Uroiinlštvo ln uprava: Ljubljana. Kopitarjeva 6. Telefon 23.G1-23-64. Mesečna naročnina 82 lir. — Cok. roč. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.391 za lnserate. Izključno zastopstvo za oglase ti Italijo tn Inozemstva: UPI 8. A. Milano.
Rokopisov ne vračamo.
SLOVENEC
MAR t.C - 19+»
18
NEDELJA
DerWehrmachfbericht im heutigen »Jutro«
Bitka v gornji sleziji se je razširila
Boljševiški probojni poskusi v dvojni bitki na obeh straneh Gdan-skega zaliva preprečeni — Ameriški sunek iz mostišča Remagen — Razširitev bitke med Moselo, Saaro in Renom
Fiihrerjev glavni stan, 17. marca. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Pritisk boljševikov in Bolgarov proti našemu mostišču ob Dravi jugozahodno od S i k 1 o s a traja dalje. Južno od Blatnega jezera so zavzele naše čete z obsežnim napadom žilavo hranjene postojanke ter odbilo sovjetske razbremenilno napade z vzhoda. Med prekopom Sarviz in jezerom V o 1 c n c z e so se zrušili boljševiški napadi pred našim novim obrambnim bojiščem z visokimi izgubami. Vzhodno in severno nd Stuhlvveissenburga so nemški in madžarski oddelki z učinkovitim obrambnim ognjem zadeli močne sovjetsko napadalne skupine ter prestregli njihove osli po majhni pridobitvi ozemlja.
V	srednji Slovaški je včeraj popustila silovitost sovražnih napadov in se položaj ni bistveno izpromcnil.
Bitka v gornji Sleziji je postala vsled povečane uporabe sovjetskih sil obsežnejša. Medtem ko se je zaustavil sovražni napad na področju S c h w a r z-w a s s o r j a, po visokih izgubah prejšnjih dni, pred našimi zapornimi postojankami, so preprečili naši oddelki v težkem obrambnem boju s toni, da so držali svoja krila, večje razširjenje sovjetskih vdorov ler so zaustavili boljševike v globini področja postojank.
Borbeni letalci so uničili poleg številnih motornih vozil 34 sovjetskih oklepnikov ter 6 nadaljnjih onesposobili za premikanje. V poslednjih dveli dneh smo uničili v Sleziji 239 sovražnih oklepnikov.
Potem ko so so izjalovili probojni poizkusi proli S t c 11 i n u , pri čemer je izgubil sovražnik 102 oklepnika, je skušal včferaj z ojačeno uporabo topništva izsiliti uspeh. Njegovi ponovni napadi so so izjalovili pred skrajšanimi postojankami naše žilavo se boreče posadke mostišča.
Branilci Kolberga driijo trajno podprti s pomorskimi silami mestno središče in luko z neupogljivo bojno voljo kljub močnim sovražnim napadom.
V	dvojni bitki na obeh straneh O danskega zaliva so se izjalovili tudi v včerajšnjem veleboju boljševiški probojni poskusi vsled obrambne sile našo hrabro pohote. Nadaljnje močne na-pade sovjetske prvo gardne oklepniško armade v smeri proti Gotenhalenu in Z o p p o t u smo zopet prestregli v težkem boju pri Q u a s s e n d o r I u in Z u c k a u , ne da bi nasprotnik bistveno napredoval. V boje za Quassendor! je z najmočnejšim ognjem poseglo naše težko ladijsko topništvo.
Težki topniški čolni so z morja l
dobrim uspehom obstreljevali sovjetske pripravljalne postojanke ob severni obali polotoka II e 1 a.
Tudi v vzhodni Prusiji je vzdržalo naše obrambno bojišče nadaljnjo prohojno napad« s težiščem na obeh straneh Eiscnberga in severnozahodno od Z i n t e n a. Z uspešnimi protisunki smo sklenili bojiščne vrzeli ter zožili sovražna vdorna mesta.
Ob spodnjem Renu so našo čete ojačilo svojo izvidniško delovanje.
Iz mostišča pri Rcmagenu so Amerikanci včeraj z uporabo močnih oklepniških sil prodrli proli severu ter zavzeli K it n i g s w i n t c r. V sprememb polnih krajevnih bojih so preprečili naši oddelki nadaljnjo sovražno napredovanje jugovzhodno od II o n n e I a , vendar je dosegel nasprotnik na bojnem odseku pri Linzu ob Renu nekaj vdorov v našo bojišče. Pri teh napadih so utrpeli Amerikanci občutno oklepniške izgube.
Bitka med Moselo, Saaro in Renom se jo razširila na nadaljnja področja. Sovražni napadi med Koli-lenzom in Boppardom so se zrušili v našem obrambnem ognju. Ob N n h i je prišlo do težkih spopadov s prodrlimi ameriškimi oklepniškimi ostmi, predvsem na področju M ii n s t r a ob S t e i n u in K i r n a. Boji, r katere so bile poslane z obeh strani nove sile, so šo v polnem teku.
Na bojišču ob Moseli med K o -chenom in Trierjem smo razbili sovražne napade in poskuse prekoračenja ter uničili številne sovražno oklepnike.
Na področju vzhodno od Saarbur-g a se nadaljuje ameriški pritisk pretežno v južni smeri. Na južnem bojišču bojnega področja mod SaarbriieKe-nom in Bischweilerjem so preprečile našo čete sovražne probojne poskuse, s tem ko so zajezile vdore tor odbilo nove napade. Is Hagenaua napadajoči Amerikanci so se zrušili v našem obrambnem ognju.
V Italiji jo izvedol sovražnik samo posamezno brezuspešne izvidniško šunko ob S e r e h i n , ter v gorah zahodno od Imole in Bagnacavalla.
Ameriški bojni oddelki so odvrgli bombe nad južnonemško področje ter na Dunaj. Ponoči sta bila Niirnberg in Wilrsburg eilj britanskih strahovalnih napadov. Nek šibkejši oddelek je priletel nnd Berlin. Sovrnžnik jo izgubil v letalskih bojih in vsled protiletalskega topništva ▼ sestavu letalstva po dosedanjih poročilih 63 letal, od tega 59 štirimotornih bombnikov. K tom nspehom so bistveno docrinesli naši nočni lovci.
Boji za predmestje Remagen
Berlin, 17. marca. Mednarodni informacijski urad javlja k bojem za predmost-je Remagen:
1. ameriška armada je ob jasnem vremenu in z največjim posegom letečih oddelkov nadaljevala s prebijalnimi poskusi proti severu in vzhodu. Težišče je bilo najprej na severu, kjer so predvsem na jugu pogorja Sieben in na višinah vzhodno od tod trajali ogorčeni boji za vsak meter ozemlja. Amerikanci so vrgli v boj vse, da bi sunili v severni smsri do avtomobilske ceste. Neka močna oklepniška bojna skupina, ki je sunila iz področja pri Honneiu ob vzhodni obali Rena proti severu, je bila zapletena na jugu romantičnega pogorja Sieben v težke boje in številne ogorčene protinapade. Amerikanci so se učvrstili šele po do 8 krat ponovljenih napadih na dveh višinah in sicer na Grachenlelsu in Ulbcr-gu. V protinapadu so Nemci odbili sunek, ki je stremel proti severovzhodu v smeri k Ittenbachu Glavni sunek pa je bil usmerjen proti gori Agidien, katero so hoteli Amerikanci dobiti z vsemi sredstvi v svoje roke. Čeprav so bili napadalci številčno nadmočni ter so pošiljali stalno sveže pehotne sile v borbo ter so pred vsakim sunkom napadli področje s težkim topniškim ognjem in številnimi napadi bombnikov in letalcev v nizkem poletu, so nemške čete i vzorno hrabrostjo vzdržale naval. Sele v poznih popoldanskih urah so Amerikanci prestali s svojimi napadi ter pustili na bojnem polju več sto mrtvih in številne uničene bojne voicve. Takoj pa so dovedli na-dalnje motne oklepniške sile za nov napad. Nemške baterije so te nove sile obstreljevale s tako uničujočim ognjem, da niso bile več sposobne posegati v borbo. Na vzhodnem boku predmostja so se razvili ogorčeni poulični boji v dveh majhnih krajih, v katerih je bil eden po šesturnem boju izgubljen, medtem ko je drugi vzdržal.
Desno krilo Amerikancev je poskušalo z dvema polkoma napredovati iz Lin-za proti jugovzhodu. Sovražnik je bil zaustavljen in vržen nazaj. Kakor prejšnjega dne so poskušale ameriške oklepniške sile severno od Honningena pre-dreti močni nemški zaporni položaj. Sovražnikovi napadi so se izjalovili ob osredotočeni protioklepniški obrambi, ki so jo pa skušali onesposobiti s svojim topništvom. Nemške baterije jim odgovora niso ostale dolžne. Topniški dvoboj tudi v noči ni bil prekinjen, ker je oživel v zgodnjem jutru včerajšnjega dne do največje silovitosti.
Bojišče ob reki Ruwcr in Saar: Ob reki Ruwer trajajo težki boji v Osbur-škem Visokem lesu. Nemškim četam je uspelo, da so z žilavo in trdovratno obrambo nek vdor zapahnile, vse prebijal-ne poskuse pa onemogočile. Med Osbur-škim in Schwarzwalderskim Visokim lesom so obležali napadalci pred močno nemško zaporo vzhodno od Keila. Zahodno od Weisskirchena je protinapad občutno zožil vdor, ki so ga dosegli prejšnjega dne Amerikanci, medtem ko je bilo odbitih 5 z največjo silovitostjo proli vasici Bergen izvedenih napadov.
Na bojišču ob reki Saar je 7. ameriška
armada na področju med Saarbruckenom in Bitschem osnovala novo težišče ter iz rezerv vrgla nove divizije v borbo. Nemške čete so izvojevale tukaj popoln obrambni uspeh ter vse prebijalne poskuse med Saarbruckenom in Bitsfhem odbile z najtežjimi izgubami za napadalce. Medtem ko na področiu pri Saar-bruckenu vodijo v borbi glavno besedo obojestranski topniški oddelki, so se izjalovila številna stremljenja oklepniških in mobiliziranih skupin, da bi prodrla skozi nemške zapore južno od Saarbriik-kena. Tudi tu jc bil sovražnik odbit večinoma v protisunkih pod najtežjimi izgubami.
Zmagoslavje politike sile
Storkholni, 17. marca. Churchill je v spodnji zbornici odgovoril na vpnsanjo
0	razlikovanju med veliki.n: in malimi silami na konferenci v San Franciscu. Laburistični poslanec Ray Daviš jo prosil Churchilla, da bi mu podal pojasnilo, da je bil v Dumbarton Oaksu in v .Jalti sprejet predlog, na podlagi katerega bi so lahko napadlo majhno deželo v primeru, če zagreši napad; če pa zagreši napad ena večjih sil, pa ni mogočo proti njej ničesar storiti.
Churchill je nato odgovoril: »Obžalujem, da moram priznati, da je v Da-visovih besedah mnogo resnice. Stalno se moramo spominjati, da no bodo v svetu, v katerega 60 podajamo, naši narodi edini.« Daviš je nato postavil vprašanje: »Ali nismo v tej hiši upravičeni, da zahtevamo, da se naši zastopniki v San Franciscu spomnijo t,e točke, čo se bo pričelo razpravljanje o problemu?«
Churchill je odgovoril: »No. V kolikor so tičo ta zadeva nas, smo sklonili popolnoma prostovoljno pogodbo z obema drugima velesilama, ki sta bili v .lalti navzoči in ta pogodba predvideva diferenciacijo ravnanja z velikimi silami in malimi deželami v tej zadevi. Mi bi lahko obžalovali — in tudi obžalujemo — da obstaja v svetu razlika med velikimi in med malimi in me<l močnimi in slabotnimi, toda brez dvoma je taka razlika in bilo bi blazno, da bi tako dobro namero, ki napreduje na široki črti, uničili s tem, da bi skušali obdržati nekaj, kar jo v sedanjem trenutku brezupen ideal.« S tem jo torej jasno in razumljivo ugotovljeno: Vojna, ki jo vodi plutokratično-boljševiška koa-, licija, stremi za gospodstvom treh velikih sil: Sovjetsko zveze, Združenih drlav in Anglije. Majhno silo pa. za
1	katere 60 zaveaniiki pričeli vojno, naj bi
Zopet napačne govorice o miru
»To so živali v človeški podobi«
Spodnja Šlezija. 16. marca. Z neke višine gledamo v dolino na šlezijsko mestece Striegau, ki je bilo noč prej osvobojeno. Skozi daljnogled vidimo, kako leže okrog uničeni sovražni oklepniki. Iz razbitih in požganih hiš se še dviga dim. Topniški in oklepniški ogenj še bu-čita v daljavi. Nemški vojaki čistijo preostanke sovražnih čet. Večdnevni boj je bil trd in ogorčen. Nemci so razbili sovjetske napore, ki so veljali Sovjete ogromno ljudi in velike krvne žrtve. — Borci iste divizije, ki so osvobodili nedavno že blizu Laubana marsikak manjši šlezijski kraj boljševiškega krvavega nasilja, so bili tudi tu osvobodile!.
Prišli so kot rešitelji, pozdravljeni iz trpečih in s hvaležnostjo navdanih src v mestu preostalih prebivalcev, ki jih boljševiki še niso odvlekli ali umorili. Kar vidiš z lastnimi očmi, je grozotno in skoraj nezapopadljivo. Poslušati moraš izpovedi o divjanju boljševiških tolp, o slepem uničevanju, o pobijanju in mor-jenju, o ropanju in tatvinah, skrunitvah in umorih tega živinskega podčloveštva. Vse grozovitosti, ki so jih na zemlji nakopičili v stoletjih od Džingis Kana dalje, so dosegle tu svoj višek. »To niso ljudje, to so živali v človeški podobi in hudiči!« kliče obtožujoče mlada žena iz svojega potrtega srca. Pogled nanjo je tak, da vidiš, da je komaj ušla peklenskim mukam, ki se ji še odražajo na obrazu. Stisnjeni v stanovanjih kleteh in hlevih so doživeli preostali prebivalci trpljenje, ki si ga sploh ne moremo predstavljati. Moštvo in častniki boljševiških tolp, zlasti pa še židovski komisarji so kar tekmovali drug z drugim, kdo bo bolj živinski. Iz izpovedi zapriseženih prič izhajajo zlodejstva teh zločincev, ki jih po krivici nazivamo z imenom človek in vojak. Mož one mlade žene, težak vojni ranjenec, je moral po dolgih dneh odložiti bolečo nožno protezo. Podivjane bestije eo a kopiti tako dolgo bile po okkrneli nogi, da se je rana odprla ter pričela na vso moč krvaveti. Divjaki pa so zopet udrihali po možu in po ženi, ki se je postavila pred njega v bran. Končno so morilski tolovaji trpinčenega moža ustrelili. 2eno, ki so jo večkrat oskrunili, so tolkli s kopiti po obrazu in po nosu ter je izgubila eno oko. Tudi njen 9 mesečni dojenček je postal žrtev teh grozodejstev.
Pred nami je 68 letni mož, kovinar iz Striegaua s svojo 65 letno ženo in z več ženskami iz okolice, starimi od 50 do 60 let. Grozni dogodki so se jim vrisali v obraz. Z izrazom najglobljega notranjega presunjenja poročajo o svojem trpljenju. Celo pred 60 do 75 letnimi ženskami ter pred 12 do 13 letnimi dekleti se ta izrodek človeštva ni ustavil. Vedno znova so jih s pištolami in noži silili, da so jim bile na voljo. Med skupaj zgnetenimi ženskami in moškimi, starčki in starkami, otroki in dojenčki so uganjali ti mučilci brez vsakih čustev svoja zlo-činstva, posiljevali mlada dekleta in žene na živinske načine, ki jih ni mogoče opisati, mnoge kar po 10, 20 in 30 krat v eni noči. Bili so pijani ter so se med grgranjem boljševiških pesmi spravljali na stare in mlade, izsiljevali pod smrtnimi grožnjami ure, prstane, nakit, škornje itd. Nemški vojaki so potrdili, da niso ujeli niti enega boljševiškega ujetnika, ki bi ne imel polnih žepov naropa-nih stvari. Česar niso mogli vzeti s seboj, so na mestu samem uničili. Živila, ki jih niso mogli sami uporabiti, so stresli po tleh, zaloge so uničili, kozarce z vloženimi stvarmi pa razbili Divje so razdejali oprave stanovanj, posodo, posteljnino, perilo. Obleke so razrezali in raztrgali, živino so pobili ali postrelili. Kadar koli so upali ljudje, da bodo morda boljševiki, ki bodo prišli prihodnjega dne ali prihodnjo noč bolj človeški, se je znova pokazalo, da tudi ti niso drugačni in da so po možnosti še hujši od svojih prednikov. Starček podaja mirno svoje poročilo s trezno stvarnostjo, toda naenkrat prevzame tudi njega. Z roko poseže v žep ter privleče dve vrvi. »S tem,« pravi ter globoko vzdihne, »sva si hotela jaz in moja žena vzeti življenje. Vsega tega nisva mogla več dalje prenašati in gledati, a misel na otroke naju je obvarovala pred poslednjim. Nato pa so prišli nemški vojaki.«
Nešteto je število posameznih in skupnih sličnih usod, o katerih bi mogli poročati samo iz Striegaua. Sami smo videli grozovito razrarcvarjena trupla umorjenih žensk in moških. Nemški vojaki, ki so pravkar prišli iz osvobojenega mesta, poročajo z najglobljim zgražanjem in divjim ogorčenjem o grozodejstvih, k! so jib videli in ki potrjujejo vse to, kar je'že iz dolgotrajnih kkušenj
Berlin, 17. marca. K napačnim poročilom o dozdevnih nemških osebnostih, ki da 90 se pričele pogajaiti za mir — ta poročila so razširili x angleške strani — so izjavili danes v Wilheinstrasse, da je ta manever brezdvomno v zvezi z naraščajočo vojno utrujenostjo Angležev in Amerikancev. S tem naj bi preprečili vojno utrujenost ter opogumili narodo za nadaljnje napore, za katere v resnici med temi narodi ni nobenega razpoloženja več. Kljub velikemu zmagovalnemu kričanju angloaimeriškega časopisja, ki traja že loto in dan, v resnici še ni: videti konca vojne in žrtev, ki jih bo šo troba doprinesti. K temu pride še problematika iazrnerja med zavezniki, ki so ne da prikrili niti kljub skrajni disciplini časopisja itn najostrejši cenzuri. Sovjetsko postopanje v deželah, ki so jih zasedli, boljševi-zacija Poljske, dežele za kaitero je šla Anglija v vojno, dogodki v Jugoslaviji in Bolgariji ter posebno padec Radesca, vso to je močno odjeknilo v angleški in ameriški javnosti, taiko da se tamkaj v vedno širših krogih sprašujejo, kaj lahko Anglija in Amerika pod takšnimi okolnoslmi sploh pridobita in kakšen cilj ima ta voj-
na. Posebno težavno io sedaj tudi naraščajočo pomanjkanje življenjskih potrebščin v Angliji, pa tudi pomanjkanje v Združenih državah, vsled česar so moralo Združeno države ustaviti pošiljanjo živil zavezniškim velesilam in tudi takozvanim »osvobojenim deželam«, v katerih vlada lakota, odkar so tam Angloamerikanci. % Pod takšnimi okolnostmi je sumljivo, tako izjavljajo v omenjenih berlinskih krogih, da angleška propaganda ponavlja že večkrat uporabljeno sredstvo, da bi z vestmi o dozdevnih nemških pripravah za sklenitev miru, povedala zavezniškim narodom, da jo troba samo še poslednjega napora, da bo vojna proti Nemčiji odločena, ker Nemčija sama ne verjame več v možnost nadaljnjega odpora tor skuša pričeli pogajanja za sklenitev miru. Kot žo pri prejšnjih takšnih angleških propagandnih akcijah, ki so ponavljajo žo od prvega leta vojne, so bo tudi tokrat ta manever popolnoma izjalovil. Nafprolno se bosta morala angleški in ameriški narod prepričati, da bo Nemčija z vsemi sredstvi do skrajnosti nadaljevala r. Ik>-jem ter da ne bo niti mislila na kakšno kapitulacijo ali kompromis.
— IP
Sovjetski teror v Latviji
Stockholm, 17. marca. »Folkete Dag-bladet« prinaša podrobnosti o sovjetskem terorju v Lailviji- Ze štiri leta ni ničesar slišati o 40-000 Lalvijcih, ki so jih odvlekli v Sovjetsko zvezo. Latvijekim kmetom so odvzeli njihovo zemljo. Naslednji korak bo uvedba sistema kolhozov, vendar latvijski narod noče opustiti boja. Pri baltskih narodih ni ugasnilo upanje na osvoboditev. Pri tom pa postaja položaj latfijskf«ca prebivalstva vsak dan slabši. Deželo brezobzirno iizpremi-njajo v sovjetsko kolonijo. Razlaščena zemlja latvijskih kmetov bo eedaj razdeljena med člane boljševiško stranke in sovjetske koloniste. Z uvedbo si sloma kotho7/ov hoče Moskva popolnoma iztrebiti latvijski kmečki stan.
Moskva pritiska na Fince
Stockholm, 16. marca. »Izvestja« napadajo znova finsko politiko, javlja britanska poročevalska služba iz Moskve. List piše, da se bo pri finskih volitvah pokazalo, aH ima Finska namen stopiti
ugotovil poveljnik tukajšnje armade, po rodu šlezijec, da vodi namreč sovražnik tukaj vojno ne le brez vsakega človečan-skega občutka, temveč tudi na najbolj be-stialen način. Z vso jasnostjo pa se tudi vidi, kaj bi čakalo ves nemški narod, ako se ne bi z vso svojo silo uprli bolj-ševiškemu navalu ter se ga ubranili.
»odločeno in sistematično« na pot uničenja fašizma. Po mnenju lista, obstajajo še številni znaki, da skušajo »reakcionarne sile« na Finskem na ta ali oni način aktivirati udejstvovanje »fašističnih« elementov ter preprečiti pravilno izpolnitev mirovnih pogojev. Nato se pri tožujejo »Izvestja«, da niso doslej poklicali na odgovornost »še nobenega bivšega politika, kljub temu, da so imeli tako uničujoč vpliv na finsko zunanjo politiko.«
Ženeva, 16. marca. »Associated Press« javlja iz Londona, da bo Irska izkljmče na od konference v Sen Franciscu. ^ Londonu so mnenja, da izvira ta sklep predvsem iz ultimativne sovjetske za 4iteve.
Ženeva, 16. marca. Po vesti iz Rima je bil v ponedeljek zvečer izvršen aten tat na vilo grofa Sforze. Dva neznana atentatorja sta oddala več strelov na n«kega Sforzinega služabnika, ki ju je na vrtu ustavil. Sforzo morajo enako, kot ostale »čistilne komisarje« ščititi posebno oboroženo telesno stražo.
Amsterdam. Zunanji minister Stetti-nius je izjavil v četrtek na novinarski konferenci, da bodo pozvali »provizo-rično poljsko vlado narodno enotnosti«, da odpošlje zastopnike v Sam Framcisko, če se bo sestala in jo bodo velesilo pravočasno priznale, javlja agencija Reuter iz .Washingtona.
živelo od drobtinic, ki padajo z mizo gospodom. Churchillova izjava jo pri-znanje golo politike silo. Majhne države, ki so obesilo svojo usodo na angloameriško zvezo ali na sovjetski imperializem, so prevarano. V toliko so dobre, da se boro zn sovražno koalicijo, da krvavo in stavljajo svoj obstoj na kocko, pridobile pa si niso na noben način pravice soodločanja.
Co si predstavljamo, da bo ta židov-sko-kapilalistična koalicija določala o bodočem svetovnem redu, tedaj je povsem jasno, da bo s tem vrženo človeštvo v strašen kaos. Samovolji velikih sil bi bila odprla vrata, medtem ko bi bilo majhno državo lc predmet izkori-ščevanja, katerih narodi bi bili obsojeni na lo, da delajo tlako za velike.
Svet jo Churchillu le lahko hvaležen, da jo enkrat jasno in razločno povedal, kakšni so cilji, ki so si jih postavile sovražno sile. Nam ni povedal s tem nobeno novosti. Od prvega dno smo žo trditi, da stremi sovražna koalicija lo za tem, da vlada 6vetu in da zatira narode. Vso besede o miru, svol>odi, samostojnosti narodov niso nič drugega, kakor prazne fraze, ki 60 določeno za to, da love kaline. Za tem svetohlinskim govoričenjem pa so skriva brutalno stališče sile, ki je bilo sankcionirano v Teheranu, potrjeno pa v Jalti.
Berlin, 17. marca. Churchillovo priznanje v angleški Spodnji zbornici, ki govori o obstoju razlike med ravnanjem z velikimi silami in malimi deželami v varnostnem svetu, ki ga nameravajo osnovati zavezniki, je objavilo nemško časopisje z obširnimi komentarji. »Smrtna obsodba majhnih nojnodov« je naslov članka v časopisu »Deutsche Allgemeine Zritung« in s temi besedami priznava Churchill, da sla se Anglija in Združene države kljub Churcliillovcmu zagotovilu, da je bila pogodba v Jalti sklenjena popolnoma prostovoljno, vendar uklonila Stalinovemu povelju v tem vprašanju. Nič ne more jasneje dokumentirati angleške podložnosti pod Moskvo.
»Volkischer Bcobnchtcr« označuje te Churchillove besede v naslovu za »Sonje treh velikih roparjev« in »Nobene pravice za mnjhne narode«. Po Churcbillovih besedah si bodo velesile same pridržale, da bodo sodniki v lastni zadevi, torej zahtevajo lastno agresijo proti šibkejšim državam žc vnaprej kot dovoljeno. Sedanji kaos, ki so ga povzročili zavezniki povsod tam, kuinor so dovedli vojno, bi postal s tem stalna ustanova onega bodočega sveta, ki si ga je trojica v Jalti izmislila. Oni bi pritisnili na gumb in proti vsakemu narodu, ki ljubi svojo svobodo in ki se n->."e podrediti njihovemu povelju, bi mobilizirali ves svet, medtem ko bi Lilo nemogoče, dn bi se za-varovuli majhni narodi proti napadom teko velesile. Zavezniška zmaga bi ovekoveči!a kaos v Evropi, ki bi ga povzročili Angloamerikanci. S tem so nam prinesli dokaz, da so ravno tnko kakor leta 1919 nesposobni, da bi dali svetu pravi mir.
»Morgenpost« ugotavlja, da Anglija po Churcbillovih besedah sedaj prav nič nc misli na to, da bi upoštevala interese majhnih narodov; to je ona Anglija, ki je doslej lagala svetu, da je pričela to svetovno vojtio, dn zaščiti ogrožene majhne narode. Ce bodo postali jallski načrti resničnost, bi prešlo evropsko ljudstvo v večno sovjetsko suženjstvo. Zavezniki, tako zaključuj »Morgenpost«, so preparirali vse formule, kakor je Churchill priznal, da bi vsakemu zlodelu dali okvir legalnosti.
»Svetovni zaščitni svet je ogabna prevara«, piše »12-Uhr-Blatt« na čelu svojega članka. Churchillove besede ne bi pomenile nič drugega, kot da hoče koalicija Židov, kupitalistov in boljševikov osnovati svoje svetovno gospodarstvo na stroške drugih naro-do ter ga zagotoviti s paragrafi. S tem bi zmugovalo suženjstvo, rop, množična beda in pravica pesti. Kar koli bi imperialisti vsilili narodom, bi ti morali požreti.
HlliMIBHHI
Milan, 15. marca. Rimski radio javlja, da ne priznava londonska vlada zastopniku Bonomijcvo vlade v Londonu Carandiniju formalnega položaja italijanskega volctposlaniika, dokler ne bo sklenjena uracflna mirovna pogodba ined Veliko Britanijo in Italijo ali pn se ne bo končala konferenca v San Franciscu. Londonska vlada je izjavila, da v sedunjih okoliščinah ne more biti govora o vzpostnvitvi normalnih diplomatskih odnosov med obema deželama. Zato niso mogli podeliti Carandiniju vcleposlaniškega čina.
Sli
n. 2
»SLOVIUnE«, nedelja, 18. marca 1945.
Stev, 63.
Hov dokaz tolovajskega zavezništva s savojci
Po R2logu »višjih« so tolovaji morati pozabiti na vso savojsko požige in so s savojci zveza«
proti slovenskemu narodu
rali na našem ozemlju vse temne medna- I Izsledi ter najstrožje kaznuje. V vi rodne siie, da bi mogli uničiti slovenske stvareh morajo nuditi naši borci italij svetinie in namesto njih postaviti svoja skim borcem vso pomoč, da se jim
Pb nalogu »višjih« so tolovaji morali pozabiti na vse savojske požige in sc z njimi zvezati proti slovenskemu narodu.
Mnogo so že naši časopisi pisali o komunističnem sodelovanju z bivšimi savojci, mnogo se je tudi že pisalo o neki savojski brigadi, ki se je javila, da bi pomagala Titovim tolovajem osvoboditi našo zemljo vseh sovražnikov. V zadnjih akcijah pa so domobranci zaplenili nov zanimiv dokument — novo obtožbo za zločinske požigalce slovenskih vasi. Zločinskim tolovajem je dober vsakdo, četudi je našemu narodu še toliko škodil, samo da jim pomaga pri krutem izvrševanju revolucije. Komunistični tolovaji so mu pripravljeni vse grehe odpustiti in mu celo spregledati nove zločine. Zgodovina bo šele v popolnoma jasni luči pokazala, kako so zločinski komunisti zbi-
Vloga inteligence v naroda
Naroči je skupnost ljudi istega po-rekla, skupne usode in zavesti, istega jezika in kulture. Narod, to ni samo preprosto ljudstvo, pa tudi ne samo inteligenca; to niso le kulturni delavci, liternti, znanstveniki, mnrveč tudi gospodarstveniki in drugi javni delavci, to so tudi obrtniki in trgovci, tovarniški delavci in kmetje. Narod je skupno občestvo vseh teh in se ne more istovetiti z nobeno skupino nli plastjo. Za obstoj in zdravo življenje naroda je potrebno, zlasti v kritičnih, težkih časih, slo/.no sodelovanje vseli, pametno usmerjanje skupnih sil k skupnim ciljem.
Vodilno vlogo v narodu pa ima vedno inteligenca, najnaprednejša plast v narodu, ki ostali del naroda vodi za 6eboj, ki ustvarja v pretežni meri narodno kulturo in ji daje pečat svo^e duhovne usmerjenosti.
Socialna diferenciacija naroda, porast inteligence in dejstvo, da je inteligenca prevzela vodstvo naroda, pa še ne daje poroštva, da je-to vodstvo v dobrih rokah in da bo šlo življenje naroda po nravi poti. Poroštvo je dano šele takrat, kadar se inteligenca prav orientira o osnovnih, svetovno-nazornih vprašanjih, kadar si ustvari pravi pojem o vsem narodu in mu da v redu vrednot pravo mesto, obenem zna zavzeti pravo razmerje do
Razglas
svetinje in namesto njih postaviti svoje brezbožne znake. Nov dokument se glasi:
Stab
SNOUB »Matija Gubect Položaj dne 23. XII. 1944.
VSEM ŠTABOM BATALJONOV IN KOMANDI ŠTABNIH EDINIC
Pred časom se je v Sloveniji formirala italijanska divizija, katera operira na Primorskem v sestavu IX. Korpusa. Ista divizija je imela do danes lepe uspehe ter ne zaostaja za našimi divizijami na Primorskem. Ponovno se je formirala italijanska brigada, katera sestoji iz Italijanov in tržaških Slovencev in je vključena v sestav XVIII. divizije.
S to brigado bo naša brigada v najkrajšem času skupno operirala na tem sektorju. Da ne bo prišlo do medsebojnega nesporazuma med našimi in italijanskimi partizani je nujno potrebno, da se po vseh linijah dopove borccm in funkcionarjem naše brigade pomen teh italijanskih borcev, ki so zaprisegli maršalu Titu, da se boda borili skupno z našo NOV do popolnega uničenja fašizma.
Brigada se bori pod našo slovensko zastavo, za kar so tudi prisegli. Brez nadaljnjega je to ogromen uspeh za našo NOV, ker smo uspeli, da dar.es z navdušenjem vzklikujejo marSalu Titu ter novi federativni Jugoslaviji.
Dopovedati je treba borcem, da to niso tisti Italijani, ki so po naših krajih požigali in ropali, temveč, da so to borci, ki so že od početka naše borbe simpa-tizirali z nami ter nam na vsakem koraku pomagali. Brigada sestoji večina iz samega proletariata, kar je brez nadaljnega zdrav element ter dobro podučen o ciljih naše borbe.
Ker pa je verjetno, da se bodo našli med našimi borci elementi, ki bodo skušali delati razdor je potrebno, da se iste
vseh an-
pomoč, da se jim ne bo zdelo, da so zapostavljeni, ter da jih hočemo ignorirati.
Ker bodo tudi civili prve dni verjetno grdo gledali na to brigado ter jih skušalj zapostavljati na ta način, da jim ne bi šli na roko, mora vsak bataljon sklicati vse civile v vasi v kateri je nastanjen ter jim mora vse zgoraj omenjene stvari pravilno raztolmačiti. I- bat. naj to stori na Mihovcu, H. na Podgradu in III. v Vinji vasi, ter štabne edinice v Koncu.
Za vse zgoraj navedene stvari odgovarjajo štabi bataljonov in v slučaju, da se to ne bo izvajalo, bodo klicani na odgovor in najstrožje kaznovani
Iste stvari je treba razložiti na sestankih vsem funkcionarjem.
Smrt fašizmu — svobodo narodul Ob tem naj omenimo tudi, kako so ti savojski komunistični hlapci — stari sovražniki našega naroda prisegali, ko so stopili na naša tla. Prisega je bila natisnjena v savojskem tolovajskem listu: »II corriere partigiano« in se glasi: »Prisegam na čast svojega naroda, da bom zvesto služil v Narodno Osvobodilni vojski Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita in se boril proti okupatorju in proti vsem narodnim izdajalcem, sovražnikom ljudske demokracije in bratstva med narodi. Prisegam, da bom disciplinirano in zvesto spolnjeval svoje dolžnosti in izvrševal povelja svojih višjih. Prisegam, da ne bom odložil orožja, dokler naša domovina ne bo osvobojena in ne bodo narodu zagotovljene pravice in svoboda. Pripravljen sem sprejeti vsako kazen, če bi prelomil svojo prisego.«
Take temne oblake že ves čas komunističnega divjanja pripravljajo komunistični zločinci najemu naro3u. Za vsake ga od teli zločinov jih bo zadela posebna kazen, slovenski domobranci pa bodo poskrbeli, da bo ta komunistična kuga izginila z naše zemlje in se na njej sopet naselilo veselje do življenja in dela.
Na podlagi podiva, ki ga je iidal
Hohorer SS- und PolizeifUhrer v obrambnem okroiju XVIII, ter SS-Ober-grupponfiihrer und General der Polizei
Rosener, so morajo vsi moški v starosti od 16.—60. leta javiti na spodaj navedenih krajih:
Pozivi oi. prijave slede po abecednem redu:
torek 20. III. 1945 A—B—C—C sreda 21. III. 1945 D-E-F-G četrtek 22. III. 1945 1I-I-J-L petek 23. III. 1945 K—N sobota 24. 111. 1945 M-0-Q-R nedelja 25. III. 1945 P poned. 26. III. 1915 S-S torek 27. III. 1945 T-U-V-Z-2 Zglaševališra se nahajajo: Okraj I. Mestno središče in Bežigrad. Ta okraj je znotraj sledečih meja: železniške proge na Kamnik, Gorenjsko in Trst, Erjavčeva cesta, Gradišče, Kongresni trg, Dvorni trg, Ljubljanica, Res-ljeva cesta, Črtomirova ulica, Rižarna, Dečkova ulica proti severu pa mestna meja. — ZglaševaliSče: Miklošičeva 20, sobi šl. 200 in 201.
Okraj II. Vodmnt - Moste. Obsega vse prebivalstvo znotraj sledečih meja: Res-ljeva cesta, Črtomirova ulica, Rižarna, Dečkova ulica, mestna meja proti severovzhodu do Ljubljanice pri Fužinah in Ljubljanica do Resljeve ceste. — Zgla-ševališče: Duča Anton, Šlajmerjeva c. 1.
Okraj III. Poljane - Kodeljevo - Stopanja vas. Znotraj sledečih meja: proti severu Ljubljanica od Tromostja do Fužin, proti vzhodu mestna moja do vrha Golovca, proti jugu Golovec, cestno križišče Dolenjske žel. s Hradeckega cesto,
* *
pa
Marčni uspehi velikolaške bojne skupine
ostalepa dela naroda — do ljudstva.
Kako ie slovenska inteligenca doslej izpolnjevala svoje dolžnosti do ljudstva!' Ali se je zavedala svoje odlične naloge, da mora kot duhovna elita skrbeti za svojo pravilno rast in dvigati tudi ljudstvo?
Dolga stoletja je bila edina naša narodna inteligenca, ki je skrbela za verski napredek in svetno izobrazbo ljudstva, duhovščina, prav tako kakor pri vseh evropskih krščanskih narodih. Tudi v času našega narodnega prebujenja je imela duhovščina glov-no zasluženje za to, da so se razgibule in postale narodno zavedne široke množice ljudstva. In ljudstvo je ostalo vse do naših dni navezano na svojo duhovščino in ji je v veliki večini zmeraj sledilo.
Toda s kulturno rastjo naroda se pojavlja vedno in se je pojavila tudi pri nas svetna inteligenca. Njena naloga je, da prevzema vodstvo naroda v kulturnih vprašanjih — ne zato, tla bi to vodstvo iztrgala duhovščini in ga izrabljala proti veri, najvišji vrednoti, ki jo narod ima, — temveč da stopi duhovščini ob stran in njenemu delu za verski napredek pridruži svoje delo za kulturni dvig ljudstva.
Pri nns proces ustvarjanja inteligence ni potekel tako srečno, kot bi bilo želeti in to je poklicalo nnd nas marsikatero nesrečo, nazadnje največjo — to, ki jo doživljamo v zadnjih letih, komunistično revolucijo.
Prva velika napaka, ki ji je, zapa-dala slovenska inteligenca že od vsega začetka, je bila, da se je vdajala svo-bodomiselstvu in ei je s tem kajpada onemogočala pravo pojmovanje^ dela za narod. Druga napaka je bila čudno, neživljenjsko razmerje do ljudstva.
Naše delo za prebujenje naroda v preteklem stoletju je spremljalo patetično hcjslovansko hrumenje, ki ni imelo dovolj realne podlage. Mmogo-krat smo ostajali pri začetnem, dejali bi, narodopisno romantičnem gledanju na ljustvo. Kmeta smo gledali često le ob nedeljskih popoldnevih, v narodnih oblačilih in patriarhaličnih pogovorih pod vaško lipo; le malo je bilo takih, ki bi se mu znali približati in mu pomagati v vsakdanjih skrbeh in težavah. Ko se je polagoma razvil delavski stan, del naše inteligence tega še dolgo ni opazil in je opravljal svoje delo za narod še zmeraj v kavarniškem dimu, s samimi debatami.
Tako ni posebno čudo, če je žela generacija komunistične inteligence, ki je zrastla po prvi svetovni vojni, neke uspehe s svojo demagogijo zlasti med delavstvom. Saj je obljubljala, da bo začela radikalno reševati probleme, ki so prej ostajali odprti zaradi grehov opuščanja ostale inteligence. Uspehe pa je mogla imeti le, dokler ni začela s krvavimi dejanji, ki so pokazali njene prave namene.
Komunistična revolucija je razgalila komunistično inteligenco, ki je hotela veljati za progresivno silo v našem narodu in zvoditi ljudstvo v prepad. Narod je te krvnike izločil in obsodil. V stiskah, ki so jih priklicali nadenj, pa potrebuje zdrave inteligence, kakršna obeta biti mladina, ki vodi protikomunistični boj; inteligence, ki bo vedela koj so prave vrednote za narod, ki se bo vsa posvetila svojemu ljudstvu, iz katerega je izšla in katerega potrebe zato dobro pozna.
Velikolaška bojna skupina je v prvi polovici marca dosegla višek svoje udarnosti. Biti udaren pomeni, vedno biti tnm, kjer je treba po krutem sovražniku udariti in ga pregnati. Kako dobro je to v marcu izpolnila velikolaška bojna skupina! Vseh prvih petnajst dni je bila na neprestanih pohodih. To se pravi nesebično in požrtvovalno se boriti zn svojo domovino. V teku petnajst dni je bila velikolaška bojna skupina vsak dan v bojih, nikdar se ni umaknila, v vseh spopadih je bila zmagovalka. Zaplenila je velik plen, precejšnje število lahkih strojnic in pušk. V bojih je padlo 63 tolovajev in ena tolovajka, več tolovajev pa je bilo ujetih.
V prvih petih dneh je bila velikolaška bojna skupina na pohodu proti Primskovem in Sv. Križu pri Litiji, kn-■BaOBBBaBBBBBBBBBBaBBBBBBB
Opozorilo
Zaznalo se je, da se neke osebe neupravičeno predstavljajo kot pooblaščenci »Socialne pomoči« in nabirajo prispevke za bombardirance. Da se preprečijo zlorabe prosimo, da nabl ralce prispevkov za »Socialno pomoč« legitimirate, brezvestneže pa izročite policij L	»Socialna pomoč«.
Za oškodovance po bombnem napada
so mostnemu županstvu nakazali: Neimenovani poooblafičent graditelj 5000 lir; trrdika Schneldcr & Verovšok 25.000 Ur; neimenovan dobrotnik ia Rožne ulico 500 lir: Ka. Pavla in K. Ivan Maček 5000 lir: g. Vilko Bamor, uradnik finančne direkcije, 500 lir. Za leti namen jo podaril g. Anton Tonejo, lastnik kavarne »Evropa«, 300 lir namesto venca na grob g. ing. Viktorja Logarja, žrtve bombnega napada. Prav tako sta nakazala po 1000 lir, torej skupno 2000 lir, ga. Pavla ln g. mr. Pavel Bohinc namesto vencev na grob g©. Karle dr. Kančeve In gdč. M on te Kančeve. — V počastitev mr. Rndolfa Ramorja, svojega zaslužnega člana uprave, jo izročila mestnemu županstvu Lekarniška zbornica 5000 lir za oSkodovanee letalskega napada, razen te vsote so pa v spomin svojega kolege in njegovo rodbine podarili lekarnarji gg. mr. Lenstek 1000 lir, mr. R. Snflnlk 2000 lir, dr. Plccoll 2000 lir. dr. Kmet 1000 Ur, mr. Bohlne 1000 lir in mr. Bahovec L. 2000 Ur.
Iz Idrije
Lep plen. Idrijska policij« naTodnih stražarjev so je pred nedavnim dobro Izkazala. Izsledila je znano terenko 00 letno Mtoi Erženovo iz Cegelnioo. Prt preiskavi na njenem domu so naSll zakopano v drvarnici celo komunistično skladlftče. Polesr streliva, komunističnih agitacijskih tiskovin in stot.ln komunističnih zasilavio, je bil tam spravljen tudi — kdo bi »i mislil — pozlačen malini kolih, dve mažni obleki in ves oataU duhovniški pribor. Potem bo pa Se kdo rekel, da so komunizem bori prot' veri, ko vendar tako »lepo spravlja dragocene cerkvene potrebščine.
Idrijska terenka Je Sla sama v past. Idrijska domobranska policija ie napravila prod nedavnim hiSno preiskavo pri neki Fer-jančič Mariji, stanujoči v Cvekovt oliol v Idriji. Imenovana ima kar tri ožje sorodnike pri tolovajih in je znana terenka. Preiskava je privedla na dan veliko tolovajske literature. nekaj vojaSke opreme ln zastavo » rdečo zvezdo. Vso to gradivo je bilo v posebnem skrivališču, ki Je bilo zgrajeno pod podom, in v katerem Je bilo tudi prostora r.a ljudi.
Minulo nedeljo so v Idriji Igrali Flnl-garjevo »NaSo kri«. V Puflenjakovi priredb! Jo Jo z velikim uspehom postavil na odor idrijski dramatični krožek. Igra je pri razprodani dvorani žela velik uspeh ln »o zlasti glavni igralci bili deležni velikega pri. znanja.
mor so se priklatile tolovnjske briga de: Gubčeva, XII. in Dolenjski odred. Velikoiaški domobranci so te brigade naskočili v hrbet in znatno prispevali, da so se tolovaji morali razbežati nazaj, odkoder so prišli. V naslednjih dneh je velikolaška bojno skupina zasledovala bežeče tolovoje in 9. marca krenila v smeri Sela—Sumberk—7.a-gradec. Tolovaji so se tu prvič hoteli ostreje spoprijeti. Najhujše borbe so bile okrog Vršička, ki so ga tolovaji imeli dva dni zasedenega. 10. marca pa so velikoiaški domobranci izvedli juriš in tolovaje z enim sunkom pregnali proti Hinjam. V teh bojih je sodelovala tudi velikolaška domobransko topniška baterija. Tolovaji so v tej borbi imeli več mrtvih. Naslednji dan je velikolaška bojna skupina že zopet hitela za tolovaji. Močni boji so se razvili okrog Hinj, Hriba in Prevalj. V boju je padlo 20 tolovajev in ena tolovajka. 12. marca so domobranci v popoldanskih urah očistili okolico Hinj vseh tolovajskih ostankov. Precejšnje izgube sta imeli komunistična XII. in XV. brigada, ki sta izgubili 18 tolovajev. 13. marca je bojna skupina poslala na vse strani Suhe Krajine številne izvidnice. Do večjih bojev ni prišlo. Padla sta dva tolovaja.
To je udarnost domolbramsikiih bojnih skupin! Petnajst dni vedno na nogah in poleg tega v neprestanih bojih! Kaj takega more žrtvovati le takšna vojska, ki jo k neprestanim bojem vodijo zvišeni ideali, vredni, da se za njih ohranitev popolnoma žrtvujemo. Vemo, da sta domobrancem glavna ideala vera in domovina, zato pa jim je narod prisrčno hvaležen in zvesto spremlja vse njihove napore in zmage.
IOBBBB
Te dni je SS Obergruppenftthrer R0-sener General der Walfen SS und Polizei naslovil na Ljubljančane poziv, v katerem navaja podrobne določbe za popis vseh moških delovnih sil od 16. do 60. leta ia samskih žensk od 16 do 45 leta. Ta popis je v Ljubljani nujno potreben zaradi tega, da ee ugotove in popišejo v»e tiste delovne moči, ki doslej Se niso bile zajeto za delo pri narodnih pionirjih. Nove delovne moči ne t »odo v toliko potrebne zato, da bi se samo pospešila dosedanja dela akcije P811, ampak v premnogih primerih zato, da se izmenjajo dosedanje delovne moči.
Kakor znano, je v vrstah narodnih pionirjev . in pionirk veliko kmečkega prebivalstva. To je skozi vso zimo vestno izvrševalo svojo delovno dolžnost in pričakuje sedaj, ko že kličejo polja k obdelavi, odpusta iz delovne službe. Ker bo treba zlasti letos do zndnje pedi izkoristiti vso našo plodno zemljo in ker žo sicer primanjkuje kmečkih delovnih sil, bo slehernemu razumljivo, da bo treba za kmečke narodne pionirje dobiti primer-nitli namestnikov. Ce namreč poljska dela ne bodo v pravem času opravljena, tudi meščan na jesen ne bo imel kaj za pod zob. Zaito je njegova dolžnost, da sedaj nadomesti kmečke delovne moči pri narodnih pionirjih.
Vsesplošni popis delovnih moči seveda še zdaloka ne vsebuje odločbe, da bodo vsi, ki se bodo na priglaševalnih uradih priglasili, ros tudi vpoklicani. Dano je — kar je samo po sebi razumljivo — absolutno jamstvo, da se bo tudi vnaprej vse gospodarsko življenje pokrajine moglo razvijati brez motenj, da bodo življenjsko važna podjetja in vojno važne ustanove
Grajska planota, Grad, Mestni magistrat in Stritarjeva uMca do Tromostja. — Zglaševališče: Lauter Jožko, Poljanska cesta 21.
Okraj IV. Stari trg - Prule - Trnovo -
Rakovnik. Znotraj sledečih meja: Tro-mostje, Stritarjeva ulica, mestni mag> strat, Grad, križišče Hradeckega ceste z Dolenjsko železnico, Golovec, blok proti vzhodu in mestna meja proli jugu (vključno kraj Črna vas), proti vzhodu do Malega grabna in vzdolž njega do Zelene poti, od tam čez Kopališko ulico, Gradaščico, Gonipovo ulico, Gradišče, Kongresni trg, Dvorni trg in nazaj do Tromostja. — Zglaševališče: Ražem Zoran, 2abjek 3.
Okraj V. Kožna dolina - Vič - Brdo. Meje: proti severu Rožnik, Drenikov vrb, Šišenski vrh, grad Tivoli, Erjavčeva cesta, proti vzhodu: Gradišče, Goru-pova ulica, Gradaščica, Kopališka ulica, Zelena pot, proti jugu Mali graben, proti zahodu mestna meja. — Zglaševališče: llrovatin Maks, Rimska cesta 24.
Okraj VI. Šiška - Dravljo. Meje: železniške proge na Kamnik, Gorenjsko in Trst do križišča z Erjavčevo cesto, grad Tivoli, Šišenski vrh, Drenikov vrh, Rožnik proti zahodu do mestne meje in zatem do kamniške žel. proge. — Zglaševališče: Sane Jurij, Gosposvetska (Celovška) 72.
Vse mejne ulice spadajo v okraj, kjer se prvič imenujejo in sicer: Erjavčeva cesta, Gradišče, kongresni trg, Dvorni trg, Resljeva cesta, Črtomirova ulica, Dečkova ulica — v I. okraj. — Hradeckega cesta, Stritarjeva ulica — v III. okraj. — Zelena pot, Kopališka ulica, Gorupova ulica — v IV. okraj. *
nemoteno s svojimi delovnimi silami obratovale naprej- Nove delovne moči se bodo vpoklicale postopoma, kakor bodo to zahtevale razmere in po tehtnem pre-vdarku, da gospodarsko življenje v pokrajini ne bo trpelo.
Prav tako ne mislijo popisi delovnih sil motiti življenja po domovih in družinah. Poziv sam pravi, da so od splošnega popisa poročene žene že izvzete, da torej tudi ne bodo v nobenem primeru kasneje vpoklicane na delo. Upamo, da ee bodo javile vse, kar je potrobno za socialno pravičnost — da bodo mogle v kratkem priti nazaj na doni in k družini tiste poročene žene. ki 60 bilo zaradi doslej veljavnih določil na delovni službi.
Prvenstveno bodo zajeti za skupno delovno dolžnost taki, ki 60 se doslej na ta ali oni način skušali odtegniti delu za narodno skupnost. Vsi taki bodo morali opustiti svoje nečedne špekulacijo na črni borzi in prijeti za kramp in lopato. Vest vseh molkih zahteva, da se prijavijo, da bodo pristojne oblasti mogle odpustiti veaj en del tistih pionirjev, ki so že dolgo časa na delu in ki med svojimi službenimi vrstniki doslej niso mogli dobiti namestnikov.
V celoti skuša torej najnovejša odredba o popisu delovnih sil doseči iskren socialen cilj: pravično in enakomerno porazdelitev delovnih bremen na vso ljudsko skupnost. Pri tem je dano seveda popolno jamstvo, da bodo kmečko delovne sile mogle zopet pristopiti k poljskemu delu, da bo obvarovano 60-zitje v družinah in da bo zajamčen redni potek vsega gospodarskega življenja v pokrajini. To in nič več je naloga splošnega popisa delovnih sil v pokrajini.
Velebitka ob Senu - predpriprave ob Odri
BBBBOBBBBBBBBBBBai
Zatemnitveni čas
za teden, ki se začne 19. marca in traja do vštetega 25. marca, je od
19.05 do 5.50
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI
Kdo je kriv propada Jugoslavije? Kdo je kriv vseh posledic, ki so sledile temu pustolovskemu koraku; potokov našo krvi, požganih vasi in iz zraka razrušenih naših mest?
Odgovor dobite v knjigi >S\MO. MOR JUGOSLAVIJE«, ki jo jc nn-pijal dr. Danilo Gregorič in ki izido tc dni v založbi >LUč<.
Prva polovica meseca je bila na zahodnem bojišču ves čas v znamenju angloameriškega velenapada, ki je dosegel ponekod reko Ren. Na vzhodnem bojišču so ob reki Odri Sovjeti poskušali le z manjšimi napadi, medtem ko so zaman skušali stisniti nemške postojanke na Pomorjanskem in v Vzhodni Prusiji. Na drugih bojiščih vojaška delavnost ni privedla do posebnih sprememb.
Zahodno bojišče
Po velikih predpripravah so anglo-ameriške armade začele začetek tega meseca velenapad ob spodnjem Renn in skušale z naglimi oklepniškimi sunki predreti nemško bojno črto v smeri proti Kolnu. Naglo prodiranje so preprečile nemške enote, ki so s svojimi zaščitnicami zadržale na skoraj vseli odsekih bojišča nasprotnika vse dotlej, dokler ni prišla glavnina vojske na vzhodni breg Rena. Zato se je že konec prejšnjega tedna ponesrečil načrt Angloameriknncev, da bi na črti od Emmericha (leži ob Renu v bližini nemško nizozemske meje) pa do Bonna zajeli nemško glavnino. Južno od Bonna do Koblenza odnosno do reke Mosele je šele v zadnjem tednu Anglo-amerikanccm uspelo, da so dosegli ponekod Ren in ustvarili mostišča na reki Moseli, ki naj bi jim omogočila prehode proti jugu na ozemlje, ki ga je doslej varovalo Posaarje, kjeir so zaman napadale angloameriške_ čete
gri Forbacliu in južno od Trierja, ob aari in reki Ruvver. V vsem tem času je uspelo Anglonmerikancem, da so sunili čez reko Ren le pri mestu Rc-mngen, kjer so na vzhodnem bregu ustvarili razmeroma majhno mostišče, v katerem so dospeli severovzhodno od Honnefa.
Proti koncu tedna je sedma ameriška armada sprožila nove napade na odsekih pri Forbachu in zahodno od mesta Bitscha kakor tudi zahodno od mesta Hagenan. Vsi ti kraji leže še v ozemlju, ki je bilo pred to vojno na francoskem ozemlju, a v bližini nemške meje. V zvezi s tem napadom in s pritiskom Angloamerikancev na reko Moselo je v radijskem govoru o položaiu dejal general Dittmar: »Tudi je treba pripisovati precejšen pomen sovražnikovemu pritisku v smeri na in preko Mosele. V tem je treba sma-
trati sovražnikov poskus za odrezanje nemških sil v trikotu Trier—Ktjblenz —Spodnji Vogezi, ki naj doseže to, kar se ni posrečilo sovražniku pri njegovem sunku ob spodnjem Renu. Gotovo je le, da bodo Angloamerikanci skušali zasesti celotno zahodno obalo Rena...«
Prav zaradi tega je treba majhnemu mostišču na vzhodni obali nasproti mesta Remagen pripisovati mnogo manjši pomen kakor sicer. To velja tembolj, ker je nemško topništvo osredotočilo svoj ogenj na to mostišče in bo Angloamerikancem primanjkovalo mostov, da bi mostišče zadostno in hitro mogli ojačiti tako, do bi bilo sposobno za nadaljni napad proti vzhodu.
Vzhodno bojišče
Vsa prva polovica meseca marca jo bila na vzhodnem bojišču v znamenju razširjanja velikega klina, ki so ga v zimski ofenzivi zabili sovjetski oklepniki do reke Odre. Medtem ko je pritisk proti zahodu deloma ponehal, so hoteli Sovjeti čimprej razkosati obrambno črto ob Pomorjanski in Vzhodni Prusiji ter tako na čim več mestih prodreti do morja. V zadnjem tednu so Sovjeti z močnimi silami pritisnili proti vzhodnemu bregu reke Odre in sprožili hudo bitko za Stettin. Na več mestih jim je na Pomorjanskem uspelo prodreti do morja. Pri Kolbergu se branilci trdovratno upirajo sovjetskim napadom. Naprej proti vzhodu je zlasti močan pritisk Sovje-tov na bojiščni lok ob mostišču, ki oklepa veliki luki Danzig in Goten-hafen. Tsim ije južmo od Donziiiga podlegla po vztrajnem odporu posadka mesta Dirschau. V Vzhodni Prusiji skušajo Sovjeti stisniti obrambni obroč južno od Konigsberga, medtem ko so boji v Kurlandiji zaradi sovjetskih neuspehov zastali.
čelno bojišče ob reki Odri med Kii-strinom in Frankfurtom, ki je mirovalo skoraj pol meseca, se je sedaj razgibalo v toliko, da so Sovjeti začeli pritiskati proti Kiistrinn. Južni del bojišča ob reki Neisse in naprej proti jugu ni doživel znatnih sprememb. General Dittmar je prav za ta odsek od Kiistrina ob Odri naprej ob Neisse do Slezije v zadnjem predavanju poudaril, da je tukaj brez dvoma glavno bojišče, ki pa je sedaj v znamenju zbiranja sil.
Domoljub
Ljubljana, 17. sušca 1945.
V teh dneh se spominjamo let, ko je slovenska moška mladina ob notranjem izfiščevanju svojih duš praznovala god sv. Jožefa, tega Bogu najbolj dopadljive-ga delavca. Po vsej lopi slovenski zemlji se je zbirala k proslavam posebno kmečka mladina, da sredi postnega časa postrga ii svojih mladih src sprijeni kvas vsakdanjosti in pripravi duše za veliki dan Vstajenja.
Kmečka mladina! Kakšna bogata vsebina najvišjih vrednot našega naroda človeku polni srce oh tej besedi! Nekoč je slovenski mož, ki jo po svojem poklicu imel mnogo let' opraviti s kmečkimi fanti, ob slovesnem trenutku zapisal:
»Tudi v moje sree jc kdaj padlo iz njihovih plamencčih besed zlato zrno. In danes vem, česar prej nisem tako natanko vedel. Mestne šole in življenje proč od kmečke domačije so »stemnile pogled. Scilaj pa vem in do zadnjega dihljaja ne bom pozabil, da so v prsih kmečke mladine zlata srca, in silne prvinske moči v njihovih dušah, a mi hodimo mimo njih in jih ne vidimo. Jaz sem jih videl in vem. Vsem, kl Imate v rokah kmečko mladino, povem: Dragocena snov vam jo dana; najžlabtnejše, kar narod premore.«
Tako je pisal ta mož v letih miru in svobode.
Sedaj pa je vojska- ne, mnogo ve? — sedaj je pri nas komunistična revolucija. In ta mladina se je sijajno izkazala! Ne more, kot nekoč, te dni v notranji zbranosti kititi svojih src s čistini cvetjem duhovnega prerojenja, dn bi tako prenovljena stopila v vstajenje narave In pozdravila vstajenje Kristovo. Danes je mladina s kmetov v bunkerjih in po barikadah, ob strojnicah in mino-metih; ona brani svojega naroda ter svoje življenje in imetje pred največjim zlom v zgodovini človeštva — pred brezbožnim komunizmom. Od slavnostl teh dni » prejšnjih letih ne drži danes ta dan za kmečkega fanta pot drugam kot v bunker in nn barikado. Zakaj boj se bije prav za tisto, kar je pred leti Iskreno ljubil in kar danes prav tako ali še bolj toplo ljubi: za Boga in očetnn remi jo, kjer prebiva njegov narod.
Tej mladini, zares najboljšemu kar narod premore, veljajo danes naše misli in našo besede.
Mladini s kmetov! Tn Izraz je po našem pojmovanju globok in širok. Ne obsega samo fantov in mladih mož, ki t žuljavimi rokami obdelujejo _ svojo zemljo za vsakdanji kruh sebi in narodu. Ne samo ljudi, ki ostajajo na deželi in se posvečajo podoželskim obrtim, temveč naš ph.jem zajema vse mlade ljudi, rojene pod kmečko streho, kl_ so zvesto ohranili v svojih srcih prvobitne duhovne lastnosti in poteze kmečke du-šovnosti. To so vsi oni mladi ljudje, ki še živo čutijo v svojih srcih utrip ms-tere zemlje in še nosijo v svojih dušah Boga, pa čeprav so zapustili kmečko streho, da strežejo po tovarnah strojem, ali pa so stonili na pot izobraženskih poklicev, da bi nekoč svojemu narodu služili na vodilnih položajih narodnega občestva.
Taista mladina s kmetov torej, kl je pred leti v teh dneh prekaljevala svoja *rca v ljubezni do Boga in do naroda — s pogledom vase, z žrtvijo in odpovedjo, pa tudi z vztrajnim delom na samoizo brazbi ter vaji duha in telesa — ta ista mladina in ljudje še sre-lih let, ki so iz nje izšli, so danes r prvih vrstah na braniku naroda in domovine. Ce hi njih ne bilo, bi bila Slovence pogu-bila komunistična revolucija. To je neizpodbitna resnica, ki jo bo zgodovina zapisala v čast in priznanje vsem tistim jnvnim in skritim delavcem in delavkam, ki so tačas, ko je bil najvišji dan, imeli po pesnikovi besedi prav Izmerjeno daljo in nebesno stran za svoje delo. V teh težkih dneh so je izkaza.lo, da je vse drngo domala odpovedalo, obveljalo pa in obnesle so se vrste mladino, ki je ohranila in še pomnoževala v svojih srcih žar božji in dih domače grude.
Vse jc utihnilo iz tistih dni pred leti in vse je zginilo v preteklost. Kje so sodaj prapori, ki so ponosno vihrali v pomladnem vetrn, kje je pozlačeno klasje s trikotnimi banderci, ki je bilo simbol novega dela iz ljubezni do Boga in do slovenske kmečke zemlje? Vse to so zamenjalo puško in mitraljezi, topovi in minometi. Zares: vnanjost sc je spremenila, na videz je vse drugače. Toda ob puški in mitraljezu bije isto srce, ob topu in minometu utriplje ista vroča ljubezen do najvišjih življenjskih vrednot, na katere so ti fantje prisegali in so zanje borili, ko so hodili za onimi prapori in banderci. In ta junaška srca, ta neuklonljiva volja in ta vroča ljubezen rešujejo danes narod pred peklenskim zlom komunizma.
Ne boj se, narod slovenski 1 To niso nikaki izdajalci, nikakl hlapci nikomnr in nikoli! Služijo samo svojemu Bogu, narodu in domovini, kakor so istim idealom Blažili pred leti v mirnih časih. Višjih in lepših idealov ni. Zato danes, l;o se spominjamo onih dni in onega dola, in ko s ponosom ugotavljamo, da tačasna setev sedaj bogate sadove rodi, lahko vzkliknemo s pesnikom:
»Kar jc čilega, to obveljal« Ta mladina je obveljala in bo obveljala, pa naj se vse drugo zdrobi v prah. Z njo pa bo obveljal tudi slovenski narod
■tHHMMMBMMaMUMI
Opozorite na nahupo-valnico Soc. pomoči svoje znanca:
Komunisti požgali vas Zvirče
Uničili so spet 84 slovenskih domačij v Suhi Krajini in po svetu pognali 500 nedolžnih ljudi
Suho Krajino, lci je zaradi divjanja komunistično revolucijo pretrpela že to-liiko ropanj, požigov in umorov, je zadela nova strašna nesreča. Brezvestni zločinci komunistične Cankarjeve brigade so popolnoma oropali iin požgali vas Zvirče, ki leži na južnem delu Suhe Krajine na križ-potju med Ambrusom io Utajami.
V noči od 14. na 15. marec se je v vas Zvirče priklatila komunistična Cankarjeva brigada. Tolovaji so taikoj pričeli e svojim zločinskim poslom. Segnali 60 sku-kaj vse vaščane in j'im sporočili kruto novico, da bodo vas zažgali. Lahko si je misliti, kako je to zadelo uboge vaščane. Saj od komunističnih tolovajev nikdar niso drugega pričakovali kakor ropanje, požiganje in umore, vem tiar da se je teh zakrknjenih tolovajev prijela tako satanska misel, za H in jami in Hribom popolnoma uničiti še Zvirče, tega niso pričakovali. Preden so komunistični zločinci dvignili zločinsko roko nad vasjo, so povabili va-sčane, da gredo lahko z njimi. Tedaj pa je vsa vas, čepraiv v največji nevarnosti za življenje, junaško pokazala svoje prepričanje. Vsi so komunistično ponudbo gladko odbili.
Tako so tolovaji vzeli s seboj le tri komunistične družine, druge vaščane pa najprej zaprli v cerkev, kjer so jih imeli pod stražo, dokler niso dokončali svojega zločinskega ropanja.
Tolovaji so iz hiš pobrali vse, s čimer so se mogli okoristiti. Tako je pripovedovala neka žena, ki je pribežala v Ribnico, dia so je, potem ko so jih tolovaji spustili iz zapora v cerkvi, skrivoma še enkrat zatekla v svojo hišo, pa z grozo opazila, da so tolovaji pobrali prav vse, celo pohištvo. Ko so tolovaji ljudi izpustili iz cerkve, so jih taikoj odgnali iz vasi in jih spremljali do
Strug, nato pa jih spustili, da so lahko odšli pod varstvo domobrancev. V Strugah so tolovaji ljudem grozili, da bodo zažgali in z vso vasjo isto napravili kot z Zvirčami, če bo še kak tolovaj padel v bližini Strug. Okrog pol treh popoldne istega dne so ljudje daleč naokrog — celo v Ribnici — opazili močan ogenj: tolovaji so zažgali zvirče. Obenem so ljudje slišali močno bobnenje, ki jo pričalo, da so komunisti podminiraili tudi nekatero stavbe, verjetno šolo in cerkev.
Kako grenka je bila pot teh nesrečnih slovenskih družin, ki so morale zaradi hudobnih komunistov žo tri leta vsak dan in vsako noč trepetati za svoj ob6toj in za svoje premoženje! Kako živa podoba vsega slovenskega naroda, stokrat bičanega od neštetih komunističnih zločinov!
Kako grozen je moral bit! požar v Zvirčah, nam lepo kaže novica iz Ribnice, ki sporoča, da so celo Ribničani opazili na obzorju strašen sij, ki je zajel polovico neba. Ljudje so mogli obrise požara opazovati šo ves dan in veo naslednjo noč do jutra.
Brezobziren požig nedolžno slovensko vasi je nov dokaz strašnega komunističnega zločinskega obraza. AH je to boj za osvoboditev slovenskega naroda? Ne, ta na6in komunističnega divjanja nam priča, da je edimi komunistični cilj, uničiti vse, kar je ostalo zvestega narodnim izročilom, pa naj je to posameznik, cele družine ali pa cele vasi. Zvirče se sedaj pridružujejo Hinjam in Hribu v glasni obtožbi proti tolovajem, ki jim sedaj preostaja le en sam način, da se preživljajo — popolno oropnnje in požig celili vaisi. Svetlim nagibom, ki spremljajo domobransko bojne skupine v vsakdanji boj, se je sedaj pridružil nov — kaznovati komunistične zločince za brezvesten požig revnih 2virč.
To novo zločinsko dejanje jo rdeči tolovaj zagrešil nad našim narodom v tistem hipu, ko je njegov glavni poglavar Tito v Beilgradu zasedel etolec tako imenovanega i ministrskega predsednika«, ki praivi, da je zdaj on vladar, njegov namestnik za Kardelj Edvard.
Kakor je Kardelj v letih 1942 do 1945 veleval svojim poslušnim komunistom na Slovenskem moriti, kakor so se tisto čase pod njegovo komando dogajali najgrši umori po slovenski zemlji, tako se zdaj pod njegovim »ministrovanjem« v Belgra-du še naprej dogajajo pčžigi, ropanje, plenjenje in uničevanje slovenskega narodnega premoženja. Vse se godi tako, kakor se je dogajalo doslej, le šo bolj načrtno, premišljeno ter se v množicah uničujejo slovenski ljudje po teh največjih zločincih, knr jih je kdaj nosila slovenska zemlja. Tisti, ki je zdaj odgovoren za vse to, kar ee na slovenskih tleh dogaja, je zdaj Titova pajdašija, ki ee jo zbrala v Belgradu in se gre tamkaj nekako »vlado«. Zato vpričo teh novih in vnebovpijočih zločinov vsak slovenski človek še bolj odločno in glasno izreka svojo neomajno voljo, da je s to sodrgo na slovenski zemlji treba pomesti, da nam nikoli več ne bo mogla vsiljevali no svojih naukov ne svojih nasilij.
Med vojne zločince, ki bodo odgovarjali slovenskemu narodu, pridejo vsi tisti, ki so za ta novi zločin odgovorni. Prišel bo dan in napočila bo ura, ko bo treba tem ljudem dajati odgovor za svoja strašna dejanja, ki so jih zagrešili nad nedolžnimi slovenskimi vasmi. Med največje pa poleg krimskih jam, Jelendola, Mozlja, Grčanic spadajo porušeni in požgani domovi v Hinj a h, Zvirčah in povsod drugod po slovenski zemlji.
Kmetove gospodarske skrbi
Zakaj le manj mleka?
Meščan pravi: »Kmet, daj mi mleka, več mleka za otroke, bolnike in starce!« in jezi se, kakor da kmet ne bi imel dovolj smisla za velike potrebe mesta. Kmet pa je nejevoljen, ker pritiskajo nanj na razne načine in mu le prevečkrat neupravičeno očitajo, češ da nima smisla za najnujnejše potrebe. Tako nastaja čezdalje večje herazpoloženje med enimi in drugimi, ko bi vendaT v današnjih težkih časih morali vsi po svojih močeh skupno prebresti silne težave, ki se vsepovsod pojavljajo. Zato pa je potrebno, da se med seboj dobro razumemo. Prepričan sem, da je le malo kmetov, ki ne bi uvideli, kako velike so potrebe in ne bi od srca radi pomagali svojemu sočloveku.
In vendar je tako malo mleka? Zakaj neki? Vzroki so različni. Prvo, kar je zelo škodovalo, so bile neugodne cene za mleko takoj ob začetku vojne. Ne bomo razglabljali o tem, kdo je kriv. Prepuščajmo to poznejšemu času. Dejstvo paič je, da je takrat, ko bi bilo mleka še dosti, pridelovanje močno nazadovalo predvsem zaradi neugodnih cen. Kmet se je takrat iz gospodarskih razlogov obrnil bolj k drugim panogam, ki so mu več donašale, in to na račun mlečnega pridelka. To je bilo naravno Značilno za mlečno pridelovanje pa je, da ga je lahko zmenjšati, a mnogo teže zopet povečati- Tako smo hitro prišli do današnjega stanja, ki so ga seveda povzroffili tudi drugi činiteljL Naj jih nekaj naštejemo:
Po hlevih je sedaj sorazmerno manj krav in več mlade živino, kakor prej. Kmet jo pač odrinil stare krave, če je bilo treba oddati kako živin če za zakol, ter privezal več naraščaja, ki ima danes lepo vrednost. Z živinorejskega stališča to še ni nesreča, če je mlada živina le sicer dobra. Zakaj take bomo v bodoče mnogo potrebovali. Na mlekarstvo pa je seveda precej vplivalo, če so zmanjšali število krav. Vendar kmeitu tega ne smemo šteti v zlo, ker so za to bili merodajni razni zgolj gospodarski razlogi Vzemimo na primer kmeta v najožji bližini Ljubljane. Pred vojno je redno kupoval molzne krave in se z varejo naraščaj« sploh ni pečal. Danes krave sploh kupiti ne more, ampak mora čakati dve leti, da mu ia teleta vzraste telica.
Eden najvažnejših vzrokov, da jo manj mleka, pa je gotovo krma. Zelo obrabljen je ze pregovor, da krava pri gobcu molze, vendar še vedno drži. Močne krme pa danes skoraj ni mogoče dobiti, ali le znatno manj kakor pred vojno. Zato opazujemo, da ravno pri najbolj naprednih živinorejcih primanjkuje sorazmerno največ mleka. Vajeni so pač bili, da so po-kladali veliko otrobov, žita, tropin in podobno. Tako so na primer tudi na Barju, kjer je za govedo prav slaba krma, kljub temu imeli dobre molzne krave. Danes v teh krajih o kakem mlekarstvu sploh ni mogoče govoriti. A tudi na polju, kjer eo pred vojno pridelali dobro krmo, zlasti deteljo in travo, na pr. mačji rep pa tudi druge, je danes teh rastlin le malo. Zamenjali so jih krompir, fižol, žito in drugo, kar je nujno za človeško prehrano. Pomisliti moramo, da mora danes mali kmet — a velikih pri nas skoraj ni — pridelati doma veo hrano za sebe, svojo družino in delavce in morda še kaj oddati Prevodu, medtem, ko je pred vojno to ali ono stvar za hrano lahko kupil in zato na njivah zasejal več krmskih rastlin.
To eo v glavnem stvarni razlogi (katerim bi bilo seveda mogoče dodati še marsikaj), zaradi kateriih je šlo gospodarstvo na naših kmetijah v drugo smer. proč od mlekarstva. A sedaj je skrajni Čas, da zakličemo: Ne več naprej po tej poti! Ohraniti moramo vsaj to, kar je še ostalo, da, Če je le mogoče, celo nekoliko rwyve?ati moramo mlečno pridetovanie. fcato tudi v letošnji pamtedi ne bomo po-
zabili ne detelje iu trave, na krmske rastline in na travnike. Tudi za to mora biti nekaj gnoja, nekaj nege in skrbi. Ne bomo več zmanjševali števila krav in se ne postavili na stališče: Le kar je ineni v prid, to storim. Zavedajmo se, da bomo slovenski skupnosti pomagali le, če bomo gospodarili tako. knkor nam veleva veet, čeprav bi bilo treba za to doprinesti tudi kako žrtev, ki jih je doprinesel v dobro otrokom in bolnikom! Upravičeno pa bo kmet pričakoval, da bo tudi zanj nekaj uvidevnosti in da bo ustreženo njegovim zahtevam po ugodnejših maksimalnih cenah za mleko.	Ok.
Pomlad v sadovnjaku
Letošnje, sicer hladno ali trajno lepo vreme nam omogočuje, da posvetimo o»krbov»nju vrtov vkljub pomanjkanju delovnih moči primerno pozornost.
Med oskrbovalna dela sadnega drevja spada golovo kot najvažnejše, da ga pravilno gnojimo in da zatiramo škodljivce. Sadno drevo je kulturna rastltna, k! jo navezana desetletja na en in isti prostor, Upoštevati moramo, da zavzemajo korenine v zemlji isti obseg kakor veje nad zemljo, zato moramo sadno drevje gnojiti v obsegu krone, ako hočemo doeeči uspeh.
Najvažnejše gnojilo v sadnih vrtovih bo letos gotovo hlevski gnoj. kolikor ga bo na razpolago, daljo gnojnic« in stra-niščnica ter kompost. Posebno pri saditvi drevja je gnoj neobhodno potreben. V poznejših letih je sadnemu drevju težavneje gnojiti s hlevskim gnojem, ker ga je težko spraviti do korenin, da bi imel popoln učinek- Pri intenzivnem sadjarjenju, kjer zemljo večkrat preorjemo in posadimo s poljskimi kulturami, ima hlevski gnoj seveda najboljši učinek. Paziti pa moramo,
da jo gnoj vedno prvovrsten, to se pravi, da vsobujo vse redilne snovi, da je masten in dovolj vlažen ter ne sine biti pre-suf^n ali celo plesniv. Gnoj, kl se na dežju ali snegu ali na soncu ktari, nima vrednosti, in tudi koristne Itklerijo v njem so izgubile svojo moč. Hlevski gnoj se najbolje počuti v zemlji ali pa tesno zložen In stlačen na gnojišču. Navadno računimo na 1 kvadr- meter, k! ga zavzame drevo, 4 do 5 kg hlevskega gnojn-Tako pride na odraslo drevo l(w do 200 kilogramov ali 2 do 4 samokolmce gnoja.
Gnojnica je izvrstno gnojilo za sadno drevje, ker je tekoča in jo moremo spraviti tudi v nižjo plasti pod rušo h koreninam dreves. Tudi gnojnica vsebuje mnogo bakterij In drugih živih bitij, ki ugodno učinkujejo na zemljo in življenje v njej. Gnojnico smemo pa uporabljati nerazredčeno samo pred saditvijo, j>o-«sneje jo pa moramo razredčiti. Gledo količine ni nobenih predpisov, vendar se pa opaža, da pritlikovcev in finih namiznih sort ne smemo preveč zalivati z gnojnico, posebno v težkih, vlažnih zemljah. Splošno jo pa znano, da je gnojnica hitro učinkujoče domače gnojilo, ki pa ne vsebuje dovolj fosforne kisline, niti kalija. Na 1 m« površine računimo 5 litrov gnojnice, in to spomladi ali pa poleti. Ce primešamo gnojnici še pepela, smo dosegli prvovrstno gnojilo za sadno drevje. Na 1 ar ali 100 kvadr. metrov sadonosnika uporabljamo pri polnem gnojenju, 20 kg lesnega pepela in 200 litrov gnojnire. S tem smo dodali zemlji skupno približno 5 kg apna, 2 kg kalija, % k? dušika in Vt kg fosforne kislino. Ta mešanica gnojil zadostuje posebno pri starejšem drevju, ki se je že nekoliko znosilo in ne požene več toliko lesnih poganjkov. Za mlajše drevje, kjer vzgajamo še krono in deblo, moramo primešati še približno 10 kilogramov kurjega gnoja ali straniftčni-ee, ali pa vsaj 2 kg dušikovega umetnega gnojila.
O zatiranju škodljivcev pa prihodnjič.
Gospodinjske skrbi:
H. C.
Oh, te nogavice...I
Tako hitro sc strgajo, toliko časa in prejiice porabimo za njihovo krpanje. Saj vemo: lahko je obleka še lepša, zanikrna obutev pokvari ves videz. Zato bom popisala, kako iz starih strganih nogavic napravimo vsaj na videz nove.
Moške nogavice: Iz treh parov slabih sešiješ dva para »novih«. V mislih imam seveda nogavice, ki so zgoraj Se cele, le stopala so strgana. Napravi kroj kot ga kaže eliika 1 (za nogo št. 42). Nogavica št. lt.
Na novo vrezano stopalo prepogni po sredini (črtkasta črta), ga pomeri k strganemu stopalu nogavice ter šivaj na na-robni strani s stionim vbodom (t. j. tako kot šiva šivalni stroj, da namreč sežeš z vbodom vedno nazaj v prejšnji vbod). Ko si prišiila na eni strani, od reži strgano stopalo za Vi cm od šiva stran. Pomeri novo stopalo na drugo stran strganega in še tam odreži, pustivši za Vi cm roba. Zdaj pomori še zgornji del »prstov« in peto ter tudi tu odreži, a ne pozabi pustiti vedno
-js Š,
8<m
pri šivanju primanjkovati nogavico in bo luknja prevelika. Prišij k novemu stopalu še novi prstni del (ki ga lahko ukrojiš posebej ali pa skupno s stopalom, kot ie na sliki 1). Enako prišij prstni del k zgornjemu delu nogavice.
Peto sešiij po sredini (okrogltao) skupaj prav tako s polcenlimetrskim robom. Tako sešito poto prišij nato k zgornjemu delu nogavice (a) in k novemu stopalu (b) ter pusti % cm roba. .»Peto« obrni tako, da je sešiti del pod peto, da ne tišči rob zadaj ob čevlju. Robove lahko nazadnje zapogneš naizaj ta jih prišiješ k nogavioi, lahko pa ostanejo tudi kar odprti.
Ako si imela nogavico, iz katere si izrezala nove dole, primerne ali celo isto barve, bo izgledala tako zaikrpana nogavica res kot nova.
Za krpanje ženskih nogavic uporabimo navadno zgornji rob, ki je debelejši in manj obrabljen. Iareže-mo po kroju št. 2. Manjkajoči rob zgoraj na nogavici
Od tedna do tedna:
Doma
Veličastna žalna slovesnost je pretekli torek dne 13. t. m. bila na ljubljanskih Žalah, ko so ob 4h slovenskih krstuh tisoči ljudstva jemali slovo od žrtev letalskega nupnda nad Ljubljano. Govorili so zastopnik Ljubljane, škof dr. Rozman, nemški zastopnik dr. Dou-jak 111 prezident general Rupnik. Častni domobranski vod je oddal tri sulve v slovo.
Policijska ura, ko je prepovedano gibati se zunaj, je v Ljubljani določena od 10 zvečer do 3 zjutraj, v ljubljanski okolici in logaškem okraju od 9 zvečer do 3 zjutraj, v okrajnih glavarstvih Kočevje in Novo mesto pu od 9 zvečer do 5 zjutraj.
Železniške sprevodnice so nnme.sto moških nastopile te dni svojo službo. Tako imamo zdaj ženske sprevodnice ne le na ljubljanskem tramvaju, temveč tudi nu železnici.
Nov obrok kruha je zdaj določen na osnovno živilsko naknznieo na 150 gramov kruha ali 124 gramov krušne moke.
Komunisti so bili spet od domobrancev tepeni na Kremenjaku v Suhi Krajini in okoliških hribih, kjer jo dolenjski odred izgubil izmed 180 mož kar 68 mrtvih, Gubčeva brigada pa 69 mrtvih.
Tečaj zn begunska dekleta, ki je bil že tretji te vrste v Ljubljani, jo bil te dni koučun. Udeleževale so so ga udeleženko iz dolenjskih in notranjskih občin. Zdaj žele imeti še četrti tečaj, ki se jc zanj priglasilo že dovolj deklet.
Poziv ljubljanskim prebivalcem je izdal SS Obercruppenfiihrer Rosener, general d. AVaffen-SS u. Polizei, po katerem se morajo zaradi hitrejše izvedbo Pollniktion zgiasrti /n pionirska dola vsi moški od t6. do 60 leta, ki zdaj prebivajo v Ljubljani, kar velja tufli za tiste, ki so šele prišli, in vse samske ženske od 16. do 4V leta. — Oproščeni so le tisti, ki že delajo pri utrjevnlnih delih, in pa tisti, ki nosijo uniformo in imajo pravilno izkaznico.
Po svetu
Kako močna je Titova »vlada« v Belgradu, se najbolje spozna po tem, da je v njej kar 27 »ministrov«. Od Slovencev, če jih smemo še tuko imenovati, so v tej druščini: Kardelj, Kocbek, Kržišnik (ta je tisti, ki je v Kočevju izrekel smrtne obsodbe). Ti trije so komunisti. Tovuri.šuje jim še znani ljubljanski advokat dr. Mnrušič, znan framuzon, ki je tudi pobegnil v hosto k tej gošarski kotnpaniji.
Po Kanadi potuje bivši vrhovni poveljnik poljske armade general Sosno-kovski, ki je zaradi angleške izdajo užaljen zapustil Anglijo, ter zdaj po Kanudi predava zoper boljševizem. Sovjetska vlada je zaradi tegu v Kanudi ostro protestirala.
Lepa polomija. Na Francoskem prebiva mnogo Poljakov, ki ne morejo domov, kjer vlada zdaj komunistični »lublinski odbor«, katerega je postavila moskovska vlada zoper londonsko poljsko vlado. Ta komunistični lublinski odbor pa je pretekli teden po svojih agentih sklical zborovanje vseh Poljakov, ki so na Francoskem ter jim priporočal, naj se oprimejo lublinske-ga odbora ter zapuste londonsko narodno vlado. Toda vsi zborovalci so soglasno obsodili sklepe konference v Julti, obsodili so delovanje lublinskega odbora ter se izrekli za londonsko vlado. Navdušenje za londonsko vlndo je med zborovalci bilo tolikšno, da so nazadnje tudi sklicatelji shoda glasovali zn londonsko vlado zoper lublinski odbor, v čigar službi so zborovanje sklicali.
V Romuniji, ki jo ima zasedeno sovjetska armada, so moskovski komunisti vprizorili nemire, v katerih so zahtevali, naj odstopi vlada generala Radescuja, češ da ni demokratična. To se je zgodilo, nakar so komunisti potisnili na njegovo mesto komunista Grozo. Značilno pa jc, da so je bivši ministrski predsednik general Radescu, da si reši življenje, zatekel v poslopje angleškega posluništva, ki ga zdai ščiti. V novi romunski vladi ni ljudske romunske stranke, za ku-tero stoje vsi romunski kmetje.
Berite ln Urite kojlllco
Pastirsko pismo
Dobi te v MLADINSKI ZALOZBI, Stari trt 50.
za % cm staro nogavice več, kot bi jo po I nadomestimo z dolom od druge, ne tako primerjavi morala odrezati, če ne ti zna ' močne nogavice.
<cn»
Ucn
Komunisti so zopet razstrelili dve cerkvi na Gorenjskem
Začetek maroa no gorenjski tolovaji zopo) znesli svoj srd nad dvom« cerkvama. L marca so minirali ln pognali v »rak corkvi. co v LajJah pri Holeah. 5. marca Jo »lo tela v irak cerkvica »v. Mohorja pri Moravčah. Zdi se, da bo gorenjskim komunistom na poti bole ccrkvice zato. kor so dajale takti svojsko sliko slovenski zemlji. Stolotja en namreč kraljevalo na holmlh ln gričih lit dajale tako pečat tej zemlji. Sedaj pa naj li znaki Izginejo, da bi la»o zavladala erp ln kladivo. Toda tndi rušenje cerkve n« bo tolovajev obvnrovalo pred njihovim žalostnim koncem.
A«	A*
Težko pričakovani drobiž
Te dni Je dala Pokrajinska hranilnica v promet nov drobil, kl bo v votiki meri odstranil dosedanjo neprijotnoeti v drobnem plačilnem prometu. Ličnemu pollirskl-mu papirnatemu drobitu eo tako prldrutuje tudi čedna papirnata lira z učinkovitim grbom mesta Ljubljane. Na novo Izdana nakaznica ta 10 lir pa Jo po ljudski sodbi naj. lepil bankovec vse izdajo. Krosi jo ljubka narodna no*a, medtem ko Jo ostala risba ia barva prav prikupna.

čiščenje ruševin - popravljanje razbitin
2e teden dni nas loči od strašnega terorističnega napada, ki je zajel mirne Ljubljančane tako iznenada na njihovih domovih. Kljub temu na mnogih ruzvalinah še pospravljajo imovino, ki je ostala cela in rešujejo iz razvalin na pol pokvarjene predmete, ki bi se kakor koli še dali popraviti. Tudi v hišah, ki so le v bližini bombnih zadetkov, delo še ni prišlo v vsakdanji tek. Na precejšnje razdalje od zadetkov so bile namreč razkrite strehe, prav hudo pa so trpele šipe. Stanovanja, ki na videz od zunaj niso utrpela nobene škode, kvečjemu do so šle šipe v oknih, so v notranjosti bila kljub temu dokaj žalostna. Stropi so ponekod popokali, prav tako stene, omet je popadal z zidov in stropov. Za cel teden so take družine imele dela, da so vsaj za silo očistile svoja bivališča.
Največjo preglavico so seveda zadajale prizadetim razbite šipe. Skozi stanovanja je pLhnlo in piihalo zaradi pomanjkanja šiip pa je nemogoče dodeliti več kakor le po nekaj šip vsaki družini. Večina oken je bila znprtn zato z lepenko. Kdo si je znal pomagati, je nmrravil tako, da je v vsem oknu pustil le eno ali pa polovično šipo, toliko da je čez dnn imel svetlobo v sobi. Spretni so si pomagali še drugače. Navadno so kljub razbitim šipam v oknih ostale v stanovanjih cele razne steklene omare, kredence in podobno. Tudi stekla na slilkah v okvirjih niso trpela škode. Tako so ponekod najprej pobrali šipe iz okvirjev t>er jih razrezati na pravilne velikosti ter vstavili tam, kjer so jih najnuj-neje potrebovali Dobro so služile v oknih tudi šipe iz steklenih omar in
TUDI VI PRINESITE SVOJ DELE21
Ce poslušam glasbo ob radio aparatu, hočem imeti okrog sebe tudi dovolj svetlobe. Kajti svetloba in glasba sta simbol življenja, tema pa je znak smrti. Tako govori poslušalec.
kuhinjskih kredenc. Mesto stekla v
kredenci so gospodinje pripele bel prtiček ali zaveso.
Kot svojskost bi morali omeniti na-ziranje, ki ga je povzročilo nekaj izrednih primerov ob bombardiranju in ki je v glavnem napačno in zato zelo nevarno. Širi se namreč govorica, da je mnogo ljudi, ki so bili na prostem ostalo živih, čeprav je padla bomba v njihovo bližino. Nekaj takih primerov je res znanih. Poleg vsega drugega in srečnega nakjučja jih je še posebej pospeševalo izredno mehko in mokro ozemlje, na katerega so padale bombe. Zato so bombe najprej prodirale globoko v zemljo, kjer so eksplodirale in nato vrgle'velikanske množine zemlje in blata skoraj naravnost v višino. Ljudje, ki so se nahajali v bližini zaradi blata in mehke zemlje niso trpeli. Tudi drobci bomb so odleteli visoko v zrak. Kjer so pa trda tla, pa bombe ne prodrejo tako globoko v zemljo in lete grobci bomb knkor tudi skal od mesta, kjer bomba eksplodira, poševno na vse strani in so zato nevarni vsem, ki se nahajajo v bližini.
Zato nekateri sedaj zagovarjajo beg na prosto mesto v zaklonišča. To velja samo v popolnoma določenih primerih, v splošnem in sredi mesta pa ne. Ponovno opozarjamo, da naj bo v zakloniščih tudi orodje, s knitcnn si prebivalci sami pomagajo pri odkopa-vanju. Zlasti primerno pa je, če si stanovalci oskrbe piščalke in jih vedno nosijo s seboj. V prahu in ruševinah človek ne more dolgo časa kričati na pomoč. S piščalkami pa daje lahko presunljive znaike, najbolje po tri žvižge. Ti se bodo slišali daleč skozi razvaline.
Ce je disciplina prebivalstva sednj pri letalskih alarmih kar zadovoljiva, je pa previdnost prebivalstva v splošnem vendarle le dokaj pomanjkljiva. Majhen sprehod po mestu že pove, da je vse polno hiš in stanovanj, kjer imajo še sedaj dvojna okno. In vendar ni težko sneti notranja okna in jih spraviti lepo zložena v kleti.
Nove nakaznice za kurivo
Pokrajinski gospodarski svat bo v aprilu lsdal nove nakaznioo za kurivo. Domačin-stva, pri katerih so tokom zadnjega leta nastale spromembe, dobijo pobrebnn pojasnila pri svojem trgovcu s kurivom, kdaj in kje morajo te spremembe javiti. Ker bo urad za kurivo začel eprejomaitl reklamacije žo v torek 20. marca po abooednom redu trgovcev, naj t° stranke, ki nameravajo javiti spremembe, upoštevajo in se nujno takoj javijo pri svojem trgovcu, ki ima točna navodila.
Kino predstave za narodne
V	okviru skrbstva za ljubljansko narodne pionirje so bile minuli petok prirejene v vseb kinoglodallščlh zanje posebne predstavo. V vodno razprodanih glodališčih je našlo oddiha ob dobrih filmih okrog 8000 pionirjev in pionirk, ki s krampom in lopato do-lajo za obrambo svoje domovine. Akoija Poli namerava vsak toden izvesti tak spored, pri čemer ne bodo narodni pionirji obiskali le kinogledališčn, ampak jim bo dana tudi možnost za obisk ljubljanskega državnega glodalifiča.	Ilb.
NOVI GROBOVI
V	Ljubljani je umrl v visoki starosti 87 let vpokojeni blagajnik Pokrajinsko hranilnice Karel Ahčln. Pogreb pokojnika bo na praznik sv. Jožofa z Zal — kapelica sv. Andreja k Sv. Križu. Naj počiva v miru I
Operno gledališče
Nedelja, 18. marca ob 17: Viktor Parma: »Stara pesem« in N. Rimsky-Korfiakow: »Šeherezada«. Izven. Ceno od 60 lir navzdol.
Ponedeljek, U. marca ob 17: Solma Lagorliif — Iložrna Begovič: »Obšla Bcrllns«. Izven. Cene od 40 lir navzdol Torek. 26. marca oh 17 36: Bernard Shaw: »Pygmallon«. Bed A.
Dnevna operna blagajna posluje od danes dalje zjutraj od 8. do lt. popoldno od II. do 18.
Obvestilo Rdečega križa
Zahvala. Slov. Bdečomu križu so darovali: ga. Stclo Marija iz Ljubljane v počastitev spomina družin Rnmorjovlb lir 400; g. Jan Slavko iz Ljubljane v spomin pok. go. Vere Bamor lir 300. Prisrčna bvalaf
POIZVEDOVANJA
Najdena Jo bila vezena slika »Sv. Duh«
s prejioo. Kdor jo pogreša, jo dobi pri vratarju Ljudske tiskarne, Kopitarjeva ul. 6.
te novica
Kongregaclja učiteljic ln kongregaclja
Sospodlčen pri sv. Jožefu. Na praznik sv. ožofa zjutraj ob uri skupno sv. obhajilo, popoldne ob 8. uri pa shod; v slučaju alarma pol ure poznojo, vendar no po 5. uri. Pridite vsol
Proslave sv. Jožefa v krlžanskl cerkv! naj so zanesljivo udeleže rokodelci in obrtniki, mojstri in pomočniki, na praznik njih zavotaiika sv. Jožofa 19. t. m. Ob sedmih bo sv. maša, govor in skupno sv. obhajilo.
Zobozdravnik dr. Valter Krušič. ftpocija-liet za bolezni ust in zob. Levstikovo ul. 22, tel. št. 32-32, ordiniro do nadaljnjega od Vj5. do 9. ure zvečor.
Učite se strojepisja — vsakomur potreb, no! Novi eno., dvo- in trimesečni tečnji so pričenjajo 20., 21., 22 marca — Pouk dopoldne. popoldne ali zvečer po želji. — Uro dogovorno! — Informaoije- Trgovsko učfišči »Chrlstofov učni znvod«. Domobranska 15.
»RIMSKA CESTA «
je naslov dvojne Svetove knjige, ki je že izšla. Naročoiki lahko žc dobe broširane knjige. Naročite se na Svel! — Knjigo stane v prodaji 120 lir.
Glavno plinsko pipo v klet1 zapirajte oh alarmu! če hi so od bombo zaleta liišn podrla, hi bili pretrgani tudi hišni plinski vodi. Plin bi uhajal, pod rušev^.ami pokopani bi so zastrupili, če ne tv* bllr znprta pipa nn glavnom oovovodu. kl dovaja plin v hiše. Zato takoj oh danem znaku alarma zaprite vse pipioe za plin in pa glavno pipo. Co bi bil dan znak za alnrm med rodno oddajo plina, bo plinarna tok^j ob danem znaku, da je nevarnost zrnčnin napadov minila, »pot odprla plin za tako dolge kot je bil zaprt da si bodo stranke lahko skuhile kosilo.
Knjižica »Velikonočna dolžnost« prav lepo obravnava četrto corkvono zapoved: Spo. voj se svojih grehov vsaj enkrnt v letu in ob velikonočnem času prejmi sv. Bošnje Telo. Knjižica so dobi v knjigarnah in nn Rakovniku. Cona 3 lire.
Bedni šolski pouk uspešno iznopolnjujejo Specljalne lnstrukclje. Kongresni trg 2.
Vse one pridelovalke zelenjave In soč4vja. ki prebivajo na ozemlju mestne občino ljubljansko onstran znporno črte tor hi bilo pripravljeno redno in najmanj dvakrat nn tfr don voziti zolonjnvo na ljubljanski živilski trg, pa nimajo za to potrebne propustnice za prehod čoz mestno zaporno mejo, nni javijo mestnemu tržno-votorinarskemu oddelku v Mahrovi hiši nn Krekovem trgu št. 10 imt in priimok, dekliško imo, kroj in čas roj stva, stanov,:njo, številko in dnit.um mestne izkaznl'50, številko prehoda čez znporno mojo, štavllko morebitno dosedanje propustnice in dobo vol javnosti, da jiro bo mostno župan, stvo skušalo izposlovati potrebne propust-
POTRATA že epet drugače misli: *Če poslušaš radio, tedaj ugasni v svoj prid električno luč; v polmraku boš mnogo zbraneje poslušal in bolj globoko dojemal vesti, porolila, predavanja in glasbo. Pri 5000 radio sprejemnih aparatih v Ljubljani, ki sprejemajo povprečno dnevno po poldrugo uro v večernem času, bi lahko prihranilo vse mesto na leto, če hi vedno utrnili »si poslušalci dovoljeno 40 vatno žarnico, preko pol milijona lir. Ker pa temu ni tako, postane ta znesek moj plen. Najlepša hvala!*
Boj POTRATI!
Darovi za bombardirane
Darovali Socialni pomoči: Ua. Kavčič Frančiška, Celovška 180, lir 5000; g. Prelesnik Jože, losnn trgovina, Janševo cesta lir 800; g. Bavs Marjan, Borštnikov trg 1, lir 1000; družina Urlep, Komenskega 16, lir 1000; Av. torizirnni oddelek uprave policije v Ljubljani lir 1250; tvrdka M. Bizjak, Celovška 71, lir 1500; Neimenovana iz Ljubljane lir 200; rodbina Dolničar-Drovonik, lir 500; g. Ko/rlo Jože, torbarstvo in galanterija, Ljubljana tir 2000; g. Bonač Fran, industrijalec. Ljub. ljana lir 10.000; ga. Bojda Marija, Ljubljana lir 1000; g. dr. Jakšo Jožo, lir 300 v počastitev spomina pok. ge. Ivane Skrhe; g. Cvetrežnik Alojzij, višji stražmojster, lir 150 namesto cvetja na grob pok. g. Jakoš Alojzija, in lir 100 namesto evotja na grob pok. go. Marije Sušteršič.
Za oškodovance letalskega napada je g. Jnllj Zupan lastnik »Dajdama« izročil za opravljanje županskih poslov pooblaščenemu generalnemu tajniku g. Francu Jančigaju 10.000 lir, prav tako pa še 10.000 lir kot vele-trgovec z vinom, naj jih po svoji uvidevnosti uporabi za najbolj prizadeto. Za isti namen je nakazala ga. Ana Verllč 10.000 lir za pomoč 10, najbolj prizadetim družinam. V počastitov spomina dragih sorodnikov, pokojnih Bamorjevih, sta poklonila g. prof. Alfonz Gspan 500 lir ln g. ing. Jnllj Gspon 500 lir najbodnejšim, ki jih jo bombni napad prizadejal. Tvrdka »Alko« je pa podarila večjo množino malinovca za ponesrečene otroke ter je mestni fizikat ta malinovec dostavil V. odelku Splošne bolnišnice in Otroškemu zavetišču na Viču, kjer se ti poškodovanci nahajajo. — Mesxno županstvo izreka vsem dobrotnikom žriev letalskega napada najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpira-nik.
»SAMOMOR JUGOSLAVIJE« je naslov knjige, ki jo je napisal dr. Danilo Gregorič, v kateri je pokazal vse one temne site, ki so iz prostozidarskih lož vodile vse niti za razrušitev Jugoslavije in nam pripravilo krvavo revolucijo, potem ko »mo bili pahnjeni v vojno za tuje koristi. — Knjiga izide te dni t prevodu dr. F r. Zupana in v založbi »LUČ«. -
Dobite jo lahko v založbi somi, Bloiwei»ova cesta 15. III. nad»tr„ in v vseh knjigarnah ter trafikah. Cena 50 lir,
MALI 0 G L A S S
i Službe I
1 dob« |
OSEBO za obdelovanje zelenjadnego vrta proti mezdi in kosilu sprejmemo. Naslov v upr. »SI.« št. IOTl. (b SPREJMEM pošt ono in marljivo delavno družino (moža in ženo) za oskrbovanje in obdelovanje male kmetije in velikega vrta z rejo nekaj živali. Vse po dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe djj upravo »Slov.« pod »Oskrbnik Notranjsko« Št. 1782.
HLAPCA in pastirja sprejmem. Dobra hrana. Lenič, Pleševica 1,
Brezovica._
KMEČKO DEKLICO -od 13 do 16 let, najraje begunko, sprejmem v pomoč pri gospodinjstvu in na vrtu. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 1870.
j Prodamo |
CI.EMENT1S, rdeči in oiodri, tnugnolije, vrbe žalujke, giicinije, vinske trte (izabclo), — španski bezeg in jap. kutino za živo mejo, tor razno grmičevje -oddaja Polše, Mala vos it. 40, p. Ježioo. Pili. te dopisnico. Dostavim
na dom._(J
DVE Z.1MN1CI, 1 žim. nato. skoraj novo, in Irodeloo (morska trava), dobro ohranjeni -prodam oz. zameujnni. Naslov T upr. »Slov.« pod štev. 1835. LIMONO v čaj« do. bro nadomešča limonin ekstrokt »Cittol«. Stekleničko prinesite ■ seboj. Drogerijo Ant. Kane, Židovska ul. 1.
HIŠNIKA no deželi -10 km iz Ljubljane -ob postaji progo Ljubljana—Vrhniko, »prej. mem takoj. Pismene ponudbe z navedbo družinskih članov na upravo »Slov.« pod »Zelo ugodno« 1820. (b DEKLE ali FANTA -pridna in pripravno za vsa hišna dela -sprejme v stalno službo podjetje. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upravi »Slov.«
pod št. 1872._jb
10 DELAVK za ščetor-stvo sprejmem. Armič Slavko, splošno šcetar-st vo, Tržaška 47. (b
J Službe I
j IStefo K
Službo GOSPODINJE iščem pri dami ali gospodu. Sem zdrava in sposobna vseh gospodinjskih del. Ponudbe tva upravo »Slov.« pod »Zvesta« št. 1643. (a Pošteno DEKLE gre šiva* na dom perilo in nogavicc. Naslov v upravi »SI.« št. 1837.
1
VAJENKO za modisti. njo sprejmemo. Salon »Mira« Mestni trg 7.
m
t-lML,-
Mali LOKAL, trgovski . in malo sobico išče starejšo trgovka, tudj proti posojilu. Če ni lokala, želim le preprosto sobico s štedilnikom. Ponudbe na npravo »Slovenca« pod
»10.000« št. 1815. (n
NJIVO vzamem t na jem v bližini Sv. Kri. ža ali v štepanji vasi. Pognojim sam z domačim gnojem. Ostalo po dogovoru. K obla r-
jeva 7._(P
ZASTONJ dam kos njive v bližini tovoirne Saturnus . za pažnjo lastnikove. Poizve se: Franc Rode, Zaloška c. 28. Ljubljana.
2-sobno STANOVANJE lepo, prostorno, zame njam. Kaluža, Gosposka nI. 511.
I Sobe I
_I
PRAZNO SOBO - ali garsonjero iščem. Ponudbe n« npr. »Slov.«
fi04 »IftkOtt K* i825»
OBLEKCO za 8-10 let starega dečka, dobro ohranjeno, prodamo. -Vprašati Janševa ul. 7. DAMSKE nove hlačke iz bntista in moderce zamenjam ali prodom: Povšctova 33 o, Kode-Ijevo.
BLAGO za moško obleko, s podlogo, in sive hlače prodom. Naslov v upravi »Slov.«
pod št. 1862.
ČEVLJE moške, nizke, rjave, predvojne, dobro ohranjene, št. 42, prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 1854.
BLAGO, predvojno temnejše, za plašč ali kostum, naprodaj. Naslov v upr. »SI.« pod št. 1852. _
PRODAMO: usnjen toaletni kovčeg, otro. škc globoke vozičke, harmonike - klavirske, diatonične in kroma, lične, gosli, salonski gramofon, mandolino -orpairat za trajno on-du ločijo — skiro — otroško posteljico — tapecirane »tole, fotoaparate. porcelanast umivalnik in vrč, bo. sanske in perzijske preproge, japonski kovin servis, turški moc-co servis - pozlačeno srebro, konzervator za vkuhovonje sndjo in sočivja, operna kukala, pečico in kuhalnik na petrolej, dvo vazi in stenski krožnik -pristno japonski, ženske hlače za delo — stenska ogledala, Ma-tador št. 3-5, kompletna. električni influenc aparat - v študijske >vrhe itd. proda Hinko Privšek, Gradišče 7.
6 novih BRISAČ, pomladanski moški površnik iu črno svileno obleko, skoraj novo . prodam. Stroosmayer-
jeva 4-!., _desnoL_
Kuhinj. KREDENCO -pisalno mizo, ki ustreza tudi zo pisarno, novo moške čevlje štev. 44, 43. in moško kolo prodam ali zamenjam zo protivrednost. Plo-rijanska ul. 10-11.
NAPRODAJ: moški trenčkot, moška ura, železna posteljo, emoj-lirana lonco, 20 in 40 litrov, vse rabljeno. -
Prečno ulica 8._
ŽLAHTNA DREVESA -ribes, vioske trte in vrtnic^ ovijalke, lepo. tk.uu gjmicje, prodo-iom. Vrtnar, Pod hribom 40.
| Krnimo g J S Zamenfamc |
SAMOKOLNICO, lah-ko, vrtno, rabljeno -še dobro ohranjeno -kupim. Ponudbe s ceno no upr. »SI.« pod »Samokolnica« 1811. SLIKE naših »loreiših in mlajših mojstrov ka
Rim. Pridem na dom losleve pustiti v upi. »Slov.« pod »Slike« It.
HIT._
TEHTNICO z utežmi do 10 kg kopi upravo »Slovcnca«, Ljubljano.
KREDENCA zo jedilnico, masivno, hrastov les, naprodaj. Naslov v npr. »SI.« št. <870. Rjavo KOTEN1NO, 1? metrov, moške čevlje, visoke, št. 44, prodam ali zamenjam Naslov v_upr._»ŠL« St. 1925. Boljše BLAGO za moške srajcc, otiroškc nogavičke s hlačkami od i do 7 let prodam. -Naslov v upravi »SI.«
pod št. 1926._
Težak VOZ v dobrem stanju prodam. Naslov v upravi »SI.« št. 1913. OTROŠKI VOZIČEK -igrača, nov, in otroški tricikclj, ugodno prodam. Stnničeva 8 -pritličje.	(1
0x0
KONJA za pomoč pri vožnji po meftu vzamem v najem. Ostalo po dogovoru. Koblor-jeva ulica 7_
OTROŠKI VOZIČEK -globok, moderen m udoben, zelo dobro ohranjen, prodam, deloma protivrednost — Domobranska 13.
OBLEKO, moško črno, za srednje veliko postavo. najfinejše predvojno blago, prodom, deloma za protivrednost: Povšctova 33 o -Kodeljovo._
SMOKING, najfinejše blago, zo srednjo postavo, prodom ali za dolno protivrednost. -. Povšctova 33 a, Kode-Ijevo._
ODEJA - iz kamelje dlako (Kommelhahr) . naprodaj. Rožna dolino, ccsta XI št. 21.
ŠPORTNI VOZIČEK -jrnko dobro ohranjen -naprodaj. Gregorčičeva 10-1. _
GLOBOK VOZIČEK -krem, avtomode!, naprodaj ali zo protivrednost. Nosi. v npr.
1*4 18J6,
Dve ZAJKLI, belgijski orjnkinji, breji, prodam ali zamenjam. -L. š.. Gosposka 10-1. PSA volčjaka, dobrega čuvaja proda Ronzln-ger, Ulica 800 let Lj. št. 19. _(j
KONJE za meso kupuje Pušnik Justina, konjska mesarica na Opekarski c. 38, Tr-
Lepo KRAVO zamenjam ali kupim drugo, dobro molznico. _ Naslov v upravi »SI.« pod št. 1916._
KRAVO, dobro mleka-rioo kupim. Naslov V npr. »Slov.« St. 1917.
SVINJO za pleme — okrog 35 kg težko —
6rodam. Studenec 19, i. M. v Polju.
TELIČKO . 6 tednov staro, prodam ali zamenjam za rejo. Vodnikova 195 a.
BIKA. starega 10 mes., zamenjam za 2 mala prašička ali enega -primerno večjega. — Ostalo po dogovoru.,-Naslov v upr. »Slov.« pod št. (851._
BIKCA, 6 mes., staro
f-o, zamenjam zo te-ieo. Rudnik 68, v bloku.
KOZO, primo dobro, brejo, dobro mlekari-co, prodam. Vodnikova 99, Zg. Šiška.
KONJA, zdravega in dobrega, kupim. Sne berje 10.
KRAVO za zakol zamenjam za mlckorico Strmi pot 6.
B Posestva!
DEL HIŠE ali etažno stanovanje kupim. Naj raje center. Sem do. stojen in čeden. Ponudbe na Glavač, Lj.,
Btsfel .a*. te
STEKLF.NTC15 vseb vrst. pleten k«. Ilvitj. »ke i»do«dke. pločevinaste »ode. vsakovrsten papir, razn« kovine, rabno ln ne. rabno »olezo tn teb-ničue predmete »talno kupuj« ter plača »Metali« Goeposv. 16. tel. tJ-88. naspr. Delavskega doma. Ik
KANTE (ročke), pločevinaste, kupuje »Po-tronafta«, A. Hmelak. Ljubljana. Ciril-Ueto-do*» 35 a.	(S
KJUllh, kopne, blazine in razne drago perilo kupi IL Privšek. Gradišče T.
JEDILNE PRIBORE . jedilne in kavine servise, krožnike, kožar, ce, steklenice, pisalne stroje, moško in ženska kolesa, gramofone, kitare, lamburice in druga glasbila, otročke vozičke . globoke in športne, tehtnice -kuhinjske in Berkel, rjuhe, kopne, blazine, brisače in drugo posteljno perilo, pomjo-donske dom. in moške plašče, obleke, bosanske in perzijske preproge, predposleljnike, linoiej in kokos tekače itd., kupi in prevzame v komisijsko prodajo Hinko Priv-Sek, Gradišče 7. (k GNOJ kupim ali zamenjam za repo. Ponudbe na upr. »Slov.« pod št. 1902 ali Sto-ženska 29.
OGRINJALKO, kmečko ruto in 15 dkg bele angora volno, nepre-delie, kupim ali zamenjam. Ponudbe na npr. »Slov.« pod »V nairavi«
štev. 1883._
VATO 1'/. kg, predvojno blago, za pre-šitev odeje, kupim za protivrednost. Pouud-oe na upravo »Slov.« pod »V ata« št. 1933. DARILO' za krst samo lepo, kupim nli zamenjam. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Trojen spomin« št. 1903.
(L^lesa J
BICIKEL, skoraj nov, moški, športni, svetle barve, proda Ambrož, mehanik, Dunajska 71. KUPIM moško novo ali zelo dobro ohranjeno kolo. Noslov v upravi »SI.« pod št. 1894. DAMSKO in moško kolo, luxus model —
ugodno naprodaj. — Merkur, Puharjcva 6. DAMSKO KOLO - in moško, brez gum, v zelo dobrem stanju -proda Ambrož, mclia-nik, Dnuojska 71.
lllvTstroirS
SIV. STROJ, pogrez-
I ji*, prav dobro ohranjen. t okroglim čol-ničkom, za Šivanje na. prej in naznj. kopira Cenj. ponudb® § tn znamko »troja na npr. »Slov.« pod zn. »Dober Šivalni stroj«
K.W.
Moške ČEVLJE, črne. nove, štev. 43. zamenjam za št. 44. Hrani l n išk a3-l ^ desno^ RJUHE, nove, zamenjam za protivrednost. Vilharjeva 37 (hišnik). Več voz GNOJA zamenjamo za seno. Ponudbe na upr. >S!ov.« pod »Seno« št. 1760. OBLEKO moško, črno, skoraj novo in ženski kostum dam za moko in maščobo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod
>Živifa« St. 1784._
STARO OBLEKO, mo-ško, zamenjam za maščobo ali prekajeno meso. Strcliška ul. 8,
prvo nadstr._
ŠIVALNI STROJ »Sin-ger«, krojaški, dobro ohranjen, _ zamenjam za protivredno»<it. Naslov v upr. »SI.« pod
št. 1819._
JAJCA zamenjam za kurjo hraino: Povšeto-vq 33 a (Kodcljevo). PEč, žele/no, novo -pripravno za kuhanje, zamenjam za krompir. NasVvv v upr. »Slov.«
pod št. 1866._
Različno OBLEKO in čevlje vsake vrste zamenjam za hrano. Naslov v upravi »Slov.«
pod St. 1865._
SENO, dobro, zame-tijam za gnoj. Ponudbe na upravo »Slov.«
pod >Gnoj< St. 1859._
LONEC, emajliran, 30. literski, skoraj nov -zamenjam za semenski krompir - event. tudi za druga živila. Ponudbe nn upravo >S1.« pod »Semenski k nora-
pir« št. 1892._
NOVE KANTE za 50 kg medu ali 30 kg masti, predvojne, obložene z lesom, zamenjam za protivrednost. Naslov v upravi »SI.«
pod št. 1853._
STELJO z Rožnika -zamenjam za sono. — Verbič, Stritarjeva ul. SENO zamenjam za
f;noj. Poizve se Ze-cna pot 10._
ZA DEKLICE 5-7 let zamenjam za kurjo pi» čo: dva spomladanska
{»Inščka, čevlie, klo-»učke, nove hlačke z nogavicami. Povšctova ul. 33 a (Kodcljevo).
SZjmZI
Pozor stavbeniki
in
hišni posestniki!
Dobavljam, pologom in stružim store parkete
TOSJP BRLEČ
Ljubljano, Kolodvorska ul. 28. , Tel. 37-68.
j Pohištvo
STOLE navadne lesene za. sobo, svetle bnrve, kupim ali znmenjom. Nnslov v upravi »SI.« pod št. 1931.
patsntn* posteljni mreže, otomane, mo derne kauče ln fote Ije nudi lolldno in pc nizki eenl
RUDOLF RADOVAN
tapetni* LJUBLJANA Mestni trg fitev. 18
i Poizvedbe j
LISTNICO, modro, z dokumenti in denarjem, sem zgubila v tramvaju št. 1 ali 2 -od Marijinega trga do Most. Pošten najditelj naj vrne proti nagradi na ime izkaznice.
LISTNICO z vsebino cca. 5190 L gotoviue, osebno in begunsko iz-kazmico, živilsko, tobačno in oblačilno karto na ime Korelc Henrik, Dolinska steza 6, sem zgubil 16. t. m. od Domobranske do Belgijske vojašnice, od tam v gramozno jamo. Stani-Čeva ulica. Najditelja prosim, da vrne proti dobri nagradi na moj naslov ali v upravo »Slovencat.
DENARNICO z goto-vino 1400 lir in raznimi listinami ter nakaznicami — na ime Klavs sem zgubila 14. t. m. od Ženske do Splošne bolnišnice. Poštenega najditelja prosim, da odda v Ženski bolnišnici > ker sem revna dijakinja.
NALIVNO PERO . v črnem etuiju sem zgubil. Najditelja prosim, da g& odda protj na-eradi v upr. »Slov.«, Miklošičeva ccsta 5.
IHnMll
HRAM, Modro ptico in druge knjige . samo dobro ohranjene, kupi knjigarno Žužek, pasažo.
KUPIMO: Dunajski Zvon, letnik 4; Ljubljanski Zvon, letnike: 1884, 1911, 1916; Kos, Gradivo, vse dele; Melik, Slovenija I/II; Etnolog I/II, V, VI, X, XI; Flis, Stavb, slogi; Valvasor; Pleter-šnik. Slovensko-nemški slovnr; Neufert, Bauentwurfslclre Hiit-te, tudi posamezne dele; Baumbach, Zlnto-rog, nemški, več izvodov; Hufnagol - Fiat. seher, KaufmSnisclie Holzvcnvcrtung Holz-handel u. Siigebctrieb I/II, potem vse slovenske knjige - nemške pripovedne in znanstvene najnovejše do. be. Ig. Klcinmcyr & Bamberg, Miklošičeva cesto.
LEPOSLOVJE slovensko in tuje tet ostale izvirne knjige in prevode kupuje janre Dolžan, knjigarna — Stritarjevo ulica.
| jGJasbaJ
UGLASEVALEO glasovirjev. 1'olefon 89-23. Jur&sek. Zrinjskega 7-11._m
GRAMOFON v dobrem stanju, malo rabljen, s ploščami, kupim. Ponudbe no upr. »Slov.« pod »Gramofon« 1889
KITARE lastnega iz delka prodam ali za. mcnjnm. M. Mušič — Langusova 18._(g
I Pridelki j
KRMO zn konje prodam. Ilabič, Bizovik št. 104.
B Objave j
GOSPODIČNA, ki je v petok 16. marca 1945 menjala večji znesek tisočakov v manj.še novčanice pri Hranilnici Ljubljanske pokr., naj sc zglasi čimprej
igtoitMB. i v ' i»
Kdor vse izgubi, mu ostane Bog; Bog tam gori, upanje tu doli.	(Alfred du Musset.J
KOLEDABl
Nedelja, 18. »nfiea: 5. p. — tihe; Ciril Jo. ruzalomski, škof in cerkveni učenik; Edvard, kralj in mučenee.
Ponedeljek, U. sušca: Jožef ženin Devico Marije; Kvartila, mučenica; Amanolj, »poznavalec.
Torek. 2J. sušca: Kristina, devica in mučenica: Nicefor, škof; Arabija, muč.
LEKARNIŠKA SLUZBAl
Nočno službo Imajo lekarne v nedeljo:
mr. Loustek, Besljeva c. 1; mr. Uaho-vcc. Kongresni trg 12; mr. Komotnr, Vič, Tržaška c.; v ponedeljek: dr. Piccoli, Dunajska eosta 6; mr. Hoio-var. Celovška c. .62; mr. Gartus, Moste, Zaloška c.; v torek: dr. Kmot, Ciril -Motodova c. 42; mr. Trnkoezjr dod.. Mestni trg 4; mr. Ustar. Sclenburgova ulica 7.	,
ZDRAVNIŠKA SLUŽBA:
Nodpljsko zdravniško službo ho opravljal mostni zdravstveni svetnik dr. Clber Fran, Ljubljana, Štefanova ulica 7, tol. 36-41.
ZATEMNITEV V NEDELJO od 18.55 do C.65. ZATEMNITEV V PONEDELJEK
od 19.15 do 5.5«.	.
------------------------.	m nww——
KMETOVALCI IN LASTNIKI PARCEI. z začetnimi črkami A do 11. kl so se od 20. Januarja do 10 februarln t I. naznanili zn
radi propustnlo čez blok, naj se v sredo, 21. I t. m. med 7. in N. uro zglase v mestnem go. ' s podanik r m uradu, soba št. 31, v Beetliov novi ulici št. 7 . II. nadstropje, du jih toni prevzamejo, kar Je odobrenih. Prosimo, naj se kmetovalci drže navedeno ure.
Duhovne vajo zn akademsko lzohraženkc so prično danes v nedeljo 18 III. ob pol dovolili zjutraj v uršulinski knpoli.
Naročite se na KNJIŽICE v Mladinski založbi — Slari trg 30 — Letna naročnina.
Učenke llcejske ljudske šole pridejo v torek 20. t. m. ob '/ii url v kapelo Vajeniškega doma, kjer bo sv. mašp za umrlo sošolko Viktorijo Bambič.
Zavod za uprnvo Imovine upornikov so .io presolil iz Hranilnice Ljubljansko pokrajino v Delavsko zbornico, Miklošičeva o. 22'a-ll., tel. 28-69.
Mestno ljudsko kopališče v Kolodvorskt ulici št. 4 bo zaradi snaženja prostorov oh. činstvu zaprto od torka, 20 t. m. do vključ no petka, 23. mnrca ter se redni obrat spot začno v soboto, 'a4. t, m.
Učenci In učenke meščanskih Sol Pruln in Sv. Jakob im.ijo duhovno vajo v sredo, 21. marca In v četrtek 22. marca oh 7. url zjutraj v cerkvi Sv. Florijnna. Spoved bodo imeli v sredo popoldno oh %5. istotam.
(Čo jo alarmno sinnjo, pridejo v cerkev 20 minut po končanom prodularmu!) — Ravnateljstvi.
Ambulanta zo bolno deco na oddelku ra zdravstveno zaščito mater In otrok Hlgljen skega zavoda (Dečji dom. Lipičovn 3) poslujo počenši z 20. mnrcem t. 1. oh dolavnikih od 7. do 9. uro, posvotovnlnica za matere pa ob torkih in petkih od 17. do 19. nre.
Zahvala V poenstitov spomina pok. g. Viktor ia Logarja, eand. Ing., so darovali Slovenskemu Rdečemu križu zn težko prizadete po lotolskem napadu njecovi kolegi 1350 lir, družina Čnmpo. Mostni trg 10 mesto cvetja pok. go. Veri Rnmorjevl roj. Gspon pn 300 Tir. Prisrčna hvalo I
Za socialno pomoč so darovali: faratu iz župnijo sv. Križ pri Litiji 550 lir nniuoslo cvetja nn grob pok. župnign Leopolda Kr. 7.ina; 11. čota Slovenskega domobranstva M
Uprava »Družinske pratlke« sporoča ro.
ševaluem nagradno uganke, da jo bilo 16. t. m. Izžrebanih 20 rcševaleev za razpisan« nagrado. Zaradi pomanjkanja prostora pa jmeu nagrajencev v »Slovencu« žal ne moremo objaviti. Obveščeni bodo pisinono. Imona objavi prihodnji letoik našo pratiko.
Kinematografi
KINO UNION — Zabaven film »Veleturist« —
Joe Stockel, Trude Hcsterberg. - Predstave danes io jutri na praznik ob 15, 17 m 19.
Tel. 22-21
KINO MATICA - »Poslednji akord« - Willy Bir-gel. Lil Dagover, Maria v. Tasnadjr. — Predstave ob 15, 17 in 19. Tel. 22-41 KINO SLOGA — »Iz prvego zakona«. — Predstave ob 15, 17 in 19.	Tel. 27-30
tPrcrono je odšla za svojim možem v 52. letu storosti našo droga mamo, sestra, teto in svakinja, gospa
VIRANT JOSIPINA
vdovo po delovodji mestne cleklrorne Pogreb nepozabne pokojniee bo v nedeljo, dne 18. t. m. ob '/<10 z žal, kapele sv. Antona, na
pokopališče k Sv. Križu. Ljubljatna, Jesenice, Zomostcc, 17. marca 1945. Žalujoča hčerko Jožica in ostalo sorodstvo
tDotrpcl je v 88. letu starosti noš preljub-ljeni oče, stori oče, brat in tast, gospod
KAREL AHCIN
upokojeni blagajnik Pokraj. hranilnice Pokojnikovo truplo leži do pokopa no domu Poljansko cesto 31. Pogreb bo v ponedeljek, 19. marca, ob četrt na deset z Žal, kapelica
sv. Andrejo, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica bo v torek 20. t. m. ob 'It 7 v župni cerkvi sv. Petra. V Ljubljani, dne 17. marca 1945. _ŽALUJOČI OSTALI._
ZAHVALA. Vsem, ki ste ga poznali in ste z nami sočustvovali ob preroui izgubi našega ljubljenega
Plpp Ivo-ta
ter go spremili no njegovi zodoji pot}, kakor tudi gg. pevcem zo ganljive žolostinke in darovalcem cvetja — najiskrcnejša hvalo. V Ljubljani, dne 18. marca 1945. žalujoči ostali.
t
Danes nas je zapustila v cvetu mladosti 22 let naša ljubljena, hčerka, sestra itd., gospodična
Umek Iler mina
zasebnlea
Pogreb bo v ponedeljek 19. t. m. ob na 9 z Žol, kapelo sv. Morije, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 17. marca 1945. Žalujoči oče in mati, sestre, brot ia sorodstvo.
t
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, do nas je za vedno zopustil noš dobri, skrbni oče, brat, stric m svak, gospod
Matija Jeran
posestnik in gostilničar
Pogreb dragega pokojnika je bil dne 7.1 m. iz hiše žalosti Beričevo 19 na domače pokopališče v Beričevo. Beričevo, Dev. Mor. Polje, Ljubljana, 18. J. 1945. Žalujoči: Mlel, Urško in Kod, hčerke; Polde in Jože, zeta; vnuki, vnukinje in sorodstvo.
ZAHVALA. Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob smrti gospe
Hede Dobeic roj. Jenko
in jo spremili k zadnjemu počitku, ter darovali cvetje, prisrčno Iivoln. — Moša zadušnica se bo brala v iorok 20. marca ob 7 pri sv. Jakpbu. Ljubljano, djie 17. marca 1945.
Žalujoči ostali._
Za »Ljudsko tiskarno«: Jože Kramnrlč — Izdajatelj: Joško Krošcll — Urednik: Janko Jlslnec.