121. številka. ■gr 3 nć. za nedeljo IO. oktobra (t Trstu, t soboto ivefcer dne 0. oktobra 1897.) Tedaj XXII. lihaja po trikrat na teden t iestih is-a»xijih oh t.ovklh, čntvtkfh l o «<»l:toiinh. Z jutranjo izdanje iz-Saj« ob aH zjutraj, večerno pa ob 7. roSfiir. _ Obojno tedanje atane : Jt»deEDnc«o . t. 1.—, izven AvrtriJ* f. »* tri ;. . 3t_ 00 ** pal leta ... g.— , ; „ «n v« teto . . . 118.— Marate le* [o plačevati RtpraJ aa ••rtih* •ras prilezoni* naročnine a« iprava •lira. Posamične Atevilke ae dobivajo v pro- 4f>jalni«sh tobaka v Irntu po » r.v*. i? ren Trsta po # nvi. EDINOST Oglasi aa raćnne po tarifu t petit«; u aeslove a debelini 6rkami ae plaćaje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic, Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do-osaAi oglasi itd. se računajo po pogodbi Tsi dopisi naj t»e po&iljajo uzrdnlsivu aiioa Caserraa 6t. 13. Vsako pumo mera biti frankovano, ker nafrankovana se M sprejemajo. Rokopisi s« n« vraJaje. Naročnino, reklamacije in oglasa sprejema upravniitvo ulica Molino pic> oolo hit. 3, II. nadst. Naročnino in oglas« je plačevati loco Trst. Odprte reklama cije so proste poštnine. Glasilo alovonakaia političnega društva ia Primorik«, ,r <«»Mll J* Pomoć bednemu prebivalstvu. Govor posl. S p i n č i ć a v aeji i^rnice poslancev dne 6. oktobra 1897. Govornik je pričel hrvatski in je nadaljeval nemški: Visoka zbornica I Dne 24. m. na. amo stavili jaz in tovariši nujen predlog. lati se nanaša na tedo v Istri. Istra je, kakor znano, jedna najubož-nejib, ako ne najubožneja pokrajina v monarhiji. E temu priporaagajo tudi razni naravini dogodki. V minolib stoletjih so vladale tam različne bolezni, celo kuga, tako, da je bilo prebivalstvo skoro uničeno ; in da niso došli novi naseljenci, in sicer povabljeni po tedanjih vladah, bi sploh ne mogli govoriti o kakem poljedelstvu. V tem stoletju, in sicer nekako v sredi istega, prišel je oidium na trte — grozdje pa je glavni produkt v Istri — in je uničil ta prodnkt skoro popolnoma. Dobili smo sredstvo za pobijanje te bolezni. Ljudje so si opomogli nekoliko, blagostanje se je povzdignilo nekoliko. Poten pa so se prikazale nove bolezni na trtah, tako trtna uš na mnogih krajih poluotoka, kakor tudi na kvarnerskih otokih, pripadajočih k pokrajini. Zatem je prišla perono-spera, in sicer po vsej deželi. Tudi proti tej se je naglo bojno sredstvo, toda v zadnjih dveh letih se skoro ni moglo izkoriščati to sredstvo, in *ir»Pr i* tega vzroka ne; ker so bila velika deževja ravno v dobi cvetja, v spomladi, ko bi bilo trebalo Škropiti, tako, da škropenje ni koristilo mnogo, oziroma ne bi bilo koristilo mnogo. Tako torej je bilo tudi v tem letu. Na to je prišla velika trajna suša v mesech julij, avgust in do dne 12. septembra, tako, da nismo imeli nikakega de*ja v teh dveh, skoro dveh in pol mesecih. Ta suša pa je zopet uničila ostale nasade. Dne 12. septembra je prišel dež toda združen a točo v raznih krajih, in dež sam je trajal predolgo. Toča je uničila polovico, tudi dve tretjini ostalega grozdja v občinah Dolina, Buzet, Motovun, Pazin, Kastav, kakor tudi v okolici tržaški. Posledica dolgemu dežju, ki je traja! kakih deset dnij, je bilo ta, da je grozdje gnilo. Naravini dogodki so taki, da imamo tam doli letos pred seb-j naravnost leto lakote. Tu je neizogibno potrebna državna pomoč; ista bi se lahko dala na različne načine. Prvič: po podporah za nabavo živil in semen onim, ki niso zmožni za delo, -osebno onim družinam, ki nimajo nobenega člena zmožnega za del). Sicer bi bilo dati drugih podpor, zlasti za izvedenje raznih del. Katera dela bi bila potrebna in koristna, tudi če ne bi imeli slabega leta, o tem sem že govoril o rajnih prilikah, sosebno v razpravi o proračunu ministerstva za notranje stvari v I. 1895. in 1896., o kateri priliki sta proračunski cdsek in visoka zbornica vsprejela raznih resolucij in predlogov, tako, da ne bi bilo vladi diuge dolžnosti, nego da izvede te predloge. Tako so se v 1. 1895. stavili predlogi in vsprejeli od zbornice v povzdigo gospodarskih koristij v Istri, leta 1896. pa dve resoluciji radi gradbe cest. O potrebi teh cestnih in vodnih zgrudeb. in o potrebi vode sem že govoril v svojem govoru dne 16. decembra 1896. Tu morejo vladni organi najti dovolj materijala in tudi navodil o načinu, kako bi se dalo pomoči prebivalstvu. Došlo je tudi mnogo prošenj od različnih občin, tako od občine kastavske za prezidanje nekaterih vodnjakov. Dotični vladni organi najbrže nimajo časa, da bi mislili na to, bržkone se jim je baviti z drugimi stvarmi. Ta prošnja se je predložila namreč že pred osmimi ali desetimi meseci, toda do sedaj se oi zgodilo ničesar. Priznati moram odkrito, da je celo deželni odbor istrski poete ie!i.^*ttsm j luč a j u aa lUabiu/veliko UgOdnejI za občino, nego pa organi visoke vlade. Isti je že pred 8 aH 10 meseci obljubil 900 gold. za dva vodnjaka, dočim vladni organi molče do danes, tako, da občina ne more napredovati z delom. Nadalje je ista občina kastavska predložila državnim oblastim prošnjo za popravo in gradnjo večih cest v občini, toda žal, do sedaj brez vaneha. Take prošnje so sestavile tudi občine Jelšane in Podgrad ter davčna občina Jelovice v krajni občini Materijaki, in tu morem omeniti, da je v proračunu za leto 1898. postavljen znesek ravno za to cesto iz Jelovic v Podgorje, kakor tudi, da se v občini jelšanski popravlja kos ceste. (Pride še.) Vseslovenski shod in naši socijalni demokratje. m, Klerikalizem. Gorje aocijalnodemokratiškim glasilom, ako bi ne bilo „klerikalizma". .Kleri- PODLISTEK Lari Fari. 21 SpiBftl: Srakoper. X. Jabolko ne pade daleč od drevesa. Narodni pregovor. Eh. ta Minka!--- Kakor tako plašno-krotlro so ji zrle oči v svet. Čitati ji je bilo z obraza, da ji ga še ».i močila solza gorja, da pa tudi še ni uživala razkošnega veselja. Danes je bila tnalo utrujena od dolge vožnje iz T. v Gorico, od tam v Trst, iz Trsta preko Reke na Dunaj £— Bila je mlada žena. Velikomeatnega življenja ona ni poznala: obiskovala jo ljudsko šolo v T., bila je v institutu v Trstu in naposled — ne glejmo ji spričevala — učiteljišče absolvirala v Gorici, zadnji Čas pa je zopet bivala v T. in se učila od matere gospodinjstva. V modernem jaketu iz drapmelovanega eski- mo, temne boje in tak^m krilu stopala je poleg svojega Ivana po .ringu" od cesarskih muzejev | proti parlamentu. Capotte klobuk iz črnega žameta, ' s čresnjevo-rudečo zaveako ni strani, z nojevimi peresi okrašen, priatojal ji je, kakor bi bil za njo ustvarjen. Poslušala je Ivana, ki ji je razkazoval to in ono, pritisnila sem ter tja njegovo roko tesneje k Bebi, in Ivan je bil srečen!... j Hermino je bil pozabil popolnoata. Kaj bi je ne bil! Za malo srečnih trenotkuv, katere je preživel z njo, bil je nesrečen toliko let 1 Človek tako rad pozabi pretrpljene bćli, ako se mu zopet smehlja sreča. In Ivan — našel je, dosegel je, po čemer je hrepenel, dobil je družico, ki ga je ljubila, katero je on ljubil. Prišla sta do vseučiliščnega poslopja ter se napotila po malem bregu v avlo, Bilo je v sredo popoludne, ura v portirjevi soloi je kazala na tri. Navada je železna srajca. Kakor ob svojem času, tako je zavil tudi danes Ivan se svojo že- kalizem" je podstava in je krona vsemu dokazovanju in argumentu vanju aocijalnodemokratiških glasil. Kleiikalizem je tudi glavni vzvod, katerim bi hotela „Svoboda" prekopicniti veljavo in pomembnost vseslovenskega shoda. Vseslovenski shod je bil komedija, kar se je vršil v znamenju „klerika-lizma", Spinčič ne more biti pravi prijatelj ljudstva, on je celo denuncijant, njega predlog po pomno* ženju šol ni opravičen, in sicer zato ne, ker je — Spinčič namreč — klerikalec. In politika Slovencev na Primorskem sploh je pogubna, ker je — .skoz in skoz klerikalna". To je socijaluodemokratiški circulus vitiosus. Iz tega se ne morejo rešiti, ali pa — se nočejo. Koliko ubožtvo na idejah in argumentih! Gospddi, pardon: „sodrngoa" se vidi, da vlada grozna praznota v magazinu, kjer hranijo svoje dokazo in svoje — prepričanje. Toda, mi moramo računati se socijalnini demokrati takimi, kakorSni so; mi ne moremo odgovarjati na argumente, katerih nbmo čuli, ampak na argnmente, katere smo čuli. Klerikalizem torej, ta je naš glavni greh. In za ta greh ni odveze v taboru .sodrugov". Zavedamo se sicer svoje slabosti, nedostatnosti sil svojega uma, in vemo, da opravičevanje naše ne doseže višine našega klerikalnega greha, naše zutote. Poskusiti pa hočemo vendar-le, nadejaj« se, da najdemo morda vendar kje — milostnega sodnika. Kleribaliz*m. Kaj je klerikalizem ? Kolikor političnih mišljenj, toliko je menda tolmačenj o .klerikalizmu". Tudi mi imamo svoje menenje o tem strašilu, ki je bilo baje že stokrat ubito od napredujočega človeškega uma, ki je bilo že stokrat obsojeno pred visokim sodiščem kulture XIX. stoletja in človeške civilizacije, ki pa vendar živi še vedno in se razvija, prav kakor da hoče skrbeti, da socijalnodemokratiškim glasilom ne zmanjka — gradiva. Kako sodimo mi o klerikalizmu? Ali smo res .klerikalci" ? Nismo in smo ! Tu treba najprej vedeti, kaj si kdo misli, ko govori o klerikalizmu. Ako kdo vidi klerikalizem v t. m: da bi imeli duhovniki vso oblast v rokah; da njiia bi bilo dovoljeno vse; da njih ne bi brneli grajati, tudi če greše; da bi se duhovščina smela postavljati nad nico v oni polukrožni prostor, na čegar steni je pritrjena tabla. Na njej so zapisana imena tistih, ki so prejeli pisma: danes, kakor pred leti je vedel, da ne bode čital svojega imena... in, ko je stal pred to tablo, je umolknil. „Spomini", je dejal iu šla sta naprej. Minka ga je pogledala vprašuje, en pa ji je pravil, Viidč jo po prostorih univerze, zgodovino svoje prve ljubezni. Neopisna želja, videti Hermino, se gaje polotila. Sta se li vzela z Lovcem ? Pozabil je vse neprijetnosti, ki mu jih je prouzročil poslednji, želel je, da bi Be sešla danes: bili bi srečni vsi trije in Minka tudi.... Ostavila sta univerzo, pogledala še nekaj drugih znamenitosti: votivno cerkev, dvor itd., pa se vrnila v hotel Imperial. „Imaš še kaj rad Hermino?* vprašala je Minka Ivana, ko sta bila v sobi in ovila je svoji roki okrog njegovega vratu. (Pride še.) akone; da ne bi hotela nikogar trpeti poleg sebe, ampak bi zahtevala, da mora biti vse pod njo; da bi se smatrala grehom vsaka kritika javnega delovanja duhovnika; da ne bi smeli oporekati tudi tedaj ne, ko bi duhovnik hotel tirati v blato voljo in pravico naroda, ko bi hotel rušiti blaginjo naroda; da se ne bi smeli postavljati po robu, tudi ko bi duhovnik poživljal na sovražtvo proti drugim stanovom . . . . ako j- vm ti klerikalizam, pf.tetn izjavljamo tn slovesno, da nismo klerikalci in da se hc-Scmo, b di i tm!i v družbi z socijalni mi demokrati, boriti proti klerikalizam. Če pa nam pride kdo, in nam pojasni: d* stan duhovnika je časti in vsega spoštovanja vreden stan, da duhovnik je državljan kakor vsakdo drugi, da mu torej ni smeti odrekati onega, česar zahtevajo socijalni demokratje za slehernega težaka: popolno mero državljanskih pravic in tudi popolno svobodo v izvrševanju istih ; ako nam pove kdo, da je versko čutstvova jje ona rez, ki spaja človeštvo v soglasno skupino, da versko čutstv vanje blaži in plemeni človeško čutstvova-nje; di je vera v B ga često jedina tolažba potrti duši človeški, da br. z verskega čustvovanja bi skoro poživinilo človeštvo: ako nam kdo tako tolmači klerikalizem, potem izjavljamo istotako slovesno, da smo klerikalci „najčrneje" barve 1! Seveda: socijalni demokratje si tolmačijo klerikalizem — po svoje. In tudi liberalno mišljenju raaumejo — po svoje. Njim je to klerikalizem, črna reakcija, ako se duhovnik noće odreći svojim državljanskim pravicam, ako odklanja z vso odločnostjo prečuiino zahtevo, da — naj ostane v cerkvi. On argumeutuje, in prav ima do zadnje pičice: ako že moram jaz res ostati v cerkvi, potem pa zahtevam : nradnik ostani v pisarni, odvetnik zakoplii *e v svoje pravde in ne prikaži se več na dan, trgovec ostani v svoji prodajainici pri svojih vatljih in „škrnicljih", obrtnik brigaj se za svojo obrt in — socijalni demokrat povrni se k spoštovanemu poslu, kakor ti ga je privoščil skrbni 9Će ali brižni mojster.....stojte, na jeden stan bi lili kmalu pozabili: in razni socijalistički voditelji naj si nadenejo zopet zuokrožljene bajcese in povrnejo naj se v — sinagoge 1 Tako bi ^mel zahtevati iz arene državljanskih pravic prognani duhovnik. Nič ne de, da bi bila s tem temeljito dognana ad absardum kousti-tucijonelno življenje in res liberalno naznauje, logika in pravica bi bila na strani duhovnika. In socijalne refo-me? Kdo bi jih sklepal in kdo bi jih izvajal? Nikdo, ali vsi, toda vsakdo na svojo roko. Potem pa bi bili blizu: ali krutemu absolutizmu ali pa anarhiji. Da ne pridemo v tako, vsa-kako zelo neprijetno alternativo, hočemo že raje ostati .klerikalci-, zahtevajoči pravico in svobodo sa vseh, tudi za duhovnike. In nočemo biti tako neliberalni, kakor ho izvestni socijalni demokratje, ki zahtevajo — in to po vsem pravu — da se po-dele politiške pravice dosedaj politiško brezpravnim, a hote jemati hkratu iste pravice onim, ki so jih že imeli I Socijalni demokratje zatrjajo sicer, ako jih je kdo spravil v stisko, da niso proti veri, vera pa da je — privatna stvar vsakega človeka. Tako je zatrdil tudi posl. Schrammel predvčerajšnjem v zbornici poslancev. To pa ni tako. Ako Temo, ua je potrebna ta ali ona stvar, ako vemo, da brez te stvari niti ne bi bil zmožem človeka ▼redni obstanek, ako v«»o. da bi človeško bitje brez te stvari zgubilo vso avoj»» moralno oporo in bi postalo šibka bilka, pripogibaca od vsakega vetriča, ako vemo, da je verski čut potreben, potem se moramo izjaviti zanj pozitivno 1 Posvetni zakoni so potrebna stvar. A kam bi prišli, ako bi kdo rekel: zakoni so privatna stvar, slehernemu je svobodno, ako jih hoče izvrševati... 1 Kam bi prišli potem ?Nad svojim osebuim menenjem o verskih stvareh je vsakdo gospodar sam. Ali ta svoboda se ne sme raztezati tako daleč, da bi na zvit način jemal vero drugi«, kakor to delajo socijalni demokratje po listih, shodih in tudi v parlamentih, kakor je to storil v Trstu pred par leti neki slov. socijalni demokrat, ko je pokazal na svoj na klinu visači klobuk in je rekel v pričo mnogih oseb: Ta je moj Bog 1 Saj tudi Cerkev ne vleče nikogar za lase, ne v cerkve, ne v spovednice, ne v nebesa. Ali proti temu moramo protestovati, da se namenoma in pro- računjeno, če tudi indirektno, zavajajo mase v me-nenje, da vera ni potrebna. To p itrebo čutijo vsi nan di vsega sv.*ta, k',v priča, da rtu^a človeška ne more živeti brez te tolažbe. Tmii najdi vjiši narodi so si vstvarile svojo .vero*, ker jih je v to gnala nepremagljiva notranja potreba. Kdor za svojo ostbo ne veruje ničesar, naj obračuni se sv, j0 vestjo. Ali drnerim naj ne jemlje v ! f-' To j- !ip ?e Sf "šče. Teg>. stališča se držimo i'« č n m radi te ^ocijalni demokratje stekrat na da mečejo v b \z — kl-rifealuem ! P o l i t i u 1« e as 11. V TRSTU, 9. oktobra 1837. Državni zbor. Zbornica poslancev se je v včerajšnji seji najprvo bavila z afero Gregorig-Iro. Sklenila je namreč, da odsek za izrek graje v javni seji sporoči o stvari. Predno pa govorimo dalje o tem, poseči nam je v predvčerajšnjo sejo, kajti postopanje posl. Iro je preznačilno za surovost življe v, ki sestavljajo generalni štab Prusjaka Schonererja. Tudi krščanski socijalist Gregorig se je posluževal neparlamentarnih izrazov, tudi on se je vedel tako, kakor se ni smeti vesti ne le v zakonodajnih zastopih, ampak tudi ne v olikani družbi, ali on je bil vsaj toliko pošten inje pokazal vsaj toliko dostojnosti, da je pripoznaval svoj greh in se je opravičeval, da ga je k temu zavelo nezaslišano vedenje posl. Iro, ki ga je javno dol-žil prešestva. Že popred - tako je pripovedoval Gregorig — so prihajala njegovi žeui anonimna pisma in tudi odprte karte, katere so mogli čitaii tudi njega otroci, v katerih so takim obrekovanjem hoteli naščuvati ženo proti možu, in tako provzro-čiti nesrečo v družini, morda za vedno. — Izvedeli smo tu torej, da ta schonererjanska sodrga ne spoštuje niti svetosti zakona in da prav po razbojniški skuša zanašati prepire in razdor preko praga svetišča zakonskega življenja. V označenje takega postopanja velja pač le medmet .Pfui* in mi se sedaj ne čudimo Gregorig-u, da se je spozabil. O tej aferi je torej poročal včeraj dotični odsek, v katerem je bil tudi naš posl. dr. FerjaniiH, Odsek izreka grajo sicer obema imenovanima poslancema, ali strogost obsodbe je zadela le Scho- uovoi-jnuca. O tem ^Joafcdnjom vam., tuili <1* zastavlja svojo častno besedo za trditve, o katerih ve, da niso resnične. Poročevalec Fuchs je namreč povedal, da je poslanec Iro odseku pisal pis'Do, v katerem trdi z častno besedo, da ni storil dotičnoga žaljivega vzklika, ki se mn poklad i na jezik. Odsek pa je dobil prepričanje, da je Iro res storil oni vsklik, katerega taji sedaj z častno besedo. Pfui! In taki ljudje so sedaj voditelji Nemcev, taki ljudje strahujejo vso zbornico. Zopet: Pfui I Poročevalee Fuchs je predlagal, naj se seja prroglasi tajno, kar ni obveljalo, ampak se je stvar razpravljala v javni seji. Poročevalec je na raz-sežno utemeljeval svoj predlog. V razpravi je dr. Lueger navedel vsebino većih dopisnic, ki so prihajale v rodbino Gregorigevo in ki je — škandalozna, nečuvena. Govor dr.a Luegerja je napravil mogočen utis, kajti čestitali so mu z mnogih strani. Z veliko veČino se je tudi vsprejel njega predlog, naj se izreče graja Iru in Gregorigu, toda s pristav-kom, da je bil poslednji izzvan, ker je Iro najhuje žalil družinsko življenje Gregoriga. O glasovanju je bil navzoč sam. ei Schone-rerjanec. Pridod ti bi bilo -e, da se je odsek p<»kazal jako obzirnega do obstrukcijonistev, kajti povdarjal je, da izreka svoje obžalovanje le na takih parlamentarnih dogodkih in prizorih, da pa noče dražiti obstrukcije, v kolikor se ista giblje v parlamentarnih mejah. Zopet je minul jeden dan delovanja za javni blagor. Med tem pa čakajo milijoni bednikov na državno pomoč. Prihodnja seja bode v torek. V tej seji se menda dovrši — seveda, ako ne pride zopet vmes kaka prusjaška surovost — razprava radi pomoči poškodovancem po elementarnih nezgodah. V isti seji predloži vlada tudi zakouski načrt za provizorično pogodbo z Ogersko, kakor tudi zakonska načrta o že naznanjenih davkih na transporte in prodajo sladkorja. K položaja. Sinočnja poročila dunajska so nam prinesla vesr, da seje nekoliko ublažila kriza na desnici. Baron Dipauli in tovariši so se menda sami nekoliko ustrašili pred posledicami, ki bi navstale za katoliško ljudsko stranko, ako se ista loči "d device. Tako opaža prav umestno tuli praška .Politika", da se moti Dipauli, ako meni, d* se svojim predlogom zajezi nemškonacijonalno agitacijo, marveč še vspodbudilo bi uacijoualce, da bi še huje napadali — katoliško ljudsko stranko z Dipaulije.n vred! Tako nekako je menda jelo svitati tndi v Vonservativc^v. p -»tolaži Čehe, je baje pripravljen baron Diptuli, pod ti izjavo a parlamentarni komisiji večine, dn je njegov predlog razumeti tako, da se imnjo jezikovne naredbe za Češko in Moravsko odpraviti še le po-tfm, ko pailaroeut sklene zakon za uravnavo jezikovnega vprašanja. Smoči narn je došla zajedno tudi vest, ki mora zanimati s sebuo nas Slovenece. Poslanec Šuklje je izstopil iz .Slovanske krščansko-narodne zveze". Svoj korak je utemeljil s t«-m, ker ni bil teč voljen v proračunski odsek, kate« rt-ga Čl-ii je bil več let in v katerem je deloval najvgpešneje. Pustimo na struni vprašanje, da-li je zveza postopala korektno v tem slučaju, ker nai veliko bolj zanima vprašanje: „ali je v tak h ča-sih umestna tata n*ehna občutljivost ?1 Ali se da opravičiti tak korak, v takem času in iz takih vzrokov ? 1* Čitatelji naj si odgovore sami, a uver-jeni smo, da njih odgovor ne more biti povoljen za gospoda Suklieta. Različne vest i. Razveljavljanje izvolitve Nabergojeve pred državnim sodiščem. Dne 19. t. m. rai!j>rnvljnlo bode drž. sudisče o piit-žbi trža&ke občine proti naredbi ministerstva, s katero je bilo potrjeno postopanje tukajšnjega namestništva ozirom na po-trjenj* izvolitve Nabergojeve mestnim svetovalcem, oziio»:i deželnim poslancem. Kakor poreča „P c> colo", bide p isla^-c dr. Cambon na t-j razpravi zastopal „pravice4 mestnega svćta tržaškega. Zdi se nam, da je „Piccolo* malo pogrešil ter da je men J a hotel reči, da bode zastopal dr. Cambon na omenjeni razpravi „kriviceu mestnega svćta tržaške a. Tržaški mestni svet bode imel v torek 12. t. m. z'» čer ob 7. u i javno sejofz sledečim dnevnim redom • 1. Poročila, 2. volitev verifikacijskega odreka za dopolnilne volitve v mastni svet, 3. predlog municipalna delegacije na prošnjo Friderika Schadeloocka zaradi dolučenia ata/bene črte, 4, predložitev pravilnika glede voznih pristojbin in potovalnih dijet občinskim funkcionarjem, 5, predlog šolskega odbora glede denarne podpor* za večerni pouk trgovskih pomočnikov, 6,-11. Prošnja za dovoljenje naknadnega kredita in poznejše potrjene višjih kreditov. Imenovanj«. Predsedništvo c. kr. primorskega fluančnega ravnateljstva je imenovalo carinsko-uradnega praktikanta Ivana Hribernika kontrolnim asistentom XI. reda na c. kr. glavne« carins em uradu v Červinjanu (postaji). Slovenec v naučnem ministerstvu „Slov. Narod" poroča, da je naučni minister Gautscb po« zval odličnega filologa, profesorja na gimnaziju v drugem dunnjskem okraju, dr. Antona Primožiča, na službovanje v naučno min sterstvo. Tako je bilo potreino 1 VJitve v zavarovalnico za slučaj nezgod. Italijani ^ že zasnovali agitacijo na vsej črti. Včeraj nam je prišel v roke progla« italijanske stranke za II. kategorijo. O predloženih kandidatih v ravuaLeij^tvu in lazsudišče apiegovurimo prihodnjič. Za danes konstatujemo le, da je volilno gibanje s tem zttdobilo svoj resen začetek. Tudi po Istri je že uvela italijanska stranka int-nzivuo agitacijo. Celo po čisto slovenskih krajih je postavila svoje agitatorje. Pozor torej rodoljubi I V središču našem pa naj se požurilo s proglašanjea kandidatov, potem pa vsi na delo na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji! Ako storimo vsi svojo dolžnost, mora rečena zavarovalnica nehati biti domena Italijanov, ter postati dobrodelen zavod ze vse enako, brez ravlike narodnosti. Kaj je bila ta zavarovalnica Italijanom dosedaj, priča najbolje strastna in nervozna agitacija, ki so jo nveli. Samo da pribijemo! — »Sentinella' od sobote ni imela niti črkice za imendan presv. cesarja. Pač pa je prinesla skrbno sestavljeno poročilo Dalje v prilogi. Prilogi „Edinosti4 št. KI, vr»č. ifr*laiije i m h r i nt-uik >v o z i ril - |U cl k g;. r. ir ; e t Vfh 11 tc:'.» j» prirt" 'a he^rl |>> s p,isr M ;1 '/. ! ij.jn ,-ib.i!'1 t i ju____ Tuli radodarni done* i za .Tic'v f Zll.Pj') <• :,i! A! o v1 to pr;r\r onim, pfati knt-r'71 je .-a r č nap.; j. nn — nana i u d ! Too.-i le ♦ n<» rečemo: N" klioite 11 s t;h r.ioo-, ko Vati A ti i.iu bedo ra-l!e vez ehi-'o tifce otruearj 14 ! rHoćl Ven 7. dom čin?, a nntri s tu ci! s o nam je ('o znanja, 'a j • iM-ki ^ncij tli ,t obelil ro- »1 »veti• ;emn ok v:čanu „doVo •h1.,l»o* n Dtlpaji in g*, i te a skor popolnoma prid >M1 v. \ sTilju in.jo. S.tf-r to "..i ni* novega, kd 1 k> mu pr< yk(b' •-„dobro slu b vendar se n m zdi Hl al C H t: , IjiVi: l.utl) „prtsklbljr Va.ije" I>d Mi.vui ljudi, k; .-n> tiko nehalo p kazali s*oio n **-iihi naj-idi n :-ax, in iV,» bi č jab-4! in :ntern;ovj ».-al ,1 „'teloi'Veskr na Dtnr.u JioOdi prerz, i to : alugo ,p<»hi|nuj* u»iih% bi jim no % - s i u i kdo b alt ž tisi, n'go t;dij,oski stradež pat i! i)ja;>H-ka otiH{> da. Zima. M j tein, uf) ioam i mi v T. -tn santo 7.< č: t. • v bn"j , iiu.-ij • v 1,01,- an jem | .-en ko domovi u« $:« primat,. zim *. 11 je vapadel Notranjsko z 4 *«•» pnie-v 11 h -, mi pa se ii.-,< ej-tm > še , U* (i lij. iz Kupra naim i'!^.' ft, t. m.! Juti', Ji. nkt. ?■• Tu ta/ i ^ ji-tiui t-Unj-iijt-^a U ll«-ijH | mv, ■■ io&tfii) drlifjost, da r" u . b /*: črnsv. in.u<« po pokoj;i«?m S^orj -ncu. iutk Sicurjanec, u^lod*n lnin-dei»i"% se je rodil b 18. B v Mako- lj .di rrio-vfrosk m St./jerstem» kjt-r umu j" bil uk ^ov ote učitelj in voditelj i-imn^uje šole. Po sooii 0 etovi jt) p;es -lila ud1 va v Maribor, I jer je p^k. R'.k dovršil t«vkiiii 11i o -zikom, privela je vrla Slovenka !. ini).') s ojedja, tedaj krepkega, ^ovs^tu zdravega in >.u U . 1 l (a fiina nt wčit^!jsSč(i v K ; er. 'luka; je dovrši prt> do.b.rnu vipelniifl pivi :n drugi t aj, >''••• a v 1:0 j močno bi leti d od- .meseca aprila i8'.i7, i.n ntu-ia nekat-roiki ni.-o Uo \ li p; a v v« rt?ti. O ili:, oval ;•« j o poisebno kaktr pria Ij g(;j'. riec ter bi ta vs' in u^iii 'jišcu /11 11 kakor izvrsb.u etn..l.ovi-j$. u a puljii godbe i n petja. Prekosil ..a iti nobeden v tviu in naš csali slovenski nar cd bi bil gotovo dobi! dolu 'ga umet.ii:ka v t n/ pogledu, ker Nt* o hotel pozneje popo notna posvet ti gla^oslovju, N mila ftui t na» ga je odvztia prehitro, k.ijli, k i-kor je pi.sal će titljivi župniK in sloven.-i(.; oi ittlj hendov.š je upapolni Rok SkorjancC dne 5. .s ip teinbru t. J. mirno v Gospodu zj-sp 1 Aial-io Ij^ii, rojstnem mu kraj«. Tebi, dr.igt Ki k, n j •. v.i-.e zemljica lahka I Zopet Koper. Od ondi nam piš j»: 0 1 poslednjih rabuk proti slov. diiakoui pa d » zopetti g;t otvorjenja ačtteijiš^a je b.l ■ * etn ne bilo, alt pt, kaao1- bi ne -il sp-.em-jn.l v— o', );xi Lutova žena. No, zdaj j postaio /.< . et 111.1:0 živahneje in to živahnost :o pri ne |i >b»v< tiski dijaki. Že (in "3 30. sep'.ernbia so prio-1 vprizai j it i t.t — slani kuperaki irrede.at.ovci tvoje 11-s1 «« 1 urkarije. Izzivali so in pri t in j;1 padi te ,.ili t azžaljenj na Njegovo Vidičaiiatvo in vele z • /.ust p milovanja vred lili fanatikov. Rlov.n-ki dijaki pa s» t i ta čas privoščili — rpidentu" in -o ir;1 »deofi.vre pr'h v v.-iik-"T*. ki t"di takoj po "•••'-i ' t d' i>:< tihi!: tem nade^ndoirn. V iv ; • ■ )■ t' •■ ril t .•i; > I - ► t'M kini lij > m, rf -m . N'» f -Oto bit«« H ifld", tc^i si oM bo ;o v t, »> ii 'a •• ; "i i • j b nnf er.i, <■ t* a; riii «, d ini ' r s t; i i s k m strn i ! s • a i 1 •/ ^f ; .'i ■ . iti KV.je vi vest« -o« « p . i(r -m , > j.!{-> .vej iti. ? lo-ve- nei -' j 1 k-i; a io m. ! I: :?>z koneorta jnske pnd. sv. Cirila in ] W«t(;d». v r stil i)- lioi: II'i 11 8H ne. S',r-'«ki: j I-".;!' -j. 1 71 kr. - u ; : 251» 11. 17 n-. H- ;' j ! ?,n ro 1 •■< . tn e ■1 - "t : I 1 it ••• .1 ! ' r i -, tflo .» M' u -ori "na 'gl » ;o tako J : 1 v . N r/io'e • o ]«■ z 111 .le t . V r ; aan v/ n r, e r t. il j" • pi i- | rej , -.c li, !.• • f 1 t \ d- 'nodelM v -1» ^ 1 v oni i|t >1 rod Ii .4! ipnv« l.t da ■'"» M;ijvin k''o: i ! pr i, 1 .. i I j .- s'H'-m kor.c- rtu j že:- .e 1 -o ini/n v; . O 'ih i.» M doJa, •*>. s-e l-vj to ! i vi a Iv.- i o. b!i ) liti 'a. s,t ,<» .M i-i skrbi ri.apr.i,. ij.i l oin.Tt.t «-<> , nediul.i. No ' .a«' vajo ; p \ ■ to ne i-oii'. i--ne p • «v a Kdiuo zad >ši> ii;h ,j ( j , >\-. JI ulj jt - ~ 1.. i.), lil* i" lb.'0'M II i I • ret: »m 1 aujoi). V.-o 1 - p r. dal. ni »»n,». a . ilo, razjo'riaia im \a ii na v.^ . straui, r ser.irali mu ko si dež , 1kIj!'0 >. je in sita pote .s, kak»iz oljenci — * i so prišit!! Ta i' jo nil.» tudi t i ,nit pri 1 anu, 'a je bilo tifjiigo „u. oljenib ni ii • Jo/iiih! IV m pri uišja hvalil n i ni ki st (i >li. 21. štoviika „fclovenke' j izšla dan-s. Vse-■iiia oj ju 8tfde<'.-, : 1. „8 - 7.1 va-" on. (Ki i-štii; a). 2. wPi t . s.e-:a", 00est, ni'ki spisala M. K < ''/v-■'.■;!, p lov. ii"tl P,d ar. :}. Iz dr. I)ež'ii.iti -vili miš 1 . Pii. .\lu iiii. 4. .Po leti zvefi-t", po-f.e:ii (\nto Mod e<). 5 „Kt.ii peresna deteljic-i", I e c . C', ii. ip.rt li) G. ,D tiar in .oeoji", p vt-sl, S. i " M-S i" f. t»-b .11, (Vid.i). 8. .Ali Š 111 lili v d It 'd V (MAi ca II). 9. ..V/bnj jmo v s v 1 j ■ j de;: i r,--nitmlju not" (MAric» TI). 10. „Ga I eri a žu-kili slik" ('...»nn c It). Iiazn« t»r<.st. Naval - Pogačn k V 11 vi Fuc.cmi jevi i.^ii „Oicra-vki nnvtn>u.j' i^a-tpl v gl-inJiš'-u ,:ta 1!.t Wi- n* : a On 1 u ir:š 'joj k s|aid N v..'- ,'.::. S . 11 D S p r,x'v \ oper- p; vklltjo f-.iv^o »Savi:le /el bniv ■>■' o • in v»i dunajski časopisi ip dijo vi. nko znio/n si Pogačniki.vo. Sio-v tiski pevec je /.e 1 pr.oea i 11 mul' in 11 ono; vet.-cev inu je bila poVb njenih. ('•'stitiim» iz ft'c i! Hrvatski gimnazij v Zadru in lialijanaši. Na novi h '.atsUi gi-naav j v Z dm s«i je upisalo kej prr d 11 80 n^»fKJf r. To jo razjur io It lij; naše tak', i-a so n-da ■ vli k on iht „Tuma^eo*, v I: .-.ter i love u.'-".-'.v* iz fikolic i>od 11 jugodni^mi po .oj;, sevedii > t. n pridržkom, da ti; j ci obiskujejo I -lij^e •'.? S? t, a k r k" 1 upajo Ital-jjin ši v-.dit. nsj»ešui boj ; 'oti hv ttsk- irm gimnaziju in ltabiiaio r'duo daro-'e ,lifgo*. Nabrali so pa samo boi Ji 500 gl. h- le. Uči olj, ki zahteva hvaležnost. V (Min jo Miiisk- HvetniV. Ko.-tč« >', i iti zelo hvale lačen. VA j »o pri t-> uje, s-> l.inski u;.e;oi njegove pripravnic .nehvaležiii", mh- n;so A i v njegov n- tn škl (t:,ii sij. „Ooiovi ' v" r;1 i, da t.t gosp >d vedn.i zabie-:;. h'-'ab-žn'^t '/■ \ lnj^vanje svojih d Ižnosti. Ta go -od je 7.; ' .s i :vr-tv). Mi nv ninjo, ako ući t,- d j zašla, ii h .'-I -žnost.. mu je ista 'ta x zagotovljena, aVo p v j j ti" z^iu/.i, t. d.s i" na pridobi vkljuli ?'iidt la-onih in r j t li reklom. Kolibo tieai) Časopisje? Iz proračuna trgovin -kega mi d-osi a /a JB8S je r zv.dno, ' i k v ■ ! o n g g nj' v en • n pošt. e uprave d-di iz orometa h .a >|i'.sji-ui. Sle ilke so sl-.-,T) it ! i ? l-f - iKJl-J su a š a jo : 1 242J).18(i . I- • Hl!M : l ,']0o.:i40 i.. I. !8(>L: 1,359.330 ,1-1., 1/. ! ISJ)5 1 439 f!J*rt gl l., 1. is'ii;: I,h04.880 gld. Za I '.o 1898 je ozirutn na volik-u^u na ra -e.i . j pr > "vaj«- dlt dohodkov 1,640,000 gld. jnj7.aii9.940 i/l. v č nego v len 1897, koje bilo d »ho l k a I 570 060 :;H. iz p« 0111 ta časopisi. Dr'.'.-a srne hiti hvaležna ča niksrj^m in njihovim o al zlasti, ako poslednji izpolnjujejo zvesto s \r * j 1 ilo!ž '.ost pl«ČPVJ ij.t. Izprad sodišča. One 16. m. m. je došel Josip O.ifMo'Viiia i t. P-i 't o vel i v Trst s konjičkom iti vozi • . M l t.-n. V« se ji bavil v neki prodajal-iei na Pon^ero^n je n^kdo drugi na voziček in biii .... odprl) 1 se jp tat v Barkovlj^. P. nndil je koliji'ka in vov'rvk neki žfni —• —• — ali o s-oola! tn f.ena j * tli žeia Coplievine, torej gospini ji konjička in vozička. T«bleaux ! Drug i s I diko m s'j » ' i 1 at' 1 j 1 /.»-na j" kričala: Primit« •»rt! h prij'di so ga. Včeraj je dobil 251etni Pe t r His at tfžak v. Trsta, 10 m^sfcev ječe bte/, koii'čk In vi ziiHa. — 3!>letni 1'an Kušar in ■tOlfttn Marko Livrič, oba težaka, sta dobila: to i t adi i*viiega nasil-tva in tatvine 10 m secev 1 -'kft drugi »adi sokrivde na tatvini 0 rr.esecev 1 .hko je e. Lica parlamenta. rPo duhu t» piznatn, kakov mu/, si" ti! bitiko rekli dan- s o mnog h državnih ..oslaiinb, nad palar.o zbornice na Dunaja pa bi lahko '.1pe.li žalost,inko, podobno oni pieroka nad razvabnami l-arraginskiin1. Tudi pBilaaont je postal „razvalina" seveda v moraln-m pomenu. Vpliv r.vzjedujoč h elementov jel je d»lati na razpad in posled.ee se pok t>.ejo »koro, posledice nastopa neolikanih mej olikanimi. Da, avstrijska zbornica poslancev je po-tala razvalina in po razvalini se ph«zi|o ^rdi mi če. s i demoralizacije m duševae pro-pa-it/. No, niorda ie moralo priti do tega, morda •ti kii«a pritnlo do ztl av»jdt odnošaje/. Zdravniki pa -i nategnite rokavice ob operacj'. R tdl groznega dogodka v Sjenlčaku na Hrvatskem so zaprl tamošnjega pravoslavnega župnika Niki liča in katoliškega župnika v Raainji, Pnpeka, starčka H.r> let. Dosedaj so zsprli že 140 oseb. Priča; vati pa tla je še druzlh ?enzacijonalnih aiet.ov nj. Jsiko zanimive so izjave odličnega pravnika iu lit rata hrvatskega, d.ra Oereočin«, o teh žal stnili d.igndk li na Hrvatskem. Deienčiu je govoril z nekim tnadjarakim^ navinarjemj;, on in. tli, da se ue dozna nikdar dinktni vzrok tntnu groznemu razburjanju To pa je cotovo, da bode moral grozao pokoriti se zavedeni navod. Te ia-lostne dogodke je možno uuieti le po splošni oifoičeuo.sti, po vsaki dan rastoči »ržnji proti Madjavom. Na vprašanje novinarja, kaj da je vendar vzrok t-j mižitji, je odgovoitl Deienčin: Na to vam morem odgovoriti le z jedno beselo; uprava! PokvatjeriiSt uprave, gazeča zakon in pravio, 1: at ero nadkriljiije le krutost, s kateto si d«,ja duška \ maščevan i u prot1 vsem onim, ki so t;.'1 i d'rziv, da "ponirajo temu '•tuni. — Prav lepo se strinja «0 z onim, kar smo rek U mi nedavno o dogodkih na Hrvatskem. Nskaj v vspodbujo 9. djarjem Lelos je sa lje jivko drago. Lepega namiznega sadja skoro dobiti ni. Kupci kupujejo tnko sadje po 15 in 20 gold. 100 kil. Ona saveda niso vsako leto tako viioke, vendar jJ plemenito sadje vedno drago in se vedno lidiko prodaja. Tudi naši okoiiranski kmetje bi strnili prav, a!co bi se malo bnlj krepko poptijeli sadjarstva. N i?e pod lebje celo v visoki meri opraviSuje nasajaiije plemenitih vrit. sadja in baš to bi bil nov vir d hodkov it;tlt potrebnim našim kmetova!^ m. 18 000 Madjarov na Reki. Dunajski „V; ter- laad" i . a i t R- ke popravek sledeče vsebiue, ka-tera utegne zanimati tu li luše čitatelje. Popravek se glasi: „Nedavno 'e.n je bilo čitati v Vašem cenjene "n 1 stu o nekem nameravane« shodu, katerega je hotelo napravi i „18.000 na Reki živečih Madjarav." Na Rski pa ni niti 2000 vseh Madjarov si.upaj, aiMi se štejeji med i tu vsi judje in nrad-aiki. Od madjarsku Otde se je trdilo tudi nedavuo t,, nn. da skrbi na He^i za šole Hrvatov iu Italijanov. To je povsem neresnično. Hrvatje nimajo na vsej Reki 111 v okolo, niti jedne hrvatske šole, dad jo o ki lica popolnoma hrvatska. Otroci ne unsejej) kar nH italijanščine n vendar morajo ho-d ti v italijansko šole. Tr da usvanovljajo se pridno madjar.s'o šole z namenom, da bi se polagoma pom vJjarilo vse. tudi Itabjane. Poprej so se posluževali Italjaiiov da se izuebe Ht \ atov, zdaj gr do tuli pruti Itiljanom. Najboljše službe dobivaj« ne morda R-čani, m ar Vtič Madjari." Tako ie na Reki in dopisnik popravka v „Vaterland" je storil dobro, da je poučil nem-ki I [št v te.n poglelu. Naj vedo tudi na Dunaju, kako ae na Reki vrši na račun države — lov na človeške duše. Tolstoj-Bellamy. Dva epohalna pisatelja, jeden ▼ širni Rusiji, drugi v še aiin«ji Ameriki, a oba nekako poosebljenje velikanske ideje, gibajoče ae v tiru napredujočega časa. B«lla»y in Tolstoj sta socijalista v pravem pomenu besede, a v velikanskem slogu. Bi'llae je vozilo žnjo dvoje surovih fautov, katera sta dekleta nadlegovala z nesramuimi nagovori. Ker je dekle krepko odbijala nadlegovalca, razjarilo je to suroveža tako, da sta zgrabila mladenko in jo vrgla iz vagona. Dekle se je močno pobilo o padcu ; zoper suroveža, ki sta se lagala, da je deklica sama skočila iz vagona, je kondukter napravil ovadbo na sodišču. Žrtva reške katastrofe. Iz Reke se javlja, da so našli blizu Labinja truplo utopljenca Antona Staniča, kožarja is Bribirja, kateri je ponesrečil na parniku ,Ika". Legar. V Baču in Koritnici na Notranjskem se j1? začel širiti legar. Velikanski požari v amerikanski preriji. V Ota\vi, severna Amerika, gori grmovje prerije. 300 Stirjaskih nailj je zgorelo iu 2000 Ijudij je brez strehe. V E tropi rastejo poročila o snežnih zapa-dili in o hudem mrazu, v Ameriki pa je tako huda viočina in suša, /t uri zvečer. Dol most je vseh, da redno zahajajo k vajam, ker se moramo v tem kratkem času naučiti še skoraj vseh za ta koncert določenih pesmi. Zatorej se priporoča najtopleje vsem, da redno zahajajo k vajam. Trst., 9 oktobra 189 7. Predsedništvo. Zahvala. FodpiHaui odbor so prav to| lo zahvaljuje slav. pev-skotnu društvu „Zarja" iz Rojana, ki jo dvakrat prihitelo k nam ter blagodu&no sodeloval) na koncertu. .Jednako srčna hvala vsetu gospem in gosp-idiČinain prodajalkam, ki ho h(* svojo ljuboznjivostjo iz zgovornostjo skoro v-e razprodalo, Ne vemo, kako bi ne dostojno zahvalilo velikodušnomu gospodu Man ko ^ u za les, ki ga posojuje, a vrhu tega žrlvuje ne posebej za vso narodne veselico. Pozabiti ne smemo g. A. O. in vso one gospodo, ki ho se trudili, da postavijo utioe, ri urjenje, oder, ter odiČ.ijo vrt. Iskrena hvala tudi vnem onim. ki so posodili zastave in druge okrase. Po«obno hvalo si, pevskemu društvu „Kolo" za posojeni glasovir. Koueđno srčna hvala vsein, ki ho na katerikoli način pripomogli do lepega vspeha. Odbor ženske podružnice sv. Cirila In Metoda v Trstu. Zobobol olajšujejo zobne k a p I j i c e lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta) kater« «<> bil« odlikovane z Najvišjim primanjero Nj. c. in k. Vis prejasne gospe proHtol.umsIedniee-ndove' nadvojvodinje JUT Štefanije "M Steklenica velja yo kr. Utemeljeno leta 1 8 S 9. Trgovina z vinom na drobno in na debelo Tyrdke Frane Radića v Holu, v Dalmaciji, priporoča svojo odlikovano zalogo naravnega vina črnega in rudečega (ftilor). Grozdja trga v Hvojih vinogradih, tlnči isto največo opre«-nostjo ter pripravlja po najracijonelnrji metodi moderno ejnologije, Naročbe vsprejoniajo se od 30 litrov naprej proti gotovini franke Bol. Sodi so morajo vračati na trosko stranke. Uzorci na zahtevo franko. > f « < o J > ei ?erja v Frankohrodu na Odri in prof. Balt. Knapit-seha, zapriseženega sodnijškega kemika v Ljubljani Steklenica iinajoča pol litra velja 1 f?l ii Hitinsflif S^ s 5 Q 1S t 2 A *ai s b % g .2 x :< S is s ts ^ > * Z Z ® s jf sfsfiš«* CC — n 3 N @ £ ■ ^ o M S 0 i S N « ® w ta i i- s IS I f i 1 s> 033800000000000 Higg; kdor l]ubl okusno kavo. boče zdrav OBtatl ln si ka) prihraniti. ^fefef^efoTefefeTefetcfeT« '-{i . . • -v •: $® oopopoobpoododooo Tiskalna Gutenberg tlll.inlka eea. kratljj. univorsitetno tlMkiirn« u q 13 Sackstrasse — G r* ADEC — Sackstrasse 13 g TOVARNA ZA OB R r A E 1 N CO TO - KNJIGE zistem „Patent AVorkmann rhicago^ Raztrlrnl zavod — Knji^ovezutvo. priporočuje so za prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kukor: časnikov, rnkotvorov v vsakem obseiju, brošur, plakatov cenlkiv, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov jedilnh list, pavabil itd. itd. — Boi^ta zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldi-Conli, Fakturo Debibren. Creditoren, Cassa-knjig. Strazza. Memoriale. Journalov, Prima-note, edpravnih, menjičmh časo-iapadlih in knjig za kopiranje, kak»r tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrirnega (črtanega paprja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledio iz cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnilu obrniti se je do glavnega zastopnika Tnt. Via delle Acque 5 - ARNOLDO COEN - Via delle Aoque 5 Trst m^ -j?-©* ^t ^p^t ^- ooooooooooooooonoo^cfooooocio k i^ooecr* Lasi r. i k kfMHurcii lista .Edinost", izdavatelj in odgovorni urednik : F»-rn Godnik. -- Tinkama Doiwic v Trstu.