v Uomianl, v neflel o m 15. ]onuar]a 1922. Naročnina i ■""'« ^a državo SHS» si oelt teto atprs) Ola M*— e» pol lete m .. m 45-— ts četrt leta a .. „ C2-90 bi en mesev „ .. „ f*SI za Inozemstvo i oeiole.no.....Din. 150-— mesečno , , , , „ 12-50 & Sobotna Izdaja: 5 • Jugoslaviji. . . Din. 10— • inozemstvo ... „ 20 — Posdoioo Slev. 50 par. — Ceni lnseralom: — E»isto'Dna petltna vrata mali oglasi po K 4'— In K 6 —, veliki oglasi nad 45 mm vi-ime po K 8 —, poslsna itd. po K 12 —. Pri večjem naročilo popust. Izbaja vsak dan Izvzemii ponedeljka In dneva po praznika ob 5. ari zjatiaj. Mesečne priloga: Vestnih SKSi. Poštnina plačana viotoviai Uredništvo je v Kopltar|evl ollol itev. 6/UI. Hokoplal se ne vračajo; nelranklrana pisma ae s« »prejemalo. Oreda. teleL itv. 50, opravo, itv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava 'e v Kopitarjevi al. 6. — Račan poitne bran. I|ubl|an,fce it. 853 za naročnino In it. 349 za oglase, lagreb ,8 011 suajev.7563, prstke ln dana) 24.797 Itallija izsiljuje. Italija je igrala v koncertu velesil-zma-govalk neprimerno veliko, v vprašanjih na-6ledstvenih držav naravnost odločujočo vlogo. Njena spretna diplomacija je znala nesoglasje med Francijo in Anglijo zase dobro izkoriščati ter je vrhtega igrala dvojno vlogo. V krogu antante je nastopala kot zaveznica, na svojo pest je pa pripravljala prijateljske odnošaje z Nemčijo in Avstrijo, ne oziraje se na stališče antante. Ta njena Eolitika ji je sijajno uspevala, dokler se s arlistično afero na Mažarskem ni preveč očitno umazala in tudi v Avstriji radi svojih spletk v burškem vprašanju na korist Ma-žarski ni odprla oči vladnim krogom, zaverovanim v italijansko prijateljstvo in zaščito. Uspehi italijanske zunanje politike so italijansko diplomacijo omamili. V Aziji hoče tekmovati z Anglijo in Francijo, v na-sledstvenih državah in na Balkaau pa je prevzela zunanjepolitično dedščino bivše Avstro-Ogrske. Prav nič je pri tem ne moli izkustvo, da si je Avstrija s svojo zunanjo politiko na Balkanu zadala smrt. Nasprotno! Naravnost nemoralna rapallska mirovna pogodba, ki nosi preočiten znak italijanskega, protislovanskega imperializma, ji je še dvignila greben. Zato noče Italija niti za nas naravnost sramotne pogodbe izpolniti in upa, da bo izven te pogodbe še kaj izsilila od naše države. Misli, da je v naši državi še vedno dovolj državnikov Trumbič-Vesničevega kova. Poizkusila je s šibeniškim dogodkom, ki ga je brez vsakega dvoma namenoma inscenirala. Toda naše zunanje ministrstvo se v tej zadevi drži korektno in odločno in to je njegova moč. Ako vsi znaki ne varajo, izgublja Italija v krogu antante zaupanje. Anglija in Francija sta uplivali na Jugoslavijo, da je podpisala rapallsko pogodbo, sedaj pa zahteva od njiju čast in poštenje, da Italija to pogodbo tudi izvrši, ne pa da skuša z incidenti, kakor ga je povzročila v Šibsniku, izsiljevati od Jugoslavije nove koncesije v obliki preloma rapallske pogodbe. Zahteva našega zunanjega ministrstva, da se rapallska pogodba registrira pri Zvezi narodov, je italijansko diplomacijo presenetila, ker pri njeni nameri ne gre v njen račun, dasi je ta zahteva popolnoma naravna in pravilna, da celo v smislu pogodbe same. Ugibanje, ali je tej zahtevi našega zunanjega ministra dal povod šibeniški dogodek, je neplodno, neglede na to, da zunanji minister dr. Ninčič to zanikuje. Za odnošaje med Jugoslavijo in Italijo je mero-dajno stališče, ki ga zavzema dr. Ninčič napram novim italijanskim poizkusom glede izsiljevanja koncesij. Napram našemu uiedniku je izjavil, da želi naša vlada prijateljskega sporazuma, da pa ne more biti nobenega govora o kakih novih koncesijah Italiji. Take vlade, ki bi po boleči rapallski pogodbi mogla in smela pristati še na kaj več, kakor nas veže že rapallska pogodba, v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ni in ne bo. Dokler pa Italija ne izpolni obveznosti rapallske pogodbe, je nemogoče ž njo sklepati končnoveljavno kake druge pogodbe kateregakoli značaja. Prijateljsko razmerje med nami in Italijo torej ni odvisno od nas, ki smo izpolnili vse pogoje za prijateljske odnošaje z naravnost samomorilnim popuščanjem, ampak samo od Italije, ki rapallske pogodbe še ni izpolnila in tudi v reškem vprašanju ne zavzema pravilnega stališča, kakor je obvezana po rapallski mirovni pogodbi. Reka danes dejansko ni svobodno mesto, ampak vazal Italije. Ako bo prenasičena prevzetnost vodila Italijo po njeni dosedanji poti, bo vsaj svet spoznal, na kateri strani je pravica, in upamo, da ne bo samo sodil, ampak tudi — razsodil, Pogrešna taktika naše vlade v albanskem vprašanju nam jc moralno oporo Evrope samo izpodkopavala, nemoralna politika Italije napram naši državi nam jo more samo okrepiti, IZPRAZNITEV JUŽNE ALBANIJE- Rim, 14, januarja. Vsled zahteve Italije je poslaniška konferenca v Parizu odločila zopet pozvati Grčijo, da izprazni oni del južne Albanije, na katerem se šc nahajajo grške čete. -francoski spor iglecle obnove Evrope. Rim, 14. januarja. Italijansko časopisje poudarja resnost položaja, ki je nastal vsled Briandovcga odstopa, in pravi, da bi vsled tega čisto nepričakovano lahko nastale mednarodne posledice, in da je postal uspeh konference v Cannesu zelo dvomljiv. Listi ugotavljajo, da vodi Francija še vedno politiko vojaškega prevladovanja, ki je proti svetovnemu miru. Imenovanje Poincareja pomnožuje vznemirjajoče momente. Pariz, 14. januarja. Preden je Lloyd George odpotoval iz Cannesa, je v intervjuju izrazil željo, da naj bi se francosko-angleški dogovor podpisal še pred konferenco v Genovi. Izjavil je, da italijanske vlade ne bodo pozvali, da bi se pridružila francosko-angleškemu dogovoru, ker je oblika italijanskih mej k temu ne sili nujno. Kar se tiče podmornikov, se jih boji radi trgovine sploh, ne boji se jih pa v francoskih rokah. Pariz, 13. januarja. Pri sprejemu parlamentarnega odposlanstva je izjavil ministrski predsednik Poincare, da ne bo sestavil nikake politične vlade. Vsa osebna vprašanja se bodo izločila, da se uresniči za razoroženje duhov in za mir potrebno zedinjenje v korist Francije in ne v korist strank. Poincare je izrazil mnenje, da vlada ne bo sestavljena pred ne*deljo. LIoyd Georp m novo zvezo narodov. Berlin, 14. januarja. V razgovoru z zastopniki angleškega časopisja v Cannesu je izjavil ministrski predsednik Lloyd George pred svojim odhodom, da je usoda angleško - francoskega dogovora odvisna od stališča, ki ga bo zavzela nova francoska vlada. Na seji vrhovnega sveta so ravno razpravljali o novem sporazumu glede reparacijskega vprašanja, ko je Briand podal svojo ostavko. Ako nova francoska vlada ne bi bila naklonjena ratifikaciji re-paracijskih predlogov ali da bi zavzela drugo stališče, bi se moral sklicati nov sestanek vrhovnega sveta v svrho ponovnih razpravljanj. Nadalje je izjavil Lloyd George, da smatra konferenco v Genovi za eno najvažnejših sestankov, ki jih je svet kdaj doživel. V desetih dneh se sestane v Londonu odsek, ki bo imel nalogo odobriti program konferencc v Genovi, Lloyd George je izjavil, da bi zelo rad videl, če bi se v Genovi ustvarila zveza ali pakt narodov, ki bi bil obsežnejši kot sedanja zveza narodov. S tem hoče reči, da bi bili v tej še ne obstoječi zvezi narodov tudi trije veliki narodi, namreč Amerika, Nepčija in Rusija, ki so sedaj še zunaj obstoječe zveze narodov, Briand je že naprosil italijanskega ministrskega predsednika, naj povabi evropske narode in Ameriko. Sodelovanje Zedinjenih držav je neobhodno potrebno za uspeh konference v Genovi, ravno tako kakor sodelovanje Nemčije in Rusije. Povabilo Rusije ne bi vsebovalo nobenih posebnih pogojev, razen onih, ki se tičejo svobode in bodočnosti trgovine. Neobhodno potrebno je tudi, da se zveza narodov udeleži konference v Genovi. Lloyd George je iznova poudarjal potrebo dogovora glede oboroževanja Francije in Anglije s podmorniki ter je izjavil, da se bo mogel nameravani an-glcško-francoski pakt v tem oziru smatrati kot ukinjenje ali izprememba versailleske mirovne pogodbe. Nameravani anglcško-francoski pakt bi veljal tudi za Belgijo. — Lloyd George je izrazil svojo živo željo, da bi tudi Italija bila član tega pakta, ako bi se ustvaril. škofje pri kralju. Belgrad, 14. januarja. (Izv.) Danes ob 17. uri popoldne je kralj Aleksander sprejel v avdijenci zagrebškega nadškofa dr, Baura, ljubljanskega škofa dr. Jegliča in djakovskega škofa dr. Aksamoviča. Konferenco SLS in HPS. Zagreb, 14. januarja. (Izv.) Sem so došli zastopniki Jugoslovanskega kluba, da se udeleže jutrišnje konference SLS in HPS. Jutri ima svojo konferenco tudi Hrvatski blok z dnevnim redom: finančna politika. Prekmurska meja ostane Belgrad, 14. jan. Presbiro poroča: Povodom vesti lista »Bacs-Bodrog-Napla« iz Subotice, da se bo vzhodna meja Prekmur-ja pomaknila za 900 m proti zapadu in da bo radi tega 26 krajev v Dolnje! endav-skem okraju pripadlo Mažarski, smo pooblaščeni izjaviti, da so taki glasovi neresnični in izdani v javnost v svrho mažarske propagande pri obmejnem prebivalstvu. Nasprotno tej vesti se meje napram Mažarski določajo po določbah mirovne pogodbe. Nelojalna mažarska propaganda, ki stremi po razveljavljenju mej, določenih na podlagi trianonske mirovne pogodbe, je jasna, ker jo konferenca poslanikov odklonila mažarsko zahtevo po izpre-membi mej v Prekmurju. Svet zveze narodov je odklonil tudi drugo zahtevo mažarske vlade, naj so vprašanje o mejah napram Mažarski postavi na dnevni red sedanjega zasedanja zveze narodov. IZ SEJE MINISTRSKEGA SVETA. Belgrad, 14. jan. (Izv.) Snoči od 6. do 8. ure se je vršila prva seja ministrskega sveta po kraljevem povratku iz Rumunije. Seje so se udeležili skoro vsi ministri, tudi dr. Spaho in Karamehmedovič, ki sta se včeraj vrnila iz Sarajeva. Na seji so najprej reševali tekoča vprašanja, pretresali so tudi ukaz, ki je v zvezi z redukcijo urad- ništva. Sklenjeno je, da se izda prokla-macija na narod povodom kraljeve zaroke z rumunsko princezinjo Marijo. Ta proglas se bo najbrže jutri razglasil. Na koncu seje je vojni minister Vasic sporočil, da je umrl general Sturm-Jurišič. Sklenjeno je, da se pokoplje na državne stroške. ZDRAVSTVENO STANJE DR. ŽERJAVA. Belgrad, 14. januarja. (Izv.) Minister dr. Žerjav namerava vsled bolezni odložiti ministrski mandat in se podati v Egipt, da se tam izleči. Zaenkrat se mu zdravje ni še toliko zboljšalo, da bi se mogel podati na daljše potovanje. ČEŠKOSLOVAŠKO POSOJILO V AMERIKI. Praga, 14. jan, (Izv.) Pogajanja, ki jih je vodil v Ameriki češkoslovaški poslanik v Washingtonu za državno posojilo, so končana. Češkoslovaška bo dobila v Ameriki 25 miljonov dolarjev posojila, ki se bo moralo odplačati v 25 letih, NEMŠKO ZASTOPSTVO V ČEŠKEM DEŽELNEM ZBORU. Praga, 14. jan. (Izv.) Glede zastopstva Nemcev v češkem deželnem odboru poroča »Tribuna«, da bo namesto enega češkega agrarca prišel v deželni odbor nemški agrarec, namesto češkega komunista pa nemški socialni demokrat. PROTI IZSELJEVANJU NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. Praga, 14. jan. (Izv.) Da se kolikor mogoče zabrani izseljevanje, ki je tako za državo kakor za izseljence same zelo škodljivo, bo parlamentu predložen zakonski načrt, po katerem se bo na eni strani omejilo izseljevanje, na drugi strani pa nudila moralna in gmotna podpora izseljencem. IRSKI UJETNIKI IZPUŠČENL Dublin, 13. januarja. Na svobodo so izpustili 366 političnih ujetnikov, ki so bili zaprti v irskih ječah. Ko so jih izpustili iz zaporov, je došlo do radostnih manifestacij. Zgodila se je prekoinična reč. Centralistični vlastodržci v Belgradu so v naglici skrpucali ljudskošolski in srednješolski zakon za celo državo kakor so skrpucali ustavo. Kakor hitro bodo ta pi-sker pristavili k ognju, bo počil, ker je bil mojster zgaga, material za nič in slabo povezan. Veliki pedagog, kateri ga je izdelal — neki Radojevic — je vzel nekoliko velesrbske gline in jo pomešal nekaj z nacionalno vodo, nekaj pa s kultumobojno kislino, vse skupaj stlačil v centralistični kalup in zakon je bil gotov. Mož je bil tako zaverovan v svoj zamisel, da je celo popolnoma prezrl načrt, ki ga je izdelalo demokratsko uči-teljstvo, ker stoji kot centralistični vlasto-držec popolnoma logično na stališču, da ima zakone izdelovati samo Belgrad, učiteljsko in ljudstvo pa jih verno-vdano sprejeti. Iznašel je ta veletim službeni srbo-hrvatski jezik — k. u. k. Amtssprache — lingua d' officio — slovenščino pa degradiral do materinščine na isti stopnji kakor nemščino, madjarščino in arnavt-ščino, ki se bodo milostno poučevali na izrecno željo staršev! Da se človek, ki na tak način suverenno prezira ustavo, ne bo oziral še na učiteljstvo, je jasno. Seveda je izbacnil veronauk in bo učil otroke budizma in konfucianstva. V ostalem pa izroča šolo popolnoma centralistični upravi kakor pristen centralistični reakci-onarec in birokrat. Pri tem pa je tudi učiteljstvo tako priščipnil, da je celo ultra centralistični zagovornik srbo - hrvatsko-slovenske žlobudre, »Učiteljski Tovariše, kar obupan. »Učiteljski Tovariš« poživlja zdaj svoje pristaše med učitelji, naj za božjo voljo hitro izdelajo izpreminjevalne predloge, nakar bo Udruženje demokratskega učiteljstva istotako hitro izdelalo načrt, da Raclovičev umotvor ne pride pred parlament v neizpremenjeni obliki. Kaj se bo pri tej ekspresni naglici zopet skrpucalo, ni težko uganiti. »Tovariš« nasvetuje, naj se preštudira stari avstrijski šolski zakon (avstrijanščina!), ki da je bil v mnogih ozirih zelo dober, naj se pa proučijo še šolski zakoni drugih držav, naj se potem točko za točko preštudira neka Gangl-Fleretova brošura (Slava avstrijskega cesarja?), naj se vprašajo šolski strokovnjaki in iz te mešanice zvari novi, moderni in demokratični šolski zakon. Vse to pa naj se stori čimprej I Ampak na en faktor se še nihče ni spomnil: na ljudstvo, ki šolo plačuje! Gospodje, bodimo odkriti! Če niste še dosedaj preštudirali avstrijskega šolskega zakona in zakonov ostalih držav, jih tudi zdaj v enem tednu ne boste. In to vam vse skupaj tudi nič ne pomaga. Stari avstrijski zakon je kljub svojemu staroliberalnemu birokratičnemu duhu dajal ljudstvu nekaj pravic do šolstva: tega pa vi načeloma nočete. Novi šolski zakon nemškega rajha je zgolj okvirni zakon, ki prepušča podrobno uredbo šolstva avtonomnim pokrajinam: to vi načeloma odklanjate in hočete zakon, ki naj bi v vseh podrobnostih veljal za cclo državo, kar je spričo dejanskih razmer in gromadnih kulturnih, zgodovinskih in krajevnih razlik pri nas absurd. Nemški šolski r"!.on priznava principielno svobodo, da se starši odločijo za tisti tip šole, ki ga sami i o-čejo, a) konfesionalno šolo, b) mešano šolo, c) brezversko šolo: vi hočete i ače-loma šolo brez vere. Belgijski in nizozemski šolski zakon — najmodernejša med vsemi — gresta v tem oziru še dalj nego nemški; tam starši sploh o vsem odločijo in država zgolj vzdržuje šolo: o tem vi načeloma nočete nič slišali. V Ameriki in Angliji je stvar bistveno ista. Zato je čisto odveč, če preštudirate vse resnično moderne šolske zakone: sprejmite kar Ra-donitev načrt, ki jc dosledno centralističen, birokratičen in velesrbski: saj ste mu vi pot pripravili! Naše ljudstvo pa bo vedelo, kako na to odgovoriti in se braniti proti temu atentatu na svoje verske, kulturne in narodne pravice. Pedagog. Heinzl zagrebški župan. BURNA SEJA OBČINSKEGA SVET/ Zagreb, 14. januarja. (Izv.) Danes dopoldne ob 10. uri se je vršila prva seja novoizvoljenega občinskega sveta. Za načelnika mesta je bil izvoljen arhitekt Heinzl s 34 od 43 glasov. Štiri glasovnice so bile prazne, pet glasov je dobil demokratski kandidat. Zagreb, 14. jan. Današnja seja mestnega zastopa je bila zelo dobro posečena. ^Predsedoval je vrhovni načelnik Petrič. Odsotni so bili Stjepan Radič, dr. Košutič in dr. Šurmin, medtem, ko je zastopnik Kaurič prišel na sejo. Pred prehodom na dnevni red je zahteval zastopnik dr. Prebeg, naj se ugotovi, kateri zastopniki so bili vabljeni k seji, da se ve, da je verifikacija mandatov Stjepana Radiča in Kauriča ostala in suspenso, odpoved mandatu dr, Kosutiča in dr. Šurmina pa je bila odobrena, vsled česar ti zastopniki niso bili povabljeni na sejo. O tem odgovoru se je razvila burna debata ter je bivši načelriik zagrebške občine dr. Srkulj protestiral proti kršitvi mestne avtonomjie, ki jo je vlada izvršila z vmešavanjem v verifikacijo mandatov. Prešlo se je nato na overov-ljenje zapisnika zadnje seje. Razvila se je zopet debata o verifikaciji mandata Stjepana Radiča in Kauriča. Zatem se je objavil akt, s katerim se postavlja in suspenso verifikacija mandatov Radiča in Kauriča in ki izjavlja, da se more odpoved mandatov dr. Košutiča in dr. Šurmina upoštevatlv občinskem zastopu. V debati je prišlo do prepira med posameznimi zastopniki. Zatem se je izvršila zaprisega novoizvoljenih mestnih zastopnikov. Plača mestnega načelnika se je povišala na 240.000 kron letno. Nato je bil novi mestni načelnik zaprisežen. Ko je bila prisega končana, so se začuli vzkliki: »Živel kralj Aleksander«, nakar je došlo do velikega hrupa in prepira med mestnimi zastopniki in galerijo. Z ene in druge strani so pričeli padati strastni vzkliki. Končno se je občinstvo vendarle pomirilo. Po naravnost oglušujočem hrupu je prišlo do relativnega miru ter je novoizvoljeni načelnik Heinzl dobil priliko, da je prečital svoj nastopni govor. Nagla-šal je hrvatstvo Zagreba in potrebe, da se s složnim delom brez ozira na stranke koristi mestu Zagrebu. Istotako je naglašal slogo delavstva, meščanstva in seljaštva ter je rekel med ostalim, da more delavstvo pričakovati koristi samo od te sloge in ne od delavske internacionale. Na koncu je rekel: » V smeri in smislu našega volilnega programa mislim, da je naša dolžnost pričeti s svojim delom v tej prvi občini naše mlade domovine Hrvatske. Moja skrb bo, posvetiti vse svoje sile, da skupno z vami dovedemo naš dragi hrvatski Zagreb do čim večjega napredka, prosvete in blagostanja ter milo našo domovino Hrvatsko v svobodo. Živel Zagreb, Živela Hrvatska!« Končno se je overovil zapisnik seje z nekaterimi popravki. Mestni zastopniki, pristaši h—"atskega bloka so nato odšli za načelnikom Heinzlom v mestno cerkev sv. Marka. Med potjo je deputacija hrvatskih žen častitala načelniku Hcinzlu. Ves čas seje je galerija odobravala govore blokaš-kih zastopnikov ter jim prirejala velike ovacije zlasti pa načelniku Heinzlu. Burna seja mafarske zbornice. Budimpešta, 14. januarja. Na današnji seji narodne skupščine je poslanec grof Andrassy kot neutemeljen zavrnil očitek ministrskega predsednika grofa Bethlena, češ da so Andrassy in njemu blizu stoječi politiki povzročili revolucijo 1.1918. in današnji težki položaj Mažarske. Rekel je, da je hotel takrat razkralj Kari dati bojujočim se milijonom volivno pravico, da pa je bil grof Bethlen oni politik, ki je razkralja pregovoril, da je to namero opustil. Nepravično je, imenovati razkralja slabotnega vladarja, ker so bili le njegovi svetovalci slabotni. Dalje je poudaril, da med njim in ministrskim predsednikom ni osebnega nasprotstva, temveč da je na-sprotstvo samo med onim, ki je dal streljati na kralja, in onim, ki je kralja spremljal. Predsednik Gaal je izročil predsedstvo podpredsedniku Bettliku in zaklical s svojega poslaniškega sedeža: »Zakon je najvišji, tudi kralj se ga mora držati!« (Velik hrup v zbornici.) Poslanec grof Andrassy je izjavil, da je sedanjo krizo povzročil v glavnem ministrski predsednik. Pred zadnjo vrnitvijo razkralja na Mažarsko so bili vsi vodilni krogi lcgiti-mističnega mišljenja. Predsednik Gaal zakliče: »Ali se more oborožen napad združiti s cilji legitimistov?« (Klici malih poljedelcev: »To so lepi patriotje! ) Grof Andrassy je končno izjavil, da je ministrski predsednik, ki se sedaj opira na stranko malih poljedelcev, iskal prej zvezo s krščansko nacionalno stranko. Potem je razvijal svoja legitimistična načela, po katerih je bila že odstavitev od prestola sama že revolucionarno dejanje. Podpredsednik Bottlik je tu govornika prekinil in gu opozoril, da je narodna skupščina de-pozitar narodne suverenosti in vir prava. Smer govornikovih misli vodi na opolzko pot in bi se izpodkopaval ugled zakona, ako bi se hotela zanikati obvezna moč enega ali drugega zakonskega člena. (Burno odobravanje pri malih poljedelcih.) Grof Andrassy je potem opisoval nevarnosti svobodne volitve kralja in končal z izjavo, da more dovoliti samo trimesečno irdemniteto. PREDLOG ŽELEZNIŠKEGA" MINISTRA. Belgrad, 14. jan. Prometni minister je predložil narodni skupščini v rešitev zakonski predlog o pooblastitvi prometnega ministra, da sme predpisovati naredbe in pravila za varen in redni promet. Zakonski predlog bo predložen plenumu skupščine na prihodnji seji, nakar se bo izročil zakonodajnemu odboru v rešitev. Belgrad, 14. jan. Prometni minister Stanič je sestavil strokovno komisijo, ki ima nalogo, zbrati vse podatke, kako in v katerem času postaviti celokupni promet v redno stanje. Po završenju tega nujnega posla namerava minister Stanič takoj osebno lotiti se izvedbe ureditve prometa ter nad tem vršiti osebno kontrolo. AMERIKANCI PROTI LENINU IN TROCKEMU. London, 13. januarja. Kakor poroča »Daily Mail« iz Washingtona, je prejel Hughes mnogo protestov proti udeležbi Zedinjenih držav na konferenci v Genovi, ki bi pomenila priznanje Lenina in Troc-kega kot zastopnikov Rusije. Najbolj energičen protest je poslal Samuel Gompcrs, predsednik delavskih zvez. PROTIANGLEŠKI IZGREDI V INDIJI. Madras, 13. januarja. Pri dohodu princa Wales je došlo do težkih izgredov. Posredovala je policija na oklopnih avtomobilih, pri čemer je bilo več oseb ubitih. Oblasti so podvzele odločne ukrepe. DAVEK ZA STRADAJOČE V RUSIJI. Moskva, 14. januarja. Moskavski so-vjet jc sklenil, da bo za stradajoče pobiral en teden davčne doklade na vstopnice za gledališča in kinematografe, za objave in slično v višini 10 odstotkov. V tem času se bo vsak vozni listek cestne železnice obremenil z davkom 2000 rubljev. PETROGRAD OGROŽEN PO LEGARJU. Moskva, 14. januarja. Petrograjski zdravniki so na shodu .sprejeli sklep, da je treba proglasiti, da je Petrograd ogrožen po legarju. Beguncem se mora potovanje v Petrograd vsekakor prepovedati. VELIK VIHAR V NEW YORKU. Washington, 14. januarja. V New Yorku je bil včeraj strašen vihar, ki je včasih dosegel hitrost 100 milj na uro. Vsled nezgod in padajoče opeke je bilo ubitih pet oseb, nad 50 pa ranjenih. Močni veter je pešce večkrat vrgel pod kolesa vozov. Policija je na raznih cestah napela vrvi. I, Sorski. Smer reduciranja državnih nameščencev je dovoli jasno podal g. prof. Reisner na slodu NSS v Mestnem domu. kjer se je g, poslanec izrazil v prvi vrsti, češ da je v Sloveniji samo policije črez 160 mož preveč. To pa najbrže iz tega razloga, ker je ravno v tej kategori.i drž. nameščencev dve tretjini nastavljenih v ncuradniških skupinah, katerim sedaj ob obljubljenem pobolj-šku na plači — 80 para — g r o z i, po večletni, pošteni in vztrajni službi, razpoloženje, to se pravi počasna odslovitev brez pokojnine, in sicer s številnimi hira-jočimi družinami v zimskem času in zraven še ob času velike brezposelnosti. Strinjam se popolnoma, da je policijski aparat v Sloveniji prevelik, nastane pa seveda vprašanje, kdo je temu kriv. Krivo je temu nesmiselno in vedno sprejemanje novih organov v policijsko službo, še v večji meri je pa kriva — protekcija. Ni še preteklo dva meseca, ko so samo pri kriminalnem oddelku nanovo sprejeli okoli pet novih detektivov in to v par sluča.ih celo na ukaz vlade same. Še slabše pa je bilo pri straži, kjer so se zadnje leto kar na debelo sprejemali organi v službo, čeprav ni bila nikaka potreba. Kako se postopa ravno s polic, nameščenci ncuradniških kategorij v Sloveniji, je razvidno iz tega, da vsi oni tovariši, ki so došli ob prevratu, na poziv takratne Narodne vlade, v Jugoslavijo iz zasedenega ozemlja, niso še danes po preteku treh let — stalno nameščeni, čeprav se jim je ob prihodu v Jugoslavijo zagotavljala celo »obljubljena dežela«. Po prihodu v novo osvobodeno Jugoslavijo so se ti tovariši — straža in detektivi — večji del namestili v Mariboru, in po zasedbi Prekmurja tudi tamkaj kot obmejna straža, kjer je bilo — če se dobro spominjam — po tihotapcih ubitih pet tovarišev stražarjev. Kar naenkrat jih jc pa oblast v preteklem letu — kakor tudi finančno kontrolo, zamenjala enostavno z najbrže bolj zanesljivimi tujci — Wrang-lovci. Slraža se je nato porazdelila po mestih v notranjosti Slovenije, kjer se je že itak polni stalež znatno pomnožil. Prepričan sem, da je merodajnim vladnim krogom dobro znano, da so ravno primorski Slovenci — polic, nameščenci — pretrpeli že po preobratu marsikatero bridko uro službovanja, kajti ravno ti organi so včkratnc vpade madžarskih to!p v ?rekmurje preprečili, ter je bilo pri enem upadu — v letu 1920 — celo osem stražarjev po eni taki močnejši roparski tolpi ujetih in oropanih vse obleke in denarja. Nato so jih banditi — skoraj v sami »Adamovi« obleki poslali oz. zapodili črez mejo v Jugoslavijo. Pa tudi prošnja teh organov za kritje odškodnine in za nabavo obleke je naletela na gluha ušesa. Dalje so ti varnostni organi preprečili oz. odbili dvakratni — dobro začrtan napad — švabskih Volksverovcev, na Maribor. Delo in priprava za to redukcijo se je že pričelo. Kake bodo pa posledice, to pokaže bodočnost. Začetek pa že kaže, da se zadeva rešuje s političnega in nesocial-nega stališča, ne pa s stvarnega, kakor bi bilo treba. Zamorec storil si svojo dolžnost — hajdi! Politične sw!ce. Albansko vprašanje pred zvezo narodov. Dne 12. t. m. je svet Zveze narodov razpravljal o albanskem vprašanju. Seslišal je poročilo preiskovalne komisije. Komisija je potrdila, da se je izvršila izpraznitev ozemlja, zasedenega po jugoslovanskih četah, brez izgredov. Vasi so sicer vse poškodovane, toda izza prejšnjih zasedb. Komisija je prepričana, da poizkus ustanovitve neodvisne miriditske države pod predsedništvom Marka Gjonija nima resne podlage in ne odgovarja željam prebivalstva. Sploh je položaj v Albaniji povsem miren. Na podlagi poznejših brzojavk je komisija izjavila, da je dobila iz albanskega vira poročilo, da se je zbralo na meji kakih 80.000 mož jugoslovanske vojske. Jugoslovanski zastopnik Ivanovič je protestiral, poudarjajoč, da bi komisija ne smela biti tolmač nekontroliranih albanskih kvant. Predsednik pa je izjavil, da se je komisija omejila na poročanje tega, kar je izvedela in če ni mogla ugotoviti, ali se res jugoslovanska vojska zbira ob meji, se je to zgodilo zaradi tega, ker ji je bil prepovedan vstop na jugoslovansko ozemlje od jugoslovanskih vojaških oblastev. Ivanovič je zagotovil, da je bilo sedaj izdano tozadevno dovoljenje. Komisija je nato poročala, da je še 24 vasi zapadno od jezera Prezbe zasedenih po grških četah, ki so dobile ukaz za izpraznitev. Zvezni svet je prosil poslaniško konferenco, naj se delovanje komisije za začrtanje meja raztegne na cono južno od ohridskega jezera. + Razdelitev dijaških štipendij. Sarajevski »Jugoslovenski List« se bavi v eni svojih zadnjih številk z načinom podeljevanja dijaških štinpendii in navaja neke podatke, ki jih javnost doslej ni poznala. Tako n, pr.dobivajo dijaki v Pragi, ki uživajo bel-grajske štipendi,e, poleg mesečnih 1660 če-hoslovaških kron redne podpore še po 600 frankov letno za nakup obleke, po 500 frankov letno za knjige, in vse takse in šolske pristojbine jim plača centralna vlada. Na drugi strani pa prejemajo n. pr. bosanski štipendisti skozi deset mesecev po 1400 naših kron mesečno in ničesar več. Tudi slovenskim štipendistom se ne godi bolje. K s t r o š k o m za prosvetno ministrstvo pa prispevajo »prečani« v obratnem razmerju. Zakaj ta neenakost? -f- Državna posredovalnica za delo ali po domače »berza rada« bo v kratkem zaprla dve svoji podružnici, in sicer zaradi prenizkih plač svojih uslužbencev. Plače po 1800 kron in 1900 kron mesečno so pač previsoke po mnenju merodajnih gospodov. Zato si je mnogo uslužbencev tega zavoda poiskalo boljši kruh v privatni služ-1 bi. »Berza rada« bo pa poslovala — od privatnih zaslužkov! Kaj pa naj ti ljudje | sicer narede? Dva tisoč kron je za še tako skromno rodbino danes jako skromen zne- Colomba. Prosper Mčrlm^e. — Poslovenil —5—, (Dalje.) »Torej z Bogr i vsi moji upi!« je kri-knil Orso bolestno. »Upi? Vraga! Ste upali še kaj boljšega z vašo puško v dveh strelih... Pa kako vendar sta vas ta dva vraga mogla raniti? Morala sta imeti ta dva hrusta trše življc.ije kakor mačka.« ' »Saj sta prva streljala,« je rekel Orso. »Saj res, pozabil sem... Pif, pif — bum, bum!... Dvojen strel z eno roko!... Kadar bo kdo boljše strel" 1, se grem obesiti ... Pojdimo, ste že v sedlu ... Ampak, predno odidemo, poglejte vendar svoje delo. Ni vljudno kar tako oditi iz družbe, ne da bi rekel z Bogom.« Orso je spodbodel konja. Za nič na svetu bi ne hotel pogledati nesrečnikov, ki ju je pravkar sprijaznil s smrtjo. . Slišite, Ors' Anion,« je rekel bandit in prijel konja za uzdo, »dovolite, da sem odkrit. Brez zamere, smilita se mi uboga mlada fanta. Prosim, oprostite mi. Tako lopa... mlada... močna!... Kolikokrat sva lovila z Orlanducciom ... še pred ka-Irimi štirimi dnevi mi je dal zavoj smotk.. Vincentello je bil vedno tako dobre volje ... Res je, da ste storili, kar ste morali s-loritl,.. Sicer je pa strel sam na sebi prelep, da bi ga mogel obžalovati... Toda jaz, jaz nisem bil soudeležen pri mašče- vanju ... Vem, prav imate; če ima človek sovražnika, mora gledati, da se ga iznebi. Ampak vendarle, stara je bila rodbina Barricinijev... Pa kaj, ko je pa zastrupljala družbo!... ln z dvojnim strelom, huda je ta ...« Ko je Brandolacio tako govoril Barri-cinijema nagrobni govor, je hitro peljal dalje Orsa, Chilino in Brusca proti gošči Slazzona. XVIII. Med tem pa ie Colomba kmalu po Or-sovem odhodu izvedela po svoji ti ogledu-hih, da sta mlada Barricinija na prostem. Od tega trenotka jo je mučil silen nemir. Begala je na vse strani po hiši. Iz kuhinje je hitela v sobe, pripravljene za goste. Bila je neprestano zaposlena, a naredila ni ničesar. Ustavljala se je kar naprej pri kakem oknu, da pogleda, če ni morda nastalo v vasi kako nenavadno gibanje. Proti enajstim je dospela v Pietranero precej številna družba jezdecev. Bila sta polkovnik in hčerka s številnim spremstvom služabnikov in vodnikov. Colomba jih je sprejela, a njene prve besede so bile: »Ste kaj videli mojega brata?« Potem je izpraševala spremstvo, po kateri poti so šli, ob kateri uri so odšli, a ni mogla razumeti po njihovih odgovorih, kako dn se niso srečali. >Morda je šel vaš brat čez hribe,« je rekel vodnik. »Mi smo došli po dolinic Toda Colomba je zmajala z glavo in ponovila vprašanja. Kljub temu, da je bila sama vdse zaprta že po naravi in jo je o tem času še podkrepljal njen ponos, tako da je svoje notranje šibkosti spretno skri-; vala, ji to pot vendarle ni bilo mogoče prikriti vznemirjenja in ga je kmalu razodela tudi polkovniku in zlasti še miss Lidiji, kajti ona jih je potisnila na pot sprave, ki se je tako nesrečno stekla. Miss Nevil se je razburila in hotela, da se razpošljejo po vsej okolici sli. Njen oče polkovnik pa se je ponudil, da odjezdi z vodnikom iskat Orsa. Bojazen gostov je opozorila Colomr bo njenih gospodinjskih dolžnosti. Silila se je s smehom in tiščala v polkovnika, m j sede za mizo. Poskušala je razložiti Orsovo zamudo z najrazličnejšimi namišljenimi vzroki; a kaj, ko jih je naslednji hip stima ovrgla. Prepričan, da je njegova moška dolžnost, da vpliva pomirjevalno na ženske, je tudi polkovnik predložil svoje pojasnilo. »Stavim,« je rekel, »da je della Reb-bia srečal divjačino; ni se mogel ustavljati skušnjavi in boste videli, da se vrne s polno lovsko malho. — In res!« je še dostavil, »med potjo smo slišali štiri puškine strele. Dva sta bila močnejša od drugih dveh in tedaj sem še hčerko opozoril: ,Stavim, da . lovi (lella Rebbia'. Ne more biti druga kakor moja puška, ki tako poka, dobro jo poznam.« Colomba je prepadla in Lidija, ki jo je napeto opazovala, je brez obotavljanja povedaia, kakšne sluinje ji je rodilo poi-kovnikovo pripovedovanje. Po molku, trajajočem nekaj minut, je Colomba zelo ži- va, niti vodnik niso dovolj pazili na to vala slišala preje kakor druga dva, ali pozneje. Toda niti polkovnik, niti hči njegova, niti vodnik niso dovol pazili na to važno točko, da bi mogli z gotovostjo povedati resnico. Ko se proti eni še ni vrnil nihče izmed slov, ki jih je razposlala Colomba, je zbrala ves svojo pogum in prisilila goste, da so sedli k mizi. A razen pokovnika ni mogel nihče nič jesti. Ob vsakem najmanjšem šumu na trgu je Colomba stekla k oknu, a se vedno žalostna vračala in sedla nazaj k mizi ter še bolj potrta šiloma nadaljevala brezpomemben pogovor, ki mu ni nihče posvečal niti najmanjše pozornosti in ki so ga prekinjali dolgi pre-molki. Kar se začuje dirjanje konja. A ko je zagledala na konju nazaj obrnjeno Chilino, je sunkoma kriknila: »Moj brat je mrtev.« Polkovniku je padel iz roke kozarec, miss Lidiji se je izvil krik, vsi so drli na hišni prag. Predno je Chilina mogla skočiti s konja, jo je Colomba dvignila kakor pero ter jo pritisnila k sebi, da bi jo skoro zadušila. Otrok je razumel njen grozni pogled in njegova prva beseda je bila vzeta iz Otelovega kora: »On živi!« Colomba jo je spustila in Chilina je priletela tako na lahko na tla kakor mlado mače. »Drugi?« je vprašala Colomba s hri-pavim glasom. (D«UeJ sek in ljudje si bodo morali zaslužiti »po strani«. Namreč tako, da bodo rekli uslužbenci: Daj mi 10 dinarjev, pa dobiš službo! To je pa stvar, katero je treba na vsak način preprečiti. Uslužbencem tega zavoda je treba plačati, kar jim gre, pa ne bo nobene korupcije. »e novice. — Davek na oglase, kakoršnega nam je za novo leto naklonil zakonodajni odbor v Belgradu, ne zadene samo oglasov kot takih, ampak tudi vsako notico, ki količkaj diši po reklami za kako tvrdko, društvo ali celo posamezne osebe. Tako bomo v bodoče morali plačevati novi davek od naznanil o porokah, zarokah ter smrti med dnevnimi vestmi, o vsaki društveni prireditvi, ki količkaj omenja vstopnino ali kak drug dohodek. Izvzeta so menda samo naznanila sej, občnih zborov ter znanstvenih predavanj brez vstopnic. Iz tega razloga v bodoče naš list ne more brezplačno prevzeti nobenega takega naznanila oziroma vabila, ampak le proti plačilu zad.-vne oglasne pristojbine. Toliko obzirnosti bodo pač pokazala naša društva napram našemu listu, da mu ne bodo s svojimi objavami povzročala še denarnih žrtev. Za vsako tako prijavo naj se torej poleg pristojbine 20 vin za besedo doda in sicer za notice do 10 vrsti 50 para, do 30 vrst 1 dinar, do 60 vrst 3 dinarje in nad 60 vrst 5 dinarjev državnega davka. — Iz Kranja se nam poroča: Črn je Kranj, Raz hiše visi veliko črnih zastav. Umrl je tu, kakor ste že na kratko sporočili lekarnar in 33 letni bivši župan K a r o 1 Š a v n i k. Kot župan se je odlikoval z izredno modrostjo in pravičnostjo, da Kranj po pravici žaluje za njim. Šavnik je bil vrl narodnjak že v onih časih, ko se je Kranj oproščal nemškutarije. Vsekdar je kazal odločno krščansko prepričanje in do stiska-nih usmiljeno srce. Bog mu bodi plačnik! Rojen je bil v Kranju dne 29. jan. 1840. — Lastnikom domačih umetnin. Širom slovenskih krajin se nahaja tudi v zasebni lasti mnogo umetnin (slik, risb, plastik itd.), ki so jih v teku stoletij ustvarili domači podajalci. Društvo Narodna Galerija v Ljubljani, lastnik istoimenskega razstavišča za umetnine, namerava o veliki noči letos v Ljubljani prirediti umetniško razstavo, ki naj bi predmetoma ponazorila, kako se je v nas ;tekom stoletij razvijala upodabljajoča nmelnost. Ker v to potrebnega gradiva ne more v dovoljni meri znesti zgolj iz javnih zbirk in hranišč, prosi zasebne lastnike tem potem, naj ustreza,oč kulturni nameri dobrotno po dopisnici sporoče, katere domače umetnine hranijo in bi bili voljni, proti jamstvu za točno vrnitev nepoškodovane umetnine ter na trošek društva prepustiti Narodni Galeriji zgolj za dobo nameravane historične razstave. Obvestila naj se pošljejo na naslov: Narodna Galerija v Ljubljani. — Prosvetno društvo na Homcu priredi v nedeljo 22. januarja t. 1. popoldne ob 3. uri lepo igro »Dekle z biseri«. Naslednjo nedeljo, dne 29. jan., se bo igra ponovila. — Železničarjem! Z ozirom na nasprotujoče si vesti, ki jih objavlja dnevno časopisje in ki povzročajo med železničar-stvom še večje vznemirjenje in neorijen-tiranost, izjavljamo: Po poročilu predsednika vrhovnega vodstva koalicije v Belgradu se v ministarstvu Saobračaja in v linancijskem odboru nadaljujejo razprave o zahtevah koalicije. Da vplivamo na čimprejšnjo ugodno rešitev stavljenih zahtev, smo danes brzojavno predlagali predsedniku vrhovnega vodstva, da se vrhovno vodstvo koalicije takoj sestane v Belgradu. Opozarjamo ponovno železničarstvo, da so merodajna samo ona poročila, ki jih objavimo s podpisom »Koalicijski odbor«. — Idrijski visokošolci so tekom božičnih počitnic priredili v rudniškem gledališču dramo »Golgato«. Ker se pa ima gledališki oder bojevati z raznimi ležkočami, ki pridejo v poštev pri vsaki igri, so si akademiki pomagali sami; vsa scenerija in kulise je bilo njihovo delo. Igrali so igro dvakrat, ki je razmeroma precej dobro izpadla. Ljudstvo je z zanimanjem sledilo posameznim dejanjem, kajti dosedaj so se predstavljale po večini samo igre iz narodno-kmečkega življenja. Želeti bi bilo le, da r,e zdramijo idrijska društva iz svojega spanja in pričnejo z več.im delom, ko do sedaj, na dramatičnem polju. Sicer st> razna društva v zadnjem času priredila več dramatičnih predstav, kar pa je za Idrijo vse premalo. Torej le pogumno na delo! — Železniška nesreča pri Batajnici. Belgrad, 14. jan. (Izv.) Pred postajo Ba-iajnica blizu Zemuna sta trčila včeraj zjutraj osebni vlak iz, Zagreba in osebni vlak, ki se je premikal iz postaje. Strojevodja enega vlaka je nesrečo opazil in začel zavirati, pa trka ni mogel več preprečiti. Stroja sta oba pokvarjena in dva vagona popolnoma zdrobljena. Človeških žrtev k sreči ni bilo. Ranjene so samo tri osebe. Promet je bil vsled tega začasno ustavljen in so vlaki imeli poldnevne zamude. Potniki so morali pri Batajnici prestopati na vlake, ki so jih čakali, ker je bila proga s pokvarjenimi stroji in vagoni zabarikadirana. — Iz Sv. Križa pri Litiji. V nedeljo, 8. t. m., se je vršil občni zbor tukajšnjega izobraževalnega društva. G. J. Ivančič je v daljšem, lahko umljivem govoru lepo razložil potrebo katoliških izobraževalnih društev kot mogočnih jezov nasproti sodobni svobodomiselski korupciji. Sijajno mu je uspel tudi referat o katoliško-narod-ni organizaciji, ki je bil poljuden in izčrpen in je na vse globoko vplival. — Društvo organistov m glasbenikov za Slovenijo nam poroča: Vsi redni člani društva organistov in glasbenikov za Slovenijo se obveščajo, da je kn. škof. kon-zistorij lavantinski poslal društvu naslednjo izjavo: Z ozirom na dopis z dne 8. dec, 1921 se naznani društvu organistov in glasbenikov, da se obenem naroči župnijskim uradom, da uredijo organistovc dohodke po krajevnih razmerah in da skrbijo za to, da bodo imeli glasbeniki prejemke, ki so za življenje potrebni. — Martin Matek, 1. r., ravn. pis. — Poslanec Urek obolel. Podpredsednik narodne skupščine Ivan Urek je zaprosil od skupščine desetdnevni dopust radi operacije. Doznava se, da se zdravje g. Ureka obrača na bolje. — Visok sneg v črni gori. Poslednje dni je v Črni gori zapadel visok sneg, ki je na posameznih krajih dosegel višino dveh do treh metrov. Iz Andrijevice poročajo, da se je v okolici porušilo pod težo snega mnogo hiš. Nekemu kmetu je zasulo hlev, v katerem je bilo 30 ovac. Radi velikega snega je ustavljen promet, vendar pa so oblasti podvzele korake, da se promet čimprej vzpostavi in pošlje pomoč oškodovancem. — Živila iz južne Amerike. Ministrstvo za socialno politiko je prejelo iz južne Amerike gotovo količino živil in potrebščin za prebivalstvo v pasivnih krajih. Ministrstvo je podvzelo korake, da pridejo ta živila pravočasno na določena mesta. — Devizni oddelek v finančnem ministrstvu. V finančnem ministrstvu se vrše priprave za osnovanje deviznega oddelka, ki se bo izključno bavil s trgovino z devizami. — Volkovi pred Belgradom. Pred par dnevi je nesla neka m.ekarica iz vasi Rneževca pri Belgradu mleko v Belgrad, ko zagleda kraj pota volka. Prestrašena je pričela kričati, nakar je prihitelo nekaj kmetov, ki so pričeli metati kamenje na volka, ki je nato zbežal. —■ Pravilnik za izvrševanje nredbe o organizaciji finančne kontrole. Ta pravilnik, ki obseza 42 strani, je izšel v 4. številki »Uradnega lista« ter se dobiva, dokler ga ie kai v zalogi, iziemoma no 5 dinariev. — Domski orikrcjevalni tečaj. Urad za pospeševanje obrti priredi damski prikroje-jevalni tečaj. Pri sprejemu se bodo v prvi vrsti upoštevale samostojne kroiačice in krojači. Interesenti nai prijavijo svojo udeležbo do 21. januarja 1922 v uradnih prostorih na Dunajski cesti št. 22. — Napad. Ko je prišel Peter Vrhovnik iz Ježe št. 4 ob 9. uri zvečer domov, je pes zelo lajal. Vrhovnik je šel k psu, da bi ga odvezal, toda med tem je dobil od nekoga, katerega niti videl ni, 6 udarcev na ramo in hrbet, da se je zgrudil. Neznani napadalec je Vrhovnika še na tleh davil. — Smrtnonevarne poškodbe. Goslaška 65 letna Marija Pegan z Oselce je prevrnila na sebe iz neprevidnosti škaf vrele vode in 'dobila smrtnonevarne poškodbe. — Z nožem sunil je Josip Inglič Alojzija Bogataja v Dol. Dobravi. Fanta sta so spr.a zaradi dekleta. Bogataj je Ingliča zmerjal, nakar je Bogataj Ingliča vrgel na tla, ta se je hitro pobral in sunil Bogataja z nožem dvakrat v pleča. — Drsališče je napravil na Praprotneni pri Šltofji Loki Matija Dolenc, gostilničar na Kazini. Za Ločane in Ljubljančane je to kaj udobna naprava, tembolj, ker imamo v selški dolini zdaj avtomobil, ki privozi z loško postaje ob eni popoldne na Kazino, a odhaja ob petih zvečer zopet v Loko. — Napad na občinsko hišo. Okrog 30 ljudi je pred par dnevi udrlo v občinsko hišo v Putincih pri Rumi v Slavoniji. Vse, ki so bili v občinski hiši, posebno odbornike, so pošteno pretepli in jih je več dobilo smrtnonevarne poškodbe. Vzrok temu napadu je ta, ker so v poslednjem času jemali v občinsko službo sai^o ljudi iz drugih krajev. g DaTck na vojno dobičke. Uradno se razglaša: Finančna delegacija je doznala. da so s« strankam v Ljubljani vročili v zadnjem času plačilni nalogi o davku na vojne dobičke /a leto 1919, ki temelji na odmeri dohodnine, ka'ero je izvršila davčna administracija po prejšnjih določilih še v lastnam delokrogu. Da se preprečijo nepotrebne pritožbe, je delegacija iz lastnega nagiba odredila, da se davek na vojno dobičke, če treba prisilno izterja le v onih primerih, v katerih je odmerilo podstavo ugotovila že cenilna komisija. Vsi ostali primeri, v katerih je odmero izvršila davčna administracija samn. se predlože naknadno cenilni komisiji, da ta končno ugotovi odmerilo podsla/o. Ako bi cenilna komisija v posameznih primerih i7prenienila odmerno podstavo, bo davčna administracija preklicala že vročene plačilne naloge o dohodnini za I. 1920. in davku na vojne dobičke za 1. 1919. in izdala nove plačilne naloge. Kjer bo .cenilna komisija potrdila sedanjo podstavo, bo davčna administracija o tem poseiie obvestila davčnega zavezanca, predno bo odredila prisilno izterjanje predpisanih zneskov g Zapoznela naredba. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani objavlja: Poroča se nam, da je minister za finance odredil, da so proizvajalci vina v Sloveniji zavezani v roku 10 dni od dneva, ko so izprešali vino, prijaviti dobljene količine vina finančni kotroli. Proizvajalci vina, ki opuste to prijavo, kakor tudi oni, ki ne prijavijo finančni kontroli prodane količine vina nred prodajo kupcu, se kaznujejo radi prestopka zoper red po členu 85. trošarinskega pravilnika (kazen 100 dinarjev in ob vsaki ponovitvi 300 dinarjev). Kupci vina pa, ki ne prijavijo kupljene količine vina finančni kontroli, se smatrajo Za tihotapce in so podvrženi kazni iz člena 177, trošarinskega pravilnika. Ta kazen znaša — razen redne trošarine in zaplembe blaga — pet- do desetkratni znesek prikrajšane trošarine. g Plačevanje davka na poslovni promet. Zveza trgovskih (»remijev in zadrug opozarja vse interesente, da ie davek na poslovni promet ostal neizoremenien v veliavi in, da različne časopisne vesti o izoremembah in uki-nienju terfa davka ne odgovarjajo resnici. Prvi plačilni rok zapade najpozneje 30. januarja 1922. Vsi trgovci in obrtniki so primorani voditi predpisane kniitfe in plačati davek v znesku 1 odstot. cd storjenega prometa, ker sicer zsiadejo občutni denarni kazni. g Cene sladkorju na Dunaju. Sladkor v kockah stane danes na Dunaju n. o. K 1000 — kilogram, medtem ko je stal še pred par dnevi krog 700—900 n. a. K. — To pomeni, da stane danes češkoslovaški sladkor na Dunaju okrog 43 jug. K kiHgram, medtem ko je stal še pred par dnevi le okrog 31—39 jug. kron. g Stanje papirnatega denarja v Nemški AvstriH znaša po zadnjem izkazu 174 milijard n. a. K in 6-9 milijard zakladnih papirjev. š Cankarjev »Hlapec Jernej« prvič na odru. Za triletnico Cankarjeve smrti je prišla uprava Narodnega gledališča v Mariboru na srečno misel Cankarja proslaviti na ta način, da spravi njegovo najboljše delo »Hlapec Jernej in njegova pravica« v 9 slikah na oder. To težko delo se je povprečno kaj povoljno, mestoma pa naravnost mojstrsko posrečilo g. Milanu Skr-binšku ne le kot režiserju, ampak tudi v glavni vlogi hlapca Jerneja; za katerega je Skrbinšek kakor rojen. Ta prva predstava se je vršila v sredo, 11. januarja ob obilni udeležbi. 18 poglavij obsegajoča povest je skrčena in zlita v devetih slikah. Slovenci smemo biti upravi Narodnega gledališča v Mariboru posebno g. Skrbinšku, ki je žel buren aplavz in bil obdarovan, hvaležni za te prve odrske slike iz Cankarjevega najboljšega dela. š Občni zbor »Protituberkulozne lige«. Dne 13, januarja se je vršil v Mariboru v telovadnici realke ob lepi udeležbi občni zbor >. Protituberkulozne lige«. Zborovanje je otvo-rit okrajni glavar g. dr. Lanjšič z nagovorom, v katerem je navajal namen, sredstva in cilj lige. Veselje je vzbudilo zagotovilo, da ima Liga že 60.000 K ustanovne glavnice, in sicer 50.000 K od gospodarskega urada in 10.000 K od ge. Ter. Suppanetz. Na predlog župana Grčarja so vsi navzoči takoj pristopili kot člani lige; pri tej priliki sta se prijavila že zopet dva ustanovnika z 4000 K, V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik okr. glavar dr. Lanjšič, podpredsednika minister n. r. dr. Jankovič, docent dr. Matko, tajnika Mirko Ravtar, učitelj, ga. Milica Grčar, županova soproga, blagajniki (glavni blagajnik) ravnatelj pogrebnega zavoda Grbac, ga. Pirnatova, soproga viš. živinozdravnika, ga. Zakrajškova, soproga zdravnika. Odborniki: Alt Aleksander, učitelj, prof. dr. Medved, ravn. dr. To-mipšek, želez, uradnik Jarh, strojevodja Ribič, odv, dr. Srnec, dr, K. Ipavic. Namestniki; ga. Maistrova, ravn. kr, banke Klobučar, trgovec Brda,'s, restavrater Valjak, ravn. »Drave« Križnic, dr. Korenčan, upravnik vojaške bolnišnice zdravnik dr. Waltcr Thalmann; preglednika: župan Grčar, dr. Jančič, namestnik drž. pravnika. — Predlog dr. Mavrika, naj liga določi zdravnika v odbor stanovanjskega urada, da konstatira, kakšna stanovanja se nakazujejo, je izzval od strani župana Grčarja v splošno presenečenje razburljiv nastop, čigar neprijetni vtis so izbrisali naslednji govorniki. Docent dr. Matko je žel za svoje predajanje: -Anglija in zdravstvo« vsestransko odobravanje z željo, da se za naše razmere vzgledna snov izrabi tudi v listih, — Zborovanje se je nato končalo s končnimi pred-j logi ravnatelja Križniča, kako lahko tudi mestna občina sama pomore k večjemu zanimanju za nove zgradbe s lem, da po vzgledu drugih velikih občin takim interesentom nudi stavbne parcele po zelo nizkih cenah, kar velja tudi za vojni erar, dočim se naj neizrabljene parcele tujerodcev visoko obdavčijo. Zgradba novih higijenično urejenih stanovanj je prvi predpogoj za praktično delo lige. š Milijonar dr. Fran« obsojen. l)r. Franz, lastnik paromlina iu večkratni milijonar v Mariboru jo po dolgem potu, po preteku poldrugega leta, vendar našel svojega sodnika. To jo bil mariborski vzkticnl senal, ki je šelo zdaj izrekel svojo sodbo glasečo se lia 8000 K. Slučaj sam je že dovolj znan. Stranke pri trgovcu Sirku so se pritoževale, da so v moki sami črvi. Sirk se je izgovoril na dr. Franzov mlin, katerega je komisiju našla v strašni nesnagi in neredu. Po dolgi preiskavi jo vsa ta nesnaga s črvi vred izpred državnega pravdništva prišla pred okrajnega sodnika, ki je dal celi nesnagi in črvom loliko priliko, da se je po preteku več ko enega leta vse — izčistilo do popolne oprostitve obeh obtožencev. Vzklicni senat jo bil drugega mnenja. Ni mogel verjeti dr. Franzu, da bi ves čas ne imel prilike se. osebno prepričati, če se njegova povelja glede snage tudi izvršujejo. Ob času stavke bi bili delavci radi osnažili mlin in skfaoišče, pa dr. Frnnz jim tega ni privoščil, lioteč štrajk izrabiti kot pritisk, da je dobit premog. Zadovoljen pa je z milo sodbo, še bolj pa g. Sirk, ki je bil tudi lopot oproščen. 5 Nova očesna bolezen t Mariboru. V Mariboru se v zadnjem času po zagotovilu veščakov pojavlja posebno med mladino čisto nova očesna bolezen, ki pa se prenaša tudi na odrasle Lliib!^«^ pnvfce. lj Sestanek volivcev SLS za dvorski okraj bo v pondeljek, 16. t. m. ob 8. uri zvečer v Konsumnem društvu, Kongresni trg 2. Pridite vsi! lj Družabni klub priredi v četrtek dne 19. jan. v Akademskem domu prijateljski večer, na katerem bo predaval g. profesor Janko Mlakar o svojem potovanju po Monl Blancu. Vabljeni so člani in prijatelji klube, lj V šentpeterskem prosvetnem društvu predava v pondeljek, dne 16. t. m. ob polosmi uri zvečer g. prof. dr. Rožič. Člani in prijateli društva, udeležite se tega zanimivega predavanja v obilnem številu. — Po predavanju odborova seja. lj Odlikovanja. Včeraj ob 11. dopoldne je g. pokrajinski namestnik Ivan Hribar v prostorih vladne palače izročil na slavnosten način osebnostim. Ivi so bile odlikovane za zasluge povodom prireditve ljubljanskega velikega semnja 1921 z redom sv. Save, insignije podeljenih redov, in sicer gg.: Franu Bouaču, Dragotinu Hribarju, V. Majdiču, Petru Kozini in dr. Rudolfu Marnu red sv. Save tretje stopnje in gg. Ivanu Jelačinu tn Josipu Costaperariju red sv. Save IV. stopnje ,in gg. Josipu Rebeku iu Engelbertu Franchettiju red sv. Save V. stopnje. Gospoda dr. Val. Krispef, kateremu je bil podeljen ob tej priliki red Save III. stopnje in g. Anton Žabkar, ki ja ill istotako odlikovan z redom sv. Save IV. s&mje, nista mogla vsled bolezni prisostvovati Ceremoniji. Ob tej priliki je g. pokrajinski nanjeshjfk slavil zasluge, ki so si jih pridobili odlikovanji za trgovino, industrijo in tujski promet ItTVTB-sebnem za srečno prireditev ljubljanskega semnja leta 1921. Imenom odlikovance^.j^j zahvalili gg. Fran Bonač, Dragotin Hribar, Ivan Je-lačin in Engelbert Franchelti s prošnjo* rC- namestnik posredoval zahvalo odlikovanje*- žph Nj. Vel. kralju za podeljena odlikovanj&dfep 'P^Ur Kozina je izročil v imenu odlikovancev g. nant&Jt-niku vsoto 50.000 K za pospeševanja otJBiFga šolstva. DRVlIa li Koncert v hotelu Tivoli VtifcctelVo dne 15. t. m. od 15. do 20. ure. Vstobrtihi'pW*rtk. Se priporoča Vek. Dolničar. "" " "n li Poziv. Dotičnik, ki ie pod 'tiHjfvfefo. eta nese sliko v Union, izvabil v ti\tf li Ljubljanski trg. Mesni tri? <|e»jj blagom sla bo založen. Kvaliteta govejega m«3a danjti-njim razmeram ni primerna. Grrvete• meso -se plačuje v mesnicah 36 K zadfc« deiV tfgu prednji del 28 K. zadnji del 32 K» V*«i pfoHiet imajo cenejše stojnice, ki proHtffailb 00 21 K prednji del in 23 K zadnji del.^aMSfcgii ^a primanjkuje: plačuje se karčf SB !TfEL o"šlali deli po 46 K kg. Telečie mei 31'K^Teletine enako primanjkuje. Slanina kupcev, vsled tega silno ovj^kjapje pr^ičviv. in s tem deloma povzroča .poiiianikanie prašičjega mesa. Vsi ljubljanski mtsariLsa na. občnem zboru zahtevali odprtivo , 9>#k«njalnili cen, opirajoč se na domnev« dk -HftfltliaiaMe cene trgu škodujejo, povzročajo oouia»ikanje blaga in povzročajo enako tildi s!abo.ikvaliteto blaga, ker ie mesar prisiljen kt»t»«v«t» no najslabše vrste. Ostali tHrftlidi sliko na minimum zmanjšanega promfltp,;:ltfrni nflHjranh zunanjih kupcev, pri domafin^onSflniVnnrpa je opažati vedno rastočei štedeoie.iiMokenpti-manikuie v Ljubljani občutno, .Današnja"cona ie 22 K za št. 0. Jajca seiraKonodataSo ,po (iiiK komad. Glede mleka 34 ijd(wHiiii1[udii.ltoKidaJfvo .imo im njegovega dveletnega sinčka Vladimirja. '-2-----n.niiiafa_ vrstnik.! 15. januarja se prično zopet govori prSd akademsko MViarrfttštfvtf*ti^Mu*! ^ri oo. frančiškanttl.«i'A*attetolk|o krogi vljuihtfvalfljfešfts ©.-' ;..v«vo c Zborovanje Marijinih koagregacij na svečnico v ^tiiti omenjeno zboro- vanje bo pevska vara v ficacljo', 15. t. mes., ob 7. uri zv*Ccjr f^čiffcrtttsfcetti SSttrbstanu (pevska sob«) In '.ilL. Prostrio. da se kongrefjinftSnjfc»j|pl\tk(i. fttft akuiefij udeležite! c Marljftafc tttJp|trt$acija za može pri sv. Jožefu ima danes ob pol štirih popoldne svoj redni sli od mi .jg^ltlh,'^rolnošt^vjfcp! Oe&iailskK ve&nikl PodruafflMfMflmve zveze za Ljubljano zboriPjM r^tlfrNfc Idne 17. t. m. ob 6. uri zvečer vbšptrtjatobNkiifiUdviiški. šoli. Na dnevnem redu jc.numa.in vmn stanovska zadeva. tfd^fUppJzarlM^^l(rtieMn članice obvcgftgj dtajnunjka naj nihče. — Predsednik-inavolSr Jtoiosaoil Kpdtsl mmm tudi zajčje, MT kupuje in plačuje koliko mogoče visoke cene trgovina z usnjem D. ZDRAVIC v Ljubljani, Sv. Florijana ulica št. 9. vsake vrste ^ Krasna viSa ^ s 3 prostimi stanovanji, 3 km od Ljubljane ter ^ velika hiša ^ s trgovskim lokalom v Ljubljani ceno na prodaj radi izselitve. — VpraSanja pod: »Amerika« na An. zav. Drago Beseljais in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 178 Z Oreai SPssis barva lase v vseh nuancah in in izdeluje vsa lasna dela M. Podkrajšek, hizer za dame in gospode, Ljubljana, Sv. Pelra cesia št. 32. Javljamo globoko pretresujočo vest o smrti gospe soproga stavbenega mojstra ki je dne 30. dec. 1921 mirno v Gospodu zaspala v kopališču Nauheim, kjer je iskala leka v svoji dolgotrajni, težki bolezni, v 45. letu svoje dobe. Pokojnico so položili začasno, do kasnejše prepeljave, dne 3. januarja t. 1. na katoliškem pokopališču v kopališču Nauheim. Ljubljana - Teplitz - Schoenau (Ceško-Slov), dne 15. januarja 1922. V imena žalujočih ostalih: Josip Konig, soprog. Robert Konig, sin. Prosimo tihega sožalja. vseh vrst, od preprostih do najfinejših, nudi vedno tovarna klobukov in slamnikov Pranp Porar Domžale ISlob). I i lilI5,i tim ij ►♦♦♦♦♦♦♦»♦*»♦<♦♦»♦« V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna lela ter preoblikuje po najnovejši modi. 'opravila se sprejemajo v Ljubljani vsa-to sredo pri tvrdki KOVAČEV 10 & CRSAN, Prešernova ulica št. 5, na dvo-išču, desno, kjer se ob sredah tudi dobo (opravljeni predmeti. 3707 Pozor lovci divjačine! Kupujemo sledeče ^ KOŽE ^ in plačamo po najvišjih dnevnih cenah: 't ftSm':družiui 4 oseb, v lepem, prijaznem tratil ha deželi, katera se razume fučli dA^vrtna dela in sploh zna voditi ''r,fel6;l gos^fodlujstvo. Nastop takoj ali s 1. februarjem.' Plačilo po dogovoru in medsebojnem spoznanju. — Naslov pri upraviiiitvu »Slovenca« pod štev. 171. ; pisarniška moč ie išče za trgovino s papirjem na veliko. Pppuclbe pod: Ljubljana, pošt. predal 155. '"V* S^ftliTEMAJO SE GOSPODJE na dobro domačo hrano. NSsIov pevje upravništvo »Slovenca« pod y; :;';. 31.182._ V hotelu Južni kolodvor pri Miklttu Be toči prvovrstno jeruzalemski 1 In-' najboljše krško rdeče vino. 183 u ■■ '■X:h PRODA SE čisto nova prsna oprema e masivnim niklastim okovjem in več raznovrstne konjske opreme ter ravnokar dolle plahte ia vozove. IVAN ČERNE, nedlar. Zgornja Šiška št 116. 184 Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljalo že 25 let prijetno dišeči «aDaBBBaHBMBBaBngnnnaBHManBUHHaaaHaanaQHBSB!g? ■ Išče se sposoben in izkušen | za veleposestvo v Bosni, ki mora biii tehnično, in komer- f, | cijelno izvežban. Pismene ponudbe s prepisom spričeval, y 3 označbo referenc in službenih zahlevkov na naslov: ® 5 Ljubljana, poŠini predal št. 80. 123 m n a UfiaSBiaBBBBBBBflBffiBBBI!gBBBBBBBBBBBBBBBB£8BBBBBBBBBBBBBaE.a bilance popolnoma zmožen, se išče za večje industrijsko podjetje, ako mogoče za takojšnji vstop. Prosilci morajo biti vešči slovenske in nemške korespondence in se izkazati z dolgoletnimi spričevali. Ponudbe brez izvirnih spričeval sprejema upravništvo »Slovenca« pod: »Knjigovodja« 179. V-t.MiI Voščene sveče ^tam I-ffe^ aBHIHOaBHIBSSIIEESiBUEBBmBHnffiBS LJUBLJANA / sporni Premeni zimi m premog IV™. sL prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava prirna čehoslovaški ia angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog Pni«! zavad za prsmoo i L v LjuHjani, hiiki ol. IS >?. t <1 »som n; eri: POijiirtSHI ItSSip Štev. 4. i«v* )abl')Cloq ilhila loo H«> •••»«.-,}) Alidr ^kjjT tovarna kož in čevljev d. d., Karlovac je začekre PRODAJO IZDELKOV svoje najmodernejše urejene ; ;V TOVARNE ČEVLJEV. .ii lma^ft; skladišču 'in izdeluje D*" VSE VRSTE ČEVLJEV iskša^ teletlne, rjave kravine (viks) in špalta g Naslov - .'Hilii! ju (i r, /I i soli (tete kvalitete in okusne oblike. 180 ^J^MJS Izdaja konzorcij >Slovencac Odgovorni urednik Mihael Mošknrc v Ljubijo1 Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. pr Zikov koncert. Po daljšem presledku nastopi pri nas v Ljubljani zopet komorni kvartet Zika in priredi svoj III. komorni večer v dvorani Filharmonične družbe 23. januarja. Naši Zikovci so s svojim koncertom v Ljubljani odlašali nalašč toliko časa, da se jim nudi prilika pokazati svojo izvežbanost v izredno akustični dvorani naše Filharmonične družbe. Medtem so bivali člani kvarteta dalj časa v Pragi, kjer so priredili več komornih koncertov. Vse kritike o teh koncertih so bile naravnost sijajne. Posebno omenjamo še to, da so nastopili tudi na Dunaju pred razprodano dvorano in dosegli ravno s Smetanovim kvartetom »Iz mojega življenja« največje uspehe. Velik del teh kritik ie bil nedavno objavljen v naših dnevnikih, vstopnice so v predprodaji v pisarni Glasbene Matice od 18. t. m. dalje. (K) pr Slovenska Matica. Redna izdanja Slovenske Matice za leto 1921 so dotiskana in se nahajajo pri knjigovezu. Matična pisarna prične v najkrajšem času razpošiljati p. n, gg poverjenikom in članom. pr Mollčrovi rokopisi. Kakor znano, ni ohranjen od Moličrovin rokopisov niti eden, edino par računov in potrdil je ohranjenih. Kakšna usoda je zadela njegove rokopise, ali so uničeni, ali so namenoma skriti, še ni znano. pr Slovaški muzej v Bratislavi. Kakor poroča »Slovenska Politika«, bodo v kratkem ustanovili zgodovinski muzej v Bratislavi. pr Praga rusko kulturno središče. S podporo Lige narodov se bo v Pragi osnovala posebna ruska znanstvena kolonija. Idejo posebno podpirata Masaryk Ln profesor Loš-tnahov. pr Rabindranath Tagore pride v kratkem v Varšavo in bo imel več predavanj. Turistika in šport. Izšla je prva številka novega letnika naše ilustrovane sportske revije »Šport«. Iz vse- bine posnemamo: Dr. Žižek: »Pomen športnih organizacij.« Dr. Bleivveis: »O nemški visoki šoli za telesne vaje.« »Pariško zrakoplovstvo.« Občni zbor kolesarskega podsaveza ter kolesarske Ilirije. In Športni pregledi. Planinski ples dne 1. februarja 1921, na dan pred Svečnico, se bo vršil v veliki dvorani in sokolski telovadnici Narodnega doma v Ljubljani, v vsaki dvorani bo oddelek vojaške godbe Dravske divizije. Stranski prostori bodo prirejeni, kakor pri poprejšnjih planinskih plesih, za okrepčila bo v to svrho postavljenih 11 paviljonov. Posebna vabila se ne bodo izdajala. Toaleta bodi planinska, narodna noša ali promenadna. 190