3 g§| ■ Velja v Ljubljani po pošti: telo leto . k 3 P41 >eta . . . „ ]i tein leti . . * ! m mesec . „ ; Za Ameriko celoletno polletno Četrtletno 8 dolar. 4 dolarje 2 dolarja Novi naročniki ca, pošiljajo naročnino po nakaznici Za inozemstvo celo leto K 4 pol :eta. . r 2 Četrt leta „ j ta mesec . Oglasi se laračnnajti po porablienem prostoru in sicer 1 mm visok ter 55 mm šliok proatoi za enkrat 2 K za večkrat popast. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Uprevništvo je na Marijinem trgu ~ štev. 8. Teleion štev. 44. ■’ Izhaja vsak dan zjutraj Posemezna številka velja 1*60 K Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se tranteirajo -Rokopisi se ne vračajo. 163. štev.______________________________V Ljubljani, sreda 13. julija 1921. p,)5tnina f|afa"“ * «0,0v,"i- iv. leto. Ljubljanski župan Anton Pesek potrjen. &EOGR\i>. 12. H t?’A. (IZV.) NA J GA SVETA JE BIL LJUBLJANSKI VČERAJŠNJI SEJJ MINISTRSKE- * ŽUPAN ANTON PESEK POTRJEN Briand o trianonski mirovni pogodbi in o sankcijah. Pariz, 12. jul. Senat je včeraj zvečer razpravljal o trianonski pogodbi. Poročevalec Reynald je izjavil. da ima triananonska pogodba za podlago iste ideje, kakor st. ger-mninska. namreč ustvariti pravično sodbo, oprostiti zatirane narode, naložiti odškodnino premagancem in zahtevati poroštva. Senator De Non-cis se je izjavil proti trianonski mirovni pogodbi, češ da je za Madžarsko nepravična. Ministrski predsednik Briand je izjavil, da se De Noncis ozira samo na pritožbe Mad-žaiov, ne čuje pa pritožb onih narodov ki so jih Madžari še pred kratkim zatirali, namreč Scdmogra-ško ki je med vojno zaveznike tako znatno podpirala in zanje toliko žrtvovala. Vprašanje zapadopmadžar-skih komitatov jp bilo rešeno v st. gei marnski mirovni pogdobi. Vendar rja bo še posebna komisija na licu mesta proučila vprašanje eventualnih popravkov meja in tudi zveza narodov se bo pečala s to zadevo. Ministrski predsednik je končal s prošnjo zbornici, naj se ničesar ne ukrene, kar bi razdrlo stike kateregakoli naroda s Francijo. Nato se je debata zaključila in pogodba ratificirala. Pariz, 12. jul. Na koncu svojih Izvajanj na včerajšnji dopoldanski seji zbornjce je izjavil ministrski predsednik Briand: Državni kancelar dr. VVirth je v vprašanju sankcii napravil. k^r mu je bilo n t.fcoče. da izpolni svoje obljube. Kancelar bi zaradi tega zaslužil, da se ukinejo sankcije. Toda dva ali trije koraki, ki so se napravili ob splošnem nezadovoljstvu časopisja in opoziciji Velenem-cev ne zadostujejo, da bi se ukinile sankcije. Nemčija mora najprej Izvesti mirovno pogodbo. Potem bo šele na francoski strani našla dobro voljo za priznanje izpolnitve svojih obveznosti in za pogoje za normalne razmere med obema državama. Militaristična propaganda v Nemčiji. Pariz, 12. Jul. Na včerajšnji popoldanski zbornice se Je nadaljevala debata o naknadnih kreditih. Na vprašanje poslanca Le Itvra glede razorožitve Nemčije, je izjavil ministrski predsednik Briand: Narod 70 milijonov, ki je še po porazu zastrupljen z militarističnim duhom Velenemcev In z misli je revanše, se mora nadzorovati In razorožiti. Razmere med Nemčijo In Fran-cii« toliko časa ne bodo normalne, dokler Nemčija ne krene s pota politike katastrof. Vsaka francoska vlada ima torej dolžnost imet odprte oči. Glede ljudskega glasovanja v Gornji Šlezlji le ministrski predsednik r< novno opozarjal na to, da je na vseh zemljevidih, tudi na nemških, označeno, da so Poljak) na spornem ozemlju v večini. Mirovna pogodba se bo izvajala v svoiem duhu in po svojih določbah. Na vprašanje glede razsodb državnega sodišča v Leipzigu Je ministrski predsednik Izjavil: Fran-coske vlada Je svoje pravne zastopnike brzojavno odpoklicala, ker je bila mnenja, da ne more še dalj časa sodelovati pri Justični komediji. Namerava pozvat) zaveznike, naj se v tem vprašanju drže določb mirovne pogodbe. Nato je bil predlog socialista Bin-ma, proti kateremu je nastopil Briand in ki zahteva, naj se čete odpokličejo Iz CiliclJe, odklonjen s 438 proti 114 glasovom. Nato je bil splošni proračun sprejet. Pomorska razorožitev. Paiiz, 12. jul. Ministrski predsednik BrianJ Jc obema zbornicama sporočil o Koraku Zedinjenih držav glede konference v Wasl>n'gtonu, kj ima namen omejiti oboroževanje Izrekel Je predsedniku Hardlngu svojo zahvalo za plemenito povabilo In Izjavil, da Iraucoska vlada z veseljem sprejme to ptvabilo. London, 12. jul. Včeraj je informiral l lov d (itorge spodnjo zbornico o angleški politiki v Tihem oceanu In na Daljnem vzhodu in izjavil, da zavlsi mir v prvi vrst) od Prjateljskega sodelovanja Anglije in drugih d^av. Anglija želi, da bi mogla z Zedinje- nimi državami čimboij poglobiti svoje pri* jateljstvo ter obdržati svoje stike z Japonsko. Tudi na Kitajskem morajo ostati vrata odprta, Anglija upa, da bo mogoče sklen'li z Zedinjenim) državami dogovor glede skupnega delovanja. Gre predvsem za to, da Se najde nf-čin, kako zdmžiti vse člnitelje k skupni politiki, da se omeji oboroževanje v Tihem oceanu, s čimer bi se zagotovil svetovn; mir In prost razvoj narodnih Intel esov na Daljnem vzhodu. Lloyd George ie toplo pozdravil predsednika Hardlnga, ki je prvj nastopil za razoroževanje. Goraješlezijsko vprašanje pred vrhovnim svetom. Pariz, 12. jui. Kakor javlja J)Echo de Pa. ris«, bo fiancoska vlada prihodnje dni preJ-lagala angleški vladi, naj se vrhovni svet skliče okoli 25. t. m. v Boulogne ali Pariz. Vesti, ki so prišle iz Q0r„je &iezi|e, so uničile upanje, da se bodo zavezniški komisarji zedinili o skupnem predlogu glede mej. Zaradi tega menijo v Parizu, da je najbolje. za zavezniške vlade, razpravljati o tem rrolilemu čimprej In ne več polžku-, šuii rešit? to vprašanje na^konlereuc) stro- kovnjakov. kakor sta to Curzon in Briand mlsli',a. Oppe*, 12. Julija. (Izv.) Kakor se govori, je Korfanty prišel skrivaj In neopaženo v Oppel. Iiogna!0 se Je, da skrivajo Poljak) v svolem konzulatu mnogo sumljivih oseb, katerih početje Je javnosti še prikrito. Francoz) so včeraj postavil) stražo z nasajenimi bajoneti na cesto pred poslopjem poljskega konzulata. Pred grško ofenzivo. London, 12. Jul. Reuterjev urad javlja, da se grška ofenziva najbrže prične še ta teden. Turk) so ostali zunaj nevtralne cone, vtisnili pa so grško fronto. Zaradi tega so se morali Grki umakniti. Carigrad, 12. Jul. Grk) s0 poizkusili naprede v 8t' proti lzmidu. Posadka mesta, ki je bila ujačena s turškimi oddelki, je 20 km Pred mestom pripravila zasedo. Posrečilo sc JI je obkoliti Grke, ki so v triurnem Iju-iu Izgubi s 100 mrtvih in ranjenih. Gi-kj so okolico fzmida zopet izpraznili, PAŠIČEVA BOLEZEN. Beograd, 12. jul. Ministrski predsednik Pašič je še vedno bolan. Zdravniki so mu odsvetovali zapustiti svojo sobo. da ne bi v bolezni nastopile komplikacija. _ OBLIKOVANJA. Beograd, 12. jul. Doznava se. da bo danes podpisan obširen ukaz o častniških odlikovanjih* Obenem bo podpisan ukaz o odlikovanju kulturnih delavcev, pofltičnlh uradnikov. sodnikov itd. '• »ZATIRANI« NEMČI V JUGOSLAVIJI. Dunaj, 12. jul. Kakor poroča »Parlamentskorrespondenz«. so poslanci Krast, dr. Harnpel in tovariši stavili v današnji seji :narodne skupščine j>redlog za represalije proti Jugoslaviji zaradi postopanja proti avstrijskim državljanom. Predlog zahteva, naj vlada podvzame vse korake, eventuelno naj prične z represalijami. da zaščiti pra.vice avstrijskih državljanov v Jugoslaviji. Olede postopanja z nemškimi rojaki v Jugoslaviji naj se naprosi pomoč zveze narodov. KARL HABSBURG IMA OBISKE. Lucern. 11. jul. Španska kraljica mati je v spremstvu svojega brata Evgena Habsburga dospela na obisk k razkralju Karlu v Herterstein. VI ADNA KRIZA NA MADŽARSKEM. Budimpešta, 12. Julija. (Izv.) Z ozirom na dogodke pri včerajšnji seji narodue skupščine in z ozirom na zadržanje stranke malih kmetovalcev se smatra stališče Justinega ministra kot zelo omajano, vsled česar bo moral Isti Izvajati posledice In t najkrajšem času odstopiti. KOMUNISTIČNE DEMONSTRACIJE V PRAGI. Praga, 12. junija. (Izv.) Včeraj so uprizorili komunisti demonstracijo za oprostitev obsojenih udeležencev decemberskega komunističnega puča. Demonstracije so zelo klavrno izpadle. — Komunistični poslanci so postavili v parlamentu tudi nujni predlog glede oprostitve obsojenih komunistov. STAVKA BANČNIH URADNIKOV V ČEŠKOSLOVAŠKI. Praga, 12. Junija. (Izv.) Stavka češkoslovaških bančnih uradnikov traja dalje. Posredovanje vlade je bilo brezuspešno. Dunajski bančni uradniki napovedujejo tudi stavko, da pokažejo tako svoje simpatije za stavk ujoče češkoslovaške bančne uradnike. LYBEŠ SMRTNO BOLAN. Brno. 12. julija. (Izv.) Češkoslovaški senator in bivši državni poslanec v avstrijskem parlamentu ter prvoboritelj socijalizma Lvbeš je smrtnonevarno zbolel in je vsak hip pričakovati smrti. POŽAR V HAMBURŠKI LADJEDELNICI. Berlin, 12. jul. Včerai je izbruhnil v ladjedelnici Bloden in Voss v Hamburgu velik požar, ki je upepelil 60 m dolgo zgradbo. Požarna bramba jc le s težavo preprečila razširjenje ognja. V blžini so se nahajale shrambe za olje. Škode je več milijonov. TORETTA ITALIJANSKI ZUNANJI MINISTER. Ltigano. 12. julija. (Izv.) Marchc-se della Toretta je po razgovoru z ministrskim predsednikom prevzel posle zunaniega ministra. V neki spomenici vsraz. Naiboli nas je oa bolelo takrat, ko ste se zapletli v vojsko z bratsko [Bolgarijo. Mi smo se že takrat čutili Jugoslovane, čeludi smo zrastli ob nemški meji in se vzgajali v samih nemških šolah. Tisti moment, ko smo se zavedli, da smo Slovenci. smo postali obenem tudi Jugoslovani. Položaj v Orientu. Francoska zbornica je včeraj obravnavala vprašanje popolnilnih kreditov. Poslanec Sculicr (neodvisni radikalec) je opozoril vlado na zadeve v Siriji. Kemalove čete organizirajo tamkaj po večini nemški častniki. Govornik je zahteval aktivnejše politike v Siriji. Ministrski predsednik Briand je odvrnil, da gre za to, a.li se bo Francija bojevala s Turki, ali bo mogoče obdržati Sirijo v sedanjih mejah, kakšna politika bo Francije in kako paj se revidira sev-reška mirovna pogodba ter vzpostavi mir v Orientu. .V to svrho je treba problem Sirije in Orienta končnove-ljavno rešiti in doseči s Turčijo mirne odnošaje. Cilicije pa Francija ne more dobiti drugače, kakor da si zagotovi njeno varnost. Ministrski predsednik je izjavil, da se je potrudil prepričati zaveznike, da ie revizija sevreške pogodbe nujno potrebna in je rekel, da je prepričan, da se bodo vsa ta vprašanja rešila mirnim potom. Francija je pripravljena, da takoj odredi, da se sovražnosti ustavijo in da odpošlje zastopnike, ki bodo v mešani komisiji uredili vprašanje mej. Ministrski predsednik je izjavil nadalje: »Pravico imam. da Izjavim, da položaj Francije ni vznemirljiv. Francija leži ob Reni in ne more dopustiti, da bi postala Nemčija taka. da bi ogrožala Francijo.« Ministrski predsednik je govoril nato o dogodkih v Gornji Šleziji ter Je poudarjal, da Gornja Šlezija ni nemško ozemlje, in da je general Le- Rond izvrstno izpolnil svojo težko najogo. Glede zunanje politike je Izjavil ministrski predsednik, da je po izkusil, ali ne bi šlo bnez vojaških ekspedicij v Nemčiji, če bi prišlo tako daleč, da bi se izpodrinil Wir- thov kabinet, bi se začela napram Franciji nova. sovražna politika. V tem primeru pa bi Imela tudi Francija v rokah vsa sredstva za dosego svojih ciljev in ne bo pokazala nika ke slabosti. Kontrolne komisije v Nemčiji so dobile zadoščenje v vseh ozirih. Poslanik Tušar o situaciji v Nemčiji. Urednik »Tribune« je vprašal poslanika Tušarja ob priliki njegovega bivanja v Pragi, kaj misli o stanju Nemčije. Tušar je mnenja, da stoji Nemčiia jako dobro radi življenske energije ljudstva in ker so na njeni gospodarski eksistenci zainteresirane vse sosedne države. O gornješle-skem vprašanju se sodi v nemških oficijelnih krogih zelo optimistično. Neugodna odločitev bi bila hud udarec za gospodarski razvoj Nemčije. Komunizma se Nemci ne boje. Z Rusijo se računa Kot odjemalcem nemških proizvodov naj že vlada, kdor si bodi. Vlada Wirth bo imela težke trenutke z dosego svojega finančnega načrta, vendar pa zaupa poslanik v osebnost Wirthovo. Glede vprašanja nemške minoritete v Češkoslovaški pravi Tušar: V oficijelnih nemških krogih se smatra nemško-češko vprašanje naravno kot notranje vprašanje naše republike. Ne prikriva se želje, da bi stopili naši odgovorni faktorji v primerno razmerje z nemškim prebivalstvom. to bi olajšalo prijaeljstvo med obeinp državama, na katerem je nemškim strankam veliko ležeče. Celotni utis črta poslanik z besedami: Delo. delo in nič kakor težko delo se vidi v Nemčiji. Za boljšo ustavo. Govor poslanca Deržlča 8. jul. 1921 v »Mestnem domu« v Ljubljani. (Dalje prihodnjič.) (Dalje.) Paragraf 95. prelaznih naredjenj (prehodnih naredb) govori o razdelitvi države na oblasti. O tem se je v naših časopisih že mnogo pisalo, a vendar nekoliko komentarja k temu paragrafu ne bo odveč. Narodni klub je zahteval v vprašanju razdelitve države federalizem. Jugoslovanski klub avtonomijo, vladajoče stranke pa so stale na stališču absolutnega centralizma. Ne bom se danes spu-r ščal v kritiko posameznih zahtev — vladne stranke so ustanovile kot maksimum oblasti 800.000 prebivalcev. Zakaj da so postavile ta maksimum, to najn je danes uganka. Zastopniki vladnih strank imajo v tem oziru sami prokleto slabo vest in se niti ne upajo zagovarjati te razdelitve, ampak lepo inolče. In da bi to svojo slabo vest pre'd ljudstvom prikrili, kriče o protidržavnih elementih, ki hočejo ustvariti revolucijo proti ustavi. To je pesek v oči in ničesar več! Mi tukaj iavno in odkrito povemo, da bomo legalnim potom tako dolgo rušili to ustavo, dokler se ne bo podrla s strankami vred. ki so jo sprejele. (Viharno odobravanje.) In če pravijo vladajoči gospodje, da je ta delitev umljiva, ne da bi za to doprinesli kakršenkoli dokaz. ky nas Slovencev je komaj en milijon, jim svet /cm jaz, da naj skočijo v Gradec in prosilo tamošnje gospode, da zasedeip Slovenijo do Celja — po tem nas niti en milijon ne bo več. Opozoriti moram še na eno ža-. losfno dejstvo v zgodovini naše ustavodajne skupščine. Narodni klub. komunisti in naposled Jugoslo-vanski klub so zapustili konstituanto da bi ne bilo treba odgovarjati na-pram svojim volilcem za delo v njej. Izognili so se dolžnostim, ki so jih' sprejeli s svojo izvolitvijo. Če so vredni ostre obsodbe oni. ki so storili reakcionarno ustavo, so tem ostrejše obsodbe vredni vsi. ki so v, odločilnem trenotku vrgli puško v, koruzo, zapustili pozitivno delo in odšli iz ustavodajne skupščine. In ravno ljudje, ki si laste pravico kot edini zastopati slovensko ljudstvo (klerikalci), so bili. ki so se v odločilnem momentu potuhnili, danes pa so za ceno ministrskega stolčka zopet pripravljeni stopiti v vlado. Take politične taktike ni mogoče imenovati drugače, kot breznačelne tn tako politiko, ki izdaja svoja načela in se ravna po trenotnih koristih bomo mi vedno najostrejše obsojali in pobijali. Tako je prišlo, da nas ie ostala samo peščica, ki smo vztrajali do konca in protestirali vedno znova proti vadlanju za kožo jugoslovanskega ljudstva. Vedeli smo. da ne moremo uspeti, ko so že vse večje opozicionalne skupine vrgle puško v koruzo, toda ostali smo zvesti svojim obljubam, danim volilcem in borili smo se. čeprav brezupno do konca za njegove pravice. (Živahno odobravanje). (Dalje prih.) Gospodarstvo. Beležke. Svoji k svojim. Izviti se pa znajo! če poroča »Jutro« kakšno neumnost kakor n pr. o hmelju v Slovenskih Goricah, naroči »Pondeljku« da vzame tako vest med »budalosti prošlega tedna.« Tako pač ostane špas v faml-lji In budalost med budalostmi. Nova šarža. »Jutro« je izneslo v telegramu o Imenovanju pokrajinskih namestnikov novo šaržo namestnikovih na-domestovalcev. Če bo imel namestnikov nadomestovalec še kakega nadomestitelja in ta morda spet namestnika. še ni uirntoviieno. NAZADOVANJE KURZA NASE VALUTE, Pred par dnevi, razpravljajoč o stanju »Narodne banke« SHS in naši valuti, smo med drugim naglašaii, da bi prenaglo zboljšanje naše valute imelo v nasprotni smeri ravno tako katastrofalne posledice za naše narodno gospodarstvo, kakor poslabšanja iste, da bi bile naša trgovina in industrija, ki sta nakupovali in prodajali na podlagi slabe valute, rnočno prizadeti, ako bi se naša va-uta naglo zboljšala, kar bi imelo za posledico naglo padanje cen in s tem v zvezi množino konkurzov da se mora naša valuta istotaico postopno boljšati, kakor se je postopno slabšala, ako se hočemo ogniti gospodarskim pretresljajem. V interesu izvoza naših poljskih pridelkov ie. da se naša valuta sedaj, ko ima pričeti izvoz. ne dviga prehitro, kar bi onemogočilo izvoz istih, ker bi inozemstvo plačalo za nje manj kron. ako bi se krona sedaj zboljšala ter da se nam je za sedaj zadovoljiti s stabilizacijo krone v interesu industrije, trgovine in poljedelstva. To stališče, ki smo ga zastopali dosledno v raznih prilikah v prejšnjih naših gospodarskih člankih, zastopa tudi »Agra-mer Tagblatt« v članku »Nazadovanje kurzov naše valute« z dne 6. t. m. v katerem se peča z vzroki tega nazadovanja. Ta list konstatujoč najprej. da je jugoslovanska krona v Curihu, ko se ie že povspela na 4.50, zopet padla na 3.95, pobija trditve nekega zagrebškega lista, da je temu vzrok sprejetje ustave ter naglaša, da so istočasno nazadovali zadnje dni oziroma zadnje tedne kurzi mnogih deviz, tako n. pr. deviz Dunaj, Praga, Budimpešta. Rim in celo London ter da je le deviza New York od 10. junija naprej naglo poskočila. Za ta pojav da sta dva glavna razloga. Najprej plačevanje nemške vojne odškodnine v dolarjih, kar ie moralo prisilno gnati kurz dolarja v višino, pptem pa vedno večja verjetnost vzpostavljen ja intenzivnih trgovskih odnošajev z Rusijo, vsled česar morajo mali srednjeevropski trgi znatno zgubiti na zanimanju. Govoreč o posledicah nazadovanja kurza naše valute, izvaja omenjeni list: »Pečali smo se že na tem mestu (t. j. na gospodarskem delu. — Op. ured.) s tem vprašanjem ter smo izvajali, da ne bi sedaj naglo zboljšanje kurza bilo koristno za naše gospodarstvo. Pač bi mogli v tem slučaju ceneje kupovati v inozemstvu, vendar je glavna naloga naše trgovinske politike, da uvoz kolikor mogoče omejimo ter domačo produkcijo pospešimo. Nizko stanje naše valute je mogočen pospešitelj naše domače industrije. Na drugi strani moremo pri obstoječem kurzu našega denarja, naše proizvode, ki bi sicer komaj mogli konkurirati z inozemskimi, lažje placirati v inozemstvu. Ti raz- v Madžarski. S tem se seveda noče reči. da je slab kurz našega denarja za nas dobrota. Ker imajo naše dejanske gospodarske razmere na kurz našega denarja v inozemstvu le malenkosten vpliv, ter je isti odvisen od splošnega stanja svetovnega trga. moramo za sedaj stremlti Ie za teni. da preprečimo nagle spremembe tako navzdol, kakor navzgor. Sedanje nazadovanje kurza ni nikakor katastrofalno. Ni večjega pomena ter ni v nikaki zvezi z našimi razmerami. S časom, ko se položaj svetovnega gospodarstva zboljša, bodo imele tudi naše notranje razmere znaten vpliv na stanje našega denarja v inozemstvu. Kolikor boljši bo tedaj naš notranji politični in gospodarski položaj, toliko boljši bo tudi kurz našega denarja.« * + Proti povišanju najemnine za trgovske lokale. Včeraj popoldne je bil protestni shod trgovcev najemnikov proti povištnju najemnine za trgovske lokale. Shod je sklenili, da se zahteva od vlade zaščito, da bi se dovolilo največ 6—8kratno povišanie predvojne najemnine, le v izrednih primerih pa lOkratno. fl + Direktni vlaki med Beogradom in Češkoslovaško. Kakor hitro se otvorj že-lezniški promet med Jugoslavijo in Madžarsko, bodo vozili tudi direktni vlaki med Beogradom in Češkoslovaško. Ti vlaki hudo iz Karlovih Varov Imeli direktne spalne vagone, ki se bodo v Beogradu priklopili simplon - orientekspresu in vozili dalje v Carigrad. + Dva vagona blaga za rusk0 begunce. Iz Češkoslovaške sta dospela dva va-gonablaga, ki se bo brezplačno razdelil beguncem. Češkoslovaški poslanik Kalina je obiskali predsednika državne komisije za ruske begunce in se je z njim posvetoval nad eno uro o organizaciji za razdelitev daril. + Svote dosedanjih davkov v Jugoslaviji. Direkcija neposrednih davkov zbrala je sedaj podatke o pobiranju davkov od dne osvobojenja pa do dne 31. junija t. !.< to je do zaključenega budžetskega leta 1920/21. Od 1. januarja do 31. decembra 1919 nabralo se je v Hrvatski in Slavoniji 19,442.375 D 37 p, v Bosni in Hercegovini 16,655.820 D, v Sloveniji 17,735.158 D 50 p, v Vojvodini 16,422.248 D 41 p, v Dalmaciji 11,051.025 D 32 p; v Srbiji in Črni gori nabralo se je od 1. januarja 1919 do 31. mala 1920 21,314.108 D 25 p, v Sloveniji 19,814.436 D 63 p, v Vojvodini 30379.288 D 50 p, v Dalmaciji 2,542.740 D 38 p. V letu 1920J21 do 1. julija dale so Hrvatska in Slavonija 38,657.157 D 78 p, Bosna in Hercegovina 14,064.378 K 50 p, Slovenila 32,094.636 D 62 p, Vojvodina 29,834.883 D 43 p, Dalmacija 1,765.773 D 65 p, Srbtia Irt Črna gora 89,185.350 D 27 p. Od ujedinje-nja do 31. junija 1921 dale so Hrvatska in Slavonija 94,797.801 D 73 p, Bosna in Hercegovina 63,527.133 D 75 p, Vojvodina 70 milijonov 876.490 D 43 p, Dalmacija 5 milijonov 250.549 D 26 p, Slovenija 69,644.131' din. 76 p, Srbija ln Črna gora 110,499.464 D 92 p. Vsega skupaj je v vsej državi vplačano 414,585.501 D 85 p. Treba je konsta« tirati, da ie pobiranje davka v Hrvatski :n šlo gladko, posebno v prošlem b'io logi veljajo tudi danes. Naglo zbolj- j Slavoniji šanje kurza našega denarja. bi nam in v tekočem letu, le v Vojvodinji je doneslo le Dodobne katastrofe, kakor l pobiranje davka zvezano s težkocami. Si ran 3. ■■ir ■■■■ii »n -jjek — Hribar kraljev namestnik. V ponedeljek popoldne je ministrski svet podpisal (tkaz o imenovanju g. Ivana Hribarja za Izaijevega namestnika v Ljubljani. Dosedanji predsednik deželne vlade g. dr. Bal-(tič je imenovan za njegovega nadomestnima in za načelnika oddelka za notranje Stvari. Dosedanji podpredsednik je razrešen. — Preosnova pokrajinskih vlad. Danes bo imel ministrski svet zopet sejo, na kateri bo razpravljal o preosnova pokrajinskih vlad. — Kraljevi namestniki za Bosno In Hr-vatsko. Za kraljevega namestnika v Sarajevu je imenovan g. Ojurgjevič, v Zagrebu >a g. Demetrovlč. — Za policijskega ravnatelja za Bosno in Hercegovino je imenovan Branko Zc-rarac. — V Zadru se je ustanovil naš konzulat. Za konzula je imenovan Aleksander Cincar — Markovič, dosedaj tajnik pri na-lem poslaništvu v Atenah. — Mariborski župan potrjen. Ministrski svet je potrdil učitelja g. Grčarja kot župana Maribora. Za umetniškega konzulenta pri prosvetnem oddelku pokrajinske vlade v Ljubljani je imenovan akad. slikar g. Fran Tratnik. — Iz delniške tiskarne so očitali našemu listu, da piše napačno tuja Imena, n. pr. Journal des Debats na vse mogoče načine Itd. Ti veliki jezikoslovci in mali vseznalci pa pišejo ime voditelja irskih Sinnfeinov de Valere kar večkrat zaporedoma Delavera, ki je mogoče bil samo junak Karl Maya ali kaj podobnega. Za te enciklopediste in »inozemske« dopisnike je v Siriji francoski guverner general Courand. Človek more res le s težavo uganiti, da je to sloviti francoski general invalid Gouraud, ki je vodil znamenite boje v Champagnl. Visoki zunanji politiki, ki si jo »špoga« Delniška tiskarna d. d., pa take malenkosti itak ne škodujejo. Značilno je pa le, kako zanesldve so »Izvirne« vesti takih izbornih poznavalcev. — Iz novinarstva V nedeljo ob 10. dop. se je vršila v Beogradu v novi marski sobi konstituante seja osrednje uprave Ju-goslovenskega novinarskega udruženja, katere so se udeležili tudi delegati iz Zagreba, Ljubljane in Sarajeva. Opoldne je bil gostom na čast obed v restavraciji »Zagreb«, večerja pa je bila na Topčideru. — Sezona na Bledu. V zadnjili dneh sc je počelo zdravišče oživljati. Vse življenje se osredotočuje v krasnem zdraviliškem parku, kjer igra stalna zdraviliška godba dnevno od 5—7 popoldne. Tu se zabava elegantni svet Iz različnih dežel in držav. Vreme je lepo, voda topla. Med tujci vlada letos veliko zadovoljstvo, ker so se nastavile solidne cene, ki so pod uradno kontrolo. Izključeni so slučaji, da bi posamezniki samovoljno dvignili cene, ker so povsod Izobešeni uradno vidirani cenovniki. Zdra-viška taksa je znižana letos na ceno, ki je nima do sedaj nobeno zdravišče. Na sezonskem sporedu so umetniški koncerti, veliki plesi, reunlonl, tekme, regate in beneške noči. Razširjena vest, da je Bled prenapolnjen, ne odgovarja resnici. Na Bledu je tujcem še dovolj prostora na razpolago. — Neznosna vročina v Ameriki. Vročina v Zedinjenih državah je postala neznosna. Iz vseh večjih mest prihajajo poročila o smrtnih slučajih, katere je povzročila solnčarica. Zlasti v gosteje naseljenih delavskih krajih zahteva predvsem solnčarica mnogo žrtev. Silna vročina povzritča ponekod tudi slučaje blaznosti. Ljudje iščejo trumoma hladila v rekah, pri čemer jih mnogo utone. Precej oseb je našlo smrt pri padcu s streh, kjer so si priredili spava-lišča. Oblasti so otvorlle vse parke, da omogočijo bivanje na prostem, in ukrenilo vse potrebno, da se ljudje ohlade in okopljejo. — Nov zakon o odvetnikih. V Beogradu se bo vršilo mesca avgusta zborovanje odvetnikov iz vse države, na katerem se 1x5 razpraljalo o načrtu novega zakona o Cvetnikih, Angleška donavska flotltja v Beogradu. Angleška donavska flotilja dospe 19. t. m. ob enajstih v Beograd in bo mesto oficielno posetila. Ob tej priliki bodo nekaterim an,gleškim častnikom in novinarjem slovesno Podeljeni redi. — Upravna komisija fehniško - visokošolskih fondov v Ljubljani (Turjaški trg štev. 1-1) razpisuje 7.a študijsko leto 1921-1922 podpore iz tehniško . visokošolskega študijskega fonda. Visokošolci tehniki, ki reflektirajo na tako podporo, naj vlože ne-kolkovane prošnje do najkasneje 1. septembra t. 1. Podrobnosti so razvidne iz razglasa v Uradnem listu za Slovenijo. — Društvo konceptnih uradnikov politične uprave za Slovenijo je imelo dne 23. junija t. 1. popoldne svoj izredni občni zbir v zborovalnicl na mestnem magistratu v Ljubljani. Občni zbor je obširno razmotrt-val sedanji položaj konceptnega uradnlštva v državi ter storil naslednje sklepe: 1. Društvo stopi v stik z že obstoječimi društvi državnih konceptnih uradnikov, da se osnuje skupno udruženje za ceJo državo; 2. poteguje se za to, da se dovoli vsem konceptnim uradnikom s fakultetno nao-brazbo posebna fakultetska doklada, kakor io imailo že sodniki; 3. delati na to, da se ceptnemu uradništvu njegovi službi primerno stališče. V novi odbor so bili izvoljeni naslednji člani: Dr. Ignacij Rutar za predsednika, dr. Spiller Muys za podpredsednika, za odbornike oz. namestnike dr. Rudolf pl. Andrejka, dr. Vladimir Borštnik, dr. Mirko Brezigar, dr. Fran Zobec, Narte Velikonja, Stanko Masič, dr. Fruanc Trstenjak in Fran Makar, za preglednika računov pa Janko Kremenšek in dr. Fran Ska-berne. — Sedež društva je v Ljubljani v deželnovladni palači na Bleiweisovi cesti, kjer posluje predsednik. Nanj naj se naslavljajo vsa pisma in dopisi. — Uhod preko demarkacijske črte. Včeraj so pripeljali v Ljubljano 8 delavcev, katere so zasačili, ko so hoteli preiti brez dovoljenja in potnih listov italijansko črto. Uhodi preko meje se v zadnjem času zelo tnnože, V Jugoslavijo silijo posebno tržaški delavci, ker v Trstu ne morejo najti zaslužka. To priliko pa izrablja tudi več temnih in nevarnih elementov, — Pobegli kazuencl. Od delavskega oddelka v Kosezah je pobegnil 211etnl 15-mesečni kaznenec Matevž Pečenik iz Horjula. — Iz kaznilnice v Staroj Gradiški Je pobegnil 21 letni ključavničar Cabor Martin iz Usote. Obsojen je bil na 3 leta Ječe radi tatvine. — Iz iste kaznilnice je pobegnil tudi 26 letni trg. pomočnik Evgen Kravs, doma iz Osjeka, ki je bil obsojen na 5 let težke ječe. Dalje 201etni mehan.k Šifrer Franc iz Zemuna, obsojen na 15 mesecev ječe. Sumijo, da so pobegli begunci proti Sloveniji. — Velik požar ]c uničil vas Dane pri Cerkniškem jezeru. Zgorelo je 20 hiš z gospodarskimi poslopji in več živine, škodo cenijo na 2 milijona kron. — Nesreča. V Krašnji je padel edini sinček nadučitelja Grmeka, 91etnl Boris, s črešnjevega drevesa ter zadobil take poškodbe, da je v ljubljanski bolnici Izdihnil, Ljubljana. — Proslava rojstnega dne kralja Petra I. Rojstni dan kralja Petra I. Je slav la Ljubljana dostojno in veličastno. Mesto se Je odelo praznično. Hiše so okrašene z n,-broj zastavami in delo počiva v uradih in pri zasebnikih. Na predvečer so opozorili mesto na praznik proslave topovski streli na Gradu, zvečer ob 21. uri pa je priredila železniška godba bakljado, katero je spremljalo ncštevilno ljudstvo, ki je navdušeno vskllkalo kraiju in regentu. Na praznik se je vršila cerkvena slavnost v stolni cerkvi sv. Nikolaja, po maši pa Je priredilo garnizijsko poveljstvo vojaško parado na Krekovem trgu, pri kateri je sodelovala cela ljubljanska garnizija. Pri slavnosti so bile zastopane vojaške oblasti na čelu genetal Dokič s štabom, deželno vlado pa so zastopali dr. Ravnihar, Dobnik, Demšar !n inž. Jamnik. Navzoč Je bil tudi g. župan Pesek v spremstvu občinskih svetnikov NSS, JDS in SLS in g. dr. Zarnik. Sledili so zastopniki raznih javnih civilnih oblasti in korporacij, trgovska in obrtna zbornica, odvetniška in notarska zbornica, vseučilišče, srednješolski profesorji in zastopniki ostalega šolstva, Slovenska Matica, Glasbena Matica in zastopstva vseh kulturnih društev in zavodov. Vrlo in lepoštevilno so bile zastopane tudi naše narodne dame. Pravoslavna služba božja pa se je vršila v istem času v kapeli kasarne Vojvoda Mišiča, kateri so prisostvovali rezervni oficirji pravoslavne vere. Praznik je zaključila velika patrlotlčna manifestacijska zabava v veliki dvorani hotela Union. —- Za koncertno dvorano filharmoničnega društva. 2e od prevrata sem se nahaja v koncertni dvorani filharmoničnega društva poštni ekonomat. Neštetokrat so razni listi omenili, da to vendar ne gre, a poklicani faktorji se za to niso zmenili Človek se nehote vpraša, čemu poverjeništvo za prosveto, čemu razna glazbena združenja, čemu do neba segajoče glasbene avtoritete — če vse nič ne pomaga. Dejstvo namreč je, da so v zadnjih letih vsled pomanjkanja koncertne dvorane odpadle vse elitne prireditve, kar pomeni za nas nenadomestljiv manko. Poživljamo poverjeništvo za prosveto, kot urad, ki bi imel vršiti kontrolo in regulacijo našega kulturnega življenja ter poštno - brzojavno ravnateljstvo, kot neposrednega činite1 ja za vzdrževanje ali odpravo te nerednostl, da že enkrat napravita konec temu naravnost škandaloznemu stanju. Dvorano je treba izprazniti, kakor želi ves glazbeni svet in pa tndi vsa javnost. Priti moramo enkrat za vselej preko tega, da bi se morali boriti za bagatele, ki bi morale biti urejene brez vsega. Poštno - brzojavno ravnateljstvo se je s trdovratnim vzdrževanjem svojega ekonomata v filharmonični dvorani postavilo pred vso Javnostjo v skrajno slabo* luč, za nas pa je postalo element, ki trdovratno dela proti kulturi. Zraven pa slišimo, da je poštno - brzojavni ravnatelj mož, ki simpatično gleda In dobro razume naš kulturen program. Ali je to mogoče?, Klub mladih — Vmegavanle v uradno poslovanje. Že pred kratkim smo svarili pred neupravičenim In nasilnim vmešavanjem v uradno poslovanje Javnih organov. Kliub temu se v zadnjem času taki slučaji še vedno ponavljajo. Tako je nastala 8. t. m. na Tržaška cesti cela rabuka, ki bo Imela zaudele-žence jako neljube posledice. Sprla se je namreč tam večja družba veselih dobro-voljcev in nekdo je poklical stražnika, ki je takoj prišel mirit razgrajače. Pri tem je hotel aretirati delavca Z. Toda aretaciji so se postavili v bran njegova soproga in pa dva njegova tovariša tako energično, da je moral stražnik poklicati pomoč. Policija je vse tri ovadila sodišču. — Člane Filharmonične družbe opozarjamo, da se vrši redni občni zbor Filharmonične družbe v četrtek 14. t. m. v dvorani Mestnega doma ob pol 9. zvečer. Ker je ta občni zbor odločilnega pomena za na-daljno usodo Filharmonične družbe, vabimo vse slovenske člane družbe, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Na dnevnem redu je zlasti važna sprememba pravil družbe in pa volitev novega odbora. Članske izkaznice izdane slovenskim članom pred 2 letoma so veljavne. — Umrl je v ljubljanski bolnici uredn'k »Pokreta« g. Radlvoj Veselinovič. — Sokolski »Tabor«. Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu o sokolski slavnosti na trgu »Tabor« smo naprošeni Izjaviti, da ni spremljala sokolskega sprevoda po mestu vojaška godba, kakor poroča »Jutro«, ampak novo ustanovljena godba Sokola II. Ustanovitev te godbe moramo le pozdravljati, še bolj pa njen napredek, saj sc je Izurila v kratkih 3 mesecih toliko, da že lahko nastopa, vkljub temu, da so njeni člani zaposleni ves dan po delavnicah in žrtvujejo le večere Izobrazbi. — Člani pevskega zbora Glasbene Matice se vabijo na poslovilni večer, ki ga priredi pevski zbor Glasbene Matice ob priliki odhoda g. kapelnika Brezovška v Split v restavraciji pri Mraku danes 13 trn. —■ Strela na Mirju — 4 osebe ponesrečene. Po hudi soparni vročini se je pripo-dila predvčerajšnjem med 17. in 18. uro v smeri od Kamnika nepričakovano huda nevihta. Nenadoma se je stemnilo in vlil se Je dež v stremenih. Nevihta je trajala komaj pol ure in zopet je posijalo solnce. Med nevihto je udarila strela v zgradbo nove Konigove vile, ki jo grade na Mirja. Na poslopju strela ni napravila nikake škode, pač pa je puh od strele poškodoval 4 osebe. Nezavestne so prepeljali v bdlnico delavke Lampe Pavlo, Krmec Marijo in Veretik Franjo in pa delavca J. Munda .z Cilinc. Dva poškodovanca sta že toliko okrevala, da so Jih izročili domači oskrbi, dva pa sta ostala še v bolnici, kjer bodeta tudi kmalu okrevala. — Prijet vasovalec. Sinoči Je zasačil stražnik v Florjanski ulici nekega moškega ravno ko je skočil iz ulice skozi okno v neko stanovanje. Na policiji je Izpovedal prestrašeni vlomilec, da ni imel namena krasti, marveč da je šel vasovat k svoji ljubici. Ker se ni moglo dognati, da bi imel mož kake druge namene, so ga izpustili. — Chrlstofov učni zavod v Ljubljani, edino oblastveno dovoljeni učni zavod za stenografijo in strojepisje v Sloveniji s pravico izdajanja veljavnih spričeval, vpisuje za šolsko leto 1921-22 vsak dan dopoldne na Domobranski cesti. Vpisnina 5 dinarjev, mesečna šolnina 35 din. Soisko leto se prične 3. oktobra t. 1. ob 8. url dop. — Chrlstofov učni zavod priredi povodom sklepa šolskega leta prihodnji četrtek 14. t. in. ob 2. v šolskih prostorih na Domobranski cesti 7 pod vodstvom g. prof. Robida javno tekmovalno brzopisje. Pisarn se bode skogi 5 minut z brzino po 100 besedi v minuti. K tekmi so vabljeni stariši gojenk in gojencev ter vsi, ki se zanimajo za stenografijo. — Umrl je v Marmontovi ulici vpok. nadučitelj g. Simon Punčuh, star 77 let. Pokojnik je služboval v Šmarju Pri Ljubljani, v Ljubljani je bil predsednik društva vpokojenih učiteljev in učiteljic. — Izpostavljeno dete. Kratko smo že poročali, da so našli v soboto dopoldne .a vogalom Uršulinskega samostana v Nunski ulici v moško srajco in v rujav papir zavito novorojeno moško tri dni staro živo, dete. Znak na srajci je pripomogel poboji, da je našla sled in res so že drugi dan prijeli mlado mater v neki vasici nad Škofjo Loko Ivano Bernik. Pripeljali so jo v ljubljansko bolnico, kamor so prinesli tudi nesrečno dete. Prizor je učinkoval ln Ivana Bernik je priznala materinstvo. — Tatvina v trgovini. V Anton Schus-terjevo trgovino z mamufakturnim blagom v Stritarjevi ulici ste prišli predvčerajšnjim dve kmečki dekleti — po govorici Dolenjki — in sta ukradli 6 m blaga za ženske obleke. Tatici sta ne,poznati. Maribor. Proslava kraljevega rojstnega dne v Mariboru. Ob priliki kraljevega rojstnega dne je bila v stolni cerkvi slovesna služba božja, nato pa vojaška parada. Zatim je bilo pri okrajnem glavarstvu čestitanje. Trgovine so bile ves dan zaprte in ra-zobešenih ie bilo izredno veliko število zastav, tudi na zasebnih poslopjih. Proti večeru je vojaška godba med sviranjem raznih koračnic priredila obhod po mestu. Medicinski znanstveni večer. Kakor smo že na kratko poročali, se na temeliu SDorazuma med primarili. docentom dr. Matkom, dr. Robičem in dr. Dernovškom vrši dne 13. t. m. ob j?. url zvečer na medicinskem oddelku občne javne bolnice v Mariboru znastveni večer z demonstracijami. Po demonstracijah bo predaval docent dr. Matko o osnovnih principih moderne razdelitve nefri-tid. Zdravniki tovariši so vabljeni na udeležbo kakor tudi k sodelovanju. Dr. Smodlaka v Mariboru. Naš dalmatinski rojak in narodni prvo-boritelj dr. Smodlaka se je stalno naselil v Mariboru, kjer je kupil hišo v Tatenbachovi ulici. Ima vremena. Pri naši predvčerajšnji vesti pod tem naslovom je pomotoma izostalo ime »Vetrinjske ulice«. Odhodnlca celjskih abiturijentov. Dne 7. t. m. so imeli celjski gimnazijski abiturijenti svojo odhodnico v Narodnem domu, katero so jim priredile celjske dame. Dvorana je bila polna odličnega občinstva, banket sijajen. Abiturijent St. Tomšič se je zahvalil celjskim damam za gostoljubno prireditev, celjskemu prebivalstvu za prijaznost, katero so ska-za'i dijakom v celi dobi njihovih šolskih let, gospodom profesorjem za požrtvovalni trud, in obljubil je v imenu vseh abiturijentov pogumno delo v blagor Jugoslavije. Gospod ravnatelj Jeršinovič je prisrčno opominjal odhajajoče dijake na velike naloge, katere jih čakajo kakor nas vse v naši mladi državi, in da Je treba, da se vsaki temeljito Izobrazi za svoj prihodnji poklic. Končno se je še oglasil v besedi starosta celjskih Slovencev g. dr. Josip Semec, ki ie omenil, da ie delal maturo leta 1865 — torej pred 56 leti. Takrat je maturiralo na mariborski gimnaziji 24 dijakov, med njimi 22 Slovencev; 7 Slovencev je delalo maturo z odliko. Vseh 22 takratnih maturantov, je ostalo zvesto svojemu narodu. Pozdravljal je abiturijente kot kuče-gazda Narodnega Doma ter jim dal ob vstopu v življenje sledeči nauk: »Predgovornik g. ravnatelj je dobro naglasil, kake težave Vas še čakajo Mali oglasi. Proda se: JAVNA DRAŽBA raznega pohištva, kuhinjskega orodja, obleke, dragocenosti in dr. se vrši v petek dne 15. t. m. ob 3. popoldne v Slomškovi ulici štev 4, I. nadstropje, levo. 1244 OLASOVIR (Stutzlliige!) v dobrem stanju se proda po nizki ceni. Maribor, Glavni trg 18, Breznik. 1249 PO IZREDNO NIZKI CENI večja množina črnega karbon papirja, kan-celijskega in trgovskega papirja in kuvert, pergamentnega in vse barve papirja, peresa, krede, kopirnih svinčnikov, šolske tablice, grifelnl itd. pri L. Pevalek, trgovina s papirjem, Ljubljana, Židovska ulica 4. Istotam se sprejme učenka. STROJI NA PRODAJ Stružilnik sini popol. nov (Holzdrehbank) masiven iz železa. Skobelnik (Abrlchtma-schine) zelo masiven 50 cm. Stroj za drob-lenje čreda (Lehbrechmaschine). Vrtalnik (Bohrknarre) fini popolnoma nov. Sesalka z dvema cilindroma zelo dobra In lahka. Kovaški meh velik v dobrem stanju. Motor za surovo olje (Dieselmotor) 14—16 PH tnalo rabljen z garancijo. Fini francoski kamen kompleten za rnletev žita. Josip Petrič, trgovec z lesam, Rečica ob Paki, Štajersko. 1243 POSESTVA do 100 oralov, hotel velik promet, trgovska hiša v Mariboru, vilo, hiše, gostilno proda pisarna Zagorski, Maribor, Bavarska ulica 3. 1228 CIGARETNI PAPIR Olleschau, Abadle, AJtesse, Club, Ottoma nn. Osmann, Ambor In stročnice Altesse nudi tvrdka. Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv Jakoba trg 9. ' 1230 VELIKA ZALOGA: dvokolesa, otroški vozički, šivalni ta razni stroji, pnevmatika ta vsakovrstni deli. P. Batjel, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejme se v polno popravo, za emajliranje z ognjem in ponikianje: dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji in deli. Mehanična delavnica, Karlovška cesta 4. CIGARET PAPIR (Olleschau, vodeni tisk, z vojakom ta pH-čem sto stotink in sto šestdesetink, Oolub, Abadie, Altesse. Vse vrste stročnice. Dalje: Vence ta šopke za neveste In birmance. Perje za rože, umetne cvetlic, žico za rože, svilen in krep papir vse barve.. Pismeni papir v mapah, kasetah ta sto stotink. Pergament papir za konzerviranje sadja Razgledntce, karte za prerokovanje. Vse šolske potrebščine Itd. Razpošilja na de- v naši mladi državi. Ta država hm do trpi. ker je njeno prebivalstvo; razcepljeno v toliko strank. Vse te stranke se delijo pa dva dela in sicep v takšne, katere se zavzemajo za obstoj in razvoj naše države, in taki šne, ki delajo proti njej. Mi vsi se; itak moramo le zanimati za prvo« imenovane stranke. Te se žal do sedaj mnogo preveč, med seboj so-, vjažlio in prepirajo. Naloga vseh rodoljubov in tudi naše narodne mladine mora biti, delati na zbliže-vanje in sporazumljenje teh strank. Spoštovati moramo nazore in pre-pričanja med seboj in našli bomo. da ima vsaka stranka, ki čuti narodno in hrepeni po blagor ju Jugoslavije, poštena načela. Različni interesi po-< saineznih strank se dajo spraviti na pravo mero. ker so v vsaki državi potrebni ravnotako kmetie, kakotj delavci, obrtniki, industrijalci, trgov-i ci. kakor tudi akademiška in tehniška inteligenca, pa tudi pošteni kapi« talisti. Na takšno sporazumljenje ln pošteno politično tekmovanje moramo vsi delati. To vam polagam na srse. želim Vam srečno pot v življenje in srečno bodočnost.« Za Izvajanja je žel govornik burno in dolgotrajno odobravo. Marsikaterega navzočega je v dnu srca razveselila obsodba sedanje politične borbe od strani starega rodoljuba in prvoboievnika. Na to se je v prijetnem razpoloženju vršil poslovilni večer, od katerega so odnesli maturantje gotovo najlepše spomine. Celjsko godbeno društvo je pričelo delovati. Potrebuje takoj 5 godbenikov in sicer 2 za gosli, 1 za čelo. 1 za flavto in 1 za trompeto. Re-flektanli se naj obrnejo na imenovano društvo, Celje, Benjamin Ipavčeva ul. 12. Nerednostl pri dostavitvi denarja so se zadnje čase dogodile pri poštnem uradu v Celju. Nekatere stranke. ki so bile svoj čas kontumacira« ne zaradi bolezni, niso prejele denarja. dasi je bil isti nakazan po čekovnem uradu od zdravstvenega odseka. Kajcor se čuje je pismonoša Zabušek takrat ponarejal podpise in sedaj pobegnil. MODERNA OPRAVA ZA JEDILNO SOBO OAZ! OS 30h 'BAOU fBJOJ[S ]A0J(0 IlU|UOpOUI i iz rijaznostl na Dunajski cesti 17/111., trata 98, ali pa y Mariboru Maistrova ulica 17. pritličje. 1234 Službe: ZOBOTEHNIK asistent boljša moč za takoj. Ponudbe Iq reference naj se pošlje na M. Cilenšek, Ce< Lje, Lava 14. VEČ PLESKARSKIH POMOČNIKOV za pleskanje železniških mostov spreira* proti dobri plači tvrdka Josip Jug, Rimska cesta 16. VEČ DELAVK SPREJME Kolinska tovarna, Ljubljana. 1244 PRODAJALKA spretna, zmožna tudi pisarniških poslov, se sprejme proti dobri plači takoj. Znanje zlatarske in urarske stroke ni predpogoj. Ponudbe osebno pri F. Čuden, Prešernova ulica 1. 1214 Razno: DIJAKJ IN DIJAKINJE, ki bi hoteli sodelovati čez poč tnice v nekem letovišču pri gledališki predstavi in godbi, se sprejmejo na prosto stanovanje ln hrano. Nastop takoj. Cenjene ponudbe I navedbo predizobrazbe na upravo Usta pod »Diletant«. 1243 Zenitne ponudbe DRŽAVNI URADNIK neoženjen, v kratkem penzionist, želi zna« nja z gospodično, vdovo, čez 45 let stan^ katera Ima v Mariboru prosto stanovante. Pisati pod »Jesen« na upravo »Jugoslavije«. ŽENITNA PONUDBAI Orožniški stražmojster, vdovec, 37 lef star, z eno preskrbljeno hčerko, želi v svr« bo skorajšnje ženitve znanja z gospodična ali vdovo, tudi s kakim otrokom v starosti . od 25—35 let. Prednost Imajo one, kateie so dobre gospodinje, posedujejo lastno hi« šioo, mogoče s kako obrtjo ali Imajo kaj sličnega za pričakovati aU katere imajo večje premoženje v gotovini. Le resne po« nudbe, če mogoče s sliko, ki se vrne, pod »Srečna bodočnost« na upravo »Jugoslavije«. 1248 MLAD INTELIGENTEN TRGOVEC želi znanja z gospodično v starosti od 18 do 25 let v svrho takojšnje ženitve. Prednost imajo tiste, ki posredujejo nekaj premoženja ali posestvo s trgovino, ozirom* gostilno. — Pošljejo se naj le resne ponud« be s sliko pod »Mlada sreča« na upravnV štvo »Jugoslavije«. Tajnost zajamčena. Dnevne vesti. v novi službeni pragmatiki zagotovi kon- bek> Uran us . Papirnica, Mestni trg II, Ljubljana. 1210 MIHAEL ZEVACO: »Nostradamus". (Dalje.) »Čudodelne pijače?« je vpraša-^ la Marija In se zdrznila. »Seveda,« se je nasmehnil Rc-nand. »Čudodelne pijače, ki sem jo šel iskat zanj na Nemško, v Lipsko; pripravil jo je neki maj?, ki je njegov star prijatelj. Ta pijača mu bo uo-daljšala življenje ali vsaj vrnila njegovi starosti moč. ki je potrebuje za svoje delo... Vidim, ljubljenka, da se čudiš vsemu temu. Toda bliža se čas. ko zveš resnico o geniju mojega očeta, o moji ubogi materi in o meni samem.« »Oh,« je vzkliknila Marija z ne-odoljivo radovednostjo, »kdaj bo to?« »Jutri, ljubica! Vse je pripravljeno; svečenik je obveščen. Dva moja prijatelja in pobratima. Ron~ eherolJes in Saint-Andrč, ki sem ti piavil o njiju, bosta priči najine /.družitve. Ah_ deklica oboževana, nerad bi odhitel v Montpellier, preden ti dam svoje ime in preden se r-oljubim s teboi v najslajšem objemu, ki te stori mojo na veke... Jutri, Marija, boš moja, vsa moja!« »Katastrofa je nad menoj,« je stekala Marijina duša. »Nič je ne more preprečiti! Nič na svetu!... Oh. 1a .misel!... Kaj? ... O. vsega-mogočni Bog. tl sam ml pošiljaš misel... Da. še pred poroko hočem biti njegova žena: potem bo poroka nepotrebna!... Nepotrebna, ker bom njegova brez poroke!...« »Dve!... Ah. visočanstvo, to je bil malo prida lučaj.« Franc je zavrisnil od veselja; Henri pa Je prebledel, zastrmel na nesrečne kocke in siknil hripavo: Njena angelska duša se je dvignila z enim vzmabom kril v višave večne resnice, kjer ni več. sramežljivosti niti nesramnosti, kjer ni čistosti niti nečistosti. Renaud je v tem vstal, rekoč: »Ob tej ur me čakata Ronchcrol-les in Saint-Andrč na mojem stanovanju. Zbogom, draga Marija, do svidenja jutri...« »Ostani še,« je zajecljala Marija in ovila Renaudu roke okrog vratu, »oh, ostani še malo, ne pojdi še odtod..;« »Ostanem naj?« je šepnil Renaud ves omamljen. »Oh! Mari ne vidiš, da umrjem od ljubezni ? ... Ostani še malo ... le malce še...« »Ostanem naj?« je ponovil mladi mož in vztrepetal do dna duše. čuteč. kako mu vre po žilah kri od Iju-bavne pijanosti. Ona ni več odgovorila. Njen objem ga je stisnil še krče-viteje. Prsa so ii trepetala. Njene oči so se zaprle. Drhteče ustnice so iskale Renaudovih ust... Bilo ji je, kakor da jo popada omedlevica.., In ko se je vzdramila iz te vzhičenosti. je bila žrtev ljubezni doprineše-na. Marija je bila žena svojega Re-nauda... »Zdaj,« je vzdihnila, ko je medle-in po njegovem odhodu sama v svoji sobi, »zdaj ni treba več poroke!...« Renaud pa, ki je hitel z blaženim srcem k prijateljima. si je ponavljal goreče: »Zdaj — oh, zdai je šele potreba, da jo nemudoma por očim!. Takoj Jutri jo povedem pred oltar: brezčast-no bi bilo odlašati.« Okrog devete ure zvečer je stopil Renaud v svoje stanovanje, kjer sta ga pričakovala gret Saint-Andrč in baron Roncherolles ?, neomajno potrpežljivostjo sovraštva. »Oprostita, d? st»» n k;'sla čakati name. vrla prijatelja!« je vzkliknil Renaud.» Če bi vedela... Toda zdaj, ko smo vsi skupaj, se domenimo za jutrišnji dan. »Ne hiti, dragi,« je velel Roncherolles. »Midva nisva edina, ki čakava nate. V kuhinji se krepča siromak, ki vprašuje po tebi že od dveh popoldne. »Kdo neki?« je dejal Renaud s tistim čudnim nemirom, ki naznanja bližnje zlo. »Sel je,« se je oglasil Saint-An-dre. motreč ga pozorno. »Sel iz Montpellierja,« je dodal Roncherolles. požiraje mladega moža z očmi. Renaud je planil pokoncu. Hip nato je stal sel pred uiim. »Iz Montpellierja ste prišli.« »Da. gosood. Enast dni sem rabil. Vsak dan sem prejahal osemnajst milj; dva konja sem ugonobil med potjo. Danes dopoldne sem dospel v Pariz« Renaud je pomolil neznancu polno mošnjo cekinov. »Odkod jemlje tolko zlata?« je zamrmral Roncherolles. »Pst!« je šepnil Saint-Andrfi. »Glejva in poslušajva.« Sel je radostno sprejel mošnjo ter izročil Renaudu pismo, ki ga je mladi mož razpečatil z vročičnim nemirom. Preletel ga je z očmi, po-bledel in zavzdihnil... Pismo se je glasilo: »Če v dvajsetih dneh n*e dobim pijače, katero ti je učeni Eksael gotovo izročil zame. moram umreti. Hiti, sin moj. Ako bi vendar prišel prepozno. je moja poslednja volja taka, da odpreš moj grob in prečitaš per-gamen. ki ga najdeš pod obleko, v kateri bom pokopan. Poljubljam te. dragi otrok, in te blagoslavljam. Tolaži svojo mater, reci je, da naj ne plaka. in povej, da velja moja zadnja misel nji in tebi. ter da vaju pričakujem v bivališču zvezdnih duhov. — N. Hiti, hiti! Morda je še čas!« Ko je Renaud vzdignil glavo, je bil bfed kakor zid. Nagrbančil je obrvi in premišljal nekaj časa. Nato je stopil s trdnim korakom k svečniku ter sežgal očetovo pismo. Obrnil se je k slu: »Ali poznaš osebo, ki te je poslala?« »Ne gospod. Toda obljubil sem ji. da pridem k vam v dvanajstih dneh. Držal sem besedo, zakaj dospel sem v enajstih.« »Dobro. Jaz moram priti v devetih. Ali je mogoče?« »Da. če ste pripravljeni ugonobiti pol tucata dobrih konj.« »Ugonobim jih deset in opravim . pot v osmih dneh. Idite, prijatelj.« I Sel se je poklonil do tal in odšel. »Slabe novice?« je vprašal Roncherolles. »Da,« je .zamrmral Renaud. sti-skaje ustnice in pesti, kakor bi izzival usodo. »Ubogj prijatelj!« je dejal Saint-Andr6. »Kakor vidim te preganja nesreča. Ne taji. Renaud. da ne za-čjjem dvomiti o tvojem prijateljstvu: pred kakimi osmimi dnevi te je moralo zadeti nekaj strašnega. Vse priča o tem: tvoje vedenje, tvoj glas, solze, ki jih včasi ne moreš premagati ...« »Da.« je pripomnil Roncherolles. »In to se je začelo... počakaj... začelo se je tisti dan, ko je bil puni na Orftvskem trgu... ko so sežgali čarodejko in so razbojniki ubili Croixmarta.« Renaud je sklonil glavo; njegove Drsi so se napele. Bila je zanj ena tistih minul, ko srce poči. ako ne najde tolažbe, in ko pozabi človek za mal-ce simpatije na previdnost, na nevarnost in na vse. na vse ... »Tista čarovnica,« je zamrmral, »je bila... moja mati!...« »Tvoja mati!« je zarjul Roncherolles z nepopisnim glasom, ki ga je imel Renaud za izraz sočutja. »Da, moja mati!« je dejal mladi mož ter se vrgel ihtč Roncherollesu v naročje. Roncherolles je s plamenečimi očrni pritisnil Renauda na svoje prsi; z usti ga je tolažil, sam pri sebi pa je mislil: »Imam ga! Izgubljen je! Bila je njegova mati! Bogme. tudi men! se je dozdevalo tako! Ah. ah! Čakaj, sin čarodejke, le izkušaj poročiti Croixmartovo hčer!« Medtem je Renaud ukrotil svojo ganjenost s čudovito naglico, ki je Dričala o njegovi skrivnostni oblasti nad seboj. »Prijatelja,« je povzel s trdnim glasom, »po novicah, ki sem jih pravkar prejel, mi ne kaže drugega, nego da odpotujem še nocoj. Roncherolles, priskrbi mi dobrega konja.« »Ukazuje mi kakor kak kralj!« je siknil Roncherolles sam pri sebi In prebledel od sovraštva. »Dragi,« je odgovoril na glas, »dobim ti konja, s katerim lehko prejašeš dvajset milj na dan.« (Dalje prh.) Redka priložnost. Na novo opremljena restavracija na meji mestnega okoliša v Mariboru (2 hiši z velikim sad-njakom, vrtom za goste, verando) ter z v posrednji bližini spadajočim posebnim rentabilnim dohodkom se ceno proda. Ponudbe pod: »Restavracija 4617“ na ANONČNI ZAVOD J. SUsNIK, Maribor, Slovenska ulica št. 15. siva barva proti rji beli in črni emajl lak, minij, 1. dr. barve, kristalni borakS, naftalin i. drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah. .(Promet" tehn. ind. podjetje, Ljubljana. PrometiNakup sena. tehn. In ind ust podjetje dr. z o. s. v Ljubljani, Granliie 9. jako poceni ' zaradi premenjene dispozicije Oglas. proda 1 električ, motor 17 P. S. 440 Volt, ca 1100 obratov, izdelek Brown-Boweri z reostatem in drugimi pripadki. I elektric. motor II P. S., 300 Volt, ca 1200 obra- tov, kompleten. Za oba motorja se prevzame garancija za takojšnjo uporabljivost PREMOG prvovrsten, spodnještajerski primeren za industrije in domačo porabo dobavlja na vagone, kosovec, orebovec ali zdrob, po dnevni ceni, vsako množino. Ponudbe pod „Premog" na upravo lista. Po oglasu E. broj 8681 sprejme ta Komanda 15., 18., 19. in 20. julija ponudbe za nakup sena. Vrhu tega pozivajo se interesenti, da stavijo tej komandi ponudbe za prodajo stisnjenega (prešanega) sena stare ali nove košnje. Ponudbe sprejema divizijska intendatura dnevno popoldne pričenši od 10. julija 1.1. Potreba: 200.000( do 300.000 kg. Seno mora biti popolnoma suho, zdravo od sladke trave in stisnjeno v bale od 50— 60 kg. Prodaja po pogodbi. Kaucija 10% vrednosti ponudene cene. Ponudbe kolekovati z 2 din. (8 kron). Uslovi so na razpolago (upogled) pri divizijski intendanturi. Komanda Dravske divizijske oblasti E. 10.467. Za ljubljansko garnizijo je potreben sposoben mehtuiiker za popravljanje pisalnih strojev v vojaških pisarnah. Kandidatje naj nemudoma a najkasneje do 16. t m. pošljejo Komandi mesta (bavarski dvor) pod kuverto zapečatene pismeno izjave, po katerih pogojih in cenah bi ta dela prevzeli. Pripominja se, da se sklene pogodba s tistim kandidatom, kateri bode najpovoljnejše cene označil. Ljubljana, dne 11. julija 1921. (hristofov M zavod za Mi i Mm v liiiani vpisuje vsak dan na Domobranski cesti št. 7. — Vpisnina 5 D. Šolnina 35 D. — Začetek šolskega leta 3. oktobra t. 1. ob 8. uri zjutraj. Han tajil, itlii, nhjm in s* IRainašake 1 pridne m zanesljive sprejme |ugrav^UGOSLAVJJE\ razpošilja v vsaki množini po najnižjih dnevnih cenah tvrdka Adolf Sellinscheg, Ptuj, Krekova ulica. po 18 K za t kilogram se prodaja vsak dan dopoldne na Predovičevi in Smoljanovi stojnici v Šolskem drevoredu. Popoldne pa v skladišču na Mesarski cesti št. 4 pri mestni klavnici. Tiskovine vseh vrst za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično, hitro in ceno Priporočajte in razširjajte ,Jugoslavijo4! Zvezna tiskarna Ljubljani, Wolfova ulica št. 1. Naročila sprejema tudi upravništvo „Jugoslavije“ v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica. V Priporočajo se sledeče domače tvrdke: Avtogaraža Popravila vseh strojev Šušteršič & drug. Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33. Kleparstvo Teodor Korn, krovski in kleparski mojster, vpeljevalec vodovodov Poljanska cesta štev. 8. Pisalni stroji Kontrolne blagajne prodaja in popravlja Franc Bar, Cankarjevo nabr, 5. Skladišče, špedicijsko Dunajska c. 33 (Telef. 366). Špedicija Uher J. & A. Selenburgova ul. 4. Telefon St. 117. Slikarstvo, pleskarstvo Ivan Martinc, Poljanska c. 20. Specialna trgovina z juveli in zlatnino Lud. Černe, Wolfova ulica 3. s papirjem Uranus, Mestni trg 11. s pohištvom in mizarstvom Franc Škafar, Rimska cesta 16. Orodje in tehnične potrebščine Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37 s pisalnimi stroji The Rex & Co., Selenburgova ulica štev. 6. s čevlji Aleksander Oblat, Sv. Petra c. 28. Trgovina g Špecerijskim in delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica. s špecerijskim in kolonijalnim blagom Hinko Štancer, Dunajska c. 10. e Špecerijo, železnino in cementom Alojzij Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta št. 31. Šivalnih in pisalnih strojev in koles Ivan Jax & sin, Dunajska c. 15. z železnino na debelo in drobno Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1. z delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik, Stari trg 19. z železnino Erjavec & Turk, Valvazorjev trg 7, nasproti Križ. cerkve. Arhitekt Viljem Treo, Gosposvetska c. 10. Fotografski atelje in povečevalni zavod Franc Kunc, Wollova ulica 6. Slike za legitimacije Hugon Hibšer, fotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg štev. 7, naspr. Križ. cerkve. Odgovorni urednik; Dominik Čehln, Izdal« konzorcll dnevnika »JuzoslavHa., Tiska jUiitcliska tiskarna« v LlublianL