Posamezna Številka 8 dinarjev
PoStnlna plačana v gotovini
ZASAVSKI
Izda)! Okrajni odbor Socialistične mre delovnih ljudi » Trbovljah — Urejuje in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik; Stane ŠttStar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov nrednijtva in oprave: ..Zasavski vestnik". Trbovlje 1.. uprava rudnika — Telefon it. 54 — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah štev 614-„T"-146.— List izhaja vsako sredo — Letna naročnina 300 din, polletna 150 din, četrtletna 75 din. mesečna 25 din — Posamezna itevilka 8 din — Rokopisi morajo biti v uredništvo najkasseie vsak petek dopoldne in se ne vrača(o
leto vi. Štev. 43
TRBOVLJE, 28. OKTOBRA 1953
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA
Veliko predvolilno in protestno zborovanje v Trbovljah
Tudi pri volitvah manifestirajmo enotnost in odločnost naših narodov
iz vseh predelov trboveljske Na zborovanju je govoril član Izvršnega sveta LRS
j	tovariš Ivan Regent
Vodah pred spora,enik Revoiuci-
je, kjer se je ob 5. uri popoldne rejena demonstracija, marveč da vršilo veliko predvolilno in pro- je bil ogorčen nastop naših Ijud-testno zborovanje trboveljskih skih množic spontana manife-vclivcev in članov Socialistične stacija vsega delovnega ljudstva zveze mesta Trbovlje. Na pro- Jugoslavije, ki si ea nobeno stranem trgu pred rudniško rc- ceno ne pusti odvzeti, kar je po stavracijo se je zbralo okrog ™sh naravnih in človeških spomenika blizu 5000 ljudi — ; pravicah naše. rudarska godba, člani naših sin- | Tovariš Ivan Regent Je nato di kalnih organizacij z zastava- : še govoril o postavljanju kandl-mi, Ljudska mladina, socialistič- 1 dat o v in o vlogi ljudskega po-ne žene in vsi ostali. 2e pred slanca. Ta bo lahko vršil svoje začetkom zborovanja je bilo na naloge le tedaj, če bo sodeloval vodenskem trgu zelo živahno, z ljudstvom ln bo z njim v stal-za kar je še posebej skrbela ni- nem stika, prav tako pa bo lahko
darska godba na pihala. Okrog pete ure popoldne so bili domala že vsi zbrani.
Zborovanje se je začelo okrog 5,15, ko je prispel v spremstvu predsednika mestne občine Trbovlje tov. Alojza Dularja in sekretarja ZK mesta Trbovlje tov. Dušana Povšeta, tovariš Ivan Regent, ki ga je navzoče ljudstvo burno pozdravilo.
Pred zbrano publiko je pozdravil tovariša Regenta v imenu volivcev mesta Trbovlje tov.
izpolnjeval svoje dolžnosti le I skupnost, kot smo tedaj, če mu bo tudj ljudstvo' tržaškega vprašanja.
nudilo vso potrebno pomoč. Ob koncu svojega govora je tovariš Regent poklical vse navzoče, da naj se volitev 22. novembra udeležijo vsi volivci, da z njimi pokažemo pred celim svetom, da smo enotni in da v socialistični Jugoslaviji odloča ljudstvo.
Za lepe in prisrčne besede tovariša Ivana Regenta se je zahvalil tov. sekretar Dušan Pov-še, ki je ponovno poudaril, da bomo na volitvah 22. novembra pokazali prav isto enotnost tn jo glede
Ob zaključku je predlagal tov. Slavko Boršt nar v imenu Socialistične zveze mesta Trbovlje, da se odpošlje Izvršnemu svetu FLRJ protestna resolucija proti krivičnim sklepom o Trstu bi coni A. Citanje resolucije so vsi navzoči volivci burno pozdravili z vzklikanjem Titu, JLA in Partiji. V tej resoluciji izražajo člani Socialistične zveze v Trbovljah ponovno zaupanje našemu državnemu vodstvu glede pravične rešitve tržaškega vprašanja. Trboveljski volivci zahtevajo v resoluciji, naj naša vlada ne odstopi od svojih zahtev niti koraka. Resolucija sc konča z geslom našega ljubljenega maršala Tita:	»Tujega
nočemo — svojega ne damo!«
Papežev blagoslov
italifanskemu imperializmu
Izjave duhovnikov našega okraja nas ne morejo zadovoljiti
Santinom, Margottijem	in	dru-	j munizem uničil mnogo cerkva
____„______gimi krepko	pomagal	pri	raz-	in kapel v Sloveniji (ker so jih
nato dejal, da se je rad odzval	jmnerializma po	Trstu in Istri,	narodovanju	Slovencev	in	Hr-	belogardisti spremenili v svoje
mroiro	mp.	r	.	.	.m	V__S________I ’	...4«..	..	OU	X__J-l___\ UT- J_________ L11	_
_ _	_ _ _	, . Novica, da je papež Pij XII.
Dušan Povše. Tovariš Resen* J« blagoslovil apetit italijanskega
povabilu Socialistične zveze me- ^ ^ j^enadila, kakor nas ni sta Trbovlje, da pride na pred- presenetim, da je papež dal navoj ilno zborovanje velikega re- jog duhovnikom v coni B, da virskega kraja.	vplivajo na vernike za priklju-
Tovariš Ivan Regent je v svo- jttev naših krajev k Italiji, in Jem obširnem govoru obravna- je ne gpe drugače, da naj se val dve trenutno najbolj važni poslužijo v ta namen tudi spo-vprašanji: težaško vprašanje in vednic. No, ni nas moglo začu-bližnje velUve v Zvezno in Re- diti, da naj se duhovniki po-publiško skupščino.	1 služijo tega preizkušenega
Ko je tovariš Regent govoril sredstva, saj so tako delali tu-o Trstu je poudaril, da naši na- di v času narodnoosvobodilne rodi niso bili še nikoli tako vojne, ko so zaradi takšnega enotni in tako trdno odločeni načina dela padle kot žrtve izbrani« svoje narodne pravice dajalcev stotine in stotine nar kot ravno sedaj, ko nam hočejo ših najboljših sinov in hčera. Trst in njegovo slovensko oko- ! Zgodovinski dokumenti nam lloo ugrabiti in jo izroči« ne- posujejo, da je bil Vahkan nasitnim italijanskim fašistom in v«too navdušen za italijansko imperialistom.
„	,	htako. Vatikan m Lahi so pre-
Besede, ki jih je izrekel naš prifanj da ,e M ob9tanek Ita-
maršal Tito v Leskovcu in v Uje nt)jno potrebno Jadransko Skoplju z najresnejšim B^som, morj ravno teko	0
bomo tudi izvršili, ako odloču- Istrl ^ Goriški Bojijo se in Joči činiteljl na Zahodu ne bo- ved6 da jjm ^ enotna Jugo-do umaknili svojih krivičnih s]avlja večna nevarnost za sklepov glede Trsta in cone A. ur0sničenje njihovih umazanih Enotnost narodov Jugoslavije cjnev. Zato kajpak ni čudno, da Je prišla * tržaškem vprašanju prihajajo v liste ves«, da celo do svojega polnega izraza, ena- visoki cerkveni dostojanstveni-ko enotnost Pa bodo pokazali govori proti jugoslovanski Jugoslovanski volivci tudi pri , enotnosti. Zgodovine pa ni mo-uovembrskih volitvah. 8 svojim | goče utaji«. Ta govori, da je enotnim nastopom pri teh vo- Vatikan s papežem na čelu in litvah, ki se jih bomo udeležili j skupno z Italijanskimi škof! Polnoštevilno, bomo vsemu sve- ‘ moralno in materialno podoiral tu dokazali, da naš enoduuen Mussolinijev pohod v Abestolio
vatov v Istri, Trstu in v Slo- trdnjave). Nedavno sem bil ob-venakem Primorju. Prj tem veščen, da se komunisti v so-»katoliškem« delu je nekda- sednjih škofijah v tajnosti pri-njemu papežu Piju XI. zvesto previjajo, da prevzamejo ob-pomagal kardinal Paccelli, nje- last nad celotnim slovenskim gov tedanji tajnik, sedanji pa- ozemljem. V tem trenutku veli-“*	A'~ — ke nevarno«« in potrebe apeli-
ramo na Vašo Svetlost in naj-ponižneje prosimo, da intervenirate pri angloameriških oblasteh, da nam pošljejo svoie oborožene sile, ki bi okupirale slovensko in primorsko ozemlje in na ta način vzpostavile na vsem slovenskem ozemlju svoj lastni, začasni režim pravice in miru. brez vsakega sodelovanja s teroristično, komunistično, partizansko Osvobodilno fronto...«
Ta obupni Mie je poslal narodni Izdajalec Rožman papežu Piju XII., ki ga je takoj poslal zavezniškemu štabu. Toda delali so račun brez krčmarja. Naša JLA je sama, ln še pred prihodom zaveznikov osvobodila Trst, Slovensko Primorje in vso Slovenijo.
Po vojni je Vatikan povsod reševal fašizem in fašiste. V sovraštvu do Jugoslavije je postal Vatikan navadna obveščevalna ln propagandistična dekla Italijanskega iredentizma In Imperializma. Vatikan, na čelu s papežem Pijem XII., je vsa leta po vojni deloval na tem. da Slovensko Primorje ne bi bilo
pež Pij XII. Vatikan je pel hvalo Mussoliniju, češ da bo rešil človeštvo Iti Mislimo, da je treba ponovno poklica« v spomin, kaj vse je počenjala fašistična svojat in golazen v našem Slovenskem Primorju in Istri, ko je raznarodovala naš tamkajšnji živelj, pri čemer so fašistom krepko pomagali vatikanski hlapci, ki jim je dal moralno in denarno podporo sam papež Pij XII. Ta papež je blagoslavljal Italijanske vojake, ko so na veliki petek leta 1939 napadli Albanijo, papež je blagoslavljal Italijansko vojsko, ko je leta 1941 vdrla v Jugoslavijo, ta papež je blagoslavljal italijanska grozodejstva v bivši Ljubljanski pokrajini, pri čemer so mu zvesto pomagali Izdajalec škof Rožman in številni drugi, H so krivi za bratomorno klanje na Dolenjskem. Slovenski Izdajalec škof Rožman je o svojih uspehih, ki jih je dosegal v borbi pro« našemu osvobodilnemu gibanju, moral poročati papežu Piju XTT. Rožmanov© sodelovanje z belo gardo je bilo v skladu s
Noč je bolestna za nami, za naše brate, bliža svobode se dan
Zalivala transfuzijske službe LRS v Tednu Rdečega križa
nastop v tržaškem vprašanju ni i ter intervencijo fašistične Ita- papeževimi smernicami da Je ______________________
bilo	morda	kakšno	golo	na-	| lije	v	Španih:	Vattkan	Je	itall-	treba podpira« fašisttčni uni-	priključeno JTugoslavi.il! Pri (
ključ je	ali	pa	celo	umetno	na-	Janškim	fašistom	«	Škofom	čevalnl stroj tn zavira« demo-	j podpisovanju mirovne pogodbe
kratično gibanie slovenskih	Jugoslavije z Italiio ie imel |
množic. Škof Rožman je papežu j vmes prste papež Pij XII Te Piju XII. osebno poročal no- j prste ima vmes tudi sedal, ko vembra 1942. leta o doseženih nas hočejo ponovno ogoljufati uspehih. Papež Je odobril delo za našo zemljo. Zato nas pape-izdajalea Rožmana in hkrati	blagoslov italijanskim vo-
Tudi na kmetih
se položaj boljša
živahna predvolilna dej a v-, na Zahodu.« — Naši ljudje te-
dal vefio vsoto denarja za Belo gardo ter blagoslovil križce za belogardiste, M so potem
»ost v Zagorju in bližnji okoli- | birajo svoje kandidate P°P°ln^ (ubijali in klali'poštene, svobo-61 je v polnem razmahu. Ce Ogledamo in analiziramo do-E°danje priprave in predvolilne ?estanke, moramo priznati, da *e nikoli ni vladala tolikšna j^gibanost kot tokrat. Ta živahnost se odraža poleg vsega ; okolju, kateremu so nedavni "©god ki v zvezi z našim Trstom še svoj poseben pečat. Je 5atIlreč presenetljivo, da so bili r^edanji sestanki, na katerih naši volivci izbirali 6VOje r^ndldate, končno en sam pro-
Z*81 Pro« nečloveški krivici, id 1? nočejo storiti na Zahodu na-narodom. Popolnoma prav - *nel preprost rudar, ki Je
Jo^jokem zboru volivcev dejal
tam preko morja «o jj^lild, da Je ravno sedaj čas, j ®e pripravljamo na volitve, vLnaa udarijo. Mi pa jhn pre-je dejal mož, »da, res je, ob pravem času ste na-bSm1,1 »*>dno napako. Ali so onJl: ’ <la bodo naši narodi f“a	kaj naj odgovorijo?
Jmoli priložnost videti naš Jt*,0?0*- bnJJšl odgovor bo-IJudi 11 n® dan volhev. Noši »* morejo preiti preko Nn, c*. ki nam je bila storjena, (ju. "tenernl volilni zbor je sc-Zlv protest proti nasilnikom
doljubne Slovence z geslom: »V Imenu Kristusa-kralja te zakoljem. partizan!«
Pro« koncu leta 1944 Je bilo slovenski reakriil jasno, da so tl dnevi Ste«. Zato Je tždaislee škof Rožman poslal svetemu očetu Piju XTT. nujno spomenico za oboroženo angleško inter-venelio: »Vaša Svetlost te bila obveščena, d« Je brezbožni ko-
ma svobodno. Ravno sedaj se vidi, kako demokratičen je način izbiranja kandidatov, pa naj sl bo izbira za okrajni zbor proizvajalcev ali pa v ljudsko skupščino. Je namreč zanimivo, da naši ljudje zelo kritično presojajo kandidate, v sves« ri, da morajo Izbrati tiste može, ki so najzaslužnejši Vendar nimajo težke Izbire, kajti vse postavljene oziroma predlagane kandidate osebno poznajo ln dobro j sli Jo vaščani © teh ljudeh? — vedo za njihovo dosedanje delo ’ Se nekaj se opaža na našem tein trud.	|renu. Kmečki ljudje se nepri-
Ndkoliko drugačen Je položaj memo bolj zanimajo za volitve na terenu zunaj. Vsi dosedanji v občinske zbore proizvajalcev, sestanki na periferiji Zagorja odločno premalo pa govore o so izvršeni, toda ne povsod ena- kandidatih Za Republiško ln kp. Na zboru volivcev v Polinl- Zvezno skupščino. Pravijo, da ku Je bilo prisotno preko sto teh kandidatov ne poznajo. Tu-voUvcev od sto dvajsetih upra- kaj bi bilo treba več dela in vičencev. Mar ni to lep uspeh? razlaganja, kar Je pa naloga
aktivistov iz Zagorja. Tistega prejšnjega nerganja med našimi kmeti ni več. Naši kmetje čutijo čedalje bolj, da so tudi sami neločljivi del naših narodov, dobro vedo. da jim naša oblast pojnnga, kjer koli jhn more v tej ali oni obliki — končno Je pa tudi med njimi mogočno odjeknila krivten glede Trsta. Tudi naši kmet!« so pripravljeni dati domovini, kar od njih zahteva.	-M-
In zanimivo je, da Je bila diskusija o vse« vprašanjih šiva to plodna. Ravno nasprotno Je pa v Cemšenlku. Tam poročajo sami komunisti: najprej nam znižajte davke, potem bomo pa dalje govorili. Sedaj si pa zamislimo to ae vprašajmo, kako bodo tukaj izvršili volitve, ko bi morali bi« ravno komunisti prvi M bi razlagali volivcem položsl našega gospodarstva to naših javnih potreb. Kaj sl ml-
iakom ne preseneča, kakor se tudi ne čudimo nalogu, ki ga je dal napež duhovnikom v coni B. Edino, čemur ee čudimo, je njegova nezaslišana predrzno«!, sai nagovarja poštene slovenske duhovnike s svotim naročilom k narodnemu izdajstvu.
Pošteni duhovniki so obsodili papeža
Zadrski škof Je obsodil papežev iredentizem. V svoji Izjavi pravi: »Presenečen in ogorčen sem nad izjavo Pija XII., ki Je pozdravil ta sklep,« ln pristavil: »Za nas ne more biti govora o cerkveni disciplini; mi obsojamo vsako Izjavo, ki podpihuje nevzdržen apetit Italijanskih imperialistov.« —Tudi veliko število duhovnikov je pošteno povedalo svoje mnenje. Katoliški duhovnik Ernest Klančnik Iz Sloven jega Gradca Je izjavil: »Obsojam izlavo Svetega očeta, Id je blagoslovil Imperialistične dlje Italije,« »obsojam italijansko ekspanziio, čeprav Jo Je blagoslovil papež « poudarja slovenski duhovnik Dušan Dokša z Raven v Sloveniji.
Nikakor nas pa ne more zadovoljiti izjava župnika Petra Sovinška iz Hrastnika, v kateri pravi, »da obsoja izjavo papeža, kolikor }e vest v naših
(Nadaljevanje na 2. strani)
Organizacija Rdečega križa je letos januarja sprožila Široko zasnovano akcijo za zbiranje prostovoljnih, nenagrajenih darovalcev krvi v transfuzijske namene. S tem, da je Rdeči križ po zgledu vseh naprednih dežel v svetu započel in v praksi uveljavil sistem brezplačnega dajanja krvi za pomoč bolnikom, je bilo naši transfuzijski službi prihranjena vrsta tehničnih težav. ki so sproti povečavale naraščajoče potrebe.
Človekoljubnemu pozivu Rdečega križa se je že do danes odzvalo častno število prostovoljnih krvodajalcev širom po Sloveniji, tako med prebivalstvom večjih krajev, mest ta industrijskih središč kakor iz vrst JLA. Nad 12.000 brezplačnih krvodajalcev je tako že izpričalo svojo človekoljubno to državljansko zavest. Njihova zasluga je, da so bile do danes vse bolnišnice v Sloveniji Iz meseca v mesec v zadostni mnežini oskrbljene s krvjo za transfuzijo, s čimer je bilo rešeno življenje in omogočeno nspešno zdravljenje sto in sto bolnikov. Hkrati so prostovoljni krvodajalci prispevali dragocen delež k ustvarjanju krvnih zalog ter na ta način dosti pripomogli tudi h krepitvi obrambne sposobnosti naše socialistične domovine.
V Tednu Rdečega križa smo. Ob tej priliki se Transfuzijska služba LRS zahvaljuje vsem dosedanjim številnim daroval-
cem krvi ter članom oziroma okrajnim in občinskim odborom Rdečega križa za agitacijsko in organizacijsko pomoč pri izvedbi akcij prostovoljnega krvodajalstva z željo po nadaljnjem sodelovanju in prizadevanju za pomoč bolnikom.
Zavod za transfuzijo krvi ▼ Ljubljani, s postajami v Mariboru in Celja.
Razstava RK v Zagorju
V nedeljo, 25. oktobra, je krajevni odbor Rdečega križa v Zagorju odprl razstavo, na kateri je prikazal delo in pomen RK ter bodoče naloge te humanitarne ustanove. Na razstavi vidimo na primeren način delo Rdečega križa v pogledu zaščite dela, borbe proti nehigienskim napravam, delo na vasi, kakor n. pr. skrb RK za zdravstveno prosveto med prebivalci in borbo proti zaostalosti, skrb za otroke, bitko proti tuberkulozi itd. Razstavljena Je tudi zdravstvena literatura, ki nas opominja na naše napake, ki privedejo do bolezni, nezgod itd.
Razstava bo trajala do 31. oktobra to naj si jo ogledajo pač vsi, ki so jim pri srvu zdravstvena vprašanja.
Licemerstvo rimske vlade
Italijanska vlada Je sporočila vladam ZDA, Vel. Britanije to Francije, da je pripravljena umakniti svoje čete z jugoslovanske meje, če je tudi Jugoslavija pripravljena to storiti. Hkrati predlaga, naj bi takoj demobilizirali celotni aparat na obeh straneh meje to ga vrnili v normalen položaj.
Spričo tega italijanskega predloga je državno tajništvo za | zunanje zadeve FLRJ sporočilo naslednje:
»Predlog Palače Chlggl Je bV sprožen z namenom, da bi Imel določen učinek n# nepoučeno svetovno javnost. Vojaške demonstracije na italijanski strani ' so se začele ie meseca avgusta, čeprav ni dala Jugoslavija za to niti najmanjšega povoda to ni
tudi ves september storila podobnih ukrepov.
Predlog italijanske vlade je dalje preračunan na to, da bi prikril razloge, ki so oktobra prisilili vlado FLRJ, da Je storila varnostne ukrepe. Ti ukrepi so sledili sklepu vlad Velike Britanije in ZDA, da izročita Trst Italiji, kar je Italijanska vlada takoj sprejela. Potlej je nastal takšen položaj, v katerem Je grozila nevarnost, da bodo Jugoslovanske pravice In koristi hudo kršene, zaradi česar je vlada FLRJ opravičeno označita takšen položaj kot grožnjo z agresijo.
Predlog o umlkn čet. čeprav ta nevarnost s Italijanske strani ni odpravljena, pomeni potemtakem očitno licemerstvo.«
Nekaj kritičnih pripomb k sedanjim pripravam na volitve
Na nedavni razširjeni seji mestnega občinskega odbora Socialistične zveze v Zagorju, na kateri so bili navzoči tudi člani mestnega in rudniškega komiteja ZK Zagorje, zastopniki KSS in sindikalnih podružnic, so kritično pregledali dosedanje delo na pripravah za bližnje volitve ter ob tej priložnosti ugotovili nekaj slabosti, ki jih bo treba odpraviti.
Predvsem je bila ponekod slaba politična priprava zborov volivcev. Taka priprava je imela za posledico, da so tafli zbori volivcev slabo obiskani in da na njih ni bilo tistega živahnega razpravljanja, kot bi moralo biti na takih zborih. Kjer je bilo politično delo dobro opravljeno, tam so bili tudi članski sestanki in zbori volivcev živahni in izpolnjeni z raznimi dobrimi predlogi kakor tudi s konstruktivno kritiko o slabostih v našem lokalnem in komunalnem gospodarstvu.
Zbori volivcev po obratih zagorskega rudnika, kjer so predlagali kandidate za zbore pro-
pravljeni in zelo dobro obiskani. Njihovo delo je bilo zadovoljivo. Zbori volivcev po ostalih podjetjih pa niso bili dobro pripravljeni, zato je bil tudi uspeh slabši — tako n. pr. na zboru volivcev za gostinsko in trgovsko stroko niso imeli političnega referenta.
Na splošno lahko rečemo, da je skozi zbore volivcev šlo nad 2000 volivcev. Torej nad vse pričakovanje lepa udeležba. Na zborih so ljudje največ obravnavali gospodarska vprašanja. Tako v Kotredežu še nimajo električne napeljave, drugje pa spet nimajo pitne vode, v Po-taški vasi bi gospodinje rade imele tržnico itd. Vse premalo se pa na zborih volivcev obravnavajo politična vprašanja v zvezi z bližnjimi volitvami.
V pripravah za volitve tudi KSS ni odigral tiste, vloge, kot bi jo moral. Delali so trije ali štirje člani, ostali so pa pasivno stali ob strani. Pač pa so bile sindikalne podružnice po rudniških obratih delavne in so zato tudi tamkaj dobro opravili
izvajalcev, so bHi dobro pri- • Izbiro kandidatov za zbore pro-
izvajalcev. Podružnice pri ostalih podjetjih so pa delale slabo.
Na terenu se je dobro videlo, kje so aktivisti delali in kje so zanemarjali svojo dolžnost Malomarnosti nekaterih čanov aktiva, ki odgovarja *a teren, je pripisati, da se zbori volivcev v Mlinšah, Cemšeniku in na Trojanah niso izvršili na določeni dan, ampak jih je bilo treba ponoviti. Tudi rajonski in vaški odbori SZDL bi bili lahko svojo nalogo bolje opravili
Vse navedene slabosti so dovedle do sklepa, da se mora politično delo vrniti nepretrgano po vseh terenih. Zato imajo sedaj drobne sestanke po vaseh in zaselkih, kjer polagajo glavno pažnjo na tolmačenje notranje-in zunanjepolitičnih vprašanj, zlasti pa govore o važnosti bližajočih se volitev, tako da bo vsak volivec vedel, za kaj gre. V zvezi s politično akcijo se delijo tudi listki za volilni sklad. Aktiv, ki mu Je bila zaupana ta naloga, pa doslej še ni mnogo delal. Za volilni fond bi lahko pobirali na zborih volivcev, na protestnih zborovanjih, na raznih sejah itd. Toda take akcije doslej še nismo opazili.
Na splošno sodimo, da se politična situacija v predvolilni kampanji izboljšuje. Odkrivajo se slabosti, kritizirajo se napake in odpravljajo razne hibe v življenju poHtičnih organizacij in v gospodarstvu. Podoba je, da bomo volitve izvedli z volivci, ki bodo dobro vedeli, za-
Ali res že vse znamo?
Kako sl naš delovni človek po pravilnika o opravljanju strokovnih izpitov za kvalificirane In visoko kvalificirane delavce (Dr. list št. 37/52) lahko pridobi kvalifikacijo brez učne dobe, je bilo že mnogo napisano. Tudi naš Ust je že poročal o tem ter navedel, kakšni so pogoji za pripustitev k opravljanja izpitov in kdaj se izpiti vrše.
Da se delovnemu človeku omogoči pridobitev kvalifikacije oziroma strokovnega znanja, ki naj bi ga pokazal pred komisijo, so okrajne komisije raznih strok skupno e vodstvi podjetij in sindikati organizirale večmesečne tečaje z namenom, da si kandidati pridobč ustrezno teoretično znanje.
Kakšni so uspehi tega prizadevanja v posameznih strokah, nam kažejo ie opravljeni izpiti in pa tečaji, ki se še vrše. Glede na dosedanje nspehe lahko rečemo, da prednjači pred vsemi kovinarska stroka, med naj-slabšiml je pa radarska. Pohvaliti moramo vodstvo tečajev eiektričke in kovinarske stroke v Trbovljah, kjer so znali razen tolmačenja predmetov kandidatom prikazati tndi važnost sedanjih izpitov. Kandidati so se potrudili in uspeh ni izostal. Preko 60 kandidatov Je že uspešno opravilo izpit In si tako pridobilo ime kvalificiranega delavca.
Razen gornje pohvale zasluži polno priznanje tndi kemična stroka v Hrastniku in gradbena v TrbovMah. ki bo opravila izpite v bližnjih dneh.
Nerazumljiva je pa pasivnost kandidatov rudarske stroke v
in ra knga bodo glasovali. ' Trbovljah, kjer je rudarstvo
tako rekoč osnovni poklic. Prvotno števUo priglašenih kandidatov je bilo zadovoljivo, vendar se je to število vedno bolj nižalo, tako da se je v zadnjem času že večkrat prlpetUo, da se zaradi nezadostne udeležbe tečaj ni mogel vršiti.
Jasno je, da obvladanje učne snovi ni lahka stvar, res je pa tudi, da ob nedisciplini in podcenjevanju tečajev kandidati ne bodo sposobni stopiti pred izpraševalno komisijo in uspešno opraviti strokovno skušnjo. Tečaji niso bili organizirani zaradi tečajev, marveč za ljudi, željnih znanja.
Predvsem nekvalificirani delavci bi se morali zavedati, da sl lahko pridobe ime kvalificiranega delavca le do konca leta 1953, do tega časa nas pa ločita Ie še dva kratka meseca. Dvomimo, da je teoretično znanje nekvalificiranega in pol-kvalificiranega delavca tolikšno, da bi bfli ti sposobni opravljati strokovno skušnjo brez predhodnega obiskovanji tečaja. Zato jim priporočamo, da se_ udeležujejo predavanj na tečajih, kajti v prihodnje ne bo več tako ugodnih pogojev, da bi vodstva podjetij dajala sredriva za strokovni dvig svojih članov.
Naši Ijndje bi morali pomisliti, da je kvalifikacija delavca osnova za določitev njegove plače in pokojnine, nadalje da s povečanim znanjem koristimo naši družbeni skupnosti in da vsa naša podjetja In ustanova težijo za strokovnimi kadri.
Kakor je bilo ugotovljeno ob nripravah tečajev, se dosedaj še ni nikjer pojavilo vprašanje prostorov za tečaje, predavate-
Podjetje »Meso« v Trbovljah je zgradilo v 6 mesecih moderno predelovalnico mesa, za izdelavo vseh vrst mesnih izdelkov (To je prva stavba, ki se je pričela graditi in bila še tisto leto
dokončana)
Papežev blagoslov
ilalilonskemo imperialnimi
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ustih o papeževem blagoslovu i Tudi dosedanje delo župnika resnična.« Ta mož torej misli, * Petra Goloba v Zagorju ne mo-
da naši resni časniki lažejo, kadar pišejo o papežu. — Podobne so tudi izjave drugih duhovnih gospodov našega okraja:	Kot
Slovenci obsojamo protijugoslovansko delo Vatikana, kot duhovniki se pa moramo pokoravati cerkveni disciplini. MI smo pa mnenja, da ni dovolj, da izpovejo, da so Slovenci, če tega tudi v resnici ne pokažejo tako, kot je treba, namreč, da odkrito obsojajo papeža Pija XII., ki je očiten eksponent italijanskega imperializma in tega tudi ne skriva. Morda so med njimi res pošteni možje, Id nimajo nič za bregom, zato naj nam ne zamerijo, če jim povemo kar naravnost iz oči v očj, kakor se spodobi: Stališče duhovnikov našega okraja je na splošno tako, da »diši« nekako tako, kakor da hočejo sedaj pred množico pokazati: češ saj smo tudi mi dobri Slovenci in obsojamo papeža, »če je vse res«, — kar o njem pišejo — v resnici pa mislijo drugače. — To ni odkrito in pošteno. Župnik Peter Sovinšek nai samo malo pomisli in si izpraša svojo vest, pa bo videl, koliko je njegova izjava pozitivna in sprejemljiva za nas vse.
remo šteti za pozitivno, akorav-no je obsodil krivično odločitev vlada ZDA in Velike Britanije in — nič večl V svojem dolgem govoru ni povedal ničesar, kar bi nam bilo lahko zadostno jamstvo, da tudi župnik Peter Golob misli tako kot večina poštenih Slovencev, ki obsojajo politiko Vatikana in njihovega vrhovnega poglavarja, ki blagoslavlja fašistično vojsko in pozdravlja angloatneriške sklepe, ki so za nas krivični in nesprejemljivi. Pozdravljamo lepe besede zagorskega župnika na zborovanju v Zagorju, prihodnost bo pa pokazala. Če so bile besede, ki jih je izrekel na protestni manifestaciji v Zagorju, odkritosrčne in korak na novo pot, na katero naj stopijo tudi ostali slovenski duhovniki, ter pokažejo, da znajo delati tudi sami, brez navodil Vatikana. — Vsi blagoslovi papeža, Vatikana, škofa Santlna ne bodo nič pomagali, kajti italijanski imperializem naj se zaveda, da s! bo na naših tleh ponovno polomil svoje umazane, grabežljive nohte ob enotnosti naših narodov in moči Jugoslovanske ljudske armade.
Mi in Mi roMi rani so so M
Na povabilo našega hrastni-škega dopisnika so se pred kratkim zbrali v Puharjevem domu nad 70 let stari hrastni-ški in ojstrški upokojeni rudar ji. Povabljen je bil tudi upokojeni tov. Karel Malovrh st. kot dolgoletni ravnatelj Konsum-nega društva rudarjev v Hrast niku in predvojni politični vodja naprednih hrastiriških delavcev. Zbralo se je vseh 23 Bolehne in popolnoma onemogle je pa kasneje osebno obiskal naš dopisnik na njihovih domovih. S tem je hotel počastiti naše najstarejše rudarje in jih prepričati, da še niso popolnoma porabljeni. Zanimiva je tale statistika:	vsi navzoči
starčki so šteli skupaj 1735 let, službenih let pa imajo vri skupaj 914. Vsi imajo 155 otrok, 183 vnukov In 24 pravnukov.
Pred spomenikom padlih borcev pri Puharjevem domu je slikal predsednik hrastniške-ga foto kluba tov. Mirko Grešak skupino teh starin, ki so garali vse svoje življenje za kapitaliste. Nato so pa vsi odšli v lepo okrašeno dvorano Puharjevega doma na majhno zakusko, h kateri Je pripomogel na prošnjo pobudnika tega slavja sindikat hrastnifikih rudarjev.
Prvi Je pozdravil to rudarske veterane sklicatelj tega sestanka (naš dopisnik), poudarjajoč enotnost našega socialnega zavarovanja v svetu, ki Je pripomoglo k urejenim pokojninam, kakršnih v predaprllskl Jugoslaviji ni bilo. Navzoči so se spomnili vseh žrtev druge svetovne vojne, ki so bile potrebne za našo osvoboditev bi graditev socializma. Vzklikali so tudi Se živečim prvoboriteljem za našo lepše življenje z maršalom Titom na čelu.
Predsednik sindikata hrast-niških rudarjev je pozdravil vse zbrane kot učitelje mlajšega hrastniškega kadra z obljubo, da jih mlajši ne bodo nikdar pozabili. Pozdravil jih je tudi kot zveste pripadnike naše Socialistične zveze in opozoril na bližnje volitve poslancev v zvezno in republiško skupščl-
narja, niso mogli očetje nakupiti otrokom perila, obleke in obutve. Eden izmed navzočih veteranov je vedel povedati, da do svojega 12. leta ni poznal spodnjih hlač. — Pri vseh stavkah so se morali rudarji skrivati pri okoliških kmetih, da jih niso žandarji odgnali v zapore. V jami so imeli zelo tež-
no. V imenu počaščenih se je ke delovne pogoje. Jaka, rade-zahvalil tov. Malovrh odboru ški občan, je dejal, da če bi sindikata rudarjev za pogosti-1 znal najti izhod iz Jame, bi že tev. Poudaril je tudi potrebo s prvega šihta zbežal naravnost graditve stanovanjskih hiš za j v Radeče ter se nikdar več ne upokojence.	vrnil, tako težavno je bilo v ti-
tr	„ * stih časih delo v rudniku. —
V prijetnem razpoloženju so t»jNehrastničani niso obujali rudarji-veterani sporni-	Nehrastmeani niso
ne na čase pred 50, 60 in še več	J11 J1 Y, žol.°	se
leti. Med zbranimi je bilo šest
hrastniških rojakov, sinov rudarjev. Ti vedo povedati, koliko razburjenja in strahu so doživeli kot otroci pred 64 leti ob prvi radarski stavki v Hrastniku. Zaodarji so tedaj aretirali rse stavkujoče rudarje, ki niso bili pristojni v trbovelj-sko-hrastniško občino ter jih po odgonu poslali v njihove do-
bratl in pisati. Spet drugi, ko-čarski otroci, ki so le delno obiskovali šolo, so pa imeli za domačo nalogo »gruntarjeve krave na paši«, ker za učenje doma ni bilo nikoli časa. Ce takole srečaš in vprašaš kakšnega osemdeset let starega rudarskega veterana, ki je preživljal svojo mladost kot sin kakšnega
Ijev in pa stroškov zanje, marveč so težave edinole v tem, kako pripraviti ljudi, da bi obiskovali tečaje in si širili svoje strokovno znanje, s čimer ne bodo koristili samo družbeni skupnosti, marveč v prvi vrsti sebi.
Pričakujemo, da bodo kandidati rudarske stroke na rudniku Trbovlje-Hrastitik resno premislili ta članek in pokazali več treznosti v pogledu priložnosti za pridobitev strokovnega znanja, zlasti še, ker tečaji in izpiti vendar niso nikakšne »šl-kane«, marveč posredujejo globlje spoznavanje tehnike, s katero ljudje rokujejo na svojih deloviščih, in merjenje sposobnosti posameznika.
Dogodki zadnjih dni
TRST. — Rimska vlada je razpravljala o ponovni namestitvi vseh uslužbencev ZVU, ki so bili zaradi nameravanega ‘ prihoda italijanske uprave od-i puščeni, dajala pa naj bi tudi še nadaljnjo denarno pomoč za kritje canskega proračuna. Obe novici naj bi pomirili zaskrb-jljenost tržaškega prebivalstva, i dosegli sta pa nasprotni učinek, iker si zelo malo Tržačanov želi priti pod Italijo.
RIM. — Te dni bo italijanski parlament zaključil razpravo o novem proračunu ter ga izglasoval. S tem bo potekel mandat Pellove vlade. Z enostranskim angloameriškim sklepom glede Trsta se je pa znal Pella preleviti iz tehničnega upravnika državnih poslov v politi—
mače občine Ko sotozvedeli revnaf kočarjain od katerih
1 so največkrat skoro vsi nepis-
ostali rudarji, so se zanje po- .	♦ v f Ti
dejal, da je hodil kot majhen
tegnili še pred odgonom. A žan darjl ln vojaki so jih razgnali s puškinimi kopiti. Rudarske žene in otroci so vse to gledali, kar Je povzročilo med njimi veliko strahu in solz. Najstarejši radarji, hrastniškl rojaki, so povedali, kako so kot otroci stradali. Njihovi očetje-rudarji oo malokdaj dobili kakšno izplačilo v gotovini. Kot nepis-
fant v tisto šolo, »kjer so krave skozi okno gledale«. Kakšna Je bila ta šola, veste vsi.
V prijetnem in prisrčnem kramljanju v Puharjevem domu so se vsi rudarski veterani počutili kakor doma. Povedali so še marsikatero knapovsko
meni tudi niso znali Izračunati' šalo in si zapeli še nekaj sta-zaslužka. Da je kapitalistična rih narodnih pesmi. Osemde-
promogokopna družba to izkoristila sebi v prid, Je razumljivo. Kapitalist Jih je plačal za njihovo težko jamsko delo le z bornimi življenjskimi potreb-
setletni Razpotnik je kot solist nastopil s staro, priljubljeno pesmijo »En starček je živel...» — Dobro razpoloženi so se vsi razšli, zahvaljujoč se sklicate
ščinaml iz rudniškega živilske- j lju za njegov veliki trud. L. H. ga skladišča Ker ni bilo do-
ka, ki mu je prišla tržaška krina prav, da si je učvrstil svoj politični položaj tudi pri ostalih, doslej njemu nasprotnih parlamentarnih skupinah.
Opozicija pa, Id je še ostala, izjavlja, naj Pellina vlada odstopi, ker njenega nadaljnjega obstoja ni mogoče opraviti »ne s socialno-ekonomskimi, ne s tehničnimi, ne z ustavnimi in še najmanj z zunanjepolitičnimi razlogi«.
DUNAJ. — Enostranski an-gloameriški sklep o Trstu je napravil tudi v Avstriji hude skrbi. Tamloag vedo, da je neoviran dostop do Trsta odločilnega pomena za gospodarstvo obeh dežel. Zato so Avstrijci proti priključitvi Trsta Italiji in podpirajo jugoslovanski predlog o internacionalizaciji Trsta. Taka rešitev tržaškega vprašanja bi po mnenju deželnih glavarjev Štajerske in Koroške mnogo pripomogla k nadaljnjemu gospodarskemu razvoju Štajerske in Koroške.
NEW YORK. — Ko je naš stalni predstavnik v OZN Leo Matos odgovarjal na vprašanja o notranji ln zunanji politiki Jugoslavije ameriškim novinarjem, je prejel številne brzojavke in pisma, v katerih mnogi ameriški državljani pozdravljajo njegov intervju in se o njem laskavo izražajo. Pravijo, da bodo odslej z velikim zanimanjem spremljali mišljenje naše države in njeno blaginjo.
PARIZ. — Francoski listi poročajo o pripravljenosti grške vlade, da bi spričo njenih »dobrih odnošajev t Jugoslavijo in Italijo* posredovala med obema sosednima državama — P™' vi jo pa, da je bila v Rimu ta ponudba sprejeta z rezervo, zlasti š«. ker London In ^a' »Mr.gloo prav ta čas očitno že-Uta, da bi ju kdo nekoliko razbremenil odgovornosti, kt sl jo nakopala z enostranskrnj ln tajnim sklepom o prepustitv cone A Italiji.
Vinko Možina:
Andrej
V majhni, na novo prebeljeni aoblci, ki ni premogla niti skromnih stenskih slikarij, je zaškripala črviva postelja. Izpod volnene odeje se Je najprej prikazala kuštrava glava, za njo pa žažman obraz in koščene roke samca Andreja. Pravkar zbujeni Andrej si je z levico nervozno mel zaspane oči, medtem ko je z desno dlanjo komaj sproti pokrival zehajoča usta. Ko se je dobro zdramil, si je pretegnil ohlapne ude, se ■kobacal s postelje in začel stikati po omari.
Andrejeva podstrešna soba bi se običajnemu gostu zdela strašno dolgočasna ln pusta, medtem ko se je samec v njej zadovoljno, če že ne kar srečno počutil. Starinsko pohištvo, ki ga je podedoval po materi, ga Je navdajalo z domačnostjo, puščobna, temnorjava barva se je pa skladala z njegovim živ- 1 ljenjem, ki skoraj ni poznalo svetlih sončnih dni. Silili so ga sicer v novi dom, ki se je — j mimogrede povedano — zdel I rudarjem prelep za samce, to- I da on se ni mogel ločiti od
svoje kajže. Samo enkrat Je bil v domu, pa je takoj uganil, da ne sodi med parket, v svetlo sobo in jedilnico, da je s keramičnimi ploščicami obložena kopalnica vse preimenitna za njega. Ne, za takšne samce, kot je on, je najboljša ozka podstrešna soba z vegastim podom, črvivim pohištvom, krepko posteljo, takšno, ki brez odpora prenese zaspanca z blatnimi čevlji
Premetal je vso omaro, vendar Iskane pijače ni našel. Nekajkrat je Se poškilil na vrč in se hrabril, da bi se odžejal z vodo, a se je vsakokrat premislil.
»Lepo sem si spet zagodel,« je razmišljal, »že drugi izostanek. Včeraj sem upravniku obljubil, da bom šel danes za gotovo na delo. Zmoglo me je. Nisem Sel. Le kaj si bo spet mislil o meni?«
Ugibal je, kako bo lagal, kako bo prelisičil upravnika še za en dan dopust«. 2e tolikokrat se mu je posrečilo io ni vrag, da se ne bi mu tudi danes. Upravnik ga ima kljub pogo-'
s tim izostankom zaradi vesele nature le rad. Dober možak Je, redek med inženirji. Na Izpiti, bledikavi, z gubami posejani obraz mu Je legel nasmeh. Toda ni se dolgo veselil, kajti žeja Je bila vse močnejša. Spet je pretaknil omaro. Skrinjo, nato še posteljo, vendar tako zaželene steklenice piva ni našel Pogosto Je katero skril za slabe čase, a danes, kakor nalašč, ni našel nobene. Poparjen Je sedel na rob postelje in tuhtal, kaj bi storil.
Vtem se se vrata nenadoma
odprla. Vstopil je Andrejev prijatelj iz mladih let, visok, tekat samec, širokega obraza, ki Je v trenutkih razdraženosti spominjal na buldoga.
»Sl Se živ?« Je zahropel Jerneje ln se pri tem zarežal, da so ee pokazali rjavi, od tobaka razjedeni zobje.
»Malo Je manjkalo, pe bi krepnil,« Je zastokal Andrej. »Jol, ko bi vedel, kako sem žejen!«
»Misliš, da Jaz nisem:	kva,
kva, kva... Le hitro se obleci, sem že naročil, da nama postavijo štiri steklenice na led ... To ga bomo!«
Nadaljnje pripovedovanie Je pretrgal močan kašelj, ki jc
zgrabil Jemejca. Močna prša so se mu silovito dvigale, v notranjosti pa je klokotalo, hreščalo in piskalo, kakor da bi nenadoma počil star parni kotel Jerneje je postajal vse bolj zaripel v obraz; sapa mu Je pohajala In Andrej Je mislil, da se bo vsak hip zadušil. Naposled se je toliko umiril, da Je Lahko vzdihnil:	»Pobralo me
bo!«	'"»i«*
»Menda res,« Je pritrdil Andrej- »Odvaditi se boš moral kajenja.«
»O, seveda! Potem naj s» pa Se kdo spomni in ml prepove pijačo. Cernu bi potem le živel, a?«
Andrej mu ni vedel odgovoriti. Zato je raje molčal ln raz-mišljal. kako bi ga prizadejala prijateljeva smrt. Ali bi Jokal? To najbrž ne, pač pa bi mu bilo hudo. Pa tudi to izgubo bi prebolel ln najhrž bi postal potem drugačen, nič več pijanec. Le Jerneje «a Je pripravil tako daleč. Kolikokrat Je že sklenil, da ga bo pil po pameti, toda dočtm je prišel prilatelj na obt«k. »e ni mogel več premagati. Sel Je z njim ln potem sta pila. dokler sta mogla in dokler jima ni zmantknlo denoria. Tako 1« bilo I od mladih let. tako bo tudi na |
poguba. Vendar pa na Jerncjca
ni bil Jezen. Rad ga Je imel. Le kadar je po mačku sam ugibal, kakšno Je njegovo življenje, se mu je zazdelo, da bi bil brez Jemejca drugačen^ najbrž srečno poročen rudar.
Kot io tolikokrat, Je tudi ta hip sklenil, da bo spil samo steklenico piva in odšel. Samo steklenico in nič več.
»Kako hladit« je vzdihnil. j*
V gostilni, kamor sta bila namenjena Andrej in Jerneje, Je bil odini gost — upokojeni Der-nač. 2ulll Je ubogo četrtinko vina to s prikritim upanjem pogledoval skozi okno na cesto, te morda ne prihaja kak gost. Dolgo je čakal ln izžeti obraz se mu je vse bolj mračll. Ko pa Je zagledal Andreju in Jer-nejca, Je na mah postal dobre volje.
I »No, prisedita,« Je zaklical, ko 6ta nova gosta pokukala v sobo. »Prisedita, bomo kakšno pametno uganili.«
Prijateljema ni bilo kdovekaj za Dernačevo družbo, e ker st« vedela, da se bo na vsak način prislinil k mizi, sta prisedla. Naročila sta vsak svoje pivo. Komaj Je natakarica postavila steklenico na mizo, je te Andrej s tresočo roko natakal kozarec pa način pristavil k ustom in poželjivo pil.
postavil kozarec na rruzo- ^ ltznil si jc razpokane ustnice spet natočil. Izpraznil je steki nico ln šele zdaj Je prišel ° sape. »Tako sem bil žejen, še pljuniti nisem mogel,« je £ kel ln vprašujoče pogledal J nejca.
»Zgodi se, zgodi,« J« sto Jemejca odgovoril ucn Andrej ga je začudeno pos ^ dal, vendar upokojenca preplašilo, kajti prav nič vzn mirjen je nadaljeval: minjam se čaaov, ko sem *e “ # bro zaslužil; po tri dni sm držali. Tako sem bil včasih » jen, da h' r’ada pregriznil-* ^ prav primerjava z bila najboljša, in jo Pra pristojala lakoti, se je I _a vseeno silovito hahljal. £ , >e 7. njo prišlecev ni raz^getT* žnlostno pogledal prazno ( tlnko in vzdihnil:	>Ja' Jnri-
včaslhl... Se en četrt g* v nesil«
Pogovor je spet zastri-nač se je trudil, da bi P ,e t kaj zanimivega. Poskusu raznimi ukanami ki so je kdaj uspele, prlP°v^.am'
I pregrete domislice, venoa ^ cev ni zapletel v	nriH'
nerad Je Čakal uvodne < kc.	(Dalje pril***1
jji !'s

'\a
OBJAVA
Okrajna volilna komisija za volilni okraj Trbovlje je za volitve ljudskih poslancev v Zvezni zbor na podlagi 78. člena zakona o pravicah in dolžnostih, o volitvah in odpoklicu zveznih ljudskih poslancev potrdila kandidaturo kandidata ŠENTJURC (Jakoba) LIDIJE, profesorja, Beograd — za volilni okraj Trbovlje za volitve v Zvezni zbor, ki bodo dne 22. novembra 1953.
Kandidaturo so predložili zbori volivcev.
Kandidatura je po vrstnem redu prva kandidatura zborov volivcev.
OBJAVA
Okrajna volilna komisija v Trbovljah je na podlagi 72. člena zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu ljudskih poslancev Ljudske skupščine LRS za volitve ljudskih poslancev » Republiški zbor, ki bodo dne 22. novembra 1953, potrdila tele kandidature:
1.	Za volilno enoto štev. 119, Id obsega Mestno občino Trbovlje, kandidata MARINKO (Franje) MIHA, predsednika Izvršnega sveta Ljudske skupSčine LRS;
2.	Za volilno enoto štev. 120, ki obsega Mestno občino Zagorje ter občine Senožeti, Mlinše, Trojane, ČemAenflc in FoHnflk, kandidata LUDOVIKO (Leopolda) FRANCA, sekretarja Mestnega komiteja ZKS Zagorje;
3.	Za volilno enoto štev. 121, ki obsega Mestno občino Hrastnik in občino Dol pri Hrastniku, kandidata BREČKO (Valentina) STANKA, predsednika Ljudskega odbora mestne občine Hrastnik;
4.	Za volilno enoto štev. 122, ki obsega Mestno občino Radeče ter občine Loka, Fodkum in Dole pri Litiji kandidata KOVAČ (Matevža) VIKTORJA, sekretarja Okrajnega komiteja ZKS Trbovlje.
Kandidature so predložili zbori volivcev.
Kandidature so po vrstnem redu prve kandidature zborov volivcev v posameznih volilnih enotah.
Razglas
Okrajna volilna komisija v Trbovljah na podlagi 61. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 31/63)	. „ i
RAZGLASA da Je za volitve odbornikov v Zbor proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbore Trbovlje za proizvajalsko skupino kmetijstva, ki bodo dne 8. novembra 1953, po določbah 53. do 56. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona 6 okrajnih ljudskih odborih, potrdila te kandidatne liste zborov volivcev:
Volilna enota štev. 22, ki obsega Kmetijske zadruge: Dol pri Hrastniku, Loka pri Zidanem mostu, Razbor, Podiram in Dole pri Litiji ter ekonomijo Loka, Sirje In Hotemež: 1. Slak (Jože) Jože, kmet, Svlbno; 2. Napret (Rudi) Rudi, kmet, Marno; 3. Pust (Martin) Vilko, kmet, Dol pri Hrastniku.
Volilna enota štev. 23, ki obsega Kmetijske zadruge: Trbov-
Polšnik, Izlake, Mlinže, Trojane, Cemšenik: 1. Prašnikar (Leon) Leon, kmet, Podlipovica; 2. Vrtačnik (Ivan) Franc, kmet. Senožeti; 3. Razpotnik (Aloji) Jože, kmet, Briše; 4. Sešlar (Franc) Franc, kmet, Pod'ipovica; 8. Brvar (Franc) Rudolf, kmet, Pod-
1 Hrastnik; 8. Blagotinšek (Alojz) Alojz, Hrastnik.
Volilna enota štev. 5, ki jo sestavljajo Zunanji obrat, SRD, Uprava in Industrijsko-rudar-ska šola Trbovlje rudnika Tr-bovlje-Hrastnik:	1. Dolinšek
(Jože) Drago, Trbovlje; 2. Kožuh (Jože) Milan, Trbovlje; 3. Kalan (Jože) Jože, Trbovlje; 4. Kralj (Jože) Alojz, Trbovlje.
Volilna enota štev. 6, ki jo sestavlja obrat Kotredež-Podstra-na rudnika Zagorje: 1. Podjed (Andrej) Jože. Zagorje; 2. Eberl (Jože) Jože, Zagorje; 3. Baloh (Joahim) Joahim, Selo; 4. Draksler (Jože) Mirko, Zagorje; 5. Gostiša (Franc) Bogomil, Zagorje; 6. Tomažič (Janez) Pavle, Zagorje.
Volilna enota štev. 7, ki jo sestavlja obrat Kisovec rudnika Zagorje: 1. Mara (Jože) Slavko Kisovec; 2. Koprivšek (Gašper) Franc, Loke; 3. Kokalj (Vincenc) Franc, Loke; 4. Gostiša (Franc) Ladislav, Kisovec.
Volilna enota štev. 8, ki Jo sestavljajo Strojni obrat, Zunanji obrat, Separacija, Apnence rudnika Zagorje: 1. inž. Zabovnik (Jakob) Stane, Zagorje; 2. Prašnikar (Leopold) Rudi, Podkraj pri Zagorju; 3. Repovž (Jože) Danilo. Zagorje; 4. Gale (Jože) Jože, Zagorje.
Volilna enota Rev. 9, ki jo sestavlja Steklarna Hrastnik: 1. Inž. Birsa (Edvard) Edvard, Hrastnik; 2. Sihur (Anton) Anton, Hrastnik; 3. Rancinger (Peter) Marica, Hrastnik; 4. Vidmajer (Jože) Lojzka, Hrastnik; 8. Rački (Jože) Viktor. Hrastnik; • Grum (Ivan) Ivan, Hrastnik.
Volilna enota štev. 10, ki jo sestavlja Strojna tovarna »Miha Marinko«, Trbovlje: 1. Kovač (Franc) Pavel, Trbovlje; 2. Baloh (Rudolf) Oto, Trbovlje.
Volilna enota štev. 11, ki jo sestavlja Cementarna Tr’
1. Ostanek (Jože) Jože, Trbovlje; 2. Inž. Pertič (Franc) Alfred, Trbovlje.
Volilna enota štev. 12, ki jo sestavljajo Elektrarna Trbovlje, Elektro-Trbovlje, »Megrad«, Trbovlje in Komunalna podjetja Trbovlje:	L Aškerc (Matevž)
Karl, Trbovlje; 2. Plantan (Ivan) Jurij, Trbovlje; 3. Brečko (Anton) Adam, Trbovlje.
Volilna enota štev. 13, ki jo sestavljajo »Beton«, Trbovlje, »Ograd«, Trbovlje, »Slovenija-Ceste«, Trbovlje in Uprava za ceste, Trbovlje: 1. Balentin (Jože) Jože, Trbovlje; 2. Inž. Bukanov-sky (Evgen) Aleksander, Trbov Ue.
Volilna enota št 14. Id jo «e-
Volilna enota štev. 18, ki Jo |
sestavljajo Papirnica Radeče in Industrija gradbenega materiala
sestavljajo enote Državnih železnic Zidani most in Breg: 1. Simončič (Alojz) Matija, Loka; 2. Zupan (Ignac) Ferdo, Zidani most; 3. Gorišek (Jože) Srečko Zidani most.
Volilna enota štev. 21, ki jo
sestavljajo vse gospodarske organizacije na območju MO Zagorje in občin Polšnik, Senožeti, Mlinše, Trojane in Cemšenik (razent rudnika Zagorje): 1. Ule (Ivan) Rudolf, Zagorje; 2. Kovše (Karel) Alojz, Zagorje; 3. Zrnec (Jože) Franc, Zagorje; 4. Rus (Hinko) Hinko, Zagorje; 5. Sos (Franc) Franc, Zagorje; 6. Javoršek (Franc) Janez, Strahovi j e.
Ta razglas se pošlje vsem ob-
činskim ljudskim odborom in Ljudskim odborom mestnih občin okraja Trbovlje z naročilom, da:
Viktor Kovač, sekretar OKZK Trbovlje, kandidat za republiško skupščino za volilno enoto Radeče in okolico
Radeče: 1. Pohar (Franc) Vojko, Njivice; 2. Koselj (Mihael) Stane, Njivice; 3. Babič (Anton) Anton, Veliko Sirje; 4. Berlisk (Ivan) Martin, Zidani most.
Volilna enota štev. 19, ki Jo sestavljajo vse gospodarske organizacije na območju MO Radeče in občin Loka, Podkum in Dole pri Litiji (razen Papirnice in IGM Radeče): 1. Lašič (Vinko) Frane, Radeče; 2. Mesar (Rudolf) Rudolf, Radeče; 3. Klanjšek (Marija) Jože, Radeče; 4. Stih (Anton) Miroslav, Radeče.
Volilna enota štev. 20, Id jo
Jože Klanjšek, direktor S teki ar -1 ne Hrastnik, kandidat za republiški zbor proizvajalcev, za sektor Hrastnik-Radeče
j 1. razglasijo objavo na svojih razglasnih deskah, najpozneje 8 dni pred volitvami;
2. v vsaki volilni enoti objavijo na krajevno običajni način -andidatne liste, potrjene za volilno enoto.
Ta razglas se objavi na razglasni deski Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje in v »Zasavskem vestniku«.
Vili Škrinjar, rudar iz Trbovelj, kandidat *a zvezni zbor proizvajalcev okraja Trbovlje
Štev. 28/53. V Trbovljah,
dne 23. okt. t«53
Tajnik: Slavko Grčar Predsednik: Stefan Leber
V L’tij! so izbrali kandidate za novembrske volitve in manifestirali za naš Trst
V zadnjem času Je bila v Li- I ti ji in po vsej okolici vrsta' predvolilnih sestankov, kjer so ljudje razpravljali o kandidatih, pogovorili so se pa tudi o podrobnostih glede volitev. Na teh predvolilnih sestankih so seveda obravnavali tudi tekoče gospodarske in druge probleme ter posvetili pozornost tudi raznim kulturno-prosvetnim vprašanjem. Skratka: predvolilna doba Je razgibala vse naše prebivalce, delavske in kmečke, mlade in stara, može in žene. Na vseh teh sestankih so dali naši
lipovica; 6. Pust (Franc) Janez, etavljajo vsa državna in za- ljudje tudi svojega dušica
«	.	»-i____n-, m	—i- f Ta ______1__- -s	-	.«,44.41. i«	I____I____I_____ ..-.Ji	——Z.
kmet, Trbovlje; 7. Pograjc (Jo- sebna obrtna podjetja in obrati že) Franc, kmet, Konjšica; 8. na področju MO Trbovlje: L
Strajhar (Blaž) Anton, kmet, Jesenovo; 9. Kolenc (Valentin) Alojz, kmet, Zagorje; 10. Forte (Ivan) Ivan, kmet, Zagorje.
Ta razglas se pošlje vsem občinskim ljudskim odborom in ljudskim odborom mestnih občin okraja Trbovlje z naročilom, da:
1.	razglasijo objavo na »vojih razglasnih deskah, najpozneje • dni pred volitvami.
2.	v vsaki volilni enoti objavijo na krajevno običajni način kandidatne liste potrjene za volilno enoto.
Ta razglas se objavi na razglasni deski Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje in v »Za-
lje, Dobovec, Zagorje, Senožeti, 6avskem vestniku«.
Razgfas
Okrajna volilna komisija v Trbovljah na podlagi 61. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Okrajnih ljudeh odborih (Ur. list LRS štev. 81/53)
RAZGLASA
Je za volitve odbornikov v “bor proizvajalcev Okrajnega »ludskega odbora Trbovlje za Pfolzvajalsko skupino industrije, “‘Sovine in obrti, ki bodo dne ?• novembra 1953, po določbah ®8- in 56. člena zakorta o apre-»nembah in dopolnitvah zakona 2 okrajnih ljudskih odborih, Potrdila te kandidatne liste *to2r°v volivcev:
Volilna enota štev. 1, ki Jo se-S^vlja Obrat Trbovlje rudnika ^rbovlje-Hraatntk: 1. Marinko £nton) Franc, Trbovlje; 2. Sl-(Franc) Franc, Trbovlje; 3. 4 0,®* (Franc) Filip, Trbovlje; 7: »Curk (Ivan) Slavko, Trbov-
J ’ S- Bregar (Jurij) Jože, Tr-6. Vozelj (rranc) Franc, .JSovlle; 7. Goljuf (Vinko) Leo-{215’ Trbovlje; 8. Pukmajster ternam) Vili, Trbovlje. ta«0«n enota štev. 2, ki Jo se-rus-,, dnevni kop Dobma-Neža ».Onika Trbovlle-Hraatnik:	1.
oernard) Vili, Trbovlje.
, volilna enota štev. 2, Y nevni kop Dobri
j.-•■.nn Trbovlje-Hraetnlk:	1.
3	(Franc) Ivan, Trbovlje;
VIV., r Gvan) Ivan, Trbovlje. 8^, enota štev. 3, ki Jo se-boJi t* .Separacija rudnika Tr-fcH,^Hrastnik: 1. Božič (Jože) Jote’JlTbovlje; 2. Knez (Jože) ■V®*!® jjij*nrlje; 3. Oec (Terezija)
Volilna enota štev. 4, Id jo sestavljajo vsi obrati rudnika Tr-bovlje-Hrastnik s področja Hrastnik: 1. ing. Peternelj (Martin) Branko, Hrastnik; 2. Zore (Matija) Jože, Hrastnik; 3. Sihur (Anton) Franc, Hrastnik; 4. Mlinarič (Martin) Martin, Hrastnik; 5. Prosenc (Peter) Anton, Hrastnik; 6. Kišek (Alojz) Alojz,
Levec (Franc) Oskar, Trbovlje; 2. Skrinar (Alojz) Alojz, Trbovlje; 3. Deželak (Florjan) Alojz, Trbovlje.
Volilna enota St. 15, ki jo sestavljajo vsa trgovska ln gostinska podjetja in obrati v mestni občini Trbovlje: 1. Rozina (Franc) Franc, Trbovlje; 2. Pecelj (Franc) Vinko, Trbovlje; 3. Korimšek (Martin) Alojz, Trbovlje; 4. Repše (Jože) Nace, Trbovlje; 5. Velkavrh (Jože) Jože, Trbovlje.
Volilna enota it. 16, kt jo sestavljajo enote Državnih železnic Trbovlje', Okrajna pošta Trbovlje in Mestni avtopark Trbovlje: 1. Flajšman (Lovro) Ernest, Trbovlje; 2. Videnič (Vojko) Ljudmila, Trbovlje; 3. Dolanc (Ciril) Leopold, Trbovlje; 4. Lukač (Franc) Milan. Trbovlje.
Volilna enota it. 17, ki Jo sestavljajo vse gospodarske organizacije na območju mestne občine Hrastnik in Dol pri Hrast-
izraz čustvom zaradi mešetar-ske politike angloamerišklh diplomatov, ki so ekrahiranim italijanskim fašistom podarili naš Trst in Cono A.
V tej dolgi vrsti raznovrstnih predvolilnih eestankov je bil doslej med najbolj uspelimi zbor volivcev zt Litijo, Gradec tn bližnjo okolico, ki se Je vršil v četrtek, 18. oktobra, ob 19. uri v nabito pdUnt sindikalni dvorani na »Stavbah«.
Prav z vesel lem ugotavljamo, da ta dvorana še ni imela doslej tolikšnega obiska kakor ob tem sestanku, kar Je zgovoren dokaz visoke politične zrelosti nrebivalcev litijske mestne občine.
Sestanek Je odprl predsednik mednega občinskega odbora tov. Blaž Svetina ki je pozdravil številno množico in gosta tov. Toneta Fajfarla, člana Izvršnega sveta LRS te Ljubljane. NaloreJ so razpravljali o kandidatih za republiške in zvezne volitve.
Na pobudo delovnega pred
niku (razen Steklarne): 1. Stro- sednika se je razgibala dvora-majer (Ludvik) Mirko, Hrast- na ln so ljudje začeli predla-

nik; 2. Kovač (Jože) Danijel, Hrastnik; 3. Grajner (Katarina) Janez, Hrastnik; 4. Saksida (Anton) Franc, Dol pri Hrastniku; 5. Korimšek (Martin) Ivan,
gati kandidate za novembrske volitve. Ves postopek je dokazal demokratičnost, ki vključuje r aktivno sodelovanje pri sestavljanju kandidatov prav vse vo-
Fogled na Trbovlje in gradnjo tovarne rudarskih strojev
Tov. Suler je kot prvi predlagal tov. Miho Berčiča, tov. Cvetežar tovariša Franca Mehleta, invalid tov. Jože Horjak za kandidata tov. Staneta Kebra, tov. Ivo Rotar za kandidata tov. Andreja Petelina, tov. Minka Strlekarjeva za kandidata tov. Staneta Kavčiča. K vsem tem so se pridružili še drugi udeleženci veličastnega zbora, ki so predlagali še druge kandidate, tako tov. dr. Marjana Breclja in druge.
Za zvezni zbor proizvajalcev pa Je predlagal tov. Cvetežar tov. Andreja Petelina.
Ko eo zborovalci predlagali zadostno število kandidatov, se Je odstranila te dvorane volilna komisija, id eo Jo zborovalci izvolili že na začetku zasedanja. V časa, ko so člani volilne komisije eestavljall kandidacijsko listo, J* predsedujoči tovariš Benedik seznanil zborovalce o vseh podrobnostih novembrskih volitev in objasnil demokratičnost naših volitev.
Med njegovimi Izvajanj! Je končala z delom kandidacijska komisij* in Je »Jen predsednik tov. Tine Kos-Cd ček poročil izid.
Za kandidata v republiško skupščino sta bila Izbrana tov. Miha Berčič te tov. Frane Mehle. Nato Je podal kratko karakteristiko obeh kandidatov. Tov. Miha Berčič je sedanji, zelo delovni predsednik OLO Ljubljana-okoliea in prvoborec iz leta 1941. Tov. Franc Mehle, rojak z Dolenjskega, Je nosilec spomenice iz leta 1941 in sedaj direktor litijskega industrijskega podjetja ZALES — Zasavske lesne Industrije. Komisija Je ugotovila, da so ostali predlagani kandidati že v drugih volilnih okoliših.
Za zvezni zbor proizvajalcev je pa bil izvoljen tov. Andrej Petelin, po poklicu Je mali kmet, spomenlčar in predsednik občinskega odbora v Podpeči.
Predlagane kandidate Je navzoči zbor volivcev sprejel z glasnim ploskanjem.
Poročilo
tovariša Toneta Fajfarja
Zatem Je stopil pred zbrano množico tov. Tone Fajfar, M je svoja izvajanja naslonil na dve glavni točki. Najprej je razpravljal o naših volitvah, kt so sestavni del ljudske demokracije. Tov. Fajfar je med drugim zavrnil očitke domače reakcije tn zunanjega sveta. Češ da je uveden pri nas le enostrankarski sistem. Tov. Fajfar je naglasil, da pri nas sploh ni strankarskega sistema, da smo celo brezstrankarski, v ozkem smislu prihaja pri nas do izraza le moč skupnosti, to je vsega delovnega ljudstva. Zato na ima pri vseh državnih vprašanjih besedo celokupno delovno ljudstvo, ki izvala svoja načela |in zahteve kolektivno.
, V drugem debi svojih izvajanj se je tov. Fajfar dotaknil
našega najbolj perečega vprašanja, našega Trsta in cone A. Prikazal Je zahrbtno politiko Italijanov, ki so nam leta 1941 podlo skočili v hrbet in bili krivi svetovnega klanja v drugi svetovni vojni
Prikazal je tudi zahrbtnost sovjetske politike, ki je izdala interese socialistične Jugoslavije na mirovni konferenci. Zdaj so se k vsem tem pridružili še Angloamerikanci, ki eo barantali za naše pravice in nagradili fašistično Italijo z našim Trstom ln slovenskimi kraji v coni A. Tov. Fajfar je nato po-drotrno očrtal vso našo borbo za pravice Slovencev in Jugoslovanov, ki ee ne borč samo za svoje pravice, temveč za pravice vseh malih narodov nasproti nasilstvom velikih držav.
Izvajanja ljubljanskega gosta so bila često deležna živahnega aplavza in medklicev. Iitijani in okoličani »o dali s tem priznanja dobremu govorniku in izrazili s tem tudi svoja patrio-tična čustva do našega Trsta tn vseh prebivalcev v coni A Svobodnega tržaškega ozemlia.
Poslušalci so ob zaključku nagradili govornika z dolgotrajnim aplavzom.
Obsodba rimskega papeža
Pred koncem uspelega zbora je tov. Benedik poročal še o pismu, ki ga je tekom dneva sprejel na svojem sestanku kolektiv litijskih predilničarjev. Naši predilničarji so med drugim govorili tudi o podli vkgjl rimskega papeža. M je pozdravil prepustitev Trata in con« A k Italiji in je dal svoi blagoslov temu gnusnemu činu nad slovenskimi rimok atol Ilci v Trstu tn coni A. Papež J* med drugim tudi napovedal svoje zadovoljstvo in srečo ob tistem trenutku, ko bodo priključene k Italiji Se ostale slovenske in hrvatske pokrajine z Istre.
Delovni kolektiv predilnice je naslovil ne tem svolem sestanku vprašanje litijskemu župniku tov. Francu Klopčiču, kako ocenjuje on to izjavo svetega cerkvenega poglavarja. Tov. Klopčič pa Je poslal k tej naneževi tetevj pismeno poročilo in Je obsodil remcžerc odnose do našega Trsta, cone A ln Istre. Tov. Klopčič Je naglasil v svojem pismu, da Je veren sin svote Slovenske zemlje in da obsoja takšen papežev postopek.
Tov. Benedik je prebral to pismo litijskega župnika, ki ga je dvorana poslušala z vso pozornostjo. S tem je bilo veličastno zborovanje zaključen«. Vsa množica ee je nato uvrstila v sprevod ter Je z godbo na čebi odhitela demonstrirat 1» Litij! proti krivičnim mlefkam velesil glede našega Trat*. Z zbora na eo poslati tu** protestno brzojavko tov. maršalu Titu ki to 'e prebral tov. MVko Kokoli-
Okrajna volilna komisija Trbovlje
Je potrdilo kandidature
Širom po našem Zasavju
Novice iz Hrastniške doline
Cm prah iz trboveljske elektrarne. — Na zadnjem zboru volivcev II. terena v Hrastniku se je zopet razpravljalo o sajah iz visokega dimnika trboveljske elektrarne, ki ne uničuje samo vegetacije okoliških vasi, temveč škoduje tudi zdravju tu živečega prebivalstva. Ta črni prah se vleče za Savo 6koraj do Radeč. Vsa živalska krma ie po prahu tako onesnažena, da je živina ne more jesti, preden je ne izpere temeljit dež. Naše gospodinje dobijo prav črno vodo, če perejo solato ali drugo zelenjavo. Trgači grozdja v vinogradih v Podkmicah so bili po trgatvi od črnega prahu črni kot dimnikarji. Perice se dostikrat jokajo od jeze, ko dajo sušiti lepo, belo perilo zunaj hiš, a postane čez nekaj časa vse črno od elektrarne prihajajočih saj. Nato je treba perilo spet na novo prati. Pozimi imajo Zasavčani po večini »črni* sneg, kar je gotovo redkost. A si ga vendar ne želijo. Stanovalci za Savo morajo imeti vedno zaprta okna, drugače je v sobah vse črno od saj.
Hrastniška steklarna name; rava zgraditi postopoma vsako leto nekaj, skupaj okrog 150 stanovanj v vasici Sava nasproti hrastniške železniške postaje. Z deli so že začeli. Letos bo že prvih šest stanovanj končanih. A bodoči stanovalci te naselbine resno premišljujejo, kako bodo živeli sami in njihovi otroci v tem prahu. 2e osem let prosijo prizadeti pri vodstvu trboveljske elektrarne in pri oblasteh za zadevno pomoč, a zaman. Treba bi bilo postaviti na dimnik pripravo, ki bi vsrkavala saje, da se ne bi vlekle po Zasavju. A uprava elektrarne v osmih letih ni mogla ustvariti toliko prihrankov, da bi z njimi kupila to prepotrebno napravo ali vsaj nekaj delov zanjo iz inozemstva. Čudno, da nima smisla za to vprašanje naša socialistična oblast, ki bi primorala upravo elektrarne, da odpravi to nadlogo, ki tare številne Zasavča-; ne ob Savi in v okoliških vaseh,
: ko je znala pripraviti do tega upravo elektrarne oblast v j predaprilski, nesocialistični dr-1 žavL	L. H.
Zmaga hrastniških telovadcev
Dvoboj med telovadci na or od- { fe izrazil veselje nad tem, da se ju z Jesenic in Hrastnika je pri- je pridružila vrstam vrhunskih
Mlad hrastniški rudar smrtno ponesrečil v rudniku Bor
Znano je, da deluje v okviru rudnika Trbovlje—Hrastnik tudi Rudarsko gradbeno podjetje. Iz najboljših rudarjev-kopačev se po potrebi formirajo specialne ekipe za razne rudniške gradnje. Tako ima ta čas naš rudnik mojstrske ekipe v Mežici, Kičevu, Varešu in Boru. V zadnjem grade že mesec in pol naši rudarji globok jašek. Med njimi je bil tudi 25-letni samski rudar Edi Jazbinšek, doma iz Zabukovja pri Sevnici. Pri gradnji jaška seveda tudi betonirajo. Kabel pri mešalnem stroju za beton, kjer je bil zaposlen Jazbinšek, se je izrabil, električni tok je prešel po mešalnem stroju do Jazbinška in ga je na mestu ubil. — Truplo pokojnika so prepeljali s avto-
mobilom iz Bora v Hrastnik, v njegov stalni delovni kraj. V Hrastniku so ga položili na mrtvaški oder v dvorani Delavskega doma. Ob veliki udeležbi rudarjev in drugih Hrastničanov so ga spremili v sredo, 21. oktobra, na zadnji poti na dolsko pokopališče. Igrala mu je rudarska godba žalne koračnice, pevci Svobode I. so mu pa zapeli v srce segajoče žalostin-ke. Ob odprtem grobu so se poslovili od prehitro preminulega tov. Stane Vodiškar kot zastopnik delovne ekipe v Boru, tov. inž. Branko Peternel v imenu uprave rudnika in tov. Vinko Trinkaue Za sindikalno podružnico. — Naj bo lahka mlademu rudarju slovenska zemlja! Preostalim naše sožalja! L. H.
vabil prejšnjo soboto v telovadnico Partizana mnogo gledalcev, zlasti mladine. Prišli so celo iz Trbovelj telovadci in telovad-kinje TVD Partizana. Pred začetkom tekme je pozdravil goste podpredsednik hrastniikega društva, zastopnik jeseničanov je pa podaril umetniško izdelan kip, predstavljajoč železolivarja, domačinom z besedami: »Telovadci proletarci Jesenic prinašamo ta spominček telovadcem proietar-! cem Hrastnika v trajno prijateljstvo.«
Na tekmi je zmagala hrastniška vrsta (6 po številu) nad jeseniško (5) in sicer 130:127. Prav vsi telovadci so pokazali vrhunske vaje, kar je navdušilo gledajoče občinstvo, ki ni varčevalo s ploskanjem. — Kot posameznik je bil najboljši Marjan Skaza (H), drugi Milan Jurkovič (H) in tretji Tine Šubic (J). — Zastopnik republiške Telovadne zveze Partizan je čestital telovadcem k lepemu usipehu, zlasti tistim, pri katerih je opazil prav lep napredek. Nadalje *
Izšla je druga številka Grlice
Vsi se spominjamo Izida oziroma plemenite pobude naših glasbenih In pevskih delavcev.
telovadcev Ljubljana — Hrastnik še vrsta proletarskih Jesenic.
V odmorih sta nastopili z elegantnimi vajami najboljši slovenski telovadkinji z Jesenic, ki sta navdušili za telovadbo zlasti našo žensko mladino. — Ob zaključku lepega večera so se Hrastničani zahvalili gostom za obisk, jim izročili v spomin dve lepi stekleni vazi in obljubili, da jim bodo vrnil] obisk v soboto, 5. decembra, na Jesenicah.
IZ HRASTNIKA
Pionirji hrastniške nižje gimnazije so tekmovali v Trbovljah v okrajnem merilu s igro »Med dvema ognjema«, kjer sta obe vrsti, moška in ženska, dosegli prvo mesto- V priznanje je vsaka vrsta dobila v spomin lep pokal. — Čestitamo!
Naročnikom in bra cem
.Zasavskega vestnika"
V današnji številki zaključujemo povest »Enajst let pozneje«, ki eo ji naši bralci, zlasti pa bralke »Zasavskega vestnika«, sledile z velikim zanimanjem. Sporočamo, da bomo prihodnjo sredo začeli v našem listu z novim romanom, ki bo imel naslov
„Seveda bom molčal. .
Upamo, da bo tudi ta povest vsem bralcem všeč, kakor so bili zadovoljni z dosedanjo. Naš novi roman je napeta zgodba ter obravnava nesrečno ljubezen poročenega moža do svoje mlade, lepe pastorke — ljubezen, ki se razvije v slepo strast, ki bi ga skoro napravila za morilca lastne žene, kar pa je neko nadvse zanimivo naključje na srečo preprečilo.
Opozorite, prosim, svoje prijatelje in prijateljice na našo novo povest. Kdor še ni naročen na »Zasavski vestnik«, bi pa rad bral naš novi roman, naj naroči naš tednik kar v naši upravi osebno, ali pa naj nam pošlje dopisnico, da želi prejemati naš list Seveda bomo naročilo takoj izvršili
Uredništvo »Zasavskega vestnika«.
Topliške pevke niso zaspale
Kdo so pa tovarišice, ki se vzgoji v ljudi, ki bodo sociali- mlajšo Steiko sta vsako sredo in petek v Toplicah slični domovini v ponos.	zbora.
tudi steber
pri Brvarju vsipljejo čez pragi To so pevke topliške •Svobode«. O lem zboru ste ie marsikaj slišali In ga boste tudi poslušali. Upam, da vam je všeč
ki so pred pol iela Izdali prvo * iat° vam *	P?™
..	„ da nismo zaspale, kot so ie ne-
‘	.	! katetl mislili. No. preko počlt-
TTr/nT/il k, Hhfa/Tni MW> '« malo zadremale, ker zbore. Tl ljudje, ki jih tal ie ni j
Milena m mama sta ie prišli. Tovarišica Cilka ie igra na Obe sta vestni Imamo ie eno klavir. •Lepa bo!« pravi. Me pa Mileno. Tudi la je pridna. M	pojemo: »Brda, brda, valovi-
ridl je nasmejana vstopila. Prav ta •..« In ie druge pesmi bi sll-blizu je doma. Bltinji navadno šal, kdor bi vstopu, zamude. Pri njej je pa drugače. Tovarišica tiče po klavirju no-Ivanki sta tudi dve in dve štet- te. Ne najde vseh. »Presneti moki. Prav rdeči sta vstopili Tone-! ikl, le kam so jih dali7« se /e-
Pomembna obletnica v hrastniški dolini
mnogo, so nam že v prvi številki revije preskrbeli dragoceno snov, ki so jo prevzeli malone vsi naši pevski pedagogi, seveda zlasti oni, ki jim je zaupana skrb učenja naših najmlajših v pevski umetnosti.
No — in končno fe Izšla tudi druga številka! Prelistavajoč to drugo številko »Grlice« človek nehote pomisli na bogato In zanimivo zamisel avtorjev revije,
fe bilo precej vroče in nas fe tovarišica pevovodkinfa zapustila. Morala sl je oddahniti od napornega dela In pogledati ie kaj drugega kot naše Zagorje.
Zdaj je v Toplicah pri Brvarju spet oživelo. Ob sredah In petkih zvečer se zberemo ob
ka In Julka. Daleč Imata, ramu di/j pa ne bi radi- In ie prihajajo. Vse ie ne poznam, ker je precej novih. Mira je mala zamudila. Je pač kurirka in ni mogla prej priti.
Starejše In mlajše se zbirajo okrog klavirja. Leta niso važna. Dokler človek poje, se ne bo
V teh dneh pred 35 leti je, kakor po drugih krajih ob prevratu po prvi svetovni vojni, tudi v Hrastniku izbruhnila krajevna revolucija. Naš pošten delavec, v letih vojne izstradan, zaničevan in poniževan kot suženj težkega dela in tudi kot Slovenec, se je začel upirati proti tujim nemškim izkoriščevalcem in narodnim nasprotnikom prenašala vse krute poni-leti so se vsi rudarji z ženami in otroki zbrali popoldne pred rudniško graščino, kjer je stanoval takratni rudniški ravnatelj Franc Leiller. Uboga delavska raja je dolgo molče gledala na razkošno graščino sredi največje bede in z mrkim molkom prenašala vse okrute poniževalne odredbe rudniškega ravnateljstva. Ravnatelj Leiller je med prvo svetovno vojno izdal nešteto nalogov, da so sestradane rudarje zapirali v trboveljsko »dgiaroo«.
Na Dan mrtvih pa ljudje iz jam niso hoteli več prenašati gorja. Privreli so pred graščino, da bi obračunali s svojimi zatiralci. Mnogo posla so imeli takratni člani Narodnega sveta s pomirjevanjem upravičeno razburjenega ljudstva. Brez tega pomirjevanja bi bili ogorčeni trpini gotovo osebno obračunali z rudniško gospodo. Skoraj vsi Nemci in nemškutarji so tisti večer večinoma peš mahnili čez hrib Sv. Jurija, drugi so pa s prvim vlakom zapustili h rastri iško dolino. Slovenci,' in zlasti še najhuje izkoriščani rudarji, so takrat tujim izkoriščevalcem vračali — hudo z dobrim.
Kakor vsaka revolucija, tako tudi hrastniška ni ostala brez žrtev. V noči 1. novembra 1918. leta je bil ubit v službi nemšku-tarskl orožnik Kureš, podlegel pa je tudi ranam mlad rudar Jaka Zupet.	L. H.
ki vedno znova in znova iščejo [ ln tudi najdejo nove oblike ugla-jevanja naših slovenskih pesmi. Vsak od teh piscev Ima svoj lastni stil, vendar vse prepeva samo ena želja In misel: nudili naši doraščafočl mladini vpogled v sline skrivnosti mladih glasov. Govoril sem z nekaterimi pevskimi delavci in jih povprašal za mnenje. Skoro vsi so edini v lem, da jim naša »Grlicam nudi pomoč, In le škoda — pravijo — da ne Izhaja mesečno, kajti snov je Se preplčla.
Poglejmo še, ka) prinašal Tokrat nam prinaša v glasbenem
da
isti url In v Isti sobi tovarišice: počutii starega, različne starosti tu poklicev is Pr, oknu ttojl Anica. Vedno različnih predelov mesla Zagot- obloiena , delom. Ne vem, ja, a l Isto ljubeznijo do lepe £e podnevi sploh kdaj doma
ponesti to lepo pesem me d ljudstvo Zagorja In ie drugih krajev.
Vsem je bilo dolgčas, zato je pred pričetkom mnogo pogovorov. Vedno le kaj novega. Pravijo, da smo ženske bolj klepetave kot moški. V našem zboru fe ree preveč nepotrebnega govorjenja, ki muči tovarišico pe-vovodklnjo (moram poizvedeli, če Ima tudi tovariš Niko s pevci kaj sitnosti). Nekatere tovarišic e bi morale tudi bol/ paziti, kako In kaj govorijo- Res ni le po, če se dekle ponaša z raznimi besedami, ki ie moškim ne
razen pri kosilu. Rada poje.
la I te Z 1
zi. Pa ne zares. Saj ni nikoli huda.
Malo sem bila raztresena In tovarišica Cilka me je ie ujela z očmi. »Paziti boi morala/« sem pomislila.
Končale smo. Le malokateri se mudi. Večina bi rada ie malo posedela in zapela ie kaj Preš val e.
Lepo je v društva. Dekleta /n lene, samske In poročene, pridi-
med nas, ie je Časi
Emes.
Zborovanje loške mladine
V torek, 20. t m., so imeli perečega vprašanja za nas — mladinci v Loki svoj redni se- ! Trsta. V svojem izčrpnem postanek. Udeležil se ga je sekre- j ročilu nam je prikazal ozadje tar občinskega odbora SZDL krivične odločbe, ki sta jo ho-tov Stane Skočir ter član ZK teli samovoljno izvesti proti
tov. Svagan.
Sekretarka vaške mladine tov. Korenova je odprla sestanek ter pozdravila goste In mladince, ki so prišli v tako velikem številu.
V naslednjem je sekretar obod bora Socialistične
Zagorska mladina je zborovala
V	sredo, 21. oktobra, je bflo v veliki dvorani Doma Partizana v Zagorju veliko zborovanje zagorske mladine. Udeležilo se ga je preko 400 mladincev in mladink mesta Zagorje.
Zborovanje je odprl tov. Hinko Rus. in dal besedo sekretarju OK LMS Trbovlje ter delegatu na mladinskem kongresu v Mariboru, tov. Ladu Levcu. Tov. Levec je nato povedal svoje vtise s kongresa, ki sc Je vršil ravno v času, ko so an-gloameriškl imperialisti hoteli darovati fašistični Italiji Trst in cono A. Dejal Je, da so bili vsi delegati v Mariboru istih misli, namreč da Trsta ne damo, tudi za zlato ne! Dotaknil se je tudi reakcionarne vatikanske politike, ki pa ima žal tudi pri nas mnogo zvestih hlapcev. Delni je, da mora vsak naš mladinec ali mladinka imeti že »voj opredeljen svetovni nazor — jasno mora glodati na vse poiave družbenega življenja.
V	nadaljevanju svojega govora se je tov. Levec dotaknil tudi naših volitev. Dejal Je, da mora mladina, ki ima volilno pravico, skupno s SZDI, na volitve. Skupno S Socialistično zvezo s« mora zanimati za razna aktualna družbena ln gospodarska vprašanja Važno ie, da gre tudi mladina na volitve. Mladina nat pokaže na volitvah svojo enotnost tn svoio predanost tov. Titu in naši Partiii. Pokazati mora ljubezen in vdanost naši socialistični domovini.
Ob koncu je tov. Levec dejal, da mora biti Trst prej ko slej naš — biti mora od tistega, komur pripada! Mladina Zagorja in vsa ostala mladina naj pokaže svojo enotnost, svoja čustva In svojo pripravljenost braniti domovino.
Za njim je govoril še tov. Hinko Rus, ki Je navzočim predlagal, da M poslali protestno brzojavko Drž. sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu, ki so Jo navzoči navdušeno sprejeli Brzojavka pravi med drugim: »Kakor so se borili naš! očetje ln bratje za časa osvobodilne vojne, tako stojimo tudi mi pripravljeni, in če bo treba, bomo branili domovino tudi z orožjem.«
Oba govornika sta Mia med svojim izvajanjem večkrat prekinjena ln v dvorani je iz vseh grl donelo: Tito — Partija, Tito — Partija!
Velika udeležba na konferenci Je dokaz, da se tudi zagorska mladina zaveda svojega poslanstva, zaveda se dolžnosti, ki jo Ima kot članica svoje mladinske organizacije. -R-
nc-snsi Pazveselitvo le da PVsIo/ajo. NI dovolj samo to. da I finskega
p Hrnrti iipviiki Doiavlla bomo na odru xaP*le- Treba le, zveze podal politični referat
i pesmi je vsekakor lep napredek.
Od sodelujočih naj omenim samo Pahorja, Preglja in Simonitija.
I Lahko trdim, da bo revija ob taki podpori zanesljivo uspevala ln tako bogatila naše pesmi.
V knjižnem delu nam pa piše glasbeni pedagog Kunej o organizaciji In delu mladinskih zborov. V reviji je nadalje bogat prispevek o mutaciji — vsekakor koristno delo našega pevovodje. Pavle Kalan pa je *pregovoru o prijatelju naših naj-mlajilh — o Karlu Pahorju.
Prispevali so ie drugi. Edino, kar manjka, je prav gotovo neka/ besed o delu mladih pevskih zborov po naši Sloveniji. Le na la način bi lahko naši pevski delavci zvedeli za uspehe In težave drugih zborov, zlasti z našega podeželja.
»Grlicam fe v svoji drugi številki ie bolj napredovala Postavlja nas pred lepo In plemenito vzgojno nalogo, In njene vrednote ie prihajajo do Izraza
Oskar Moll slavi
sedemdesetletnico
Sedemdeset let je minilo, od- Prav tako pa je neutrudno dekor se je rodil 28. oktobra 1883. loval na prosvetnem polju, saj leta v Trbovljah malone vsem je oral In ie orje vzgojiteljsko znani učitelj, pevovodja In skla- polje celih 51 let, ln skoraj v datelj Oskar Moll. Dolga Trbovljah ni prebivalca, ki ne je ta doba, zanj pa /s bila krat- bi ob tej ali oni priliki dal prt-ka, ker je v svojem plodnem znanje njegovemu učiteljskemu delu pozabljal, kako teko leta, delu, ki se mu je posvetil s vso ki jih le preilvel kol učitelj In vnemo In ljubeznijo. Opravlja pevovodja s številnimi učenci In ga ie danes, kljub visokim le-pevcl v delavskih Trbovljah. Zi- lom. vestno, zavedajoč se, da
več med rudarji, ki /ih /e poznal kot dobre pevce, /e delal z njimi dolga desetletja ln dosegai uspeh za uspehom let Uril pevski sloves Trbovelj preko slovenskih me/o. Ob Izdatnem sodelovanju s pokojnim skladateljem Emilom Adamičem ln s svojo lastno skladateljsko sposobnostjo so se rodile pesmi, ki jih prepevajo danes mnogi sborl
—M— širom po naši domovini.
Sprejem v mojstrsko šolo Čevljarske stroke v Mariboru
Ali ste že
poravnal' naročnino za
.mu itsin
Za vzgojo ln Izobrazbo strokovnih kadrov kvalificiranih obrtnih mojstrov v čevljarskem poklicu Je bil z odločbo MLO Maribor pri mojstrski šoli v Mariboru ustanovljen čevljarski odsek kot strokovna šola s praktičnim poukom.
Sola traja eno leto. Pouk je praktičen ln teoretičen. V šolo se lahko vpišejo tisti, ki imajo najmanj tri leta pomočniške prakse v če vi tarski stroki, kar dokažejo z delovno knHžico ali pa potrdilom obrtne zbornice.
Za časa šolanja prejemajo kandidati primerne meeečne denarne nagrade.
Po uspešno končani šoli opravi!njo absolventi zaključni izpit Spričevala o zaključnem izpitu dale kvalifikacijo obrtnega mojstra čevljarske atroke.
Šolski pouk na tel novousta-novlieni šol! se začne 2. novembra t. 1 Prošnie za vrv!s v šolo sr>re!ema ravnatePrtvo
klošičeva ulica it. 1. — Podrobnosti o vpisu v šolo dobč Interesenti pri svojih obrtnih zbornicah.
*
Pošteni zadružniki
Vaščani iz Cerova v južni Srbiji so od zore do mraka zaposleni na polju in tako si niso mogli kupiti cigaret ln tobaka. Svoje težave eo objasnili na sestanku kmetijske zadruge. Zato Je zadruga sredi vasi postavila zabojček s cigaretami tn cenami. Zraven njega pa drug zabojček za denar. »Vzemi sam cigarete in pusti denar!« To je bil edini napis na zaboju.
NI se ie zgodilo, da bi kdo vzel cigarete ln Jih ne M po-
nam vladi ZDA In Anglije. Toda odločnost naših narodov in odgovor maršala Tita na množičnih zborovanjih v Leskovcu ln Skoplju sta jasno povedala vsemu svetu, da Je dovolj barantanja velesil na račun naših narodov.
Mladina je s ploskanjem sprejela poročilo o tržaškem vprašanju. Nato se je razvila živahna debata.
Druga točka dnevnega reda je bila sodelovanje mladine na novembrskih volitvah. Mladinci so z zanimanjem poslušali navodila sekretarja ZK, kako naj mladina sodeluje pri volitvah na terenu. Mladinci naj se sedaj pokažejo v političnem delu-Ljudstvo največ pričakuje od svoje mladine. Z delom bodo mladinci pokazali, da so vredni ln sposobni za sprejem v ZK.
Sledeča točka Je bila organizacijskega pomena. Posebna točka dnevnega reda je bil razgovor o ustanovitvi TVD Paf'
trenutno naši vzgojiteljski kadri ie niso tako »popolnjeni, kot to
terjajo časi našega širokega	--—-----------'.g
ttTMrsrSTt iSa-TS*«. LfJ
vlco do izobrazbe.	J« ?rlprav,1Jfn TVTadi“„P^
.	. , ,	, „	1 nlrje osnovne šole. Upamo, aA
Se zdaleč nismo zajeli vse
njegove dejavnosti v dolgih desetletjih, le skopo smo se dotaknili njegovega uspešnega dela In iivl/enja — tem prlsrčne/e mu pa čestitamo ob njegovem jubileju In mu ielimo, da bi lahko ie mnoga leta svetoval, sodeloval In dvigal naše Trbovlje kulturno In prosvetno, v dobro sedanjim In bodočim pokolen/em delavskih Trbovelj, ki bodo vslkdar znale ceniti njegovo nesebično delo.
bo ustanovitev Partizana naletela v Loki na ugoden odme** saj so med Ločani dobri ln pri' znani telovadci. V bližnjih dnen bo Informativni sestanek v tel zadevi, kjer se bo izvolil pri-prnvllalni odbor. Okrajni tel0' vndnl forum bo prav gotove * veseljem vzel na znanje želi0 ln voljo loške mladine, d« deiuie tiftii na tem podrof'0-Mladina LoV-e in okolic« !e pri' pravljena delati, množ'čne ganizaeij« p« Ji nai pomaga
GOSPODINJSKI NASVETI
Sadne madeže odstraniš s rok, če Jih opere* s kisom.
Blago, ki se sveti zaradi dolgotrajne nošnje, osvežiš, če
ščetko namočiš v kia ter blago ščetkaš (krtačiš) v smeri nitk tn konično blago zlikaš na lice.
Madeže odstraniš Im gumijastega dežnega plašča, če ga očistiš s prekuhano In ohlajeno vodo, kateri si dodala tri žlice kima.
Medenino (kljuke) očistil, če
jo namažeš s kašo te moke ln kisa, tako da se ta na medenini
Madeže odstraniš s »rcbrtA*
(jedilnega pribora), če J° neš s toplim kisom, ki ga oSU iiš z žagovlno
Pozlačene okvire očisti*^ .
Jih prevlečeš z vinskim k" ln Jih nato opereš v čisti v ter posušiš na prepihu.	^
Mastne madeža odstrani* ^ marmorja, če ga potijo* • som ter ga čez nekaj Cofla mije* s toplo vodo.	..
Motni kis očistiš, če mu
Ješ žlico mleka, ga dobro treseš ln precediš skozi *
Steno plačal. Tudi nobene tat- ^ ^	_________________... r_________
vine še ni bilo pri tej odprti posuši ln Jo nato drgneš z vol- platneno krpo. Kis hrani Mojstrske Sole v Mariboru, Ml- »avtomatični« zadružni trafikL neno krpo.	1 v temnih steklenicah.
Kotiček za naše pionirje
Recitaeijshi dopoldan %a pionirje
v Radečah
Okrog pol 11.	ure dopoldne to	recitirala	vet resnih	pesmi, a
pretekli petek	začeli prihajati	vendar živahnih, med	njimi tudi
plori rji okoliških osnovnih šol v o Trstu. Tudi ona je žela velik kino dvorano v Radečah, ki te aplavz.
je kmalu napolnila t 400 pionirji Recttacljskl nastop je končal In dijaki nižje gimnazije v Ra- tov. France Bevk z neko partJ-dečah. Mladina je nestrpno pri- zansko zgodbo ln veselo pravljl-iakovala prihoda naših mladin-	co. Tako	se je kdnčal	ta lep re-
skih pisateljev	in pesnikov,	citacljski	dan za naše	pionirje.
Krpaki je prispel avto, ki je pripeljal prijatelje mladine. Tov. ravnatelj Perger je pozdravil pionirje ln navzoče pisatelje ter priporočal pionirjem, naj pazljivo sleče besedam nailh književnikov, da bodo odnesli v svojih srcih s te prireditve čim več lepih vtisov.
Kot prvi /e nastopi} naš priznani borec za pravice Primorskih Slovencev, pisatelj P rane 6 Bevk. Prebral je zbrani mladini črtico o Trstu, ki jo je sestavil v našem novem zgodovinskem obdobju. Pionirji so ga vneto poslušali in ga ob koncu nagradim z močnim aplavzom.
Za njim se je predstavil mladini Tone Pavček, ki je recir ral pionirjem z vso vnemo nekaj veselih ln poskočnih pesmi, da so jim lica kar žarela od zadovoljstva.
Nato je pfsatclj Tone Seliškar, nekdanji učitelj v Trbovljah, prebral mladini sgodilleo o navihanih dečkih, ki so se ill
Pred zaključkom so pionirji osnovne Sole ln gimnazije Iz Radeč vsakemu od pisateljev In pesnikov podarili po en šopek rdečih nageljnov, za katere so se ti iskreno zahvalili.
Tov. ravnatelj se je ponovno zahvalil v imenu pionirjev ln
učiteljskega zbora dragim gostom, da so »e osebno potrudili k nam in s svojimi najboljšimi deli improvizirali tako lep nastop, ki nikoli ne bo pozabljen v srcih naših mladih.
Prepričani smo, da bodo naši najmkr/ši segali še z večjim veseljem po naši mladinski literaturi, na katero Je naš slovenski narod lahko ponosen.
Pisatelj P ranče Bevk se je čudil discipliniranosti mladih poslušalcev, saj je nastop trajal 65 minut, kar je znamenje, da je bil moralni uspeh dosežen.
-Ir.
Zagorski pionirji so spregovorili
Kakor vsi zavedni državljani socialistične domovine, so se tudi zagorski pionirji v lepem številu udeležili manifestacij proti krivičnim sklepom Anglo-američanov.
Našim najmlajšim je bilo težko pri srcu, ko so izvedeli za to podlo Izdajstvo. Težko jim je bilo tembolj, ker si niso znaE takoj ustvariti podobo teh »naših zaveznikov«. Saj so se v šoli učili, da so ravno ti pomagali ttidi naši domovnii, sedaj pa da bi se spremenili?
Pa so se kmalu znašli Z zastavami in transparenti so odhiteli na zagorske ceste in
pre-
morske razbojnike — kur v ______________
LjubljaniciI Pionirji *o Btvahno j soglasno povedali vsemu sledili poteku dejanja in *e potihoma nasmihali spretnosti namišljenih mladih razbojnikov.
Kot zadnja je nastopila mladinska pesnica Lili Novy, ki je
bivalstvu: Trsta ne damo nikoli! Dejali so, da so tudi oni, kakor njih očetje, matere, bratje in sestre pripravljeni braniti našo domovino, našo kri. In če je treba, žrtvujemo za to tudi naša mlada življenja! Ce bo treba, bomo tudi rdi, ko* nekdaj naši bratje in sestre za časa NOV, pomagali našim hrabrim borcem JLA — našim junakom.
Kakor med okupacijo, tako vidiš tudi sedaj na nekaterih hišah lepake — majhne lističe papirja, na katere So naši hrabri pionirji zlili svoja najsrčnejša čustva.	-R-
Nagradno vreteno za pionirje
Nada Makova, učenka IV. a razr. trboveljske gimnazije, nam je poslala sledeče vreteno, ki ga izpolnite s primernimi besedami:
Kako sem preživela počitnice
(Pionirski nagradni natečaj)
Vsako leto sem šla v šolskih počitnicah kam taborit, letos mi pa ni bilo mogoče. No, pa je bilo tudi doma lepo.
Ze v šoti sem sklenila, da bom v počitnicah hodila nabirat borovnice, da si bom za prisluženi denar kupi/a knjigo »Srce«. In res. Ko se mi je izpolnila srčna želja, mj je ostalo še precej denarja, za katerega sem si nabavlja nekaj ioJucUi potrebščin, itn sem nekajkrat v kino, ostali denar sem pa porabila po nepotrebnem. Za kaj? Poslušajte:
V »Zasavskem vestniku« je bil priobčen članek »Trbovlje in slovenski jezik«. Ta dopis je name tako vplival, kakor tudi na domače, da smo sklenili, da vsa/ nekoliko /popravimo našo govorico. Določili smo vsakemu članu družine dve popačenki, kale-H se mora odvaditi. Jaz sem morala spremeniti besedi »cu-ker« v sladkor :n »kolen v kavo, sestra »šparherd« v štedilnik itd.
Tudj mama sc le navadila na tenih las); 5.
Pokrovko In lonec. Vse to pa je | skrajšano žensko ime; 7. šival-
Crke: AAA, IIIIIIII, KKK, NNNN, TTTTTTT. Vsaka sledeča beseda Je sestavljena iz črk prejšnje besede in ene nove črke, ali ene manj.
Vodoravno:	1. kratica za
utežno mero; 2. osebni zaimek; 3. največji živeči sesalec; 4. ne-prožni del mišice, s katerim je pritrjena na kost (tudi šop sple-ženski okras; 6.
učencu 3.c razreda v Hrastniku, ki naj dvigne v našem uredništvu obljubljeno knjižno darilo.
Pravilna rešitev zadnjega magičnega kvadrata se glasi:	1.
Brač; 2. rama; 3. Amor; 4. čara,
GOLOB PISMONOŠA
Ljudi je že davno zanimalo, kako je mogoče, da se golob pismonoša, ki je napravil po več sto kilometrov dolgo pot, spet vrne domov. Mislili so, da ima uho goloba lastnosti nekakšnega kompasa, ki mu služijo, da pravilno leti. Se razne druge teorije so prevladovale o teh posebnih sposobnostih goloba. Sedaj pa je končno ugotovljeno, da ima golob neverjetno oster vid in sposobnost, da spozna vse predmete okoli sebe. Do tega spoznanja so prišli ljudje po dolgotrajnih poskusih, e katerimi so dognali, da se golob čez dan nikdar ne zmoti v svojetn letu, ponoči pa svojo pot čestokrat zgreši
„ JUTRI BO PREPOZNO"
»Ta tlim je posvečen otroku, temu neznancu.,. ln odraslim, ki so pozabili, da so nekoč bili otrodi.«
Vzgoja mladine v pubertetni dobi je za šolo in za starše najtežja• Pouk ln disciplina znotraj šolskih prostorov je premalo. V kinu, v časopisih, v gledališčih Je v modi seksus, ki draži otroško domišljijo. Otrokom moramo dali takrat moralno in čustveno trdnost, da bodo čisti ln brez velikih ter škodljivih motenj stopili v svet odraslih. O pravem času in v pravih besedah odkriti otroku nastanek življenja je prav gotovo edino pravilno, ln temu se upirajo samo Ucemerci, ki hočejo z lažjo moralno uničiti nežno cvetje v mladih srcih.
Gimnazijca Mirella In Franco sta se ob študentovskih prešer-nostih nedolžno zaljubila. Starši jima niso povedali, da zorita za polno življenje, šola jima je samo pretila, naj se varujeta greha, od vsepovsod je pa butalo vanju resnično in pogosto kaj umazano življenje. V počit- j niški koloniji je starokopitna j ravnateljica strogo ločila dečke j in deklice. Otroci so bili vse | bolj pozorni na spremembe v. sebi, na razlike in na odnose j med seboj. Profesor in proiesori- j Ca sta bila brez moči, ker sta se morala službeno uklonili veljavnemu šolskemu redu in pravilom, kar pa bi skoraj zahtevalo dvoje nedolžnih življenj. Otroci so se sestajali In igrali skupaj

Prizor iz fflma: »Jutri bo prepozno«
skrivaj, ker se niso smeli javno• Franca in Mirello je tako prehitela nekoč nevihta. Zatekla sta se v senik in ostala lam sama čez noč. Ko so ju ponoči potem našli, je ravnateljica mladinske počitniške kolonije na vsak način hotela prisiliti oba, da bi priznala nedovoljene stvari, kj jih nista počela In za katere v svoji nepokvarjenosti niti vedela nista. Mirella se je močno prehladila. V vročici, ko je ležala v ambulanti, se ji je nekako zbledlo in v strahu pred preganjalci, pred neprestanimi zaslišanji in očitanji je zbežala in skočila v jezero. Rešil jo je Franco, ki je ušel iz hišnega zapora. Skoraj bi bilo prepozno. Otrok ne gre varati in jih hinavsko slepiti. Vzgojiti je treba njihova srca in njihova čustvovanja, da bomo zavarovali njihovo nedolžnost pred oskrunitvijo, in to že danes, ker jutri bo prepozno, kakor nam dramatično prikazuje Ulm.
delali po starih preizkušenih šablonah in pri tem zamudili lepo priložnost — kajti čeprav bo »Kapitan Horado« povprečnemu gledalcu všeč in ga zvezdniška varianta drznega pustolovca najbrž niti ne bo motila, bj z verno ekranizaci/o Forresterjevega romana film ničesar ne izgubil na privlačnosti za povprečnega gledalca, pridobil pa bj na umetniški vrednosti, ki je zdaj nima
......
Kino Svoboda-Center v Trbovljah
(Delavski dom) bo razviden z lepakov, italijanski film
JUTRI BO PREPOZNO
Razpored predstav bo razviden iz lepakov.
Kino
Svobodo v Trbovljah n.
bo Imel na sporedu ameriški barvni film
KAPITAN H0RATI0
Razpored predstav bo razviden z lepakov.
r: '■■■■' I
?<	• .■	5j
■
m ‘jfr-
|# ■* 40 i
Mvmvi .vncf&V’■
it. f
Prizor iz filma: »Kapitan Uoratio«
sialo precej dinarjev, ker je vsaka pomota veljala dinar, ki so se stekali v materino blagajno. Uspeh je pa le bil, ker smo se Precej popravili v govorjenju Pravilne slovenščine. Samo ata *e še nc more ločiti od svojega *lajercajga«. Pa upam, da bo ludi on ic rabil kdaj vžigalnik.
Mnogo smo se na ta račun na-Ppiejait In poleg drugih veselih doživljajev je kar hitro potekel ž<u počitnic.
Sedaj hodim v drugi razred **/e gimnazije v Zagorju.
Vos. tovariš urednik, in vse Honlrje lepo pozdravlja
Majda Forle, Kotredei.
na potrebščina; 8. veznik, 9. samoglasnik.
Rešitve nam pošljite do sobote, 31. oktobra, opoldne. — Izžrebani bo dobil od našega uredništva lepo knjižno darilo.
Rešitev
magičnega kvadrata
Tudi tokrat smo bili zelo veseli pravilnih rešitev magičnega kvadrata iz naše prejšnje številke, ki so nam jih prinesli ali pa poslali naši pionirji in pionirke v tako velikem številu.
Strogi žreb je prisodil to pot nagrado pionirju Bogu Kirnu,
M. DJILAS: Mi hodimo svojo demokratično socialistično pot ter uveljavljam^ samo jugoslovansko in socialistično zunanjo politiko M. PIJADE: Tisti, ki hočejo kupiti Italijo za evropsko obrambno skupnost, pozabljajo na močno obrambno skupnost proti agresiji, v kateri ima Jugoslavija že sama zelo pomembno vlogo
A.	RANKOVIC: Ljudski poslanec je najboljša zveza
med svojim volilnim okrajem in Ljudsko skupščino. V tem se delo Ljudske skupščine resnično približuje volivcem V. VLAHOVIČ: Jugoslavija ima danes najmočnejšo armado v Evropi. To je najzanesljivejša obramba nase neodvisnosti
B.	KRAIGHER: Nove volitve naj bodo nova mani-
festacija trdne odločnosti, enotnosti in čvrste povezanosti vseh Jugoslovanskih narodov
Ameriški barvni film »Kapetan Horatio"
Filmska verzija kapitana Ho-ratla HornbIowerja je, iai, vse preveč amerikanska, da bi mogla nuditi gledalcem tisti užitek, kot ga nudi bralcem knjiga o pustolovščinah drznega kapitana. Osladni konec zabriše sicer dokaj dober celotni vtis in kar žal nam je tega simpatičnega pomorščaka, ki je iz holly-vfoodske kuhinje prišel prepariran v standardnega junaka, ki jih poznamo toliko Iz ničvredne ameriške Jilmske plaže. Po romanu o junaškem kapitanu bi bilo mogoče Izdelati pustolovski tlim visokih kvalitet, ki bi lahko v filmski umetnosti zavzemal tako mesto, kot ga na primer imajo Jules Vernova ali celo Jack Londonova dela v literaturi. Amerikanci so Ulm iz-
„Pri belem konjičku"
Letošnjo gledališko sezono so naši ansambli pričeli z velikim zagonom, saj so Trboveljčani videli v enem tednu kar tri premiere. Preteklo soboto je mešani pevski zbor »Slavček«, ki deluje v sestavu DPD Svobode-Center, uprizoril opereto »Pri belem konjičku«. Delo je režiral in istočasno v tej funkciji debitir&l tov. Franc Princ, glasbeno pa je to igro obdelal tov. Jože Skrinar Nastopil je celoten pevski zbor »Slavčka«, ravno tako baletna skupina »Svobode-Center« v koreografiji prof. Marjance Jermolove, glasbo pa je izvajal Mestni orkester pod taktirko Jožeta Skrinaria.
Ce gledamo uprizoritev te operete z gledišča, da so vsi igralci nastopili na odru prvikrat ln tudi skoro vsi prvič odpeli svoje samospeve, lahko rečemo, da je igra uspela. Pevsko sta občinstvu ugajala Iju-bavna partnerja'tov. Milka Zornova kot gostilničarka Polonca in tov. Franci Vizovišek kot plačilni natakar. Dober igralski lik je nadalje prikazal tov. Mariin Novak v vlogi ribniškega vele-industrialca Kotenine. — Zboru »Slavčkov* smemo k njegovi prizadevnosti ker čestitati ter mu želimo, da bi čimprej dobil enotne obleke, ki si jih toliko želi.
Branislav Nušič: »Žalujoči ostali"
Isti večer so se predstavili publiki Spodnjih Trbovelj tudi igralci »Svobode-Zisavie« z Miličevo komedijo »Žalujoči ostali«, ki našim ljudem ni nepoznana. Delo je zrežiral tov Igor Mervič. — Pobližjega poročilo o tej uprizoritvi še nismo preieh'
-t
<iK.:
ČHafat lei
vJ'1n njuni kovčki?« Je vprašal I P1**, ki se mu Je že vrtelo po Elavi.
.^Ignora Marž lani si je z rob- I brisala obraz. »Kovčki? Ti Se gori v sobah.«
‘Potem niste nič izgubili!« Je ^klical Jflm, »če so kovčki še
*®8nr>ra Je spet poskušala ih-*Kdo ve, če Je kaj v njih!« počakajte vendar! Vse se biu ^Uo- Kako se pravzaprav «5, ** gospod Hasse?« tJjMtoora Marrfairi si Je spet oH- »Hassolt se piše. heiH!« Poznati ud morate, da w« aJ ni v redu, če se nekdo Maleja011, kličejo ga pa za
rjy*ekakor Tukaj ni nekaj v KIm.’	j« začel zamišljeno
Visen ua steno v sobi, kjer so :^lamnl lepaki parniške * din^'j.N* »Jih so bili parniki b* v P**'* k* dimom, okrog njih rinjega morja. »In diČrh* , resnično ime gospo-_ »l*Lpl Dvckerhoff?«
. PPerg. Silvina Neipperg. v, Plemenitega rodu.« Sig-fcilg. "‘krriani se Je spet krem-
Jom Je ob njenih besedah skočil s stola. »Kako ste rekli, da se gospodična piše?«
Roka slgnore Marzianl, ki Je krčevito stiskala robec, je od preplašenosti zdrknila v naročje. Neumno je gledala v Jflmov razburjen obraz. »Silvina Nclp-perg,« Je ponovila slgnora Mar-ziani.
»To... to... vendar ni mogoče!«
»Prosim, poglejte sami v njen potni list«
»Hvala! Verjamem vam. Toda to ... vendar... ni mogoče... Silvina Neipperg je že davno mrtva.«
Slgnora MarzianJ Je potegnila potni list iz predala mize in ga pokazala Jflmu. »Prosim, tukaj je zapisano čisto razločno: .Silvina Neipperg*. In njena slika.«
J8m Je gledal v potni list, a ni videl ničesar.
»Silvina... Silvina...«
Kar naenkrat se je pa zasukal na peti in zdrvel skozi vrata. Na vrtu je pograbil Flamet-to in jo z vso silo vlekel s seboj na cesto, kjer je stal njegov beli avto. »Pojdite z menoj I
Takoj morava poiskati mojega brata. Takoj U
Nekaj trenutkov nat« Ja Le sedel za volanom svojega avtomobila, ne da bi pognal motor. Spet je 6trmel predse. Nemogoče! je mislil neprestano. Nemogoče!
»In kje naj ga iščeva« 7 vprašala Fiametta.
J8rn se je obrnil proti njej. »Oh, saj res, kje naj ga iščeva.«
Spet je strmel presdč. Z mislimi je bil daleč. »To vendar spremeni celoten položaj. To vendar spremeni vse.«
»Ali se Je kaj zgodilo?« J* vprašala Fiametta.
»Da. Ravnokar sem zvedel nekaj ... nezaslišanega. Nekaj ... kar ne more biti res.«
»Kaj pa?«
»O tem pozneje. Pozneje vam bom povedal vse. Vse boste zvedeli Trenutno nisem niti zmožen za to. Vendar moram nekaj storiti. Kam naj se peljeva? Kje, mislite, da Je sedaj moj brat? On in Konstanca... ne, on in Silvina.«
Fiametta Je začudeno stresla glavo. »Ne moreva ga iskati. Sicilija Je prevelika.«
»Toda tukaj vendar ne moreva ostati. Meša se mi že po glavi. Moram se peljati z avtom. Naglo se moram voziti, da ml bo | veter žvižgal okrog ušes, da mi ' glava postane Jasna. Kam naj
se torej peljeva? Povejte hitro! Kam želite, da greva? Brž recite, kam hočete!«
»V Agrigent,« je dejala Fiametta, ne da bi pomišljala. »Otroka imam tam.«
»Dobro, v Agrigent «
Toda ni se še odpeljal. Obrnil se je še enkrat k njej in jo prijel za obe roki. »Ali sem vam res kdaj rekel, da mi je gospodična pl. Dyckerhoff všeč? Ce sem to dejal, potem pozabite. To namreč ni res. Ona mi sploh ni všeč. To n! bilo nikoli res, kajti ona je Nikova. Ze enajst let je njegova.«
Flamettine oči so ga pogledale veliko in svetlo. »Ali se ne bova odpeljala?« je vprašala.
»Seveda se bova.« Toda Jdm ni dal svojih rok za volan. Se vedno Je držal dekleta za roko.
»Ste mi hoteli še nekaj povedati?«
»Ne, nič, pravzaprav nič Se pravi, hotel sem povedati, da vaše skrbi zame ne bom nikoli pozabil. Da... res! Najrajše bi ti povedal, da si mi strašno všeč, toda po vsem, kar se je v zadnjih štirinajstih dneh zgodilo, mi tega sedaj seveda ne boš tako hitro verjela ...«
»Tako hitro res nc. Toda lahko mi to poveste v prihodnjih dneh še enkrat.«
Tu pa je Jom pognnl motor. < S krepkim sunkom Je avto
zdrčal z mesta, se pognal v div- , ji dirki skozi mesto venkaj na j cesto, ki se je vila ob vznožju j Etne skozi gaje citron in oranž, j vinograde, nasade oliv na tisto' cesto, ki jo je že stokrat pre- j vozil. Dirka z avtom je šla da-j lje mimo Misterbiance, mimo i Patema in Adrana. Prehitela sta pisane vozičke z okrašenimi osli, nasmejane poljske delavce, mimo rdečih hiš in murvinih dreves, visoko na nebu pa ju je spremljal oblak dima nad Etno. *
»Da, sedaj pojdeva v Tripolis,« je dejal Niko. Povedal ji je to še enkrat, ko sta nekaj ur pred odhodom parnika stala pod golimi stebri templja June La-cinie. Spet je sonce počasi spreminjalo nebo in zemljo v ogenj. Mod suhimi kaktusovimi grmi je žarelo rdečerjavo kamenje.
Silvina se Je naslonila na neki steber in gledala v daljavo. Med grmiči osata in pečinami se je paslo nekaj koz Kar naenkrat sta pa zagledala človeka, ki se jima je bližal. Nekega človeka ... J8ma!
J8m, ki je v pisarni žveplenega rudnika naletel na Has-solta, je zvedel od njega, da sta Niko in Silvina v Agrigentu »V Agrigentu. pravite? No, potem se pa prav gotovo pote-: pata okrog ostankov templja,
kajti Niko nori za starinsk-.mi svarmL«
Silvina Je dvignila roke in na ves glas zavpila:	»Jorn.
Jom!«
To je zaklicala s tako vriskajočim glasom, da je Niko vztrepetal.
»Zakaj se pa tako strašno veseliš, da naju je tukaj našel?« jo je vprašal s trpkim giasom 2e je iztegnil roke, da bi jo zadržal, če bi hotela teči Jornu nasproti.
Tu pa se je ona obrnila in ovila svoje roke Niku okrog vratu. »J8m živi! J8m živi! In Fiametta je rekla, da si mu nekaj storil. Ti.., ti .. •«
Toda takoj nato se Je spet nasmejala. Njen obrez je bil tako sončen, tako srečen kakor že nikoli v zadnjih dneh. Neskončno mladosten je bil njen obraz, ki ga je ožarjalo večerno sonce.
Sedaj Jo Je zapazil tudi Jom Pospešil je korake.
Niko Je privil ljubljeno ženo k sebi. Strmel je v njen mladosten, žareč obraz, na katerega se je spomnil Hotel je začeti govoriti, jecljati..
Takrat pa se mu je ona nasmejala v od. »Ne, ne, saj n« j sanjaš. Silvina sem. tvoja Silvina!«
KONEC.
£2
UXO vvi
9tQCKT
Oh, ta šumni, pisani svet
Zmaga Rudarja in Proletarca
NOGOMETNO PRVENSTVO SLOVENIJE
Rudar—Drava (Ptuj) 5:1 (1:1)
Pred približno 300 gledalci je moštvo Rudarja v nedeljo premagalo Dravo iz Ptuja z visokim rezultatom 5:1. V 31. minuti prvega polčasa so gostje dosegli prvi gol po srednjem napadalcu, vendar je domačin Sori takoj nato izenačil igro na 1:1. Rudar je imel v prvem delu tekme tri lepe priložnosti, toda žoga ni našla pot v nasprotnikovo mrežo. Opresnik in ostali so se razigrali šele v drugem polčasu. — Med odmorom si je marsikdo mislil, da bo težko doseči kaj več, kajti gostje so v prvem polčasu pokazali, da so borbeni, drugega pa nismo opazili. Osemnajst minut je že trajala igra drugega polčasa, ko je Opresnik preigral vratarja in je žoga čisto počasi zdrknila v mrežo. Tu pa se je igra razživela. Napad za napadom se je vrstil pred vrati nasprotnika, celo branilec Rudarja je nekajkrat z lepimi streti ogrožal mrežo gostov. Opresnik je v 71. in 78. minuti dosegel še dva gola. Izgledalo j'e, da bo ostalo pri tem rezultatu. V zadnji minuti strelja Opresnik kot in Knaus z glavo lepo plasira v levi kot. Zmaga Rudarja je bila zaslužena in če bi Ru-daT nastopil kompleten, prav gotovo ne bi ostalo pri tem rezultatu.
Tekmo je sodil Presinger iz Celja z manjšimi napakami, zlasti v drugem polčasu je dopuščal preveč ostro igro, kar bi se kmalu maščevalo.
PROLETAREC (Zagorje) !
ALUMINIJ 1:0 (0:0)
Litija-Poštar (Ljubljana) 1:2 (1:1)
Predzadnjo nedeljo so v Litiji odigrali prvenstveno tekmo V. kola skupine B ljubljanske nogometne podzveze med domačo »Litijo« in ljubljanskim »Poštarjem«. Po enakovredni igri so zasluženo zmagali gostje z rezultatom 2:1 (1:1). Domačini so prišli že v 5. minuti igre v vodstvo z golom, ki ga je dal prodom! Zrimšek. Zaradi nepazljive igre domačinov je srednji napadalec gostov Kraševec pred koncem prvega polčasa igro izenačil, v drugem polčasu pa dosegel zmagonosni gol. V tej tekmi so domači napadalci zapravili mnogo zrelih priložnosti za dosego zadetkov, zlasti v drugem polčasu, ko so se Ljubljančani samo branili Sodil je z manjšimi napakami
Gjud iz Ljubljane.
Namiznoteniška sekcija Proletarca sedaj dela
Tudi NTS Proletarca v Zagorju se je končno zbudila iz poletnega spanja. Temu je bil glavni vzrok »prazna blagajna«. PTed dnevi so imeli igralci sek-cijsko prvenstvo. Pri članih in pri mladincih si je prvo mesto priboril Franc Drnovšek, drugi pri članih je FTaznik, tretji S polen ak itd. Tudi med mladinci je zasedel drugo mesto Praznik.
Sedaj so se resno lotili treningov in so v nedeljo, 18. t. m., odigrali prijateljski dvoboj z Rudarjem Rezultat je 10:1 za Rudarja. Mino točko je osvojil Kajzelj v borbi z Weissem.
Na brzotumirju, ki je bil zatem, je zmagal med 16 udeleženci gost Pavel Ličar iz Trbovelj. V eni izmed prihodnjih številk našega lista bomo pisali o vzrokih nedelavnosti namiz-
I. B. noteniške sekcije Proletarca.
ROKOMET ŽENA
Ekipa Proletarca, ki tekmuje v 1. slovenski ligi, je igro proti Svobodi II. iz Ljubljane dobila s 6:0 pf (rezultat 8:3 za Svobodo II.). S tem imajo Zagorjanke od dveh tekem dve točki in razliko golov 7:14. Se lep uspeh za tako ekipo.	-ml-
BOKSARSKA LIGA
Slovenska boksarska liga, v kateri nastopajo mariborski Železničar, Jesenice, Rudar iz Trbovelj in zagorski Proletarec, je začela z rednimi tekmovanji. Razpored tekem je naslednji: Rudar (T)—Jesenice. — n. kolo: 31. oktobra ali 1. novembra: Proletarec (Z)—Jesenice; Rudar (T)—Železničar (M). — Ul. kolo: 14. ali 15. novembra: Rudar (T)—IToletarec (Z); Jesenice— Železničar (M).
Upamo, da ekipi Rudarja in Proletarca ljubitelje boksa v Zasavju ne bosta razočarali. Boksa se vedno v kraju prvo-navedenega tekmeca.
Kal je s Proletarcem?
že večkrat smo Se oglasili, vendar našega mnenja pri sestavi prvega moštva v Zagorju niso upoštevali. Zato smo se odločili, da povemo vsej dejavnosti kaj več o tem.
Znano je, da je nogometni klub Proletarca izgubil zaporedoma dve tekmi (proti Dravi v Ptuju 2:1 in proti Nafti doma). Vzrok teh porazov pa vidimo predvsem pri sestavljalcih moštva. V 1. moštvo silijo nekatere igralce, ki zanje vemo, da so že davno odslužili nogometu in športu sploh. Pa pride tekma in tak mož nastopi malo, ali pa čisto nič pripravljen. Kako bo potem moštvo zmagalo, je vprašanje zase.
_	.	.	.... Posebno očitno napaka je
V Kidričevem je domači Alu- bila v soboto, 17. 1 m., na tek-minij izgubil 2 točki v zadnjih mi proti Lendavi, kjer so kar minutah igre. V prvem polčasu tekmovali med seboj, kdo bo sta bili obe moštvi izenačeni, slabše igral. Vsako pravo vod-v drugem pa so bali gostje očit- gtvo nogometnega kluba pa no v premoči. Edini gol je dal mora težiti za tem da dobi v Ogrin v 85. minuti. — Sodil Je moštvo Mm več mladih moM pred okoli 200 gledalci Frangeš jn s tem tudi več poleta in zate Maribora dobro.	-ik	nosa. V Zagorju delajo pa rav-
no narobe. Mlade moči, ki so
NOGOMETNO PRVENSTVO SLOVENIJE VZHODNA SKUPINA
Trbovlje:
Rudar : Drava 5:1 (1:1)
Velenje:
Rudar : Železničar (M) 1:5 (0:3)
Kidričevo:
Proletarec : Aluminij ld) (0:0)
Sobota:
Sobota : Kovinar (S) 10:1 Dolnja Lendava:
Nafta : Celje 6:4 (4dl)
Kladivar—Dobrna 1:1
V prvenstvu celjske nogometne podzveze je bila preteklo nedeljo dopoldne odigrana na stadionu Rudarja nogometna tekma med domačo Dobrno In drugim moštvom celjskega Kladi-varja. Gostje so bili tehnično boljši, vendar pa zaradi premajhne odločnosti pred nasprotnikovimi vrati niso dosegli več kot en gol, zastreljali so pa eno enajstmetrovko. Moštvo Dobrne je doseglo edini zadetek Iz enajstmetrovke. Pred 200 gledalci je tekmo dobro sodil Kos iz Trbovelj.
Rokomet — prvenstvo Slovenije
Rudar—Drava (Ptuj) 14:8 (8:4)
Kljub polzkemu terenu, ki je oviral boljše razvijanje igre, je moštvo Rudarja po boljši igri premagalo borbene in včasih celo preveč ostre Ptujčane. Začetek igre je kazal, da bo Drava doživela katastrofo, vendar so gostje po rezultatu 3:0 zmanjšali razliko igre na 3:1, Moštvo Rudarja je v nedeljo zaigralo znatno bolje kot v zadnji tekmi v Mariboru proti Braniku, boljša povezava med igralci kot pri gostih je prinesla Trboveljčanom zasluženo zmago, ki bi bila lahko še večja, če se posamezniki Rudarja ne bi preveč spuščali v nepotrebno »dribljonje«.
Rudar—Slavija (Ljubljana) 4:1 (1:1)
Namesto prvenstvene tekme, ki bi morala biti odigrana, je sledilo prijateljsko srečanje med mladinci Rudarja in Slavi je. Čudna se nam zdi odločitev NZS, da se začasno preneha mladinsko tekmovanje. Mladinci Rudarja so dobro zaigrali šele v drugem polčasu ln si teke s tremi goli razlike zagotovili lepo zmago 4:1.
že igrale v prvem moštvu, morajo sedaj samo opazovati tekmo, stari igralci pa brez uspeha tekajo po igrišču sem in tja.
Kakor napad, tudi z obrambo ne soglašamo (tekma Proletarec—Nafta ali Proletarec—Mura). Včasih dela še čisto začetniške napake, ki jih ni mogoče pozabiti. Tudi obramba ne zna prenašati žoge na krila, ali pa jo vračati vratarju. Včasih obramba preveč omahuje in preveč čaka (Proletarec—Nafta) in pusti, da nasprotnik zabije gole. Naše mnenje: Kurent, Oto Praznik.
Vratar je zadnje čase zadovoljil. Mino v tekmi proti Dravi v Ptuju je imel slab dan in je kriv za dobljene gole.
pa zadovoljil še tako razvajene gledalce. Zlasti z uspelimi paradami je rešil na tekmi proti Nafti domačine še večjega poraza. Upamo, da nas ne bo razočaral. Naš predlog za vratarja: Ocepek.
Mislimo, da to pot ne bomo naleteli na gluha ušesa pri upravi NK Proletarca in da bodo naše mnenje pri sestavi prvega moštva končno upoštevali.
če bodo ustregli temu predlogu, potem tudi na tekmah ne bo godrnjanja in vpitja nad domačimi igralci. In kar je konč-
V tekmah proti mariborskemu i no najboli važno: uspeh bo ti Železničarju, Muri in Nafti je I	Številni simpatizerji.
V mesto je prispel cirkus. Postavil je svoj šotor, pripel jeti slone, leve, tiqre. nantarje in leoparde. Tudi nosorogi Ln bivoli niso manjkali. Sam direktor cirkusa je nadziral vsa dela in pazil, da so dragocene živali lepo shranili.
Tu pa se mu je približal neki mož. Že od daleč je pozdravil direktorja in snel klobuk. Nekako plašno je prišel bliže in dejal:
»Dober dan, gospod!«
»Dober dan! Kaj želite?«
»Ali bi mi dovolili, da bi nocoj prenočil v kletki levov?«
»Kje, prosim?«
»V kletki levov!«
»Pa tam so vendar levi!«
»Nič zato.«
»Toda opozarjam vas, da so živali zaradi vožnje izredno nemirne in razdražene.«
»Tudi to me nič ne moti.«
»Poleg tega sta v kletki še dva nova leva, ki smo ju pravkar dobili iz puščave.«
»Tudi z njimi bom opravil.«
Direktor ga gleda ln začudeno zmaje z glavo.
»Ali nimate svojega stanovanja?«
»O, pač!«
»Tukaj v mesitu?«
»Da, tamle- Prav v bližini.«
»In zakaj ne greste potem domov?«
Nato pa mu je mož odgovoril čisto tiho in resno:
»Moja žena je tam in jaz sem ji danes zjutraj dejal, da bi bil njen stari plašč za to zimo še kar dober . . . «
★
Na Dunaju je bilo nekoč nočno zabavišče. Nosilo je nad vrati mnogo obetajoče ime »Ahmea Bej«. Pa je bilo res tako: kdor je prišei sam tjakaj je šel redkokdaj sam domov. In ko so takole okrog polnoči gostje sedeli v lokalu, si zaman iskal z očmi še kakšno krpico na telesih lepih plesalk.
Nekega večera je zašel v ta nezaslišani lokal neki zakonski mož. Ni bij dolgo tam. Zelo kratko je bilo njegovo veselje, kajti za njim jo je primahala njegova
GOSPODARSKE VESTI V KRATKEM
V Ameriki so proučili, v' gostih košenj preveč izčrpa tra- j hitro zgnil. Silažo je mogoče
kakšne vrste drevja najraje trešči in ugotovili, da strela bolj ogroža drevje v drevoredih kakor v gozdovih; da je drevje ob vodi — ob rekah in jezerih — bolj ogroženo kakor na suhem zemljišču; da rajši trešči v drevo, ki ima »srčno« ali glavno j (navpično) korenino kakor
A.UOCUJ	MiVipu IM.«—	M.*— J —	---C3----
va, predvsem detelje. Upošte- zboljšati še z beljakovinami, vi- ; *	*?
Ce vodstvo NK Proletarca ne1 yTSie drevja s plitvimi koreni-
bo upoštevalo našega mnenja, potem se ni čuditi, če bo po nekaj nedeljah ta nogometni klub na repu lestvice v vzhodni Skupini republiške liee.
Tudi podcenjevanje drugih se kaj rado maščuje (Proleta-Irec—Mura). Zakaj so domaMni I po odlični igri v prvi polovici I toliko popustili, da M nasprot-‘ nik kmalu izenačil?
Slabost naših je tudi netočno podajanje, oziroma po naše: nabijanje žoge — samo da gre od gola, saj je vseeno! Za to bi pa bil potreben Skupni trening; pa saj ne dobiš vseh igralcev skupaj!
Glavna hiba Zagorjanov Je pa njihov napad, Id zapravi tudi stoodstotne prilike za dosego gola (tekma Proletarec— Nafta). Napadalci pridejo do 16 metrov, tam pa začnejo kombinirat!, namesto da bi streljali na gol. Po našem mnenju naj bi napadalno vrsto sestavljali: Vipotnik, S. Praznik, Ogrinc, Franc Prašnikar In Valter Prašnikar. S tem napadom ne bi uspehi Izostali
Tudi krflska vrsta ne zadovoljuje povsem. Ne zna povezati napad z obrambo ln Je zelo netočna pri podajanju. Naš predlog: Dornik, Jere, Vozelj.
nami; da je najbolj ogrožen hrast, najmanj pa bukev, kostanj in breza. Posamezna drevesa je mogoče zavarovati pred strelo s strelovodi. Strelovod je treba vzemi j iti Izven »strehe« krošnje in ne med koreninami, ki bi jih sicer strela poškodovala.
Med poplavami voda najbolj Škoduje koščičastemu sadnemu drevju, kakor so ugotovili na Nizozemskem, letos in lani v Italiji Jablane in hruške, ki so bile v Italiji pod vodo od novembra do januarja, so ostale na splošno zdrave in so potem spomladi redno cvetele. Toda kjer je drevje ostalo v vodi do maja, torej približno pol leta, se je posušilo. Najodpomejše so hruške in jablane, najprej pa voda škoduje malinam in koščičastemu drevju.
Najbolje Je kositi dvakrat na leto, so ugotovili v Nemčiji. Dognali so, da Je seno mnogo slabše, če ne kosimo dovolj zgodaj. Seno, ki smo ga pokosili mesec dni prepozno, Ima približno za 5 odstotkov manj beljakovin in Je teže prebavljivo. Raziskovalci zavračajo mnenje, da je priporočljivo kositi večkrat na leto. Ugotovili so, da se zaradi po-
yati je treba tudi, da košnja s sušenjem terja precej časa. Hektarski donos se zaradi preštevilnih košenj tudi zmanjša. Zato je najbolje kositi le dvakrat na leto.
V naši državi pridelujemo žito na prevelikih površinah
v primeri s površino, ki jo zavzemajo drugi posevki Pred prvo svetovno vojno in po njej so v Srbiji in Vojvodini pridelovali žito na 90% orne zemlje. Po drugi svetovni vojni se je to razmerje spremenilo; tako poslej v Vojvodini žito zavzema največ 75% omice. V letih 1947—1951 so v Srbiji pridelovali žito na 82% orne zemlje, na Hrvatskem na 73",j in v Sloveniji na 57%. V Franciji pa žito zavzema 49%, v Belgiji 51, na Danskem 48 in v Angliji 46% omice. Zaradi prevelikih površin pod žitom ni mogoče primemo kolobarjenje, ne pridelujemo dovolj krmskih in dušičnih rastlin, to pa zelo škodljivo vpliva na živinorejo in zaradi tega še bolj primanjkuje hlevskega gnoja.
Tudi krompir je priporočljivo silirati (kisati) v silosih, kakor so v novejšem času prepričljivo dokazali v drugih kmetijskih deželah. Silirani krompir je dobra krma zn govedo, prašiče, konje, ovce in perutnino. Med siliranjem krompir izgubi 3 do 4 odstotke redilnih snovi. Za siliranje uporabljajo nagnit ali z bolezenskimi klicami okužen krompir, ki bi ga ne kazalo hraniti v kleti, zlasti še, ker bi
tamini in rudninami. V ta namen dodajajo krompirju 8 do 15% korenja, 10 do 15% sena (detelje) in 8 do 10 % zmletega sena.
Prevozno sušilnico za žito so
letos preizkusili v Angliji Sušilnica je opremljena z motorjem, ki ima učinek 16 konjskih moči. Razen tega Je v sušilnici naprava za merjenje vlage, ki deluje tako, da zadrži v sušilnici žito, dokler ni suho do določenega odstotka vlažnosti Na uro je mogoče posušiti 1400 kg žita.
ANEKDOTE DESCARTESOV OBED
Znani francoski mislec Descartes je sedel za mizo pri obilnem kosilu, ko ga nekoč zaloti vojvoda duraikl.
»Kakor vidim, cenijo tudi filozofi izbrana jedila1*
»Cernu ne?« /e odvrnil Descartes, »Saj menda ne mislile, da so tako dobre reči ustvarjene aamo za bedake/«
PRIMERJAVA
Na enem od banketov v čast znanemu književniku In humoristu Twalnu je govornik napil gostu In ga primerjal s Homerjem, Mllltonom In Shakespearom. Po krajiem odmoru Twaln vstane In pravi:
»Maloprej so me primerjali s Homerjem, Mllltonom ln Shakespearom. Vsi trije so mrtvi — pa se tudi sam kaj slabo počutim.*
žena. Pograbila je moža za ovratnik njegovega suknjiča in ga pahnila ven na cesto. Žena je kričala in se drla na vse prebege ter ozmerjala moža z vsemi mogočimi in nemogočimi priimki. Mož pa jo je hitro porinil v neki taksi, ki je stal pred zabaviščem. Povedal je šoferju, kje stanuje- V vozu pa je bilo nato slišati tožeč, očitajoč in jokav glas žene, k; ga ni hotelo biti konec. Tu pa je šofer naenkrat ustavil taksi, se obrnil nazaj in dejal z znano dunajsko dobrodušnostjo:
»Gospod doktor! Če dama noče, jo bova postavila na cesto in šla nazaj po drugo nevesto .. «
★
Valeno Pitano iz Enne (Sicilija) je ves prestrašen odskočil, ko je v navalu divje ljubosumnosti sunil z nožem svojo ljubljeno Lavrencijo v prsi, kajti naenkrat je zaslišal oster žvižg iz grudi svoje ljubljene, na obrazu je pa tisti trenutek začutil močan zračni pih. Lavrencija je po sunku z nožem zavpila: »Avl« nato pa pnsolila nasilnemu ljubčku krepko zaušnico. Rešitev uganke: zaljubljeni Valerio je z nožem zadel krasno napihnjene grudi iz gumija. . . .
★
Med vojaškim dopustom je neki v Koreji vojujoči se ameriški rekrut spravil v Ameriko neko mlado Korejanko, ker jo je nameraval vzeti. Ko pa je bil iz armade odpuščen, se je fant premislil in pustil ljubico na cedilu, ki je v tuji deželi vsa nesrečna samevala. Oblasti so dale temu dekletu dvomesečni rok, da si najde drugega zaročenca, v nasprotnem primeru pa mora po odgonu nazaj v Korejo. Tedaj pa je ta mladenka dala v časnik ženitveni oglas, na katerega ni dobila nič manj kot 357 ponudb!
Kako priti do vstopnice pri kakšni razprodani športni prireditvi? O tem je že marsikdo razmišljal. To vprašanje je sijajno rešil neki navihan fant v Stuttgartu (Nemčija). Kaj pravite, kako je to napravil? Zelo enostavno. Kupil Je na pošti prazen brzojavni obrazec in napisal nanj naslov: »Za gospoda župana«. Nato je brzojavko vtaknil v s prozornim okencem tako, da «© je na brzojavki videl naslov na župana. S to kuverto je fant prišel brez posebnih težkoč skozi vse straže nogometnih in drugih velikih športnih prireditev.
Skoda je tega fanta le. da je s to imenitno zvijačo uspeval samo nekaj mesecev, kajti nazadnje so ga le potuhtall te
sedaj je konec njegovega iznajdljivega domisleka.
Neki čistilec oken t New Yorkn se je po trudapolnem delu vse-del na stopnice hiše, kjer je delal, da se malo odpočije. Ker je bilo toplo, je mož zadremal. K° je zaspal, mu je klobuk zdrienti z glave in padel narobe na tla poleg njega.
Po dveh urah spanja se Je mož »pet zbudil in v svoje največje začudenje opazil, da se je med tem časom v njegovem klobuku nabralo za več kot deset dolarjev drobiža.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev te cvetja* govornikom, pevcem in vsem. ki so spremili našega
EDITA JAZBINSKA na dolsko pokopališče.
Družina Jazbin****
Obveščamo naše kupce In podjetja, s katerimi smo imeli poslovne stike, da se je podjetje
„ ŽIT O “ podružnica Celie
ukinila zaradi decentralizacije.
Ustanovilo se je novo podjetje
WŽITARW
podjetje za odkup, nakup in prodajo žita in mlevskih izdelkov
CELJE, STANETOVA ULICA 4
s skladišči Celje, Mariborska cesta 13, Trbovlje in Šmartno ob Paki.
Prevzete naloge trgovanja z žitaricami in moko os^noio neizpremenjene. Prosimo, da se odslej vsi obračajo na naš novi naslovi
Podjetje »ZITAR«, Celje
ZAHVALA
Ob nenadni to nenndomes^’ vi izgubi mojega dobrega m o te zlatega ateka
DRNOVSKA JOŽETA se iskreno zahvaljujem ki so ga tako lepo počastili. v darovali vence te cvetje, f>a -tako polnem številu spremil1 njegovi zadnji poti. P«*** hvala vsem organizacijam, * vomikom, pevcem, godbi, v? in Egonu ter drugim sosco , ki so naju v K* težkih trenu kih tolažili in nama Se enkrat vsem i*ra-v P1-15 zahvala.
Medija, Izlake, 23. X. l953')o
Neutolažljiva žena Anic* sin Vladimir
ter ostalo sqrodstv°
00|—MB...............t®'*’1®'
OSEBA, ki Je izgubila dc"av0-plsami Zavoda zn s°f-. pnJ rovanjo (OLO Trbovlje*.
•	•	■	• med u‘
se zglasi tamkaj nlml urami.
"lili
POCENI PRODAM dobro njeno spalnico iz Naslov v upravi lista.