Naših 30 let Frane ZupanČiČ-Marjan ii Dolskega, borec Kamniskega bata-Ijona in kasnsjši sekretar okrožnega komiteja KP za kamniško okrožje ter oficir in namestnik šefa obveičevalne službe 9. korpusa na Primorskem, 70-odstotni vojni invalid, govori o zaČetkih upora proti okupatorju v bivši občtni Dolsko, o svojem de\u xa OF in NOB ter o prvih bojih, katerih se je udeležil potem, ko je maja 1942 odsel v Kamniški bataljon. PriČevanje je zapisano le po spominu in zato pisec in avtor prosita, da bralci morebitne pomanjkljivosti oprostijo ali nanje opo:orijo. Priprave na odpor in odpor sam proti okupatorju — oboje je bilo v krajih pod Nemci drugačno od kra-jev današnje obcine Moste-Polje, ka-tere so okuptrali Itaiijani. Delo KP in SKOJ je bilo drugačno, saj pred vojno neke organizirane KP v Dol-sXem ni bilo. Dolsko ni imeto niti delavstcegd društva niti Sokofa in vas je bila v giavnem zaradi kmečkega obeleija pod vplivom cerkve in Or-lov. Prihod okupatorja pa je razne tdeoloike railike ibrisal in Ijudje Dolskega so se, čeprov sprva v ne teko velikem številu, odzvali klicu bor-be proti okupatorju in za svoj na-cionalni obstanek. Nemci so ie v za-četku pokazali svoje barve in svoj namen, saj so takoj po prihodu v Dolsko začeli sežigati slovenske knjige in knjiznice ter izganjati inteligenco. Prva sta bila na vrsti župnik pri Sv. Heleni in učitelj. Tudi druge vo-sčane so že v prvih dneh okupacije vodili pred posebne komisije za ugotavljanje, kdo je arijsko čist in kdo ne. Maltretirali so Ijudi in jth vodili na Cenetov pod, jih tam pre-tepali in iz sadizma namakali v Mlinsčici. Prve dni so nekateri dokaj do-brohotno gledati na Nemce, saj so priČakovaM izboljšanje svojega gmot-nega položaja. Delitev kart, polna zaposlitev in poceni nabavo lcmetij-skih strojev je res pomagala marsi-komu na boljie, toda način, kako so hotel i Slovence sprmeniti v Nemce, ter maltretiranje Ijudi je večino va-ščanov odvmilo od misti na boljse pod okriljem Nemcev. Zato tudi ni bilo iidajstev in aretacij; poskus Nemcev organizirati julija 1941 Wehr-manschaft ,ni imel pravega efekta, saj je bil tudi ta osnovan na prisili. Ob razpadu Jugoslavije in njene armade v Dolskem ni bilo organizi-ranih komunistov. Kljub temu so ob-čani Dolskega zbirali vojaški mate-rial za dni, ko jim bo verjetno ko-ristil. V prvih tednih okupacije ni btlo nekega organiziranega odpora in vse je slonelo le bolj na nekem splošnem odporu do okupatorja; ta pa je kasneje prerasel v sovraštvo. Te-mu obcutku &o bila najbližja ideja in dejanja KP, ki se je pričela po-javljati v nasem kraju junija 1941. Takrat se je formirala tudi prvo troj-ka odpora. V njej smo bili jaz, Stanislav Dobovšek in Marjan Va-jevec, ki je prinesel ideje KP iz Domžal ali dr. Benigarja, pri kate-rem je delal kot dentist; on je to našo trojko tudi organiziral. V tem mesecu me je Vajevec ne-kega dne skupaj z Dobovškom pova-bil k sebi na dom v Kamnico. Tam narna je brez ovinkov povedal, »da je nastopil čas organizirane borbe proti okupatorju in — če nimava nič proti — bi mi trije sestavijali prvo trojko odpora, iz katerega bi se potem iirilo gibanje in odpor v na-Šem kraju. Mislim, da naju je izbral zato, ker sva bila že begunca pred Nemci. Sam sem na dan prihoda Nemcev zaradi prostovoljne prtjavo v staro jugoslovansko vojsko imel strah pred njimi in se prvemu valu nem-ške vojske zmaknil tako, da sem se la nekaj časo pTeseUli k \*\\ ^ Ma-ribor. Zaradi podobnih težav je pri-bežal k nam v Dolsko tudi Stanislav Oobovsek. Približno o bistem času se je v naši bližinj formirala Moravška četa i:i mi smo imeli nalogo, da področje okoli Dolskega širše prjpravimo za odpor n organiziramo Ijudi za pomoč tej četi in partizanom nasploh. V zelo kratkem Času smo v to gibanje vključili tudi druge: Cveta Poljanška iz Petelinjega, Franca Marolta, Avgu-sta Proška, Mira Medveda, Joieta Mihelčiča, Dominika Puharja, Petra Zupančiča iz Dolskega, Rudolfa Kasco iz Klopc, Mežnarjeve od Sv. Helene, Centretovega Martina iz Ribč, Oste-terjeve iz Hriba, Hrašarjevega Fron-ca iz Senožet in druge iz raznih vasi takratne obcine Dolsko. Sestajali smo se m gosltvl Medved v DoUkem, pti Vajevcu v Kamnici, pri meni doma in drugod. Delali smo izključno po trojkah in zato ni nikoli prišlo do izdajstva. V tednih prvih sestankov še nismo imsli tocne predstave o tem, kdo vodi ta odpor in marsikateri, tako kot jaz, je mislil, da je vodja odpora takrat znani general Rgpnik. Spomnim se, da sem na neltem sestanku javno vprašal, kdo je pravzaprav glavni vodja odpora. Sele takrat nam je Vajevec točno obrazložil, da je KP. Glavni ncmen teh sestankov je bila organizacija zbirdija raznega mate-riala, ki bi koristil odporu in par-tizanom v hribih. Veliko skrb pa smo posvečaU tudi beguncem p^«d N«mc\. Organizirali smo njih sprejem, raz-mesčanje pri kmetih in skrivanje, za nekatere pa organizirali prehod prek okupacijske meje na italijansko stran. Teh beguncev je bilo veliko iz raznih vasi bivšega kamniškega sreza, pa tudi iz Maribora, saj so prek zveze prišli do Dobovška, katerega io po-znali, ker je bil v Mariboru doma in tam Študiraf, sedaj pa je kot begunec živet v Dolskem in bil tudi moj bra-tranec. Te begunce smo spravljali na italijansko stran pri Zalogu in spo-minjam se mariborskega odvetnika Rozine, urednika mariborskega Ve-čera, potem družine znanih revolucto-narjev Bizjakov iz Črnuč in drugih.Obža lujem, da so to humano tn tvegano ter organizirano akcijo spravljanja beguncev na italijansko strctn po voj-ni no CK obsodili kot »svercarijo«, saj za te usluge nisva z Dobovškom dobila povrnjenih ntti potnih stroskov za vlak do Ljubljane in nazaj. Se nadaljuje Edo Svetek