li ob nedeljah k maši, k pridigi itd. Katehet namerava voditi deklice k skupni maši k Jezuitom ali v Alojzivišče. Stariši, vi veste, kaj vam je storiti. Če na pripravnici ni tega, če tega ne vidimo nikjer na nobenem ženskem zavodu, je treba tudi Mlakarju izbiti njegove prenapete namene iz glave. V ljubljanskih rodbinah se zadostno skrbi za versko vzgojo, če katehet z dveurnim poukcm na teden od 7—18 leta ne more narediti iz deklet angeljev, naj išče nezaupanja sam v sebi, če je njegovo delo zaman. Prizadeti stariši pa prosimo g. ravnatelja na liceju, da drži svojega kateheta na uzdi, da naj se znebi srednjeveških vplivov katehetskega društva in jezuitskega Pečjak lizma. Če bo pa lepi Janko še naprej rogovclil, mu bomo doka zali, da za gotovih okolščin tudi zastopnik verske in nravne vzgoje lahko močno podlega lepim pogledom mladih deklic in da gibčni koraki spremljajoče lepe mladine poženejo
tudi starejšim kostem mlado kri v srce in možgane.
— Ljubljanski društveni orkester koncertira danes v četrtek pod vodstvom ^koncertnega mojstra g. Bogomila Černija v kavarni Krapš (Škofja ulica). Začetek ob 9. uri zvečer. Vstopnina 40 vinarjev. Za polnoštevilno udeležbo se priporoča odbor Ljubljanskega društvenega orkestra.
— Izgubila se je v sredo zjutraj srebrna sokolska verižica s sokolskim znakom (Sokolom) od Krakovskega nasipa po Bregu, Zvezdi, Še-lenburgovi ulici v Narodno tiskarno. Najditelj je naprošen, da jo proti nagradi odda v Narodni tiskarni.
— Bassermann v filmu. »Kralj«, ki se ga je te dni v »Kino-Idealu« občudovalo, se predvaja danes zadnjikrat. — Jutri Nordisk drama »Dva brata«. — V soboto »Tri kaplje strupa«, kriminalni roman,
— Loterijske Številke. Brno-30, 76, 26, 77, 40. Gradec: 39, 16, 84, 51, 28.
Strašna katastrofa v Ljubljani. <
ki bi gotovo zahtevala več Človeških žrtev ter pokončala neizmerne zaklade, preprečila se je le slučajno danes zjutraj v Ljubljani.
Sinoči malo po šesti uri zvečer torej ob času, ko je še vsa
policija na nogah,
kajti nekaj stražnikov se nahaja še v službi na svojih stojiščih, ki so prosti, pa čakajo med svojci na večerjo, in ko se zbira v Selenburgovi ulici
heštevilna množica ljudi,
da pohajkuje semtertja ter dela na-potje in ovira promet, prišvepal je še mlad, ne visokostas, kolikor toliko obilen človek od »Učiteljske Tiskarne« preko Prešernove ulice po Selenburgovi ulici, mimo »Kazine« ter zavil po »Zvezdi« proti »Deželnemu dvorcu«. Ko je prišel do široke. dobro razsvetljene veže »Deželnega dvorca«, ustavil se je in oziral iznova proti »Zvezdi«. Ko daleč okoli ni videl žive duše, odpel si je površnik ter* začel
z obema rokama stikati po žepih.
Seveda Je bil ves njegov trud zaman, kajti onega, po čemer mu je zahrepenelo srce, ni našel v žepu. Trpka kletvica se mu Je izvila iz prsi} in nekako potrt je izginil v veži »Deželnega dvorca«. Telesno in duševno izmučen je stopil v sobane najavtoncmnejše kranjske korporacije, vrgel klobuk v papirni koš ter sedel za svojo pisalno mizo. Za delo mu ni bilo. Mrko zroč podprl je glavo na mizo in mislil težke misli ter koval maščevanje. Zdajci pa se mu lica žatemne, oči zažare in nosnice zatrepečejo. Tik svoje mize zazrl je oj gorje — »Dan«.
Kakor lev le planil nauj
pobral ter zmečkal s tresočimi rokami ter si ga zatlačil v široke čeljusti s takšno silo, da mu izvanred-no dolgi jezik ni delal nikakih težav več.
Požrl ga je.
Kakor ves prerojen je zagrabil za pero in ne meneč se za ostale, ki so čepeli zamišljeni v svoj vzvišeni poklic pri svojih pisalnih mizah. (Delali so »popravke«.) Drčati mu je začelo pero po papirju in
senzacijonalne zaupnice
in dopisi, pohvalni dopisi od vseh strani naše lepe domovine so se množili, kakor bi jih sipal iz rokavov. V svcji gorečnosti niti zapazil ni, da je zaspal. Še le, ko ga Je spanec
treščil ob tla,
in sicer tako nerodno, da je odletel na blagajno ter se je prijel.
Katastrofa bi bila neizogibna,
kajti blagajna je bila kakor navadno tudi ta dan strašno izsušena; toda v tistem trenutku — bilo je že proti jutru — odprl je vrata uradniški sluga ter gospodom naznanil s surovim glasom, da v celem mestu ni dobiti nobene številke »Dneva« št. 694 in 695 več.
Žalost je zavladala
po tej odločni izjavi po sobanah, toda pomoči ni bilo pričakovati od nobene strani in sluga je že hotel oditi, ko zapazi nekaj, polno gorečnosti za popravke, prilepljeno na suhi blagajni. Takoj je zapodadel
grozno nevarnost
ki je pretila ob tej strahoviti suši. Tudi njemu je bilo znano namreč, da ni suha samo ta blagajna, temveč tudi glave in žepi marljivih gospodov, zato je planil v svoji pržrtvo-valnosti k blagajni, zbii gorečnost z nje na tla ter jo temeljito pohodil in pomandral, s tem je pa tudi preprečil
strašno katastrofo,
ki je nameravala pretiti naprednemu časopisju.
Statorai
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
AVSTRIJSKA POLITIKA.
Škandali v parlamentu.
Dunaj, 26, novembra. V današnji popoldanski seji je minister Heln-old na Interpelacije glede socialnega zavarovanja odgovoril, da bo vlada vse mogoče storila, da se izvede socialno zavarovanje. Na to je med drugimi govoril nemški nacionalec Seidl, ki je svoj govor izpolnil z zmerjanjem socialnih demokratov. Socialni demokrati so zapustili zbornico. Ko je Seidl končal, je podpredsednik zbornice Perners-torfer dejal, da naj mu zbornica oprosti, da ni govornika klical k redu. To je storil namenoma, ker noče imeti s Seidlem nikakega opravka. Na klopeh nemških nacljonalcev je nastal »šunder In rumel«, z eno besedo: nemški naclonalcl so prišli v element In so začeli uganjati kravale v katerih so se po stari navadi odlikovali Wolf, Hummer, Albrecht e tuti quanti. Med tem so se pa vrnili socialni demokrati in kmalu so si bili v laseh, pri čemur je prišlo do spopada med Wolfom In Glocknerjem. Wolfa so obmetavali s cukerčkl, on je pograbil kozarec In hotel z njim udariti po socialistih — toda preprečili so mu to. Na to je podpredsednik zaključil sejo.
ALBANIJA.
Rim, 26. novembra. Uradno se zagotavlja, da bosta Avstro - Ogrska in Italija v najkrajšem času privolili na angleške kompromisne predloge glede južno albanskih mej.
MEKSIKO IN JAPONSKO.
New York, 26. novembra. Sedaj je jasno in znano, da sta Meksika in Japonska se že preje sporazumeli za slučaj, da Zedinjene države napadejo Meksiko. Japonska je za ta slučaj obljubila Meksiki nravno In gmotn>> pomoč. Meksika je na Japonskem
naročila že vejijo množino tnuniciie in orožla.
UMOR IN SAMOMOR.
Kd
Berlin, 26. novembra. V Frld-richstrasse se je zgodil umor In samomor. Rus Zukrov je šel In umoril ruskega kiparja Goldsteina z nožem. Ravno pa, ko je bil na delu pri vlomu v blagajno, so ga zasačili In posledica je bila, da je umoril samega sebe.
HRVAŠKA POLITIKA.
Budimpešta, 26. novembra. Tls-za je izjavil, da bo Skerlecz kmalu ban.	.V"
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem |e priložiti znamko 20 vlnar|ev. — Pri malih oglasili ni nič popusta In sc plačujejo vnaprel; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov db 6. url zvečer.
Izurjene likarice se sprejmejo v tovarni perila, ponudbe na Edmund Kotzbek v Kranju.	1151—3.
Tovarna, pianinov
Anton Pečar, Trst
ulica Fameto štev. 42.
izdeluje po naročilu pianine, ki so po svoji konstrukciji, dobrem materjalu in najnovejšem lastnoizumljenem modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam sc slav. učiteljstvu, preč. duhovščini i. dr. veleuglcdnim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglaševanje in popravljanje glasbenih inštrumentov.
po dve sobi, kuhinjo in pritiklinami, ozir. z eno sobo, kuhinjo in vsako z delom vrta se oddajo takoj na Dolenjski cesti št. 48. Poizve se istotam pri hišniku ali v pisarni J. Popovič, Bleiwei-sova cesta.
Naznanilo.
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da prodajani v Ljubljani edino samo jaz
kočevski premog
in sicer na drobno 50 kg K P20, na debelo K P12. Opetovano se je že pripetilo, da so razni agenti ponujali strankam kočevski premog pod pretvezo, da so v moji službi. Zato izjavljam, da nima nihče pravice sprejemati zame naročil. V zalogi imam vedno tudi trboveljski premog.
Za obila naročila se priporoča s spoštovanjem
H.	Strupi, Žabjek štev. 11
edina prodaja kočevskega premoga.
Kako se pljučne bolezni, dušljivi kašelj in naduho popolnoma ozdravi, izveste brezplačno, ako pošljete znamko in kuverto za pdgovor na gospo
Kiyzek Wrichowilz pri Pragi, Češko.
!! ČudoTito p ceni!!
710 kosov za samo K 3‘75.
Krasna pozlačena, 36 ur idoče precizij-ska Anker-ura z lepo verižico, gre natančno s 31etno garancijo, 1 kos svilena kravata za gospode, 1 kravatna igla iz bele masivne pale, garantirano nezlomljiva, 3 kosi finih Žepnih robcev, 1 prstan za gospode z imit. dragim kamnom, 1 cevka za smodke, imit. jantar, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, momentni fotograf, 1 fini zobotrebec iz 4 delov, 1 damska brona novost , 1 par gumbov za manšete double-zlato „ldeal* s patentno zaklopko, 1 krasen album za slike, obstoječ iz raznih najlepših slik sveta, ki se za nje vsak zanima, 1 krasni damski vratni kolji iz oricntalsk. biserov, belo, nerazlomljivo, 20 finih korespondenčnih predmetov in še 610 raznih predmetov, ki so v hiši zelo potrebni, vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja le K 375, Pošilja po povzetju eksportna trgovina ,,I*onore“
F. Windisch, Krakau štev. M/22.
NB. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj.
Kadi pozne se/Jje pr<>ri»tam vn<* v moji zalogi ne nahajajoče blago, kaiior
klobuke, čepice, potrebščine ===== za modistinje —.................-
;po zx^ižsurxl ceaa.1 MINKA HORVAT, modistinia,
Ljubljana, Stari trg štev. 21.
V
PT* Krasni ^
zimski plašči
~r za dame —~
poprej K 40'—, t)0'—, 80’—, sedaj K 20—, 25—, 35—.
Veliko izbiro jako toplih mik h do, potnih plaščev z najboljšo kožu-::: hovino po najnižjih cenah :::
priporoča
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.- 6^f
Kdor ljubi dobro kavo,
uporablja kot pridatek pravi zagrebški :Franck: z kavinim mlinčkom.
Z njim pridobi kava mnogo na
;,iastnem okusu ter fini vonjavi.
Ujegova nadaljna dragocena prednost je velika izdatnost
Nafnovefše kravate za gospode,
pentlje, samoveznice in vse druge moderne fazooe od naj-eenejše do najfinejše vrste, naramnice, podveze, odeje za potovanje, ščetke za obleko, lase in zobe, milo, parfumerija, palice, dežniki itd. vse v največji izbiri in najboljši kakovosti v
= modni in športni trgovini =
P. Magdič, Ljubljana,
nasproti glavne zzz pošte. =