Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ulico štev. 16.
Z urednikom se more govoriti vsaki dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi so no vračajo.
Inserati:
Beststopna petit-vreta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsaki dan razen nedelj in praznikov oh 5. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v uprnvništvu:
za celo loto6gld., za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., pošiljate v na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po poiti velja
za celo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 85 kr.
Štev. 14.
V Ljubljani v petek 14. marcija 1884.
Tečaj I.
Naši gozdi in skrb za njih obstanek.
iii.
Da nas nikdo krivo ne ume, kakor da bi hoteli trditi, da so na Kranjskem uže vsi gozdi pokončani, izjavimo odločno, da še nahajamo krasnih in zelo razširjenih gozdov, ka-keršnih v marsikateri drugi deželi ni, in zaradi katerih po deželi potujoči tujci našo deželo zavidajo. Toliko pa je gotovo, in nasprotnega nam ne bode nikdo dokazal, da večina naših gozdov ni v takem stanji, v ka-keršnem bi morali biti, in da se njih število in razsežnost od leta do leta zmanjšuje. Do-sedaj narejena škoda še ni tolika, da bi se z marljivostjo in resno voljo ne dala popraviti ali vsaj zmanjšati. Skrajni čas pa je, da se tudi v tem oziru prične marljivo in premišljeno delovanje; drugače se bodo naši potomci v prihodnjih časih čez našo malomarnost prav bridko pritoževali. Delovati bi se sicer uže moralo z davna; da se ni, to ni naša krivda, ampak prouzročile so to neugodne razmere, v katerih živimo.
S cesarskim patentom od dnč 3. decembra 1. 1852. imamo razglašeno obširno gozdno postavo, obsezajočo celih 77 bolj ali manj obširnih paragrafov. Načela, po katerih je ta postava osnovana, so bistveno ista, katera smo zgoraj razvijali, poudarjaje imenitnost gozdov. Ker so načela te postave v obče malo znana, in ker nikoli ni odveč, ako se postavne določbe zopet in zopet razglašajo, navesti hočemo najvažnejše točke te postave.
Zelo imeniten je § 2. te postave, ki pravi: »Noben gozd se brez dovoljenja ne sme Iesoreji odtegniti in za kaj druzega nameniti in predelati .... Pri občinskih in privatnih gozdih gre oblast, takošno dovoljenje dajati, kresiji, ktera bode na prošnjo najpred posestnike same in pa tiste, ki si laste kakih pravic do zadevnega gozda, izpraševala in
Listek.
Puhiu in Baburili.
(Spisal Ivan Tuvgčnev, poslovenil K. Štrekelj.) (Dalje )
—	Jako ljubeznivo, pritrdim jaz.
Z nenavadno hitrostjo potegne Punin roko črez svojo golo glavo. — „ Krasotica, ljubi moj, biser, da, briljant, govorim vam resnico." — Prikloni se prav k mojemu ušesu. — Tudi plemenitaška kri zašepeta mi; samo — razumete — z leve strani; pokušalo se je no o- I)roPove(ilinega sadja. No, roditelji so usnr ’ soro^n’k' s0 j° zapustili in prepustili ii Pa’ t0 se P,avi, obupu, lakoti! Ali tu vstane
Vzame7o0ks!hrnič’ P0S‘UŽni reŠite'j!
v naše Lo a ’.0(iene •)0’ °Sl'e-Je J°’ sP‘eJ,ne 0 111 Poglej — razcveta se je
zaslužen! J1Ca‘ P°Ve,n vam: ta mož Je jako
Punin se nasloni v svojem stolu nazaj, mahne z lokama, skloni se zopet naprej, zopet prične šepetati, ali še bolj skrivnostno: „Tudi
zastran tega razsodila, ali se gledč na občni prid more dovoljenje podeliti ali ne.. . .“
Važno v tem paragrafu je načelo, da se gozc ne smatra kot posestnikova lastnina, s katero sme ravnati, kakor hoče in mu drago, ampak da je gozd, če tudi zasebnikova lastnina, blago, do katerega ima občina, dežela in država nekoliko pravice, in sicer toliko, kolikor upliva gozd na občni blagor ali prid.
§ 4. pravi: „Noben gozd se ne sme pokončati, t. j. ni dopuščeno, ž njim tako ravnati, da bi se prihodno prirejanje lesa v nevarnost pripravilo ali celo nemogoče storilo. Ako se je prihodna lesoreja samo v nevarnost pripravila. je pokončavo kaznovati kakor samo-last.no obrnjenje kacega gozdnega sveta za druge nameue in kakor opušeno spodrejanje, zopetno zarejo gozda pa je ravno tako iz-silovali".
»Prepovedano je z gozdom tako ravnati, da bi s tim sosedni gozd prišel v očitno nevarnost, po vetru škode terpeti (§ 5.) Na tacih tleh, katere bi se, če se na širokih prostorih do dobrega ogolijo, lahko preveč raz-perševale, in pa v gozdih, ki na stermem in prav visoko leže, se ne sme kakor le v ozkih verstah ali progah, ali s počasnim preseko-vanjem dervariti, in na njih naj se prec mlad les zareja. Iz zgornjega kraja visokoplodnih gozdov se smejo samo posamezna drevesa prebiroma posekovati (§ 6.)“
»Na bregih večjih vod, če niso skalnati, potem na stermcih, kjer se je bati, da bi se zemlja odtergala in plaz nastopil, se mora pri Iesoreji paziti na to, da se tla v nevarnost ne pripravijo, in štore ali panje in korenine izkopavati je le dopuščeno, ako se s tim razmelinjeni svet prec zaterdi in zavaruje, da se dalje ne razdira (§ 7.)“
„Ako je v obvarovanje ljudi, deržavnega in osebujnega (privatnega) blaga silno potreba posebnega ravnanja z gozdi, da se ubranijo plazi, zavali skalovja, udrtije kamnov, gorskih melin, zemlje itd., zamore le to država zauka-
Paramon Semenič sam... vi ne veste? tudi on je plemenite krvi — in tudi samo z leve strani. Govore, da je njegov oče bil neki gruzinski vladar iz rodu kralja Davida . . . kaj pravite k temu ? Malo besed — in koliko pomena?! Kri kralja Davida! Toni, kar si bodi! Po drugih poročilih pa je bil neki indijski šah Bab ur, s priimkovm Slonova kost, ded Pa-ramonu Semeniču! Čudne reči to? A?
—	Kaj? vprašam — ali so tudi njega, Paramona Semeniča, prepustili usodi?
Punin zopet potegne po svojem temenu.
—	Kaj pak! In sicer še bolj grozno, nego li našo kraljičino. Od ranega detinstva — vedna borba! Osoda Paramona Semeniča, priznati hočem to, navdušila me je enkrat tako, da sem zložil štiri verze, katere sem dejal pod njegovo podobo. Čakajte . . . kako uže slovejo? Da!
Usoda ljuta tfipla je že od mladih nog Baburina, — in vočno drvila ga okrog.
A on kot ogenj v megli, kot biser v smetčh se blesti! Poglčj! pobčde 16vor njegovo zdaj ččlo krasi!
Punin govoril je te verze v primernem pevajočem glasu, kakor se rakovi verzi tudi ber«5.	v
zati in po tem gozd na zadevnem kosu v prepoved djati. V prepoved djati se pa pravi potrebno posebno ravnanje z gozdom na tanko zapovedati in kar je moč gotovo zavarovati ....(§ 19.)“
»Po tistih kosih gozda, ki so namenjeni za pomlajenje, in kjer bi živina utegnila pokvariti že začeto ali prihodnjo mladino lesa, (v varovanih ali zareji prihranjenih krajih, zagrajencih), ni dopuščeno pasti, v druge gozde pa se ne sme več živine goniti, kot kolikor jo zamore v njih potrebnega živeža dobiti
(§ io.)“.
»Stelja, ako obstoji iz odpadlega listja in iglic ali špic in pa iz mahu, se sme samo z lesenimi grabljami nabirati in nikakor ni dopuščeno, ž njimi tudi zemljo (sama tla) razgrebati in skupljati (§ 11.) ... . Stelja se sme k večjemu vsaka tri leta na enem mestu dobivati, tudi se ne sme ob enem (h krati) grabljenje in vejna stelja jemati (§ 13.)“.
To so načelne določbe, po katerih so izdelani vsi drugi oddelki gozdne postave. Načela so važna in deloma ostra; ako se začne misliti na strogo izvrševanje vseh, našlo se bode med ljudstvom več ali manj upora. Ali vendar ni drugače mogoče, ako sploh na ohranitev gozdov resnobno misliti hočemo. Zato pa je treba pouka in natančnega znanja postavnih določeb.
Iz državnega zbora.
Veliki govorniški boj je pri kraji, generalna debata je končana in bolestni klici, katere bodemo o podrobni debati sigurno’še v obilici čuli od levičarskih govornikov, ne bodo predrugačili povoljnega izida. V sredo bila je še interesantna seja; najbolj sta nas zanimala dva odlična govornika: mladočeh dr. Gregr in stari Herbst.
Grdgr sicer s svojim zadnjim govorom ni tako iznenadil in očaral poslušalcev, kakor s prvim; šel je preveč na široko, težavne
— Zato je torej republikanec! vskliknem jaz.
— Ne, ne, zato, zavrne me Punin prostodušno. — Očetu svojemu je uže davno odpustil; pa nepravičnosti ne more prenašati nobene; in tuje gorje je njegovo gorje!
Rad bi bil napeljal govor na to, kar sem izvedel včeraj od Muze, namreč, na Baburi-novo ženitev, — toda nisem vedel, kako bi pričel. — Punin sam spravi me iz zadrege.
-	Ali niste ničesar zapazili? vpraša me na enkrat in zvijačno utrne z očmi. — Ko ste bili pri nas, ali niste zapazili nič posebnega?
— Kaj naj bi bil neki zapazil! odvrnem. Punin ozre se nazaj črez ramo, kakor bi
se hotel prepričati, da nas nihče ne posluša. — Naša lepa Muzička bo kmalu nevesta!
— Kaj... ?
— Nevesta Baburinova, spregovori nazadnje Punin s trudom, udari se nekolikokrati po kolenih in zakima z glavo kakor porcelanast Kitajec.
— Ni mogoče! vskliknem jaz s prisiljenim
začudenjem.
Glava Puninova prestane takoj kimati se, roki mu otrpnejo. — A zakaj ni mogoče? prosim, povedite mi!
tvarine državnega proračuna ne pozna še tako natančno, kakor stari parlamentarci, in pogrešali smo pozitivnih uasvetov — ali marsikatera primerna beseda, marsikaka duhovita misel se mu je posrečila, in posebno ugajal je nam idealno lepi sklep. Celo on, najradikalnejši češki poslanec živo čuti, da neprestani prepiri, vekovite narodne borbe neizmerno škodujejo državnemu in svobodnemu razvoju. Svoboda v Avstriji nima boljšega poroštva — pravi Grčgr — nego mir in spravo med narodi, in zaradi tega je končal svoj govor s gorkim pozivom, naj se sporazumejo narodi, naj poslanci skupno delujejo za skupne težnje in naloge.
Morda še spregovorimo na drugem mestu o tej pomenljivi izjavi.
Za Gršgrom govoril je H e r b s t — nič drugače nego smo pričakovali. Ista bliščeča sofistika, ista nališpana in neplodna dialektika, kakor smo je vajeni od moža, čegar delovanje je od nekdaj gol negativno, razdirajoče. To k večjem je novo, da se nekdanji voditelj opozicije sedaj uže močno približuje onim čudnim hujskačem, ki mu v njegovem volilnem okraji če dalje bolj spodkopavajo njegovo stališče. Z isto odločnostjo kakor rovarji v severni Češki, Pickert in Oeribauer, zahteva sedaj tudi Herbst upravno razdelitev češke dežele. Vsled tega spreobrnjenja bode morda milost našel preti svojimi strogimi sodniki, Strache-om in Kfepekom, in koledar pemskih radikalcev bode štel enega svetnika več: „Herbsta spoznovalca, Herbst den Be-kenner“. Čestitamo!
Sicer pa želimo, da bi slovenski poslanci prav pridno študirali Herbstov govor. „čez sedem let pride vsaka stvar prav" — trdi domač pregovor — in marsikateri argument bivšega pravnega ministra se bode dal izvrstno porabljati slovenskemu narodu v korist nasproti levičarskim ugovorom!
*
* *
Poslanec Gr6gr omenja v svojem govoru najprej sijajnega oratoričnega dvoboja, ki sta ga imela dva izvrstna strokovnjaka, finančni minister in pl. Plener. V tem dvoboji se je slikalo denarno stanje države na jedni strani kot najbolj ugodno, na drugi strani pa kot najbolj tužno in obupljivo. Težko je navzlic toliki bistroumnosti, ki se je videla pri obeh govornikih, povedati kaj novih momentov. Vendar hoče govornik opozoriti poslanca Plenerja, da je volilna reforma praške kupčijske zbornice jako pravičen čin, ki hoče to popraviti, kar je grešila s svojim krivičnim volilnim redom 1. 1868 tedanja vlada. Gledč vprašanja o delitvi Češke pravi dr. Gregr, da se ji njegova stranka ne protivi samo iz narodnih, temveč še bolj iz državnih interesov; on upa, da se bode uže našel način za mirno sodelovanje
— Zato, ker bi Paramon Semenič bil prav lahko oče vaše gospice; zato, ker taka razlika v letih izključuje vsako ljubezen od — nevestine strani.
— Izključuje! pristavi Punin živo. — In hvaležnost? In čistost srca? In nežnost čuvstev? Izključuje! Prosim, pomislite to-le: Recimo, Muza je najlepša deklica; ali pridobiti Babu-rinovo ljubezen, postati mu tolažba, podpora in celo — soproga, — ni li to največa sreča tudi za tako deklico? In to ona vč ceniti! Muzičke je pred Paramonom Semeničem samo spoštovanje, trepet in radost!
— Ravno to je žalostno, Nikander Va-vilič, da je, kakor pravite, Muze pred njim sam trepet. Kogar človek ljubi, tega se ne boji!
— Tudi v tem se ne strinjam z vami. Poglejte, postavimo, mene; bolj od mene ne more živa duša ljubiti Paramona Semeniča, in jaz . . . jaz trepetam pred njim.
— Da, vi — to je vse kaj druzega.
— Zakaj druzega? Zakaj? Zakaj? povzame Punin. Skoraj spoznal ga nisem več: govoril je vroče, resno, skoraj jezno iu — ni rimal. — Ne, ne, nadaljuje — uže vidim, vaše oko ni zadosti bistro. Ne! Srca človeš-
obeh narodov v deželi. Ako bode leva stranka zahtevala resvle varovanje narodnosti nemških prebivalcev Češke, potem je govornikova stranka pripravljena dati vse mogoče garancije; obratno bi se pa tudi moralo od druge strani obljubiti, da administrativna 'delitev nikdar ne bode postala globok prepad. Kar se tiče posl. Carnerija, je govornik pričakoval od njega več miru in objektivnosti — rad bi mu bil zaklical znane besede: „Mensch, argere dich nicht!“ O budgetu samem poudarja, da se je denarno stanje v istini zboljšalo, da gremo vedno naprej. Ko bi bilo mogoče milijonarje primerno obložiti z davki, bi deficit kmalu izginil. Ako se desnici očita, da z vlado vedno kupčuje, mora govornik poudarjati, da so do sedaj čehi jako malo prikupčevali, čeravno gredo z vlado. Konečno opominja dr. Gregr zbornico k delu in graja navado, da nasprotna stranka zapusti dvorano, če ne govori njen pristaš. Največjo krivdo, da parlamentarizem hira v Avstriji, ima Schmerling, ki je vstvaril v nenemški državi nemšk parlament ; zato pa tudi ni parlamentarizem med ljudstvom nikdar krepkih korenin pognal, vedno je bil brez moči, senci jednak. Slednjič zakliče levici, da naj popusti to nesrečno misel, da mora Avstrija nemška biti; država habsburška zamore biti le zadruga narodov z jedna-kimi pravicami. Državljanska svoboda pa ne bode nikdar osigurjena v Avstriji, dokler se mir ne napravi med avstrijskimi narodi! (Burna pohvala na desni.)
Poslanec Doblhamer predlaga sklep debate.
Potem je poprijel Herbst (kot generalni govornik contra) besedo. Polemizira najprej proti Grčgru in na to preide na budget, katerega kritikuje po znanih načelih. Pra-žaku oporeka, da bi od njegove (nemške) stranke izhajalo gibanje na Češkem; pri njegovih prijateljih vedno bolj raste prepričanje, da bi začeli z abstinenčno politiko. Strašuo se namreč godi poslancem opozicije, dan na dan jih večina tlači in v verige kuje. Volilci vprašujejo z vso pravico: Zakaj ste pa v zbornici, če se vam tako godi? Kot dokaz za svojo trditev navaja govornik postopanje desnice v odsekih, kjer dostikrat deluje brez opozicije. Nadalje omenja silnega greha vlade, ker ni odgovorila na interpelacijo 5. t. m. o izjavi ministra Pražaka in trdi, da je Češka glede šol že po polnem razdeljena v dva dela. Vsi narodi se združujejo, le Nemci nimajo skupne domovine, njih dom je cela širna Avstrija! Ako stvar gre še 5 let tako dalje, potem mora vprašati vsak prijatelj jedi-nosti državne s težkim srcem: „Kaj bode pač postalo iz naše stare Avstrije?" (Burna pohvala na galerijah in na levi. Predsednik žuga galerijam, da jih bode izpraznil, če ne bode miru.)
kega vi ne poznate! — Jaz prestanem ugovarjati mu, in da bi pripravil govor na drugo stvar, predlagam, naj bi zopet kaj brala, kakor v prejšnjih časih.
Punin pomolči nekoliko.
— Kaj hočeva brati — kakega starejšega pesnika ali novejšega? vpraša naposled.
— No, beriva kakega novejšega!
— Novejšega? ponovi nezaupno Punin.
— Beriva kaj iz Puškina, rečem jaz. Kavno so mi bili prišli na misel „Cigani“, o katerih sem nedavno govoril s Tarhovom. V njih je neka pesen o starem možu. Punin se nekoliko brani, ali jaz ga posadim na divan, da bi bolj ugodno poslušal, in pričnem čitati. Pridem do mesta o „starem možu, groznem možu“. Punin posluša pesen do kouca in plane hipoma kvišku.
— Ne morem več, spregovori jako razburjeno; — odpustite mi: tega pisatelja ne morem več poslušati; on je nenraven sramo-pisec, lažnjivee ... on me razjarja. Ne morem več! Dovolite, da končam svoj današnji obisk.
Začnem ga nagovarjati, naj ostane; ali drži se svojega sklepa z nekako topo, strašno svojeglavnostjo; večkrat ponavlja, da se čuti razjarjenega in mora ven na jasno. Pri tem
Poslanec Matuš (kot generalni govornik pro) opozoruje na odločne glase, ki kon-statujejo boljšanje v naših denarnih in go-spodarstvenih razmerah. Jezikovni zakon Wurmbr^ndov o državnem jeziku bi bil sovraštvo pomnožil in nas oddaljil od ravno-pravnosti; sploh pa je kazala dotična debata, kako različno so v tej hiši nazori o ravno-pravnosti. Kdor hoče trdno, slavno Avstrijo imeti, mora pomagati k spravi narodov in jezikov — a ne z deljenjem, temuč z združenjem! (Živa pohvala na desni. Predsednik zaključi debato.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V	ogerski zbornici je bil te dni na dnevnem redu račun s Hrvatsko. Referent Lukacs je poudarjal, da bi postavno morala Hrvatska dati leta 1881. zu skupne troske 8 747 135 goldinarjev, a dežela je imela samo 4 371 980 gold. na razpolago, zatorej mora Ogerska iz lastnega žepa dodati ostalo svoto. Madarasz je opozoril zbornico na žrtve, ki jih mora Ogerska leto za letom plačevati, in je Hrvatom poudarjal, da bi se javno mnenje odločno vprlo takim žrtvam, ako ne bodo nehale v Hrvatski agitacije in ščuvanja zoper ogersko krono. Predlog je konečno zbornica sprejela. Nadalje je vzela tudi na znanje koncesije, katere je minister izdal za zidanje desetih novih vicinalnih železnic.
Hrvatski ban je 12. t. m. sprejel deputa-cijo, ki ga je prosila podpore za nameravano železnično progo čez požunjski komitat do mejne železnice. Istega dnč je imel tudi znani dr. Starčevič več ko jednourno avdijenco pri banu zaradi svojega lista „Svobode“.
Tuje dežele.
Črnogorska knjeginja Milena potuje v Jeruzalem na božjo pot; senator Petrovič jo bode spremljal v svete dežele.
Iz Pariza se brzojavi, da se bode po padcu Bac-Ninlia sklenil mir s kitajsko vlado. Na boj s Kitajem nihče več ne misli v merodajnih krogih.
Grofu Pariškemu so došle po nameravanem atentatu mnogobrojne sočutne adrese. Bivši predsednik republike, Mac Mahon, ga je obiskal v Cannes-u. Razumljivo je, da gleda vlada paznimi očmi na vsako gibanje orleanskih princev.
Predsednik laške zbornice je definitivno odstopil in zapusti kmalu Rim. Njegovim naslednikom kandidira vladna stranka Coppiuija ali pa bivšega ministra Grimaldija.
Graham je 12. marcija pričel boj proti Osman Digmi. Imenovanje ZobheVra kraljem sudanskih dežel smatra se kot važen korak,
trepetajo mu z lahka ustni in oči njegove umikajo se mojim — prav kakor bi ga bil razžalil. Takošen tudi otide.
Kmalu potem zapustim sam svoje stanovanje ter se napotim k Tarhovu.
Kakor je pri študentih navada, stopim kar naravnost, brez ceremonij, v njegovo sobo, nobenemu ne naznanivši svojega obiska. V prvi sobi ni nikogar. Pokličem Tarhova po imenu in ko ne dobim odgovora, hočem uže otiti, kar se odpro duri sosedne sobe in prikaže se moj prijatelj. Pogleda me nekoliko po strani in molče stisne mi roko. Prišel sem k njemu s trdnim sklepom, da mu povem vse, kar sem izvedel od Punina. Dasi zapazim, da ga nisem obiskal o pravem času, končam vendar, pogovorivši nekoliko o vsakdanjih stvareh, svojo stvar tako, da mu odkrijem namero Baburinovo gledč Muze. Kakor se je videlo, ta všst ni ravno vzbudila v njem posebnega začudenja. Tiho se vsede k mizi, upre pazljivo v mene oči in poda, še vedno molčč, svojim potezam tak izraz ... tak izraz, kakor bi hotel reči: „No, kaj mi boš še povedal? Razloži no svoje misli1*. In tako pričnem takoj razpravljati o nasledkih silnih
s katerim bodo morebiti Angleži Mahdija z vratu spravili. Društvo „Antisclavery Society“ je pisalo Granville-ju pismo, v katerem poudarja umazano in grdo zgodovino Zobhelrje-vega življenja in pravi, da bi bila večna sramota, ako Angleška temu „zlobnežu“ zaupa vlado.
,, Standard" zve, da stoji pri Suakimu kacih 5000 do 6000 mož Angležem nasproti. Sovražnik ni zavarovan z nikakimi sredstvi.
Pod poveljništvom oberita Duncana se je odpeljalo 1500 mož z 20 kanoni proti zgornje-egiptovski meji za njimi gredo, takoj angleški vojaki, ko dobe potrebnih rečij. Intendanca angleške armade je razpisala dobave za jedno leto, računano od 1. aprila dalje.
V Kristijaniji je kralj vkrenil, da mora obsojeni minister S e Im er izstopiti iz mini-sterstva; ob jednem pa je poslal Selmerju lastnoročno pismo in mu podelil serafinski red za njegove zasluge.
Dopisi.
Iz ribniške doline, dn6 11. marcija. Gospod urednik! Kaj, ko bi tudi iz ribniške doline sprejeli enkrat en dopis v Vaš cenjeni list? Nič pogostoma se ne nahajajo dopisi od nas v slovenskih listih — in v nemških še manj! Ta redkost pa mislim jim daje neko posebnost, da si ravno še nisem slišal, da bi se bili kje „tepli za nje.“ A redki so, te vrednosti jim nikdo ne odvzame. Le sem ter tja oglasi se kak „mežnar“ od „Sv. Ane“, ali od „Sv. Gregorija", a vse drugo, kar pripada k višjim stanovom — to se pri nas ne briga mnogo za časnike, niti za dopise v istih. Ribniška dolina ni ravno izmed krajev, kjer ljudje ne razumejo brati in pisati — a čudni ljudje so Ribničani! Oni živč tako nekako sami za-se v svojih šegah in v svojih navadah. To pa tudi nič čudnega ni; ločeni smo od celega sveta. Ljubljano nam brani gledati Ortnek, na desni zapira nam svet „Velika gora“, na levi ustavlja nam vid „Mala gora“ — da-si mala, vendar ne vidimo čez njo — a od ljubih sosedov Kočevarjev loči nas Strmec. Oklepnjeni smo tedaj od vseh stranij, obdani od bolj ali manj visocih gora — za to smo tako sami svoji! Ne pečamo se radi s svetom, kar nas je doma — kajti velik del Ribničanov roma daleč po sveti — kar nas je tedaj doma, samo če nas kedo malo podreza — tedaj smo pa precej na konji! In tako nekako podrezali ste nas Vi, gospod urednik, ko ste v 8. številki Vašega lista govorili o neki lesni obrtniški šoli. Vse priznanje, gospod urednik; govorili ste čisto nam iz srca in nehvaležno bi bilo, ako bi Vam ne dali očitne pohvale. V Kočevji hočejo napraviti šolo za lesno obrt? Poznajo li gospodje razmere, o katerih sklepajo? Moj
strasti, kako je vsak človek dolžan spoštovati svobodo in osebo druzega človeka — z besedo: predaval sem mu o morali in sorodnih stvareh. Ko sem tako razlagal, hodil sem zavoljo veče ugodnosti po sobi gori in doli. Tarhov ni me motil in ni se premaknil na svojem stolu, samo s prsti gladil si je podbradek.
— Jaz znam, govoril sem . . . (Kaj me je prav za prav pripravilo k temu, da sem govoril, bilo mi je samemu nejasno; najbrže da — zavist — gotovo pa ne moralna raz-jarjenost!) Jaz znam, govoril sem, da stvar ni lahka, daje sitna; prepričan sem, da ljubiš Muzo, da ljubi Muza tebe, in da s tvoje strani to ni samo poželjenje trenotka.... Ali glej, postavimo! (Tu prekrižam roki na prsih)... Postavimo: ti si zadovoljil svoji strasti, kaj pa potem? Za ženo je pač ne vzameš? Tako razrušiš srečo dobrega, poštenega človeka, njenega dobrotnika — in — kedo vč? (Tu je moj obraz izražal ob enem bistrovidnost in žalost) morda še celo njeno srečo ....
Itd., itd., itd.!!!
Tako sem govoril okolu eno četrt ure.
(Dalje prihodnjič.)
Bog, v Kočevji taka šola, kjer o lesni obrti niti sluha, ni duha bilo ni, kjer se tudi iz daljave trditi ne da, da bi taka šola med kočevskim prebivalstvom le količkaj uspeha imela, med tem ko so vsi pogoji za uspešno delovanje take šole v Ribnici od nekdaj dani. — Brez zamere, kar je res, je res! Kočevar je rojen havzirar. S svojimi pomarančami prehodi križem sveta in bili so časi, ko se je vračal kot bogatin domov! Če posel še toliko nese, ne vemo, a vemo toliko, da se Kočevar nič prav ne more sprijazniti z domačim delom. En fakt naj to trditev podpre. Suha roba, katero izdeljujejo Ilibničanje, spada v lončarijo in rešetarijo. S prvo peča se prebivalstvo bolj v spodnjem delu ribniške doline. Kar pa je karakteristično pri tem, je to, da mora Ribničan dve, tri ure daleč na Kočevsko po „glino“ hoditi in ima pri tem ne malo stroškov — a Kočevar, ki ima zemljo doma, je-li kedaj tudi le poskušal pečati se s to obrtnijo ? Niti na misel mu ni hodilo! Zakaj? Kočevar čuti v sebi druga nagnenja, druge potrebe nego Ribničan. Oba gresta sicer po sveti — a oni skuša si svoj kruh zlahka zaslužiti, Ribničan pa se zanj poti! Od kedaj so se Kočevarji tako razuneli za lesno obrt? Od nekdaj je ta v Ribnici doma, a če kaj Kočevarji premorejo v tem, ni nam še danes znano. Za Boga, mi nismo nasprotniki Kočevarjev, nismo jim zavidni, a mislimo, da bi bila v nebo vpijoča krivica, ako bi se pri obstoječih razmerah dala šola za lesno obrt Kočevarjem, a nam ne. Pa še nekaj druzega je. Mislimo si, da so Kočevarji zadnji čas res popustili hav-ziranje z Južnim sadjem“,in da so se odločili za lesno obrt. Ali bi tudi tedaj taka šola bila v Kočevji na pravem mestu? Kaj poreko k temu vsi oni prebivalci zunaj ribniške doline tja do „Retij,“ ki se tudi še zdaj pečajo s to obrtnijo? Ni li ravno Ribnica pravo središče za tako šolo, ne bi li ravno tukaj bila najbolj na mestu, najbolj pristopna? Gotovo, to nam morajo tudi Kočevarji priznati! — A dovolj za danes. Izreči moramo le še svoje začudenje, da se nobeden Ribničanov uže prej ni oglasil v tej zadevi. Upamo pa, da bode zlasti naš rojak, g. poslanec Klun potrkal na pravem mestu in razložil razmere, dokler ni prepozno!
Vam pa, gospod urednik, še enkrat hvalo za „dobro voljo" v gori omenjenem uvodnem članku.
Razne vesti.
— (Ženski morilec — Schenk.) Včeraj se je pričela konečna obravnava proti enemu naj-ostudnejših zločincev, kar jih pozna sicer tako bogata kriminalna povestnica: Hugo n u Schenku in njegovima tovarišema Karlu Schenku in K. Šlo-sareku. Izjemno sodišče je sestavljeno iz predsednika grofa Lamezana in iz petih votantov. Naj bolj gnjusno pri H. Sch., tej pošasti v človeški podobi, je pač to, da je bil Sch. precej omikan, človek uljudnega obnašanja in lepe vnanjosti ter da je te lastnosti zlorabil in ž njimi slepil in omamil nesrečno žrtve. Obtožnica ga dolži osmih zločinov, med njimi štirih roparskih umorov, jednega poskušenega roparskega umora in jednega ropa. Toliko se mu lahko dokaže; ali Bog sam zna, koliko drugih pregreh in grozodejstev da ima še poleg tega na svoji črni duši. Glavni zato-ženec se obnaša tudi pred sodiščem jako hladnokrvno, in iz vsega so vidi, da še sedaj ne čuti niti najmanjšega kesanja. Senzacijska pravda privabila je na stotine radovednih gledalcev; trajala bo tri dni. Podrobneje bodemo poročali v ju-trajšnjem listu.
— (Tudi v Parizu) imajo poštno tatovo. Pred tremi tedni so vkradli sedom rekomandiranih pisem, in to dni je izginila pošiljatov s 50 000 franki, ki so bili namenjeni v Toulouse.
— (Ekspedicija vTonking) velja Francoze, kakor preračunijo pariški listi, povprečno na dan 500 000 frankov. Lepi denarji!
— (Lisica na prižnici.) V Brightonu na Angleškem so imeli 8. t. m. velik lov. Preganjana lisica je všla lovcem v mesto; popihala jo je v odprto cerkov in letela naravnost na — prižnico. Pač so zavriščalo babnico po cerkvi, ko jo žival
pomolila nenadoma svojo rudečkasto glavo izza prižnice! Vendar so se kmalo ohrabrile in z dežniki so spehano lisico zapodile z svetega mesta med sovražni svet.
Domače stvari.
— (Postojinska jama) Vis c. kr. rnini-sterstvo za poljedelstvo je dovolilo, da se sme iz matičinega zaklada postojinske jamo potrositi svota 14 000 gold. za upeljavo električne razsvetljave. Spretno upraviteljstvo se nadeja, da bodo tujci mogli uže na binkoštne praznike občudovati podzemeljska čuda postojinske jame pri električni luči.
— (Naše šolstvo.) C. kr. deželni šolski svet je potrdil razsodbo črnomeljskega okrajnega šolskega sveta, da se imajo vasi Maverle, Stranska gora, Bistrica, nekatere hišne številke Dobliškega vrha in hišna številka 28 v Kralj ah izšolati iz šolske občine črnomeljske in odkazati šolski občini d o b 1 i š k i. Ta uredba bode na vsaki način jako ugajala dotičnim prebivalcem ter odstranila marsikatere utemeljene pritožbe.
— (Razstava v Toplicah.) Obrtno društvo v Toplicah na Češkem napravi letos obrtnijsko, industrijalno in električno razstavo v zvezi z razstavo hišne obrtnije v Budogorji (Erzgebirge). Začela se bodo ta razstava 20. julija in končala 31. avgusta 1884. 1. Razstavna komisija je dala posebna izrecila natisniti in želi, da bi se ji na teh do 15. aprila 1884 naznanilo, kaj hoče kdo razstaviti. Končna oglasila se ji pa morajo vsaj do 15. maja 1884. 1. poslati. Razdeljena bo razstava v 19 oddelkov. Natančneja razjasnila daje trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani.
— (Razstava na Dunaji.) Niže-avstrij-sko obrtno društvo na Dunaji napravi od 24. julija do 12. oktobra 1. 1. mednarodno razstavo, katere protektorat je blagovolila prevzeti Njih c. kr. visokost presvetli gospod nadvojvoda Karol Ljudevit.
V	tej razstavi bodo razstavljeni: Stroji za malo obrtnijo, katere goni voda, par, plin, elektrika itd.; dalje vretena, kolesa, jermena, vrvi, verige; stroji in orodje za male obrtnike, in sicer za izdelovanje stvari iz kamna, prsti, ilovice, stekla, kovin, lesa, kosti, rogov, bisernic, želvevine, jantarja, usnja, kož, ščetin, las, peres, papirja, tkanin, mesa, moke. žita, testa, sadja, sladkorja itd. Razstavljeni bodo tudi fizikalični in kemični aparati ter učila za pouk v posameznih obrtnijskih strokah. Ta razstava ima namen, seznaniti male obrtnike z omenjenimi stroji in orodjem, pospešiti vpeljalo teh v mali obrtniji in seznaniti izdelovalce strojev in orodja za malo obrtnijo z obrtniki samimi. Oglasila morajo se vsaj do 1. aprila 1884. 1. poslati društvu na Dunaj (NiederOsterreichischer Gevverbe-verein in Wien, I., Eschenbacligasse 11) Oglasnice se dobe tudi pri trgovinski in obrtnijski zbornici v Ljubljani, katera radovoljno daje tudi natančna razjasnila o tej razstavi.
— (Občinska volitev.) 21. febr. t. 1. bila je volitev občinskega odbora v Košani. Za župana bil je izvoljen g. Leop. Dekleva iz Buj, v občinsko svetovalstvo pa gg. Anton Dov^gan iz Volč, Mat. Ambrožič iz Gorenje Košane, Dom. P up is iz Spodnjo Košane in Fr. Vovk iz Suhorja.
(Prijateljem glasbe.) V nedeljo 16. marcija priredi petvorica znanih umetnikov tretji koncertni večer v redutni dvorani. Program obsega dva kvarteta za dve gosli, violo in violoncollo in en trio za glasovir, gosle in cello. Začetek ob 7. uri zvečer, ustopnina na blagajnici 1 gld. za osebo.
— (Uradno izneverjenj e.) (Dalje.) Včeraj popoludno ob štirih se je nadaljevala porotna obravnava proti bivši poštni okspeditorici Mariji Udovičevi. Zaslišana sta bila prva izvedenca v pisavi, g. profesor Globočnik in učitelj g. F. Stegnar,
o	popravi v poštni knjigi, v katero se vknjižujejo pošiljatvo po poštnih nakaznicah. Oba strokovnjaka izjavita, da popravo nikdo drugi ni učinil, ko zatožena Marija Udovičeva, da-si ne zanika-vata, da bi bilo i druzemu možno, pisavo zatožene Marije Udovičeve ponarejati in številke, katere so bilo napačno upisane, enako ponaroditi, toda ne z malim trudom , ker bi bil moral natanko opazovati in ponaredbo Udovičevo pisavo poskušati, da bi konočno prišol do zaželjenega uspeha, namreč n.jono pisavo ponarejati. Zagovornik dr. Mosche in
državnega pravdnika namestnik g, Pajek sta oba strokovnjaka vestno in natanko izpraševala, a slednja sta ostala pri izrečenem mnenji, da je zatožena Udovič učinila z lastno pisavo poprave v poštni knjigi, da-si izključeno ni, ker se da dandanes skoro vsaka stvar ponarejati, da bi ne bile ponarejene številke v knjigi po Udovičevi pisavi. Zaslišani c. kr. poštni nadkomisar g. Ratoliska pravi' da je bila pošta v Ilirski Bistrici, kot se uradno priznava, vedno v redu, razven malih nedostatkov, kateri se pa prigode lahko i pri drugih c. kr. poštah, in so to računski pogreški, ki se pa pri mesečnih računih vodno poravnajo, dokler ne naraščajo na velike svote. V poštarja g. Valenčiča pa je imel višji c. kr. poštni urad popolno zaupanje. Porotnikom stavili sta se dve vprašanji, za Tsaki slučaj izneverjenja posebej.
Državnega pravdnika namestnik g. Pajek jo v obširnem govoru najprvo pojasnil, kako je prišla pošta v oskrb c. kr. vlade, kakošen važen zavod je pošta za promet v občo in da vsled tega oskrbujejo sedaj c. kr. pošto le prisežne osobe, kajti treba jo taki važni inštituciji zaupanja občinstva, katero ji izročuje velike denarne svote in najtajneje stvari v pismih. Državnega pravdnika namestnik potem podrobno razpravlja posamezne slučaje izneverjenja, dokazuje, da je bila zatožena uradniška oseba pri javnem c. kr. uradu in priporoča porotnikom, naj oba njim stavljeni vprašanji, glaseči se na uradno izneverjenje, potrdijo.
Zagovornik dr. Moschc pobija na to v izvrstnem govoru krivdo zatožene. Poštni urad v II. Bistrici ni bil v redu; ondu so bili odnošaji, o katerih bi ne bilo želeti pri drugem poštnem uradu. Sicer se pa lehko reče, da so tri osebe se mogle udeležiti tega prestopka, tako zatožena Udovičev a, kakor poštar g. Valenčič in ekspeditorica g. Bobek. Vsem je bila poštna blagajnica odprta, vsaki je lehko slobodno jemal iz miznice, kolikor se mu je zljubilo. Zagovornik dr. Mosche pričakuje, da bodo porotniki oba vprašanji zanikali.
Predsednik sodišča, deželne nadsodnijo svetovalec g. Kapretz, je v jasnem, po polnem nepristranskem resumeji ponavljal dogodke konečne obravnave. Porotniki so na njim stavljeni dva vprašanji po njihovem načelniku g. P. X. Souvanu ml. odgovorili, in sicer, kar se tiče izneverjenja one svote, katero je g. Škander Ličan poslal v znesku 150 gld. po nakaznici parni mlinarski družbi v Budimpešto, pri kateri bi bila zatožena vpisala le znesek 15 gld. v poštno knjigo, drugo pa pridržala, to jo na prvo vprašanje: ne z sedmimi proti petimi glasovi, in na drugo vprašanje, kar se tiče po Josipu Ličanu po poštni nakaznici oddanih 124 gld. 8 kr. na E. Conradi v Reki, o katerih jo zatožena Udovič, da je pridržala zase 23 gld. 80 kr.: ne z desetimi proti dvema glasoma. Sodišče jo vsled izreka porotnikov priznalo Marijo Udovič nekrivo zatožbe krivde uradnega izneverjenja po § 181 k. z., kaznivo po § 182 od. II k. z. Državnega pravdnika namestnik g. Pajek pa takoj naznani zoper to obsodbo pritožbo ničnosti. Obravnavo se jo vdeležilo mnogo občinstva do 8. ure zvečer, ko se je objavila ‘razsodba.
—	(Uradno iznovorjenje v ljubljanski posilni delarnici.) Pred porotniki je danes stal kontrolor ljubljanske posilne delarnice, Kunibert Drenik, oženjen in oče šestero otrok, zatožen hudodelstva izneverjenja. — Drugo polovico 1.1882., ko je tedanji oskrbnik delarnice, g. Tekavčič, tožko zbolel, izročilo se je Kunibertu Dreniku poslovanje oskrbnikovo. To poslovanje pustilo se je zatožencu
i	po smrti g. Tekavčičevi. V tej dobi, do 5. decembra 1. 1883., izneveril je Kunibert Drenik iz raznih blagajnic znesek 2370 gold. 35 kr, katera svota se je potem, ko je deželni odbor kranjski za mrvo, obleko, krompir, seno, zlato uro zatoženčevo in revolver nekaj stržil, zmanjšala na 2205 gold. 80 kr. Le do jedne, namreč tako zvane ročne blagajnico je imel Drenik sam ključ, k drugim bla-gajnicam pa je mogel priti le z drugim ključem kontrolorjevega namestnika, ingrosista doželnega računovodstva g. Janeza Kozjeka. Zatoženi Drenik dejanje priznava po polnem in pravi, da sta ga silila k defravdaciji znana njegova upnika Matija Zdešar in Blaž Zegner, katera sta ga pestila. Najprve je pridržal jedno svoto in mislil, da bo
isto pokril uže z dohodki od kmetovanja in živinoreje, ker je imel v posilni delarnici v porabo tudi vrt in redil prešiče, hotel je pa rediti tudi krave in prodajati mleko. V obče pa pravi zatoženec Drenik, da ni čisto nič oškodoval deželo, kajti po njegovem naporu zaslužila je delarnica v jednem letu nad 8000 gold. več, ko prej pod Tekavčičevim gospodarstvom, in če se odtegne izneverjenih 2000 gold., ostane še dobička 6000 gold. za deželo. Tudi mu gre plača za 11/2 leta kot nagrada za nadomestovanje oskrbnika, kar po zatoženčevem računu iznaša 525 gold.
O gosp. Kozjeku pravi zatoženi Drenik, da je le-ta vedel za njegove malverzacije, a da je molčal, ker je Drenik gosp. Kozjeku posodil blizu 300 gld., katere mu je pa Kozjek do krajcarja povrnil. Priča gosp. Janez Kozjek, o katerem sodišče sklene, da nima priseči, odločno oporeka, da bi mu bil Drenik kedaj krajcar posodil. Zvedel je za njegovo izneverjenje meseca oktobra 1. 1883, a ga ni hotel ovaditi, ker se mu je smilil in je mislil, da denar povrne, zlasti ker je imel Drenik upanje, postati oskrbnikom, nekoliko pa se je Drenika kot jako resolutnega človeka bal, da mu kaj ne stori, ako ga ovadi. Zastopnik deželnega odbora, tajnik gosp. M. Kreč, ugovarja trditvi zatoženca Kuniberta Drenika, da bi bil toliko tisočev deželi prigospodaril. Dohodki so se pomnožili, ker je bilo v praznih prostorih, kjer je bilo prej nekoliko blaznih, nastanjenih mnogo prisiljencev iz drugih dežela. Porotniki (načelnik g. Omersa) so njim stavljeno vprašanje jednoglasno potrdili, in sodišče je spoznalo Kuniberta Drenika krivega hudodelstva uradnega izneverjenja in ga obsodilo na eno leto teške ječe, poostrene z postom vsaki mesec, in da ima plačati kranjski deželi izneverjeno svoto 2205 gld. 80 kr.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 13. marcija. V specijalni debati se sprejmejo sledeči proračunski odstavki: Najvišji dvor, kabinetni urad, državni zbor, državno sodišče, ininisterski sv6t in doneski k skupnim potrebščinam. Poslanec Schonerer predlaga resolucijo, naj se poslaniške diete znižajo na 8, oziroma za poslance, ki na Du-naji bivajo, na 4 gold. Predlog se podpira. Vi te žic vpraša, če vlada ne namerava zagrebškemu „Pozoru“ zopet dovoliti poštni debit; ininisterski predsednik zanikuje, sklicevaje se na postopanje navedenega lista. Na interpelacijo Heiisbergovo odgovori Taaffe, da je zaukazal strogo preiskavo proti uredniku „Laib. Zeitg.u. Potem se sprejme svota za dispozicijski zaklad brez debate.
Bero lin, 13. marcija. V državnem zboru je govoril Bism arck o Laskerjevi zadevi. Resolucije amerikanske zbornice ni mogel predložiti, ker se je v nji zaznamovalo Laskerjevo delovanje kot nemški državi zelo koristno. To je bilo naperjeno proti njegovi politiki, katero zastopa v cesarjevem imenu. Sicer pa želi, da bi dobri odnošaji z Zedinjenimi državami nespremenjeni ostali.
Berolin, 13.marcija. V državnem zboru je danes opravičeval knez Bismarck svoje postopanje v Laskerjevi zadevi.
Pariz, 13. marcija. Francozi so 12. t. m. zasedli Bac-Ninh; Kitajci so bežali. Francozi imajo kacih 70 ranjenih.
London, 13. marcija. (Oficijalno.) Angleška vojska je pričela z nastopom dneva boj z Osman Digmo, ter se je polastila po hudi borbi njegovega tabora. Padlo je čez 70 Angležev in nad 100 je ranjenih.
London, 13. marcija. Graham je osvojil sovražni tabor. Angleži izgubili 70 mrtvih , med njimi pet častnikov in okolu 100 ranjenih.
Hanoi, 13. marcija. Čete generala Negričra so prodrle v Pac-Ninh. Sovražna izguba izdatna; Francozi so izgubili 70 ranjenih.
V	trdnjavi se je našlo mnogo streliva in ena baterija Kruppovih topov.
Telegrafično borzno poročilo
z dnš 14. marcija.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih...................79 • 75
»	»	»	»	srebru.........................80-90
Zlata renta..............................................102-10
5% avstr, renta......................................... 95	-30
Delnice narodne banke................................. 844• —
Kreditne delnice........................................ 323-60
London 10 lir sterling...................................121-50
Srebro...................................................—	• —
20 frankovec.............................................. 9-61
Cekini c. kr.............................................. 5-70
100 drž. mark.............................................59-20
Uradni glasnik
z dne 14. marcija.
Vknjižena družba: Pri dež. kot trgov, sodniji dn6 4. marcija 1.1. v register za družbene firme francoska delniška družba: „Societii forestiere industrielle de Leskova Dolinav nemškem prevodu: „Forst- und In-dustriegesellschaft von Leskova Dolina“ (gozdna indu-strijalna družba v Leskovi Dolini), s sedežem v Saint Etienne na Francoskem.
Eks. javne dražbe: Veleposestvo Velika Vas Maksim. Waltherja (okr. krški), sodna cena 35607 gld. 40 kr., v dan 21. aprila, 26. maja in 23. junija t. 1., vselej dopoludn6 ob 10. uri v Ljubljani.
Naprave novih zemljiških knjig: Za katastersko občino Borovnica; poizvedbe dnč 26. marcija na Vrhniki; — za katastersko občino Železnike; poizvedbe v dan 26. marcija 1.1. ob 8. uri dopoludne pri g. Mih. Thalerji v Železnikih št. 19 (okr. sodnija Loka).
Tuj ei.
Dnč 12. marcija.
Pri Maliči: Krenn, Poppelbaum in Reischer, trgovci, vsi z Dunaja. — Urbančič, graščak iz Preddvora. — Andrejak, župnik iz Mozelja.
Pri Slonu: Fakler in Dietrichstein, trgovca z Dunaja. — Nossan, trgovec iz Zagreba. — Rihar, trg. pomočnik iz Maribora. — Aussetz, c. kr. poštar iz Krškega.
Pri Avstr, carji: Detela, c. kr. finančne straže nad-paznik iz Gorenjevke. — Schneider, zasebnica iz Nise. _____________________________________
Zahvala.
Slavna kranjska hranilnica je podelila v občnem zboru dn6 6. t. m. tukajšnjemu revnemu zavodu 2350 gld. in v podporo revnih ozdravljenih, ki zapusti civilno bolnico, 200 gld.
V	imenu zavoda za revne izreka mestni magistrat za te izdatni podpori slavni kranjski hranilnici naj toplejšo zahvalo.	(20)
Mestni magistrat ljubljanski
dne 10. marcija 1884.
s‘-2351' Natečaj. ,19,3-‘
Za posel gozdnega nadzorstva politiške uprave na Kranjskem razpisanih je šest logarskih služb, in sicer dve II. razreda z letnimi dohodki: 400 gld. letne plače, 100 gld. akt.ivitetne doklade, 100 gld. ho-darine, 75 gld. za logarsko opravo in 12 gld. pisarniškega pavšala; dalje štiri logarske službe III. razreda z letnimi dohodki: 300 gld. letne plače, 75 gld. akti-vitetne doklade, 100 gld. hodarine, 75 gld. za logarsko opravo in 12 gld. pisarniškega pavšala.
Lastnoročno pisane prošnje za podeljenje jedne teh stopinj naj se
vsaj do 15. aprila t. 1. vročč pri tej c. kr. deželni vladi.
Zlasti se tisti dosluženi podoficirji, ki imajo vsled zakona z dne 19. aprila 1872. 1., državn. zakonika list štev. 60, in vsled razglasila ministerstva za deželno brambo z dnč 16. julija 1879. 1., državn. zakonika list št. 100, oziroma po § 5, odstavek 3 ministerskega ukaza z dnč 27. julija 1883. 1., državn. zakonika list št. 137, pravico do podeljenja razpisanih služb, — po-zivljejo, naj prošnje svoje, kojim naj priložč potrdilo, da imajo pravico prositi jedno izmed teh služb, vročč do omenjene dobe c. kr. deželni vladi, in sicer isti prosilci, ki niso več podredjeni vojaškemu svezu, neposredno, ostali pak potom njim predstoječih vojnih zapovedništev, vojnih oblastev ali zavodov.
Prosilci, ki niso več v vojaškem svezu in ne spadajo med podoficirje, in imajo pravico prositi teh služb, imajo predložiti od občinskega predstojnika, kjer stalno bivajo, napisano spričevalo o lepem vedenji in glede svoje telesne sposobnosti za razpisane stopinje od uradno pooblaščenega zdravnika potrjeno spričevalo, vsi prosilci pak svoj krstni list, ter s spričevali dokazati, da so sposobni za službovanje gozdnega varstva in tehnično pomočno poslovanje vsled izvršenega izpita v smislu ministerskega ukaza t. dnč 16. janu-varija 1850. 1., drž. zakonika list št. 63, dalje znanje slovenščine in nemščine ali vsaj kacega druzega slovanskega jezika in dokaz o kacem uže dovršenem javnem službovanji.
V	Ljubljani v dan 12. marcija 1884,
C. kr. deželna vlada.
Odgovorni urednik prof Fr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleintnayr & Fod. Ilamberg v Ljubljani.