Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejemali velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gid., za četrt leta 4 gld., /,a en mesec 1 pld. 40 kr. V ndmiiiistracljt prejemali veljil: Za eelo leto 12 gfid., za pol leta C gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gid. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gid. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulico št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., čo se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Vredništvo jo v Semeniškik ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. V Ljubljani, v torek 28. junija 1887. Letnilv X V "Vabilo na naročbo. »SLOVENEC«, edini katoliško-konservativni slovenski dnevnik velja za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" prejem a n: Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... (5 „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa veljil: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 . Opravnistvo „Slovenca". Občili zbor podružnice Šentjakobsko - Trnovske sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dne 26. julija 1887. Lepo število udov in prijateljev domače šole zbralo se je navedeni dan po šesti uri popoludne na prostornem Virantovem vrtu. Vabila je nektere po nekoliko tudi ozaljšava vrta, ktero je gostilničar pri vliodu iu znotraj prirediti zaukazal. Reči moramo, da je bila vdeiežba sijajna; vsi prostori so bili zasedeni. Nekako ob polu sedmih odpre zbor načelnik podružnice dr. Papež. Omenja v svojem govoru eminentne važnosti našega društva za naroden obstanek, kajti prisiljeni so bili rodoljubi naši ustanoviti šolsko družbo, ki naj bi se borila zoper nasilne napore nemškega „SchuIverein-a" in laškega „pro patria". Prav pristojna dozdeva se mu misel, ktero je nedavno sprožil nek rodoljub v svojem dopisu iz Trsta v „Slov. Narodu", naj bi namreč poverjeniki družbe sv. Mohorja pobrinili se, da izprosijo od družuikov vsaj po 10 krajcarjev na leto. To bi po lahkem potu dajalo družbi Ciril-Metodovi znatnega stalnega dohodka. Misel ta sprejeta je bila z živahnim odobravanjem in utegne odmevati po širni domovini. Kajti le ako se narod sam oprime z živahnostjo družbe, potem ji bo mogoče procvitati. Tajnik kaplan Kari in poroča najprvo o delovanji odbora v minulem letu. Večkrat so se odborniki razgovarjali o kardinalni potrebi podružnice, kako ji pridobiti več tal med Ljubljančani, kako ji zvišati dohodke. Po nekoliko se je to že posrečilo. Memo duhovščine in učiteljstva pristopajo društvu tudi že meščanje iu obrtniki, kar je posebno hvale vredno. Posvetoval se je odbor tudi o tem, kako iu kje da se napravi občni zbor. Razdelil si je opravila za današnji dan, in hoče skrbeti, da kolikor moč zadovolji društvenike in goste, kterim se ponuja po zboru prosta zabava. Potem tajnik nadaljuje nekako tako-le: Kakor studenec vre proti jezeru, tako tudi naše misli proti glavni družbi. Podružnice so le viri, ki glavni družbi hrane donašajo. Vsahnejo studenci, pešati bo jelo jezero iu se polagoma sušilo. Pri našej družbi — tako nadaljuje — se tega ni bati. Kajti, dasi skoro še v plenicah, pojavlja se odločno po raznih krajih širne domovine. Zeleč torej, da bi se bolj in bolj zavzemali za družbo razni slojevi, hočem spregovoriti še o namenu družbe Ciril-Metodove in kako je družba doslej svoj smoter izvajala. Leta 1862. je nepozabljivi slovenski vladika Slomšek v svojih „Drobtinicah" mej svoje rojake poslal te-le imenitne besede: Pustite Slovencem dve reči, ki ste nam dragi kakor svetle oči: sveto katoliško vero in pa besedo m a ter no. Povdarjam, da se je to godilo I. 1862. Iu od takrat do danes se je misel ta čestokrat izrazila, želja ta postala je kri in meso slovenskih rodoljubov. Bolj ko se je namreč narod naš jel zavedati, probujati in razvijati, bolj so tudi srpo svoje oko vprli nanj nasprotniki. In da nam podero upe jasne bodočnosti, zaženo se v šolo, češ, ko je ta naša, nam je zmaga gotova. Od severne nemške strani pojavil se je „šulferajn", od laške ustanovil se je nedavuo „pro patria"; obe društvi si bota sistematično prizadevali razsloveniti našo deco. Dalje časa vže ugibali so rodoljubi, kako preprečiti zlobne te nakane potujčevanja v šoli. Vedeli so le eno: branimo se, sicer vtonemo. . . Tisočletnica smrti Metodove je nam podala šolsko društvo sv. Cirila in Metoda. Namen mu je, kakor slove §. 2. pravil: vsestranski podpirati in pospeševati slovensko šolstvo na katoliško narodni podlagi. Gospoda! Društvo naše ima namen, izvršiti to, kar je bilo Slomšku najbolj na srci. In da je on danes mej živimi, vstopil bi se med prve pokrovitelje našega društva. Pa tudi to si smelo upam trditi, da, dokler bode družba Cirilo-Metodova bojevala se za narodne svetinje : vero in besedo materuo med šolsko mladino, ne bo jej tal zmanjkalo v Slovencih. Imenuje se družba naša po slovanskih blagovestnikih, po onih apostolih, ki so pradedom in sosedom prižgali luč svete vere. To vero, za ktero so naši očetje goreli, ktero so vsegdar zvesto ljubili, ktero so s svojo krvjo branili pred turškim nasilstvom, — to vero branila bo tudi naša družba, varovala jo v šoli vsake maroge kakor svetlo oko. Saj — da govorim zopet s škofom-Slovencem: pade naša prava vera, pade tudi naša sreča; smo trdi Slovani, bomo tudi zvesti kristijani. In to nam Slovencem čez vse velja. (Drobtinice 1862.). Beseda materna! Kako veselja zažari oko, kako človeku radost objame srce, ko na tujem čuje glase domače! In naj je tudi doma ostal vedno — to, kar je od matere slišal, mu je vse dni v najblažjem spominu. Še sivemu starčku solza kane iz trudnih oči, ko se spoinui milih pesni, ktere mu je nekdaj mati pevala, ko mu v spominu vstajajo zlati nauki, ka-koršne mu je nekdaj pokladala mamica v nedolžno srce. Naj kdo govori tudi vse jezike svetil, materni jezik mu najbolj godi, domači glas ga najbolj zve-seli. Kdor bi nam materni jezik ukral, nam je srčno žilo utrgal, kdor nam ljubezen do maternega jezika jemlje, je uajplemenitejše čute v našem srci zamoril. — Gospoda! Govorimo jasno, odločno in določno! Nihče izmed nas tii zbranih ni nasprotnik raznih tujih jezikov, vsi cenimo pregovor, da „kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš", a materni jezik nam je LISTEK. Andrej Turjaški, Karlovški general in glasovit junak. (1557—1594.) (Spisal J. S t e k I a s a.) (Dalje.) Turki pa še tudi zdaj uiso prenehali ropati hrvatske in slovenske predele ter napadati trdnjavice. Turopolje je največ pretrpelo. Od tukaj pa so se zaletavale turške četo mimo Samobora celo na Kranjsko. (Dimitz. Gesch. Krains III. 244.) O času, ko je bila potolčena Nadaždova vojska pri Petriuji, zbirala se je druga krščanska vojska okoli Karlovca pod vodstvom Karla Burgavskega, ali Turki jo premagajo v bitki pred Karlovcem samim 27. sept. 1592. Sovražnik je planil nenadoma na našo nepripravljeno vojsko ter pokončal okoli 4000 ljudi iz Kranjske, Stajarske in Koroške; le nekteri so pobegnili ter se rešili v trdnjavi. (Chronicon von Karlstadt. Rokopis.) Morda je bila ta vojska oddelek Nadaž-dove. Kaker je bilo že poprej omenjeno, tudi tukaj ni verjetno, da bi jih bilo toliko palo in da bi bil ta oddelek tako jak, kajti od 7000 mož jih Nadažd ni mogel 4000 drugam odposlati, saj se jo imel on vendar s samim Hasauom boriti. Tako seje končalo to nesrečno iu žalostno leto za Hrvate in Slovence. Vsa zemlja pokončana, nikjer varnosti niti miru. Na levi breg Save je pribežalo neizmerno mnogo naroda iz predelov izmed Kolpe in Save, ter so tukaj iskali pribežališča. Tukaj na majhnem zemljišči se je stiskal drag do dragega, in nedrag do nedragega. Kar ni poprej pobral Turčin, to je pretila zdaj vzeti nemška vojska, ki jo postala strašno neredna in razuzdana. Drugač žilavi in nepolomui stališi hrvatski so obupali ob obstanku hrvatske kraljevine. Ne moremo se toraj čuditi, ako so stališi hrvatski o početku prihodnjega leta svojemu kralju sledeče poročilo poslali: „Stališi nesrečne kraljevine Hrvatske, zapuščeni in brez vsake pomoči, poprej kakor pridemo pod oblast turško ali poprej, kakor se izselimo, zapustivši svoj dom, svečano ugovarjamo prod Bogom, pred njegovim veličanstvom in prejasnosti, pred celo ogersko kraljevino, pred vsem širokim svetom krščanskim, naj nam se ne vpiše v greh, ako bi, v skrajni sili prisiljeni, poiskali si za svojo rešitev in obstanek ona pota, ktera bi jim ugajala in jim sila pokazala za najpriležneja in najkoristueja". (D. Gruber. Borba Hrvata str. 78.) Med tem pa se je zgodila v Carigradu na škodo kristijanom važna sprememba. Službo velikega vezira je dobil zopet Sinan paša, najhuji neprijatelj krščanski. Ze zgoraj je bilo omenjeno, kako se je hotel Ilasan paša v Carigradu proslaviti ter za to poslal 300 vjetnikov, ktero so navlašč vodili mimo cesarskega poslanca. Ali ko se jo on zarad te poroge in zarad očituega mirolomstva britko pritožil pri velikem veziru, ni dobil za odgovor nič druzega, kakor prazne besede in jalov izgovor. Poslanec pa je zahteval, da se imajo trdnjavo precej cesarju povrniti; sicer on ne bodo nadalje pošiljal niti davka niti darov ter smatral s tem tudi mir prelomljen. Veli ki vezir pa po stari turški navadi odgovori, da si trdnjav niso proti obstoječemu iuiru osvojili, ampak da so se jim posadke iz samega strahii prodale, in cesar naj si jih na ta način zopet pridobi, ako ga je volja; če bode pa dolžui davek odrekel, prišli si ga bodo Turki sami poiskat. izmed vseh prvi, na podlagi tega jezika naj se deca uči drugih jezikov, in ko so jih uči, naj ljubezen do materinščine neskaljeno, neoskrunjeno v srci ohrani. Take so nam želje, tak jo smoter naše družbe. Slovensko mladino po nemški šolati je ravno toliko, kakor prazuo slamo mlatiti; veliko r o p o t a 11 j a, malo pa čistega zrnja. (Drobt. 1862.) Pa tudi ljubezen do domovine naj se vcepi v mlada srca, saj: ljubezen do svojega u a r o (i a m o r e i u mora biti eden najdragocenejših biserov v čednostnein vencu vsakega moža. (Slomšek v „Laib. Kirchenztg." 1. 1848.) Sedaj pak jo vprašanje, kako si je družba naša prizadevala v prvem letu svojega obstanka bližati se svojemu namenu. Preden se spustim v podrobnosti, bi Vam, slavna gospoda, rad v spomin poklical isti-nite besede pregovora, ki slovo: „Vsak začetek je težak". To so je pojavilo tudi v naši družbi. Manjkalo je začetkom zaupanja do družbe iu —■ novcev v blagajnici. Pomisliti je trebalo, da smo Slovenci primeroma majhen in „boren narod". A vkljubu mnogim zaprekam, ktere natančneje tii opisovati bi ne bilo umestno, vkljubu pičlim sredstvom moramo vendar le spozuati, da je družba v kratkem času veliko storila. Važna postojanka naša ob sinji Adriji je Trst. Naš živel j se mora na meji najpoprod krepiti. Kakor se je bralo v časnikih, pričela jo družba svoje delovanje s tem, da jo za slovensko otroke ustanovila otroški vrtec ali malo šolo. Zaprek za prvi ta pojav družbinega delovanja bilo je dovolj. Železna volja (osobito v Trstu živečih rodoljubov) je vse premagala, in prvo drevesce ondi zasajeno čvrsto poganja . . . Pod njega senco domačo se krog 50 otrok zabava v jeziku domačem. Gotovo pa to ue bo družbe zadnji korak . . . Štajarski rodoljubi so posebno povdarjali, naj je vodstvo pozorno na šolo oh meji, naj ondi rešiti skuša, kar je mogoče. In čilali smo. da je tudi v tem oziru vsaj nekaj izvedlo se na krajih najbolj nevarnih. Tri šole so so vsled podeljene podporo iztrgale nemškemu ršulferajuu". V Celji pa otroški vrtec pod vodstvom šolskih sester prav vspešuo deluje. Najtežje je gotovo delovanje v sivem Gorotanu. Tudi ondi so prvi koraki storjeni. Slovenska knjiga, za ondotno šolsko mladino poslana, utegue biti kakor gorčičuo zrnce, ki se sčasoma razraste v košato drevo, pod čegar senco bo slovenska deca koroška veselo igrala — po domače kramljala ter si blažila srce . . . Slavna gospoda I Ko sem čul, s koliko radostjo so koroški Slovenci sprejeli jim dopo-slane knjige, in s kolikim veseljem jih mladina čita, mi je radosti zaigralo srce in spomnil sem se onih časov, ki so tisoč let za nami v zgodovini, o kterih poje pesuik: liili so radostni Slovani, Zaslišavši presladki glas; Beseda loaterna oznani Nebeških čudežev jim kras . . ." Čo so vže oziramo edino lo na delovanje, kolikor se je čitalo o njem po časnikih, smemo biti zadovoljni. Naša dolžnost je le, podpirati družbo, dobro vedoč, da čem več bode podpore, tem vspeš-neje bo delovanje. Rojaki! Poživljam Vas toraj, vabim in prosim, delajmo vsak po svojih razmerah za družbo, razširjajmo delovanje podružnic, iščimo novih udov in podpornikov. Pri naši družbi naj ne bode razločka med stauovi, vsak po svoje, vsi kakor za enega in eden kakor za vse — viribus unitis, le tako bode cvetela družba, le tako bodo srečno reševala iu rešila dve reči, ki so nam vsem drage, kakor svetle oči, sveta vera in pa beseda m a ter na. (Konec prih.) Avstrija in Srbija. Mod dnevnimi vprašanji, ktera presojajo vsi avstrijski iu mnogi vuanji časniki, je gotovo za nas avstrijske Slovane velikega pomena, ktero pot bo nova srbska vlada nastopila v vnanji politiki. — Madjarski in nemško-liberalni listi so vedno trdili, da je Jovan Ristič politično mrtev. A neverjetno se je zgodilo ; Garašanin jo moral odstopiti, ker so ga zapustili njegovi lastni prijatelji. Več ni imel podpore v narodu, opiral se je le šo na silo, denar in plačane pomagače. Skupščina ni zastopala pravega mnenja narodovega, s kratka: Garašanin je bil nemogoč. I11 ko Ristič prevzame krmilo srbske kraljevine, zaženo madjarski in nekteri nemški časniki bojni krik proti novemu srbskemu ministerstvu. Očitali so Rističu sovraštvo do Avstrije in brezmejno prijateljstvo do Rusije. Te dni pa je „Nova Ustavnost", glasilo Rističevo, prinesla članek, ki natančno pojasni razmero med Avstrijo in Srbijo. „Ustavnost" piše: Časniki v naši sosedni državi ne zaupajo novi srbski vladi. Vsaka stvar ima svoje vzroke, toraj tudi to nezaupanje. Vendar iščemo zastonj v preteklosti in sedanjosti dogodkov, po kterih bi mogli soditi, da so opravičeni dotični napadi. Program notranje in vnanje politike Rističevo jo v glavnih potezah že znan, in gotovo ne more nikjer vzbujati nezaupanja, marveč ravno nasprotno. Dejanj pa novo ministerstvo še ne more pokazati, da bi svet po njih mogel soditi. Čo so ozremo v preteklost, ne najdemo nobenih pravih vzrokov nezaupanja. Ristič je četrtič prevzel krmilo srbske vlade, in ob njegovem času so bile razmere med Avstrijo in Srbijo vedno prijateljske. Navajajo nek slučaj iz srbsko-turško vojsko 1. 1876., ko je srbska straža z Bolograjskih nasipov streljala ua Avstrijsko ladijo. Je pa ta jedini slučaj v onih časih mogel biti znamenje sovraštva do Avstrije? Nobeden ni tako kratkoviden, ki bi mogel misliti, da jo Ristič dal povelje, streljati na avstrijsko ladijo. Sicer pa je bila ta zadeva takoj poravnana. Isti listi se zadevajo ob program, ker v njem stoji tudi točka, da bo Srbija zboljšala razmere tudi do Rusijo, če pa vso države žele v prijateljstvu živeti z Rusijo, bi li Ristič storil svoje dolžnosti kot državnik in kraljev svetovalec, ko bi istega ne storil? Ne moremo umeti, zakaj bi ne mogli v prijateljstvu živeti z Avstrijo iu Rusijo, ker so razmere med tema državama tudi prijateljske. Ali ni bila srbska železnična pogodba sklenjena za časa Rističeve vlade 1880. leta? Daljo hočemo spomniti ua neko drugo zadevo. Tedaj so bili v opoziciji ljudje, ki so v zadnjih sedmih letih imeli krmilo v rokah in na ktere so se marsikteri avstrijski listi največ zanašali. In tedanja opozicija je očitala Rističu, da žrtvuje srbske koristi avstrijskim. Isto se je zgodilo pri sklepanji trgovinske pogodbe z Avstrijo, ktero je Ristič hotel skleniti. Pogodba se ui sklenila, ker so se na Dunaji postavili na stališče premirja v Požarevci 1. 1718., Ristič pa se ui mogel sprijazniti s staro podlago za novo in neodvisno Srbijo. Odstopil je, ker ni hotel prevzeti odgovornosti. Iz tega pa moremo le to sklepati, da je Ristič previden iu rodoljuben srbski državnik, in vendar ne nasprotnik Avstriji. Vsaka država skrbi za svoje koristi, tako Srbija, kakor Avstrija. Predno so se pričeli naši trgovinski dogovori z Dunajem, vršile so se obravnave med Dunajem in Berolinom, in vendar pogodba med tema državama še sedaj ni sklenjena. In more kdo vsled tega verjeti, da ste si nasprotni ? Glede stvari se niste mogli sporazumeti, to je vse. Ker toraj Dunajski iu Budimpeštanski listi nimajo pravega vzroka Rističu očitati sovraštvo, morajo imeti skrivne uameue. Dunajski vladni listi so bolj previdni, ker ne sodijo, dokler ne vidijo dejanj. Ta previdnost more v najtežavnejših vprašanjih ugla-diti pot do sprave. „N. Fr. Pr." dobro svetuje, naj Avstrija pridobi zii-se srbski narod. Tega pa ue inore doseči, čo podpira vlado, ki uima zaupanja pri narodu. S tem sega v srbsko notranje razmere, kar se ne strinja z neodvisnostjo srbske države. Deset let zastopa Perzijani rusko državo v Belemgradu in nikoli še ni priporočil nobenega pisarja. To je resnica, ktero priznajo vso srbske vlade. Politika, ki se naslanja na malo število oseb, za kterimi 110 stoji narod, jo na slabih nogah. Ima li Avstrija trajno korist, ker je šest let podpirala prejšnje vlade ? Trditi moramo, da je imela le škodo. Te vlade so v Srbiji zakrivile neznosljiv položaj in to krivdo, po pravici ali krivici, očita srbski narod tudi Avstriji. Srbija ima z Avstrijo mnogotere skupne liuančne, trgovinske, sploh gospodarsko koristi, in te koristi morajo varovati vse srbske vlade. Kdor očita sedanji srbski vladi, da ue varuje odkritosrčno teh skupnih koristi, dvorni o zdravem človeškem razumu srbskih državnikov. Razum ljudi pa ne merimo po velikosti držav, v kterih žive. Sprememba srbske vlado je le notranja zadeva. In če Ristič povdarja v svojem programu, da bo ohranil in varoval prijateljsko razmere z vsemi državami, zaradi tega mu uikdo ne more očitati nelojalnosti. Avstrijska država je potrebna za Evropo. Pravična mora biti vsem svojim narodom in podpirati koristi balkanskih držav. To je njena naloga, njena prihodnost, odkar je stopila iz nemške zveze. Politični pregled. V Ljubljani, 28. junija. No ts* JI nje dežele. Novo postavo o kvoSnjaratvu so izdelala ministerstva trgovine, pravosodja iu iiuauc iu jih predložila političnim oblastvom, da o nji izjavijo svojo sodbo. Oblastva so svoje mnenje večinoma žo odposlala in skoraj brez izjeme odobrila postavni načrt. Strinjajo se v tem, naj se omeji krošnjarstvo posebno po večjih mestih 111 prepove prodaja ur in dragocenosti. Dogovori z ogersko vlado še niso končani. 0 države. Iz Rimu se poroča, da bo papežev tajnik, kardinal Rampolla, razposlal vsem nuncijem okrožnico, v kteri jim bo razjasnil papeževe nazore glede sprave z italijansko vlado. „Italie" piše, da papež se no bo odpovedal svojim pravicam do svetno oblasti. Srbski, kralj Milan biva sedai na Dunaji. Vsi listi se bavijo s tem dogodkom. Skoraj gotovo je, da je kralj Milau odpotoval na Dunaj v sporazumu z Risticem; vslod tega smemo upati, da se vnanja srbska politika ne bo obrnila proti Avstriji. Prvo znamenje, da srbska vlada hoče gojiti dobro odnošaje z Avstrijo, je kraljevo potovanje na Dunaj. Srbski narod se bo sicer vedno oziral tudi v Rusijo, ker ondi vidi zagotovilo svoje prihodnosti, a to ne bo zmanjšalo dosedanjega prijateljstva do Avstrije, ako varuje skupno koristi. — Kralj Milau ostane do petka na Dunaji in se vrne v Belgrad. časniki poročajo, da se tudi kraljica Natalija vrne iz Rusije prihodnjo uedeljo. Nek nemški list piše, da se kralj Milan misli ločiti od svoje žene. To vest so si izmislili skoraj gotovo nemški časnikarji, ki bi radi očrnili pred svetom sedanjo vlado. Akoravno na srbskem dvoru nekda ni vso v najlepšem redu, vendar kralj ne bo storil tega koraka. Nemške iu madjarske liste gotovo le to najbolj peče, ker njihovi ljudje ne bodo več mogli samovoljno gospodariti v Srbiji. — Z Dunaja se poroča, da vitez Halm odloži svojo službo kot srbski generalni konzul na Dunaji. Halm je voditelj „Liinderbank-e", ki v Srbiji ni na dobrem glasu. ..Svoboda'1, glasilo bolgarskih regentov, piše, da sobranje izvoli kneza, z druzimi vprašanji se ne bo pečalo. — Mnogi listi trdijo, da ni nobenega nasprotja med regenti in ministri. Pristaviti nam ni treba, da ti listi odobravajo politiko sedanjih vladarjev v Bolgariji. Položaj je kritičen, ker vse države gotovo ne bodo potrdile, kar bodo sklenili Stambulov in tovariši. Država je v velikih finančnih zadregah. V kratkem prido zopet v tek balkansko vprašanje, ki jo zaostalo v zadnjem času. Kakor smo sporočili, obsodila je nemška oblast v Lipskem štiri Alzačanc, ker so bili v dotiki s francosko rodoljubno zvezo. Vsled tega je imela zveza 24. t. m. v Parizu zborovanje. Okoli 8. uro zvečer sešlo se jo mnogo občinstva v dvorani zimskega cirkusa in pred poslopjem. Ko pride v dvorano Deroulede, pozdravi ga burno vse občinstvo. Prvi je govoril Deroulede, pojasnil je namen zveze in nasvetoval, naj se vsi štirje obsojenci izvolijo v na-čelništvo zveze. Zbor pritrdi nasvetu. Nato opomni Deroulede, da je Kochlinov svak prosil, naj se zveza za-nj ne poteguje, ker Kochlin pripada svoji družini, ne pa Franciji. Deroulede trdi nasprotno in pristavi, da ne more odobriti odstopa Alzacijo in Lo-rene, ker ti deželi niste s tem zadovoljni. Na svojem potovanji po Evropi je dokazoval ljudem, da nemškemu narodu preti od jedno strani Rusija, z druge Francija. Govoreč o obsodbi v Lipskem zakliče: Kolikor je meni znano, Francija ni še vtelovljena zemlja! O rodoljubni zvezi reče, da se mora razpustiti, ako so resnična nemška očitanja. Če pa je nedolžna, kakor je res, mora jo podpirati francoska vlada. Za časa Gambotte bi ne potisnili iz mini-sterstva generala Boulangera. Tu se vzdignejo klici: „Živio Boulanger! Živela Francija!" Za njim govori Henri Deloncle in dokazuje, da je Lipska obsodba krivična. Svoj govor koučtl z besedami: „Nemci govore o francoskih ovaduhih. Mar ne moremo mi vprašati: Kaj delajo pri nas vsi Nemci, ki nas po-plavljujejo?" Večina francoskih listov obsoja govore. Sicer priznajo, da je opravičena francoska nevolja vsled obsodbe, vendar to početje zveze škoduje obsojencem. Nemška vlada je neki že mislila izpustiti vso štiri obsojence, sedaj so jo premislila iu jih zaprla v Magdeburgn. Belgijska vlada je predložila zbornici dva načrta delavskih postav. S prvim namerava vlada vrediti žensko in otročje delo. Poglavitne določbe tega zakona so: 1. Delo v ogljekopih, kamnolomih, tovarnah, livarnah in drugih delavnicah je otrokom prepovedano, ako niso prestopili dvanajsto leto. 2. Za otroke med 12. 111 14. letom ne sine dnevno delo trajati nad 12 ur. 3. Otroci pod 10. letom no smejo se porabiti za nočno dela, to je od 0. ure zvečer do 5. uro zjutraj. 4. Zone in dekleta ne smejo delati v podzemeljskih jamah. Ta prepoved pa ne zadeva onih delavk, ki so rojene prod l.januvarjem 1. 1874. 5. Vlada ima pravico nadzorovati vse tovarno v kraljevini. — Te določbe no bodo posebno zmanjšalo zlil in položaja delavcev. Mogoče je, da bodo poslanci še to osnovo pokvarili, kakor se je že pri enaki priliki zirodilo. — Drugi načrt socijalne postave prepoveduje vsakovrstnim igralcem, da pri predstavah ne smejo rabiti otrok pod 16. letom. — Zanimivi so razlogi, s kterimi pravosodni minister De-volder podpira vladna načrta postave. Prizna namreč, da je delavska postava na dnevnem redu že od 1. 1843. Ne liberalne, ne katoliške vlade niso v tem času ničesa storile. Akoravno bodo nove postave lo nekoliko zlajšale položaj delavcev, vendar je vsaj pri-četek storjen. — V Litihu bodo letos zborovali katoliki. Iz Francije in Nemčije se bodo katoliški možje vdeležili zborovanja. V italijanski zbornici je vprašal vlado poslanec Cavalotti, zakaj se Italija ne bo uradno vde-ležila svetovne razstave v Parizu. Minister Grimaldi odgovori, da temu niso krivi politični, temveč narodno - gospodarski vzroki. — Minister Crispi pripomni, da se vladi lahko očita slabost, a dokazati ji tega nikdo ne more. Italijanska vlada se ni vdala vnanjemu vplivu. Narodi potrebujejo miru, iu italijanska vlada mora k temu pripomoči. Švedski vojni minister jo odstopil, ker mu zbornica ni dovolila potrebno svote za armado. Na papeževo povelje sta odpotovala msgr. Per-sico in njegov tajnik G u al d i na Irsko, da se osebno prepričata o irskih razmerah. O tem potovanji sodijo nekteri krogi, da je papež poslal dva zanesljiva moža, ki se naj z irskimi škofi posvetujeta o irskem vprašanji. Vojvoda Norfolški je v Rimu predložil dolgo poročilo o irskih razmerah, a bilo je pristransko. — Irski narod se ni vdeležil petdesetletnice vladanja kraljice Viktorije. „Uuited Irelaud" piše, da se Irci niso mogli vdeležiti, ker so žalostni zaradi lakote, nevolje in pritiska, koje so morali trpeti v tem času. Od 85 Parnellovih pristašev prišli so lo štirje k slovesnosti v London: Polkovnik Nolan, O' Hea, Mc. Keuna iu Mc. Donald. Po irskih mestih so visele črne zastave. Preteklo sredo so zborovali irski škofje v Maynouthu pod predsedstvom Dublin-skega nadškofa AValsha. Sklonili so, da jo kazenska irska postava brez pravega vzroka, zemljiška postava pa brezkoristna. časniki so zanikali vest, da sta ruski iu francoski zastopnik izročila noti svojih vlad turškemu sultanu glede JVfftpta. „Standard" pa poroča, da se je to v resuici zgodilo. Sicer se pa Rusija in Francija ne bote toliko potegovali za Fgipt, ker morate varovati večje koristi. Sploh pa pogodba tako ne bo veljavna, ako je ne potrdijo vse države. Lord Salisburj bo gotovo tudi raje videl, da ostane vse pri starem. Izvirni dopisi. Iz Krke, 26. junija. V soboto 25. junija čujemo h krati krik: „Gori, gori!" In res je gorelo. Gorela je v Krški vasi neka na novo postavljena hiša. Otroci so so pogovarjali, kako se „Kres" kuri in »o tudi poskusili ter se jim je posrečilo — bolj prav, ponesrečilo. — Nesrečni otroci brez varuhov! Zgorela je streha in tudi krava v hlevu, ktero ni bilo več mogočo rešiti. Mož pa je bil zavarovan. Spoznali so o tej priliki, kako dobro je gasil-nico imeti, naj bodo tudi le ročua; imeli so pa dve ročni, ki so jim pomagale ogenj zadušiti. Da bi si pa vsaka vas vsaj eno ročno brizgalnico napravila, ktera ne stane več kakor 18 gld. — tega ljudem nihče v glavo ne vtepe. Naj bi bil veter vlekel na vas, nastala bi bila gotovo velika škoda. Ni dolgo, kar je pisal „Slovenec", da je 18. junija, na sv. Vida dan, toča tudi na Krki potolkla; pa hvala Bogu, to ni res. Bog nam ohrani polje, ki tako lepo obeta, kakor že dolgo ne! Iz Celja, 25. juuija. (Še enkrat župnik č e r n k o ter še drugi s o d u i j s k i odlok.) Kakor je že znano, so je 21. maja t. 1. pred tukajšnjo okrožno soduijo vršila pozivna obravnava zoper gosp. Josipa Oernka zarad prestopka zoper varnost življenja. Isti je bil namreč pri okrajni sodniji v Mariboru tožeu, da jo v šoli pri verouauku deklico Malek z bičem po glavi udaril in jo tako hudo poškodoval, da je za. smrt zbolela. Vslod te ovadbe se je deklica dvakrat sodniško preiskavala, in so stroški te preiskave na 27 gold. 24 kr. na-rastli. Izrek zdravnikov so je glasil, da je deklica Malek na vnetji možganske kožice bolna, da se pa ne more z odločnostjo trditi, da jo ta bolezen vsled udarca zatoženega nastala. Pri Mariborski okrajni sodniji je bil gosp. dr. Wradatsch, c. kr. pristav, zatoženega zarad pro-stopka zoper varnost življenja v smislu zatožbe v zapor enega tedna obsodil. Na podlagi te obsodbe bi moral obsojeni tudi stroške, kteri so v preiskavi narastli, povrniti. Okrožno sodišče v Celji je 21. maja na pritožbo zatoženega spoznalo, da naj se Josip Oernko le zaradi prestopka zoper varnost telesa vsled hudega ravnanja proti učenki Malek, ktero ravnanje pa ni nobene škode na telesu provzročilo, obsodi na 10 gold. globe, nikakor pa ne zaradi zatoženega dejauja: kot bi bil 011 imenovano deklico tako pretepaval, da bi bilo iz tega dejauja vnetje možganske kožice nastalo. Za ta pripetljaj jo določeno v § 385). kaz. zakouika, da se stroški, ki so narastli za ono kaznjivo dejanje, kterega zatoženi ni bil krivim spoznan, izločijo od povrnitve. Razsodba okrožnega sodišča v Celji se jo odposlala okrajni sodniji v Maribor, ktera jo jo Josipu černku pismeno naznanila, ob enem pa mu zaukazala, da mora*sodnijske stroške z 27 gold. 24 krajcarjev pri sodniji vplačati. Zoper ta sklop Mariborske okrajne sodnije se jo Josip černko pritožil iu okrožno sodišče v Celji je v seji dn<$ 24. junija po predlogu sporočevalea, c. kr. dež. sodnije svetnika dr. Galle-ta, razsodilo, da Josip Černko ni dolžan stroške za zdravniško preiskavo deklice Malek z 27 gld. 24 kr. povrniti, ker so isti po dejanji narastli, kterega 011 ni bil krivim spoznan. Iz Celja. 20. junija. („S1 o vensko bralno društvo" v Št. Lovrenci) na koroški železnici je priredilo meseca februvarija t. 1. v gostilni gosp. Pernata zabavo z godbo, in pri dotični srenjski oblasti za dovoljenje godbe prosilo. Dotični srenjski odborniki so gotovo mislili, da Slovenci pri zabavah godbe ne potrebujejo, kajti prošnja se je odbila. Vsled pritožbe ..Slovenskega bralnega društva" pa jo okrajno glavarstvo srenjskemu predstojništvu za-povedalo, da se ima naprošeno dovoljenje podeliti, in ob enem tudi orožuiški postaji ukazalo, da naj brez posredovanja srenje, toraj samostaluo potrebno korake stori, da se pri zabavi »Slovenskega bralnega društva" mir ohrani, in so družbeniki ne dražijo. — Ta ukaz nasprotnikom „SIovenskega bralnega društva" pa nikakor ni bil všeč, kajti v noči zabave, t. j. 20. februvarija, ponavljali so se napadi na orožuike, ki so ondi službovali. Tudi še drugi dan je srenjski odbornik Janez Mauritsch v gostilni g. Ferdinanda Kormana razgrajal, ter trdil, da jo bila orožniška straža tako pijana, da je komaj domu prišla. Na vprašanje Pernata, kteri stražnik je bil tako pijan, jo Mauritsch odgovoril, da orožnik Sa-mide. — Ker je na ta način Mauritsch obdolžil orožnika pijanosti, toraj hudodelstva pri izvrševanji svoje službe, pričela se je preiskava zoper orožnika Sainido, ktera jo pa dokazala popolno neresnico izreka imenovanega srenjskega odbornika. Zoper Mauritscha seje sedaj pri okrajni sodniji v Mariboru vložila zatožba zarad obrekovanja orožnika Samide. Obravnava se je razpisala na 15. aprila t. 1. zarad razžaljenja časti. Pri obravnavi je zagovornik dejanje izostalega zatoženca priznal, priče pa so potrdile, da je bil srenjski odboruik Mauritsch v gostilui Kormana silno pijan. Kakega zadržanja je ta srenjski odbornik, je li bil že kaznovan, ali ne, in na kakem glasu jo pri občinstvu — o vsem tem pri obravnavi ni bilo govorjenja. Po končani obravnavi je sodnik, pristav dr. Wradatsch, naznanil sodbo, da se zatoženi obsodi zarad razžaljenja časti po § 487. kaz. postave, in da se mu zaradi tega, dasiravno je kazen za to zapor enega do šestih mesecev, samo 5 gld. globe prisodi, ker je dejanje priznal in isto v zelo veliki pijanosti učinil, dalje ker je do sedaj neomadeževan in v socijalni zadevi pri občinstvu slovi. Ti vzroki pa vendar niso namestnika državnega pravdništva, kteri je tožnika zastopal, prepričati mogli, da bi bila kazen dejanju primerna, kajti on je precej pritožbo zarad prenizke kazui naznanil. Domače novice. (Premil. gosp. knezoškof) bodo birmovali meseca julija v dekani j i Kamniški in Moravski iu sicer: 12. julija v Kamniku, 13. julija v Spodnjem T u h i n j i, 14. julija v M o t n i k u , 15. julija v Cemšeniku, 16. julija v D o b u , 17. julija v Moravčah, 18. julija na Vačah iu 21. v Z a g o r j i. (Nove maše bodo imeli letošnji 6C. gg. novo-lnaSnlki): Andrej Češenj 24. julija v Št. Vidu nad Ljubljano; Iv. II1 a d u i k v liovtah 17. julija; Mihael Horvat pri sv. Urbanu polog Ptuja 21. avgusta; brata Alojzij in Anton Kreiner v Srednji vasi; Ivan Mikš v Hotederšici 24. julija; Gustav Šifrer v Ljubljani pri nunah 14. julija; Ivan Volk v Ljubljani pri sv. Jakobu 17. julija; Ignacij Zupanec v Kranji 17. jul.; A. Gabrič v Leskovcu 17. julija; Ivan M il 11 e r v Ljubljani v Marijaniški kapeli 12. julija; Fr. Pavlin v Smledniku 17. julija; Fr. P o k o r e n v Loki 17. julija; Fraujo Per ne v Trsteniku 31. julija. — Č. g. Žužek prejme samo subdijakonat, presbiterata ne, ker še nima kanoničue starosti. (Slovesno obletnico) po ranjcem cesarji Ferdinandu, s priimkom Dobrotljivi, služili so danes ob 10. uri premil. gosp. knezo-škof. Navzoči so bili načelniki in mnogi člani vseh tukajšnjih državuih, deželnih, vojaških in šolskih oblastnij, zastopniki mesta Ljubljanskega z g. župauom. (Umrla) je včeraj zjutraj v uršulinskem samostanu koma sestra m. Marija B o r g i a, rojena Ana Kobler v 35. letu svoje starosti. (Konsuinskega društva) osnovalui odbor v Ljubljani ima svoj občni zbor, kakor smo že pretečeni teden naznanili, 29. t. m. ob 2. uri popoludne v Schreinerjevi pivovarni na sv. Petra cesti. Presojala in potrdila se bodo pri zborovanji pravila tega društva. Obilne vdeležbe se nadeja odbor. (Nova zastava društva „Slavec") je razstavljena, kakor smo že sporočili, v „Rudolfinumua. Vstopnina staue jutri 29. t. m. iu v nedeljo 3. julija le 10 kr. (Vstopnice k skupnemu obedu) pri slavnosti pevskega društva „Slavec" dobivajo se po j e d e n goldinar v čitalnični trafiki in pri društvenem predsedniku. Vuanji gosti in tukajšnji rodoljubi naj blagovolijo oglasiti se za vstopnice najpozneje do 5. julija Odbor. (Josipa Stritarja zbranih spisov) izšel je ravnokar 2. snopič. (Pesnik S. Gregorčič) je prodal, kakor poroča „Slov. Narod", tretjo izdajo I. zvezka in II. zvezek svojih poezij g. I. G o r u p u , veletrgovcu na Reki, za 3000 gold. Drugi zvezek Gregorčičevih poezij izide pričetkom prihodnjega leta. (Jalenovo hišo) v Št. Peterskem predmestji je včeraj ua javni dražbi kupil ravnatelj rudnika v Litiji za 23.000 gld. (Na Koroškem je izvoljen poslancem v velikem posestvu baron Aichelburg-Labia namesto grofa T h u r n a. (Iz Zagreba): Hrvatski ban se je vrnil iz Budimpešte. — Hrvatski vladni listi in dopisniki vnanjih časnikov opisujejo zmago vladne stranke kot pravo izjavo narodove volje. Kdor pa je pazljivo prebiral v hrvatskih listih poročila o posameznih volitvah, moral se je prepričati, da je le madjarska sila zmagala na Hrvatkem. (Poštnini in brzojavnim uradnicam) se bo od 1. julija t. I. plača toliko zboljšala, da bodo tiste uradnice, ki že po pet let službujejo, na mesec po 5 gld. več dobivale, kakor do sedaj. Teh 5 gld. obdrže do dovršenega petnajstega leta službovanja. Koliko dobe pa potem, se minister še ni odločil. Telesnimi. Krakov, 28. junija. Prestolonaslednika Rudolfa in prestolonaslednico Štefanijo je prebivalstvo na vsi železnični progi od Osviječima do tu vodno navdušeno pozdravljalo. V Osviječimu in Trzebiniji jo vlak postal po 8 minut; predstavili so se uradniki, prestolonaslednik zahvaljeval se je za vso nagovore. Okoli četrt na osem prišel je vlak na Krakovski kolodvor, ki je bil okrašen z državnimi zastavami. Občinstvo visoke gosto navdušeno pozdravi, gospe so bile predstavljeno prestolonaslednici in ji poklonile šopek cvetic. Deželni maršal, grof T a r n o v s k i, ju pozdravi z navdušenimi besedami; prestolonaslednik se zahvali za veličasten vsprejern in izjavi svojo veselje, da more videti lepo deželo, in izrazi svoje sočutje do obeh narodnosti. Govor sklene: Vezi zveste ljubezni nas družijo. Splošno veselje v mestu, navdušeno prebivalstvo pripravlja razsvitljavo. Dunaj, 28, junija. Srbski kralj jo vsprejel danes angleškega veleposlanika P age t-a v jednourni avdijenoi. Berolin, 28. junija. O potovanji cesarjevem v Gostili se govori, da cesar želi tudi letos odpotovati, vendar še ni določeno. Carigrad, 28. junija. Obrok potrjenja egiptsko pogodbe je podaljšan do 4. julija. Dublin, 28. junija. Princi Albert, Viktor in Jurij Valeški prišli so včeraj popoludne kot zastopniki kraljice k slovesnosti petdesetletnice. Večina prebivalstva jih je spoštljivo vsprejela, nekteri so žvižgali. Mestni zastopniki se niso vdeležili vsprojerna. Tuj c i. 20. junija. Kri Maliču: C. Honle, trgovoo, iz Nemčijo. — Gustav Goseh, trgovec, iz Češkega. — A. Havvel, potovaleo, iz Spodnjo vasi. — Ana Fischer, soproga e. k. biljožnika, iz Mokronoga. — Otilija Pfefferrr, soproga o. k. okrajnega sodnika, iz Mokronoga. — pl. Ed. Lingg, zasebnik, iz Ljubljane. Pri Slonu: Steinitz, trgovoo, iz Berolina. — Ebrenthal, Friedmann in Vetler, trgovci, z Dunaja. — Domladiv ln Tom-schitz, posestnika, iz II. Bistrice. Vremensko sporočilo. Ca, S Cas Stanje S d J 3 g --Veter Vreme i^g oim/nvanin "»komora toplomera ° ™ opazovanja T ram p0 Cel2ijll g 17. u. zjut.l 7d7-78 +16 0 si. zap. oblačno 27. 2. u. pop. 737-24 +20 4 „ del. jasno 0 00 9. u. zvee. 73S 56 +17 2 Čez dan nekoliko oblačno in veterno. Srednja temperatura 17-9° C., za 1-0° pod nonnalom. Dunajska borza. (Telegrarično poročilo.) 28. junija. Papirna renta 5% po 100 gi. (s 16% davka) 81 gl. 25 kr. Sreberna „ 5% ., 100,, (s 16% davka) 82 . 50 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta 112 . 70 „ Papirna renta, davka prosta 96 . 90 „ Akcije avstr.-ouerske banke 8s3 , — „ Kreditne akcije . 282 „ 60 „ London.......126 „ 55 „ Srebro.......— „ — „ Francoski napoleond......10 „ 03'/s ,. Ces. cekini.......5 „ 95 „ Nemške marke......62 ., 171/a „ Tržne cene dne 28. junija t. 1. gl.|kr.|~ gl. kr.| Pšenica, hktl. ... 731 Špeh povojon, kgr. . — ~64 Rež, „ ... 4 71 Surovo maslo, „ . — 90! Ječmen, „ ... 4 22 Jajce, jedno „ . — 2 Oves, „ ... 2 92 Mleko, liter.... — 8 Ajda, „ ... 3 90 Goveje meso, kgr. . — 64 Proso. „ ... 4 71 Telečje „ ., . — »0 Koruza, „ ... 5 20 Svinjsko „ „ . — 6u| Krompir, „ ... 2 32 Koštrunovo „ „ . — 36! Leča, „ ... 11 — Pišanec.....— 55 j Grah, „ ... 12 - Golob .....-20 Fižol, „ ... 11 — Seno, 100 kgr. . . 1 00j Maslo, kgr. . 1 - Slama, „ „ . . 2 05 Mast. „ . | — 64 Drva trda, 4 □ mtr. 6 - Speh »vež, „ —60 „ mehka, „ „ 4 — Poslano. Slavnemu slovenskemu delavskemu pevskemu društvu ,,Slavec", ktero je pri razvedrilni zabavi po občnem zboru Sont-jakobsko-Trnovske podružnice sv. Cirila in Metoda občinstvu z milim in krasnim petjem razvedrilo srea, jo navdušilo za lepo potjo in ves čas pri dobri volji ohranilo, izreka na požrtvovalnem sodelovanji najiskrenejšo zahvalo načelništvo Šentjakobsko-Trnovske podružnice. Ljubljana, dne 27. junija 1887. ♦OS®®®®®«®*®®«®®®®®®®®®®®®®®®••••••♦ koji so z parom J zgoščujo in kuha, jo popolnoma čist, ter se izdeluje iz najlepših, duhlečili kranjskih gorskih lnitlenc. Ta sok se ne pokvari veliko let in ohrani vedno svojo krepko vonjavo in naravno barvo, ako so ga hrani v steklenicah, ležečih na hladnem. Prodaja se v stekl. po 1 kilogr. SO kr. — 10 stekl. 7*50 gl. Manjša steklenica veljil 40 kr. Naročuje so v lekarni Piceoli-jcvi na Dunajski ccsti v Ljubljani, in so z obratno pošto točno in vestno razpošilja proti povzetji ali predplačilu zneska. U) Malenčev sirup, C. kr. priv. zavarovalno društvo ,MMi Fliiii" ua Dunaji, kterega zaklad znaša 12 milij. gold. avst velj., priporoča so o priliki bližajočo se žetve gospodom poljedelcem in kmetovalcem za zavarovanje proti požaru razi pljffl h žiti priflelkov. Glavno zastopstvo „Plioenixa" za Kranjsko v Ljubljani, Gradišče št. 2. (3) J. PerhaTc. Kdor-koli postavlja ali zida kakošno poslopje in potrebuje želczja, obrne naj se na Franc-a Terček-a, trgovca z želez jeni na Valvazorjevem trgu št. 5, v hiši c. k. okrajnega glavarstva. Tii se dobe po nizkih cenah v obilnem izboru: Vezi za zidovje, opore (traverze) in stare železniške šine za oboke, Portland in Roman cement, stokador in alabaster gips, štorje za štokadoranje, asfalt za tlak, sklejni papir (Dachpappe), štedilna ognjišča (šparherdi) iu posamezni deli za zidanje istih; okovi za okna in vrata in druge pri stavbah potrebne stvari. Za obilna naročila se vljudno priporoča (13) gori podpisani. Novosti slovenskega slovstva. Lesar, Zgodbe sv. katoliške cerkve III. natis......—.40 Kramar, Kmetijsko berilo . —.50 Kržič, Angeljčck 1. zvezek . . — .12 Keller, Vrst Božji I. in IT. zv. a —.20 Zupančič, Dušna pomoč I. bukve vez. v usnji.....1.25 Fantek, Zabavišče slovenskim otrokom......—.25 Lahamar, Sveta maša za mešani zbor.....—.50 Sveta birma. Poduk in priprava —.15 Zupan, Otrok pred taberna- keljnom......—.18 katoliška Itiikvariia v HiJul>IJiiiii. jjf A. 1'utrliiov hotel ,,|>i*i južiioiu Kolmlvoi-ii". 91 Slavnemu p. t. občinstvu uljudno naznanjam, da točim v svojem Iioteln., v gostilni U SJ „,111 južnem kolodvori1' m (ravno nasproti južnciuii kolodvoru) izvrstno, naravno, nepokvarjeno raznotero vino, liter po 32—60 krajcarjev. Tudi imam v zalogi vino v buteljali. Čez ulico dajem vino liter 4 krajcarje ceneje. Kdor kupi najmanj 10 litrov vina vkupaj, dobi vino liter po 25 krajcarjev. Anton Putrih, lastnik hotela in gostilne „pri južnem kolodvoru". (8) I/.vrHtud vina iu i>ivn, i-n Uuliiii.jsi I Hj