70 premogarjev je zopet žj bv kapitalistične anarhije! DELAVCU Naprej s* »Voborio in pravice »»oje' IsyuOiti De mor«1' nif«»ar, pridobite pa lahko ve«. Naročnin« ({subscription): f|.-0 na leto. 7£c tia pol leta aa Ameriko ($1.50 per year, 75c half year iu America. f2na leto, $t pol leta *a Evropo (•; per year $1 per half year for Europe. Štev. (No.) 29. UVAŽUJTBI Cenjeni sodrugi ill somišljeniki kterih ne zanima sedanji boj v gj«y. Nar. Porp. Jednoti, naj nam oprostijo na današnji številki Mproletarca'\ ktere vsebina se po veČini nanaša ua ta boj. "Proletarec" se ne bi nikoli mešal v ta boj, da ga niso tako rekoč izsvali ntfši nasprotniki, ki iu obenem nasprotniki S. N. P. J., g podlim obrekovanjem, da je naš list v nekaki 4zaroti' zopet jednota. Da pokažemo rov ar jem, da nam je ta blagor in napredek jednote več kot njim in da mi še v sanjah ne vemo, o kaki zaroti, odprli ■no predale v "Proletareu" vsakemu, ki hoče izreči svoje mnenje v prilog jednotinemu boju. To velja v prvi vrsti za naše sodru-ge, ki so obenem člani jednote, a v ostalem imajo prostor na razpo-ligo tudi een. društva. Zapomnite si: le kot člani ali društva jednote smete pisati v •'Proletarca", nikakor pa ne vi-menu kakega socialističnega kluba, ali kot klub sam. Naša socialistična organizacija nima ničesar opraviti s tein jednotiuem bojem. zatorej je tudi ni treba vlačiti v boj. Obenem prosimo sodruge dopis nike, da naj kolikor mogoče pišejo bolj na kratko; kratko pa je-IJlMto. ________ One sodruge. ki radi ne vidijo ta boj. prosimo potrpljenja — saj ne bo trajal dolgo. Uredništvo. LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. THIS PAVER IS DEVOTED TO THE INTERESTS OF THE WORKING CLASS. Leto (Vol.) III. publikanski ali demokratski ti-ket — dokler boš iinel zadosti. • Možje, ki posedujejo bogastvo v deželi, posedujejo obenem tudi sodišča, šole, umetuost, cerkve in moralo. Vsaka institucija zavisi od kapitalistične pod{>ore. Ker pla čujejo kapitalist i učitelje, diktirajo tudi, kaj naj uči učitelj. V šoli, cerkvi, gledišču, |>ovsod ima kapitalizem svoj tron od koder se v besedi, slikah in prilikah zasuž-njuje ini«el proletarskega ljudstva. Tiranom ni dovolj, da je delavec telesno rob, marveč hočejo da je delavec tudi sužuiških misli. Od blizo in daleč vse vidi na-irnosti kakor da ga obje-* v postelji, o«.' 27. marca iue "dokazu v resnici Ilazlične so ideje o pravici. Ka- dar kralja pahnejo s prestola, -on N (.,Mrk St kjer je ba veHkan. si misli, da so mu ljudje storili skj ghod HkIi(.an po Moyep> ,Ifty. največjo krivico, ko so mu odvze- WQod am, pettibone obrambni kon. li tron in krono. Ko so sužnjcdržce fenMU,j razlastili sužnjev,< zagnali so le ti v^raj KoV0ri, Havwood v srlni krik o krivici, k. se jim je Vorwarts Turner IlaH.r 12th St baje zgodila. Ravno tako se kis*- and Wettern av; iz zapisnika Strajk premogarjev na sapadu. teri je bil Iz Kansas City, Ma., se poroča vek ki ae z dne 27 t. m. da je petintrideset * tiso«"* premogarjev, vposlcnih v 14 piodlog, da 21 in 2.'» premogarskim em dokaz, da Konda vedoma lafjj — samo da bi šlo, » Konda se je p bam izrazil, da novemu odboru, dnote nesme to je v državah Missouri, Kansas Arkansas, Oklahoma in Texas sklenilo iti na štrajk dne 1. aprila. še: jutri, to je v sredo 1. aprila ra-vno tam kot dam's. V četvrtek 2. aprila. N. Side Turner Hall, 257 pride do konca ' N. Clark St. V petek 3. aprila. To pove do volj-y Samuel Gompers, predsednik or Phoenix Hall, Sedgwieck and Di- reči tako: dolgo ganizaeije American Federation vision St. ob 10 uri zvečer. V so-1 da bodo same f of Labor, je v Washingtonu prosil boto 4. apr. Brands Hall ob 4 uri potem pridem pa ,/az na vrsto Puške in topovi proti itrajkarjem v Alaski. Zvezine čete v Fort Stewart. Alaska, so dobile povelje, da morajo na otok Douglass. kjer štraj-ka 800 rudarjev v Treadwell rud-| nikih. Lastniki rudnikov, kteri | gotovim ose- zahtevajo vojaštvo, izjavljajo, da še rnval proti se rudarji, poslužujejo sile. Rudar-1 ho vedno povsod prvi za dobro- tekmovanja, je zmagoval oni, ki bit svojih -r- na zemlji. j« bil gospodarski močnejši; bore Slovenski dušebrižniki ne niore-l malo je omagalo v tem boju in boj je bilo to življenje 1 — če si se skliceval na svojo formalno pravno enakost z onim, ki je bil gospodarski krepkejši! Vsled tega je bilo pa le naravno, da se je porodila tudi želja: 6e smo si prid zakonom enaki, bodimo si še v gmotnem oziru. Vsak imej za dva komolca prostora pri pogrnjeni mizi. Beati ^Rissidentes tisti, ki so bili dobro podprti — pa se uisp jo biti to, ker jim manjka duševnega obzorja in druzih čednosti, ki vsposobujejo človeka misliti na delo, ki vodi h kulturi in blago-hit vesoljnega človečanstva. Kranjsk pop ostane aroganten in zvest suženj svojega škofa, $e. sar zahteva tudi od svojih rojakov. —č. « t POGLAVJE IZ SOCIALIZMA. Tudi med ameriškimi Slovenci marali umikati; nasprotno, odri- rniatno še dandanes mnogo takih, ki m* imenujejo socialiste ne, da bi vedeli zakaj. Toda mi ne smemo imenovati vsakega ?.e socialista. če je vnet za reformo človeške družbe. Tak reformacijski na vali so novodošleee in skušali zavarovali sebi čim več prostora. Beati possidenles, so bili tisti, ki so si pridobili gospodarsko moč, ker so bili lastniki proizvajalnih sredstev; zavoljo tega so vladali v r a M ■' £.1 , J jo dolgo, da sitem je hotel blatil osebe, lie vse skupaj naj |li Sme nekdo imeti vse, ali ima vsakdo nekaj T L . Dolar, kterega je pridobil Soji vek, ne da bi ga zaslužil, je pri-ffi drugemu, kteri ga je zbornični delavski odsek, da naj v j>op. V nedeljo 5. apr., zbornici vzame na znanje "bill" Heights Opera House ob za osemurni delavnik. Tako Goni predpop.; Oriental Big. per*. Oh, mila nam majka! Dokler i Salle St., ob 2 uri pop. bodo voditelji organiziranih de- - lavcev fehtali kot psički s košari- Graft na debelo. . co v gobcu in klečali pred zako v Chieagu so zadnji teden od-nodajalci — prekleto malo bodejo k rili velikanski graft, ki najlepše delavci na boljem. Zakaj delavci osvetljuje današnji fini sistem. U-ne izvolijo svojih sakonodajalsev njon Traction Co. (centnoželezni-kteri bi zahtevali v kongresu, a družba) je v zvezi z mnogimi ne prosili da se odobrijo postave, aruginii velikimi firmami ogolju ji s<» l>aje tudi grozijo, da bodejo |)ognali rudnike z dinamitom v' /.rak, ako pridejo na otok vojaš ke 8ete. Rudniškim p«>sestnikom I je že nekdo ukradel deset sodčkov dinamita. Ena kompanija vojaš tva. ktera ima s seboj tudi en Chicago h koritu. Toda to |e ne bo zgodi 10 uri la! zato bodo skrbeli člani jedno- top, je odšla na otok Douglass 27 122 La- te! Navedli bi Irthko vsepsfao t iu. _____________________-j; postiivi i laži, kAtere poatijflja Konda za utemeljitev njegovih manipulacij toda dovolj je; ^j vedo ljudje kdo )♦• Konda — Tak človek, ki priporoča drugim ljudem goljtiJa jo zato, da bi njemu neslo —vrsdeu, da se žnjim pečiJMo tak« j natanko glede ujogavih Bogastvo, ki ga imajo v rokah kapitalisti, kteri nič ne producira jo. je lastnina brez posestnih delavcev. ki vse producirajo. Eden sodnik v Montaui je dejal, da 44bog je dal človeku roke, s kterimi sme delati kar hoče." To ni anarhistično! Kaj. ko bi se komu zljubilo poseči z roko v sodnikov žep t tajnega povečanja vodnih cevi. Te cevi smejo namreč v premeru me ! izobči iz naše srede t Last PROPALIH ljudi BODNO_PROPADB! 11 Danes imamo dve vrsti brezposelnih. Na eni strani je milijon delavcev, ki iščejo dela. a na drugi strani je tisoč kapitalističnih parasitov, ki nikoli nič ne delajo, dasiravno so mastno plačani. Sreča za Lincolna. Jeffersona in druge prijatelje pravice, da se niso rodili pol stoletja pozneje. Ko bi ti pravični možje živeli danes, preganjali bi jih kapitalisti in zapirali v ječe. Bili hi socialisti. Mv dear old Calumet! Vrlim po litikarjem vtem mestu, kteri so riti samo 4'palce, a graf ter ji so jih pod copato rudniških magnatov. potajno povečali na i) palcev in ta- je bil socializem pred par leti to- ko ukradli mestu do tri milijone liko, kolikor je odraščenim ljudem ga 1 onovo votle v kratkem času. ne * divji mož." A kaj Čitamo danes? da bi uradniki v mestnem vodnem Finski socialisti v Calumetu so po- departmentu o tem kaj vedeli. Ce- stali že tako močni, da so bili mo- 1» zadeva gre zdaj pred veleporoto dri mestni politikarji primorani (tfrand jury.) pred nekaj dnevi sklicati javni ■ shod, s programom: kako zatretii Bomba v New Yorku. socialiste. Kakor posnemamo izpoi Zadnjo soboto popoldne je neki ročila. se jim je pa ta manever te- Selig Cohen alias Silverstein sku- meljito ponesrečil: siromaki niso šal, vreči bombo na Union Square imeli govornika, ki bi znal pobi- parku v New Yoku med policaje Clan S. N: P. J. in soc. kluba v Chieagu. SOCIALIZEM PA SLOVENSKI DUŠEBRIŽNIKI. "Appeal to Reason," Chicago Daily Socialist" in mnogi drugi časniki poročajo, da so se jeli mnogi reverendi raznih veroizpo-v»«danj baviti o »i>eializrnu. Tc vesti so vredne, da se jih vporabi za pritmro napram našim tlovea^ t'm ^ft^nžnAdUrm miilinrifli> men inuijo v svojih programih i* gosiKHlarskem življenju. Oni so vse stranke, ki učinkujejo v jav- odločevali o življenju iu smrti ti-nosti. Toda ker ni vsak stK'ialist ; st«*ga, ki. je imel zgolj sroje roke, kdor hoče, da se družba zboljša tla se je boril z njimi za obstanek, tako tudi niso vse stranke soeiali- In te srečne posestnike je preši-stieue. *" njala ena sama želja: da izpopol- O socializmu se je izreklo že ne- nijo čimbolj proizvajalna sred-broj definicij, ,toda prav do zad- stva, t. j. gospodarsko tehniko, in njih desetletij niso mogli vdihni- s tem pomnožijo svoj dobiček, ti v ta pojem duha enote: vsak si Kolikor mogoče nizki troški za ga je tolmačil (h. crojfil fcle V |»i-o«lukt-ijn In kolikor inogoee vi-novejšib časih se je v tem oziru, soki dobički! To je bil prvi in jela uveljavljati vsaj načelna enotnost, če že ne absolutna. najvišji princip, po katerem se je ravnala — buržoazija. In gospo- nČe. da je socializem ''hudičeva SVO- zmota" pa kažejo na slovenske socialiste s prstom. Kakor nam je iz porodil raznih listov izprevidno. je začel Dr. J. D. Long reverend prosbiterijans-ke eerkve v New Yorku predavati socializem v svoje cerkvi, in sicer vedno po svojem opravilu. Vse svoje farane hoče dobiti za aoeializem. Temu enako drla tu-, Nad milijon delavcev brez posla.' j Kev. Higley od baptitske cer- Po dolgotrajnem nabiranju sta- kve istotam. Higlev je v ta namen tističnih podatkov o števidn Irrez- prosil rektorja ondotne teologi Delavsko gibanje i a »»o»»♦»•♦socseeosos jati s«M>ializem. Cbogi hlapci kapi talizma! a ista mu je eksplodirala v roki. in ga grozno razmcsarila dočtm je njegovega tovariša, ki je zra Po navdušenih prepirih in jav-j ven stal. uliila do smrti. Cohen poselnih v Združenih državah se je končno posrečilo dobiti — dasi še ne popoln — rezultat, kterega poka/ujejo spodnje.številke. Sledeče je števčin brezposelnih nem kavsanju smo videti Sloven- smrtno ranjen, je bil odpeljan v delavcev v posameznih državah J — . . • ... ..»..i« i___■:■___________i_ _____ Prošli teden je bila v Chieagu aretirana 451etna Christine Kas-.lutio, ker je šla bosonoga po State streetu. Sirota ni imela čevljev in zato je bila aretirana. Prišli smo že tako daleč, da siromak se več ne sme pokazati na ulico. ei jako talentiran narod! Poleg medsebojnih načelnih bojev moramo se klestiti tudi v lastnih tabo rih; to je lepo. Častivredno in povzdiguje nas nad vse kulturne na- bomieo. Lahko ranjenih je tudi1 kolikor se je moglo dognati več drugih oseb. Na I'nion Square v New Yorku se je isti dan imel vršiti shod brezposelnih, toda ta shod je zab- rode! Ce eni mirujejo — niso za ranila policija. 15.000 brezposel- nič. Šele z rogoviljenjem pokaže-j nih delavcev se je neki zbralo v j jo, da živijo. Ker si slučajno Slo- Union Square parku, ktere je pa venec in hočeš kaj veljati — ali naskočila policija in jih gonila na kaj dobrega storiti za 'narod', iz vse strani. Brezposelni, pevajoči misli si kako neumnost, zabeli jo marscljezo, so se mirno razšli in z debelimi [»ovkami in s svojim park je bil razen policajev že ma- Dobijo se ljudje še zmiraj. ki hočemo raje biti bogatinovi psi. kakor da bi se postavili v bran za svoje praviee. Ti ljudje mislijo da niso za drugo ustvarjeni kakor za hlapčevstvo in snžnost. Nekdo mora biti gospodar — pravijo. Dobro! Zakaj pa ne bi bil ravno delavec ta 'nekdo'? lene prazen ko je tam eksplodirala bomba. , Znamenite so besede, ki jih je izrekel nedavno Taft v Kansas City: Obe stari stranki frepublikan-,ska in demokratična) se morati združiti za boj zoper socializem. Kajne, pre.l\t irimi leti so se naši prvaki smejali socialistom češ: koliko vas pa je. Politikarji a la Taft ne vedo. da je kapitalizem s svojimi krizami najbolja garancija za socialistični obstoj, naraščaj-in končni trkuTif, POJASNILO IN NASVET. Ako te kompanija odslovi od dela, ali dene na "blacklist", ne pritožnj se, ne povej tega nikomur, kajti po novem zakonu, ktff-rega je odobrilo zvezino nadsodišče, lahko zapadeš kazni. Seveda, to je samo za linijske delavee; ako . nisi v uniji potem ti po tem zako-' nu ne mom jo nič. Najbolje je to-I rej. da si tiho in da leto za letom. ^ dobo za dobo vedno glaauješ za re- eastitim podpisom daj to v "caj-tenge" — to boš slavni človek. Be. sede "sloga" bi sploh ne smelo biti v slovenskem slovarju. Kajti o Kapitalistični umor. ti besedi imamo Slovenci ravno to- (»rožna razstrelba se je pripeti-liko pojma kot o dijamantnem la 28. marca v premogokopu štev. gradu v deveti.deželi. In še se naj- 1 Union Pacific Coal kompanije dejo idealisti, ki sanjajo nekaj o ze v Hanna, Yyo. Po prvem poroei-dinjenem Slovanstvu! Kje so vam In je 6l* premogarjev ubitih. Prvej glave! Recimo, da bi imeli Sloven- razstrelili je nato kmalo sledila ci svojo republiko —kolikokrat na druga še močnejša in pokopala re-leto bi volili predsednika?! šilno moštvo, petdeset mož po šte- ---j villi, ki se je takoj po prvi eks plozijo podalo na delo, da reši pre mogarje, kar je ostalo še živih. PROPALI LJUDJE. Zadnja številka "Glas Svobode" nadaljuje svoje umazano delo. Tisočkrat je bilo že čitati v la laž kar p'še (Jlas Svobode. Ko' jjHtn jn inte stvari, ene in' bi imeli bratje izven Chicago vse jn podtikanje. Ko smo j>red očmi. kakor imamo mi, ne bi jjh nprašali naj dokažejo, kje pomagali Konda-Klobučarjevi ki i- gnuje Prole tares kako zaroto zo-ki rušiti jednote. per S. N. P. J., kje dela na to. da Nota konvencija pomenila bi postal glasilo iste in od kod smrt S. N. P. J. imajo vest., da se nieni preseliti' Ves odbor je pravilno postopal Proletarca v Cleveland — so ti edini Klobučar se Se zvija z bla- ljudje molčali in molčijo še danes, gajno, ker nima vse v redu. Sodi-j Zakaj molče? — Ker je laž kar te po svojem prepričanju in ne ve- „0 pforijt! rujt* vsega, kar vam natveze Klo- M fodi domišljavemu buear, Konda and Co. I Koridu v njegovi puhli glavi, to John Petrič. član Narodnih Vi- potem zanese v svoj 'lajb Žnrnal' tezev štev. M S. N. P. J. ' "O. S." Goljufive misli an pač Alabama California Colorado Connecticut Delaware Illinois Iowa Kansas Maine Massachusetts Missouri Montana Nebraska New Hampshire Tennessee Texas Utah % Vermont Virginia West Virginia Skupaj 20,000 74,000 18,000 30,000 11400 200.0(H) 2,000 10,000 12.0(H) 25.000 45,000 8.5(H) 9.000 18.202 25,000 3.000 10.000 5,500 60.000 60.(HH) 596,792 ne fakultete za dovoljenje, katerega je tudi dobil. * Tudi razni katoliški reverendi so nastopili odločno za socializem Tako govori časopisje. V pričo teh poročil pa bi se u-prašali lahko: — kako to, da naši slovenski dušebrižniki nasprotu-f jejo socializmu? . Na to uprašanje je pač lahek odgovor. Nekaj stanja je, da tiči v kra-j njskih lemenatarjih nedosežna ošabnost, nekaka zakrknenost. ki vsebuje vsepolno miazmov nečednosti. ki jiin ubijajo demokratičen značaj. / To se pravi: kranjski pop ima tisto podedovalnost, ki se zrcali (povedano po donia<"'e) v zarob-ljenosti.# Ta zarobljenost je menda na mestu, če pomislimo, da jo potrebuje fanatično klerikalno "štrebarstvo". Zato mu tudi na um ne pride, da bi izven dogmatike in liturgike (vsa duševna na-obrazba) pogledal kako praktično knjigo — pa ostaja raje komo-den in 'aroganten. Dr. K. Urunberg piše, da soj darski zistera, v katerem se U socializem vse one teorije, katerih želja izpolnjuje vedno bolj in smoter je, da pri ustroje sedaj ve- bolj, je kapitalistični gospodarski Ijavni pravni, gospodarski in dru- sitem. iabui red na socialistični podlagi, j Buržoazija — večinoma podjet-t. j. da se zasebna last, kot temelj | niki — pa ni bila edini činitelj v sedanjega družabnega Mda, od- kapitalističnem proizvajanju •iflfmr fn Vy^V1 ^ffa »»i^kliM* It»s»i. Vs na) lastnina, ki naj bo temelj no- treba tudi sloja, ki je razpolagal vem u družabnemu redju. v ekzistenčnem boju z golimi ro- T. G. MasaryV py dopolnjuje kami - proletarijate. Treba je bi- otnenjeno definicijo, rekoč, »la so lo dalje da se ta sloja — buržoa-odlični socialisti sami s teoretske-: zija in pndetarijat — snideta in ga stališča proglašali socializem skleneta formalno svobodno po-kot čisto nov in popoln svetovni fTodbo, da se omogoči produkcijo nazor, s praktičnega stališča pa po kapitalističnem gospodarskem za stremljenje po novem druž- načinu. btietn redu. Narodno gospodarski A kakor rečeno, ta formalna nazori in ustroji so jako važni, svoboda je teknila dobro le buržo-toda socializma da ne izčrpavajo; azijeu, k»*r je imel dejanski vso problemi socializma da so v prvi moč v rokah in je izkoristil polo-vrsti filozofovsko vprašanje. žaj vedno sebi v k<»rist; proletar- Te dve definiciji pojasnujeta cu ^ Pa kl,,aiu Predala. Kako dovolj bistvo in jedro socializma. tl»t,i ,)if !*<>djetnik, kapitalist Jedro socializma Je torej: seda-j J« sklenil jMurodbo z njim. s pro-nji kapitalistični način proizvaja- Starcem samim, plačal je le nje-nja naj se nadomesti s soeialistič-i Provo delo; a da se jc to delo donim: proizvajalna sredstva, ki so vršilo, je morala delati vsa prole-svdaj last posameznikov, naj po-! tarčeva rodbina. Plačan en sam Stanejo last družbe, in družba naj delajo ™i. Podjetnik je plačal se polasti tudi razdelitve produci- ,H)re mH,° » težavno delo v pod-ranih stvari. Socialist pa je. kdor «*nskih jamah in rudokopih. po si na podlagi ali v zmislu teh teo-J nezdravih delavnicah, šumnih te- Ttidi ne gre ra<) nuni tujce, izo-Sledeee je število brezposelnih v j braženee, dobroVwloč, da bi ga Vsem članom S. N. P. J., ki hočejo imeti novo konvencijo, pojas-nujem, da so na krivej poti. Pridite v Chicago, kogar zanima, in prepričali se bodete, da je vse tro- raznih večjih mestih: Birmingham 14.0(X) Little Rock 1.2(H) San Francisco 27.000 Denver 10.000 Bridgeport 5.500 Wilmington 900 Chicago 90.0(H) Indianapolis 7.7(H) Des Moines 500 Uwiston 1.200 Boston 40.000 Detroit 15.000 St. Louis .'10.000 Butte 4.5(Ht Omaha [ 4.000 Gold field 200 Concord 1,500 Neawrk 5,000 Tr»»nton 5.00() New York , 250.0(H) Philadelphia 100.000 Providcnce 8.677 poinanjkliva naobraxba in neulju-dnost izdala za "fallranega" človeka. " Nekain manj vrednega se čuti sain, zato ker je s Kranjskega in ima kranjsko klerikalno nag-nenost, katera ga izdaja vs«*pov-sod. Ali doČim je na kontinentu intelegeut nosti, tolerantno;ti in rc-solutnosti n»akcionaren, ga zaobljenost po drugi strani vsposob-Ijuje za posel, katrega nalaga rimska tiara. Nedvomljivo dejstvo je pač, da imajo škofje radi slovenske dušo-brižnike in sicer zato. ker vedo, da so jim mnogo bolj poslušni (potentni) kakor kteri drugi.' Se pač razumejo v izkoriščava-nju naroda — in to zadostuje, ker to nosi škofu. Kakor ne mara fabrikant izo- varnah itd., sam je pa grabil ogromne dobičke, zaradi katerih si ni ožulil roke in belil glave. Podjetnik je prenehal s produkci-■■■ . um dovolj vis-i veških utopistov — Tomaž Mor Canipanella i. dr. — ki hočejo družbi zasnovati nove temelje niso socialistični. Niti razne revo-] lucije, razni ustanki zatiranih slojev ne dokazujejo, da jc bil socia-lizen v dotičnih dobah že razvil Niti velika francoska ce. (Konec prih.) Od uredništva. G. J. Zalokar, Cleveland: Prihodnjič. — Sodr. Mišica, Pueblo: Takisto. Noben zakon ne sme biti sprejet, kteri bi kršil svobodo tiska, svobodo govora in svobodo mirnega zborovanja. — Tnko se glasi člen OENARJE v STARO DOMOVINO POŠILJAMO! t., f mift.... f ».#.,.. ra f 44*0 ... m f ion ro ... r* I 2»4..., t« 11017 00.... svoj prapor revolucija ni imela socialističnega ustnV(, /odiMjrni|, držav, značaja. Tudi v poznejših revo- j lneijah iz 1. 1830. in 1*4$. pogrešamo bistvenih znakov socializma. In takozvano kartistično gibanje na Angleškem v prvi polovici devetnajstega stoletja, ni bilo j socialistično, ker ni imelo soeiali-( stičnega cilja. , Vendar, da ni bilo utopistov. revolucij in prevratov, bi se ne bile gospodarske in socialne razmere toliko zgodile, da bi bil mogoč nastop znanstvenega sm-ia-lizma.»Nikdar bi ne bil- mogel na sto»piti največji socialistični teoretik Karol Marx! In socializem sain in socialno gibanje bi bila dandanes še v ]wvvojih. Velika francoska revolucija nam je ugotovila pred vsem formalno enakost pred zakonom; da la nam je svobodo selitve iz kraja .......10 kron ......100 iron .. .. 500 «ron .v.. kron .....Kirtn kr<* .... M«) krnn r »urina <• vftlr-U pri t*h iVoMfe l»o- ma m- nsktirtnr l»n'» fm^oliiobi« lipi*-J t. |tr«>l VfnftrJ* <"1hilk» %»*«« i»i'»rn - pi>*ilj»%»» i*j>'«fuj« i*, kf. |K»-t*l hranilni ur«<1 »II do I« <1»«b. l>rn»rj«» nan* po« «11 j». anj|>rllitM»)* do fCMilr vini r prlimHNllS »II r«»ir»-irlriirni |.l>«n, »•»V)* »Hf»k* |»« KMtl« P oaf ill M.»r.»y «»rd»-r all pa Naw York Kan k i«rart. Frank Sakser Co. 109 (ireen^lkh H«., New York • 104 Nt. Ctalr Ave., N. K. Cleveland, Ohio PROLETAREC list za imterssk delavskega ljudstva. IZHAJA VSAKI TOREK Lartatk »n LMU)aUI) J«(vtlotiaUi tklatika tuktoaa drsita * Cbksfe. III. Nvotaiu: Z* Amricotl SO n alo lilo, Se n pol lita. Za Evropo $3 m celo letu. $1 n pol lit» (V«i pm ioaop&r* * pri $pr«mtmbi Mralttm J4p&Ug mortf* mmmmH tuUt »TA HI nmtlo*. PROLETARIAN Owa«d ud published Evaav Tvumt by So« I h Sla »k Workmen'* Publishing Conpan> Cfekafo, IIImou. Jonn Grilci*. President; John Prraič, Secrotaryt Anton PiiIun, Treeeurer ivlkiirtion natis: United Stale« ud Canada. $1 SO a year TSc lor hall year Foreign conntrie« S3 a year. $1 tor hali year. . . ADvaamiMG bati« on afreement. NASLOV • ADDKESSl: "PROLETAREC" 587 So. Centr« Ave., Chicago, III. Si >♦♦»♦»»o »o♦«»»»»»»»♦»»«»» DOPISI Cleveland, O., 22. maera. — Cenjeno uredištvo 44Proletarea"! Obračam se s prošnjo na Vaš list da mi odstopite nekoliko prostora v zagovor, ker "Glas Svobode" ne sprejma vec odgovorov in zagovorov od gotovih oseb in društev. Tudi jaz sem namreč med do-tičniki, akoravno sem naročnik 4401. Sv." in bil preje dober prijatelj njegovega gospodarja — saj mislil sem tako! — ter mu pomagal do boljših vspehov pri beračenju za nikdar polno malho. Odgovor katerega je poslalo naše društvo 44Naprej" štev,. 5 S. N. P. J. , je "rajžalu t ko5, in namesto da bi se odgovarjalo društvu — napada se mene, kakor tla bi bil jaz odločilui faktor pri društvenih sejah. Ker nimam pravice odgovarjati v imenu društva, preidem torej samo na svojo osebo. O okrožnici ne bom govoril; tudi ne vem če je prišla Vam v roke, vendar mislim, da Vam je bila na razpolago. Ni rečeno v našem odgovoru, da ne smejo društva razpošijlati o-kroiniee, uprasano je bilo le, ke-co je dotične okrožničarje pooblastil v imenu društev št. 16, 38, in 68 pošiljati one konfuznosti med svet. Kolikor je meni znano K i h rirov, drtrftvo 4 4 Sloga" št. 16 v Milwaukee, Wil ne ve ci\teh okrožnicah — nič! Rati Vam verjamem, da se ne strinjate z odgovorom, ker je v resnici nepristramk in mora biti tak v sedanjem položaju. Vi g. Martin Konda delujete z vsemi silami za razpad Jednote. Zamorete li g. Konda to reči meni? ! — Ste 1» kedaj zapazili kot prešnji gl. tajnik da sem izkoriščal Jednoto ali društvo?! — Nisem li dobil g. Konda. iz Vaših ust pohvalo za moje skrbno delovanje napram Jednoti?! Li zamorete to sedaj zanikati ?— Vi g. Konda. prešnji najhujši sovraažik g. Klobučarja — sedaj ga z vsemi močmi stiskate pod svoj plaič irv/agovarjate pri vsaki priložnosti ! Ako je g. Klobučar opozarjal brate delegate na javno volitev. da ni pravilna, zakaj ste volili Vi g. Konda javno? — Mogoče zato ker sem pomagal pri beračenju, ali ker sem Vas pri vsaki priliki zagovarjal ? ? — Jaz kot tajnik društva 4Naprej' zamorem reči, da je bilo uradova-nje vzorno, in kot nadzornik moram pohvaliti delovanje gl. blagajnika br. P. Korečta, da se nisem vozil v Chicago nadgledovat gl. tajnika; varčeval sem Jednoti-no blagajno. Ako bi se vozil v Chicago. W zopet kričali Vi, da hodim na spomladanske izlete itd. g. Konda saj se poznamo! Da nisem odstranil gl. tajnika in na njegovo mesto postavil Vas. to pa nisem storil, ker nimam pravice sam — ampak ves nadzorni odbor. Novi odbor ni zavozil organizacije na pogubna pota. ampak pripomogli so k temu stari gl. odborniki in pa vaš list 44Glas Svobode". Vi dobro veste, da Vam bode boj lahak, ako odstranite gl. tajnika br. P. Kržeta. Pazite g. Konda da ne pridete tako daleč kot ste zavozili s preganjanjem farjev I Ker sem že pri zavoženju S. N. P. J., moram omeniti, da je bila ^_______ _______ ^ mwmm. v gmotnem oziru na robu props-j^j,, in\orp<)raeij>Tz dr/.a\'eFOhio v državu Illinois? Dajte mi poja P. J. ne morem zaslediti nikjer, tla bi bila moja dolžnost poročati o varščinah v jednotinem glasilu ali po celo v "01. Sv.", Varščino g. Konda, sem poslal ua upravni odbor S. N. I*. J. lueseea decembra lanskega leta. Ako se hočete prepričati o uniji trditvi, obrnite se na brata Martina Potokarja. predsednika jednote. — Saj Vam ni toliko za mojo varščno, — ampak da me očrnite pred brati cele S. N. P. J.; toda to delt) se Vam ne bode tako lahko posrečilo, — nao-brat no, mnogo lažje se bode meni. Meni se dopade zapisnik zadnje kouvencije, to trdim še danes. Zakaj se ne Vam?—Saj se je vendar vss spustilo, s čimer Vi najbolj prizadeti — afera Zavrtnik, prepoved, dobra kupčija s 44kno-fi" itd. itd. Spodtikam se tudi nad starim odborom in to še t lanes, najbolj pa seveda nad Vami, ker imam dosti povoda za to. Prosim pridite Vi z mojimi grehi na 'an! Naj se potem odtehta kedo jih ima več! Kar se tiče glasila, meni se dopade. kajti nisem zmožen kritizirati njegove vsebine. Hm! Kako neki bi izgledalo glasilo S. N. P. J. ako bi ga urejevali Vi in g. Klobučar? Kajne, to bi bilo napadov (v glasilu) na Vaše sovražnike, farje in pa hvale tistih, ki 4*plo-zajo" v Vaš rog. Dopis od našega društva nazi-vate 44pastirski list". Ali nebi raje nazvali mene reklamni govornik za Martinov žep, ko sem pri društvenih sejah mnogo pripomogel, da ste zamogel Vi svobodno oditi na konvencijo v La Sale. Zopet ponavljam: . . . Ven z besedo! Krinko doli! .... To naj velja dane« Vam! G Konda, Vi dobro veste, kolikor me poznate, da hinavšČine ne trpim in da sem pri vsem odkritosrčen — zakar si tudi nakop-Ijem maršikaterega sovražnika— torej bi bilo najbolje ako — obrneva. Vprašam Vas kot lastnika lista 4Gl. Sv.." li Vi nikdar ne zvračate krivde na tiskamo in stavfteno pomoto? Kako to, da je v 4iGl. Sv. " večkrat stavčeva pomota! Ali je bila tudi pri dopisu oil dr. 44V boj" iz Collinvvooda, O.? Kako zamore tajnik poročati o jednotinem premoženju? Če tudi g. Klobučar izroči knjige, se ne bo mogel sestaviti pravilni račun, se veda zato, ker so vrli 44bratci" i menitno vknjiževali in gospodarili # Z dopisovanj«-in šegi popolnoma zadovoljen/Ne morem pa potova ti od druAtva do društva, da bi izpraševpl, kako so drugi zadovoljni. 44Glasn Svobode" pa ne veru jem. Pravila vam tudi ne ugajajo.Ka ko da ste na konvenciji tako ma lo odgovarjali na posamezne toč ke ter iste popolnili. Takrat je bi za to čas g. Konda. Jednotinega gesla se po mojih misli bolj držim kot Vi. O priliki Vam to dokažem. Vem. da so bratje S. N. P. J potrebni, da bi jim bolje raztolma-t*i! vse napade od strani G. S. ter sploh krivično delovanje in za preke proti novemu odboru. Toda prvič nisem zmožen toliko drugič mi pa čas ne pripušča, ker se moram truditi po tovarnah za vsakdanji kruh. Saj vendar G. S. vedno 4'deluje za procvit Jedno-ts"— tako Vi trdite! — zakaj po tem ne priobčite resnice Vi, ko ste imeli lepe dohodke od iste. Kako Vi morate meni očitati, da ne spolnim svojih obljub! Mogoče zato, ker se po nepotrebnem ne vozim v Chicago, da štedim še pri teh troških ?!— Kar se pa tiče vožnje glav. tajnika iz New Yor ka v Chieago, lahko mirno spite g. Konda. Stroški te vožnje pri meroma ne dosegajo niti polovieo tega. kar se j* spravilo v Vaše že pe od pucanja knofov in pitja tinte na galone. Capito! Drugi pot podrobnejše o tej zadevi. Vprašam Vas še g. Konda. ali je bilo poprej pri vašem odboru kedaj poročano o varščinah? Ste imeli vse v redu? Kar se tiče gl. tajnika. Vam povem samo toliko robljubili ste mu v Chicagu, da zamore dobiti potrebno varščino; ko je bil pa tam ste mu bratci'' pravočasno prepričili \sako prošnjo. Vendar spavajte mirno,— gl. tajnik ima poroštvo. Glede poročila na vlado v državi Illinois tudi odgovorim v priložnosti. Vprašam pa Vas br. 8tonicha in g. Klobučarja, zakaj ste trojica tako molčali o prene- so prišli na svitlo. Katerega misli- j te? (la li zamorete imenovati?; Kad bi ga poznal v Clevelandu. i katerega vi nazivate stem imenom. | Končam za planes. Zatrjujem' Vam pa g. Konda, da bode bolj j smrdelo čim dalje bodete mešali. l'a brez zamere, Josip Kalan. Milwaukee, Wis., 23. marca. — Z veseljem moram občudovati hitri razvoj našega uovega kluba 4'Edinost". Število članov naraš-ec dan za dnevom iu pričakovati ,ie splošnega UMpeha. Na soboto dne 28. t. m. in nedeljo 29. t. m. je sklican velik shod za kojega je VttSS{4ošiH* /.aiiyinsgiai" 44Amcrikanski Slovenec" prinaša z dne 20. marea prav miste-rijozen dopis iz Milwaukee. Sestavljen je pravilno slovenski brez slovničnih napak, a vsebina vendar je suhoparna. Ne bom na dolgo odgovarjal milemu 44pesniku "ker nimam, prave pesniške žile. Mož jo je pogodil. Pozabil je pr: "ribniških možganih" navesti le, da imajo to materijo Ribničani v glavi, tm pa nekje drugje, Glavnega klubovega sedeča mu ni tre-l.a iskati po širnem svetu pristopi naj prag svojega stanovanja in pogleda; ako je kratkoviden, mu \-hk drage volje raztolmači. Skrajno nesramni* je, tla blati ta 44romar" našega sodruga G. K. Seidel-a. Prepričan sem. da ne najdeš iz med tu bivajočih Slovencev nobenega politika in 44miljo-nerja" ki bi se predrznil sramotiti občes poštovanega meščana. Pri koji stranki ste vi g. "romar"? Poznam edino slovensko stranko v Milwaukee, in pri tej vi niste. Vedite pa enkrat za vselej, tla naša stranka se ni ustnovila. da l»i delala prekueije. Vstanovila se je marveč v korist slovenskih de-laveev. Omenim naj, da pri besedi 44romar" ne mislim na drugo mi društvo sv. Janeza, smatramo to ime samo "kot dopisnikov priimek. ............................. Zadnji stavek omenjenega dopisa je |>osebno odveč; s tako neslanim humorjem se mi izključno pečali ne bomo. Dictum est! Član kluba. " Radnička Straža > a taki SI 00 OHIO, k . .lun do hB| FiaK ST i al tetivni lint v Ameriki. L LET« CAlK), ILL. pripon Ichaj vnako drupo I • ta liat Uralom Hrvatom! —sja ' NA LETO Naalov: "RAJDNIČKA STRAŽA' , 116 da že meseca novembra m. 1. Ke do je bil tega kriv? Tudi nadzorni odbor? Po mojem mnenju je bil — toda ne novi, ampak stari, ker ni Vas in druge pravočasno odstranil. Vzorkov je bilo zadosti. V Jednotinem glasilu ne morete zapaziti moje varfcčine! Vprašam Vas, g. Konda. katera pravila ste imeli v rokah, ko ste meni odgovarjali? — Vpravilih 8. N. snila, — dasiravno že v naprej vem VAš odgovor. Kar predbaci-vate, da smo zavozili s prej toli vspevajočo S. N. P. J., se bode šele razvidelc pri starih pomanj-klivih računih in ko se plača dolg za starim odborom. Vam ni nič znano g. Konda. "Efijalta" pa ne poznam nobenega v Clevelandu. na katerega Vi zvračate krivdo. Dosedaj še ni- Frontenac, Kans., 24. marea. Prosimo priobčite to naše pismo v naiem priljubljenem listu "Proletary". Tudi pri nas se zanimamp za va-žne stvari, ki se gode po svetu Prebiramo razno časopisje in vidimo. ksltko ljndi je brez dela. No. mi jih pomilujemo kakor tudi tstfe. ki imajo preveč dela. Zdaj pa k stvari. Mi bi tudi radi videlu da bi se vsi člani S. N. P J. ravnali po njenem geslu: za ene-kost. bratstvo in svobodni. Ali kaj ko se pa j^ovsod vsiljuje črna zavist. Namesto, da bi v-slogi in sku pno delovali, gre na ravno naobra-tno. In ravno to se sedaj godi pri S. N. P. J. Zakaj vendar stari odbor »toliko besedici čez novi od bor! Ali ni dosti dokazov, da zadnji ni ničesar zakrivil pri Jednoti? Ali je ms iimi g. F. Klobučar s po soben za blagajnika? Čemu on toliko kriči, da volitev ni bila pra vilna! Po naAem mnenju je bila volitev pravHna, saj smo vendar poslali dobre može na konvencijo. Sramota, da ravno on hoče biti absolutni gospodar. Zaradi bivšega tajnika S. N. P. J. je ravno ista pesem. Akarovna so mu eni toliko naklonjeni, bogme mi mu ni smo. Kako je on nam odgovarjal na pisma! Ko več nismo mogli prenašati. obrnili smo se na gospodarski odbor. In kaj potem? Naše dru štvo Celje št. 27 je razbobnal bivši tajnik v javnosti s podlim izrazom tla se naj gremo pritožit v Cari grad k sultanu, ali k papežu v Rim ali pa še k "Proletarcu". Naše društvo mu še danes da $50 nagra de, ako dokaže, da smo kedaj do sedaj poslali kak jednote se tika joč dopis 44ProIetareu." Le malo potrpljenja! Saj pride spet konveneija in če je novi odbor res toliko zakrivil, kolikor se vpije, bode že prejel, plačilo, ka kor ga je stari odbor. Z društvoma Bratstvo Naprej št. 9 in Prvi Maj št. 65 se pa nikakor ne strinjamo, kakor tudi z okrožnicami ne katerih smo nekaj že prejeli. Mi se strinjamo z novim odborom in zadnjo konvencijo kakor tudi z novimi pravifc. Naša sosedna društva iz lepih gričev so za izvan« redno konvencijo. Tudi mi smo za konvencijo, toda ne na vsake tri mesece. Proletarei pri sosednih društvih imajo menda preveč kr vavo prisluženih dolarjev, zato jih hočejo vreči vstran, namesto da bi jih imeli za druge potrebe. Tudi v Skidmore. Kans.. imamo enega zelo dobrega člana, ki skuša s Kondatovim bičem opletati pri svo jem društvu Prijatelj *t. 76 po novem odboru. Ta član ki ni zmo Žen sestaviti enega predloga, piše zelo 14 visoke" dopise v Kondato-vo trobento. V dopisih čitatno, da so mnoga društva v stfahu za rati i S. N. P J. Mi pa nič. Mi se še veselimo — prvega majnika, praznika zavednih delavcev in obenem razvitju nove zastave, ktera bode služila društvom S. >». P. J. v državi Kansas. Pozdrav vsem zavednim članom S. N. P. J. v And. Tršič, predsednik; Frank Krajzi-lj. tajriik : .los .lartz. bla gajnik. Frank Boldin, V. Martin-eič, Janez Htrdene, John Božič. Frane Malnar, Člani. 44Kaj pa če »e mi strinjamo z va' mi, ako imate kaj v prid jednote'" Odgovor: "Nikdar in nikoli!" Brat Wershaj se je izrazji ua redni seji dr. Hlavije, kaj se je govorilo na oni tajni seji. In Wershaj je odvrnil, tla ni bilo o jednoti nikakršne debate in da o jed-, noti se sploh ni govorilo. A glej ga vet srnjaka _ ______ V naslednji številki Gl. Sv. je bil podpisan pod ono dolgo klobaso. Setlaj naj pa sodijo bratje j po širni Ameriki o tem hinavstvu Chieago, IU., 25. inarea. — Pod- rovarstvu proti S. N. P. J. Ob pisani se obrAčamo na te, cenjeni žalujemo vse sobrate, ki še podpi-44Proletaree'\ da nam prepustiš rajo tako cunjo kot je Glas Svo-nekaj prostora, da pojasmimo ne- bode. Obžalujemo jih. da zapelja-ktere važne Jfcvari cenjenim druš I ni po hinavcih podirajo svoje last-tvom S. N. li J. 1 no delo. Kakor je rfcviduo iz februarske! John Petrič, Frank Udovič, čla številke jedndtinega glasila, izvoli-, na Nar. Vitezev št. 39. li sta d r ust vil Sla v i ja št. 1 in Na- John Krču!, Louis Horvat, čla rodni Vitezi It. 39 posebni odbor na Slavije št. 1. rz .šestih članov, ki so imeji zasto- • pati imeno»vat»i društvi v pravt In i PROTEST, zadevi Jednt^a in Klobučar, Ta Mi člani S. N. P. Jednote opo-tvdbor je imel 7. inarea t. 1. poseb zarjama vse člane in društva, spa no sejo, ker se je zvedelo, da so dajoča ptwi okrilje S. N. P. J., naj nekaki čeki vt vrednosti $1900 do ne sedaji na limanice lažnikom in šli na ban ko t kjer ima Klobučar obrekovalcem okoli 4 4 Glas Svobo naložen jednotin denar. O tej de" ki sramoti in blati našo dič-stvar se je debatiralo in posveto- no jednoto. Kličemo vanj: Proč valo. Pri ist^j seji se je pa tudi od tega lista! Proč od M. V. Kon-zvedelo, da se vrši isti večer neka data, kteri je v letošnjem prestop posebna, ali bolje rečeno, tajno nem letu postal edeninštirideseti zahrbtna seja Klobučar-Kan- 4'mueenik" (v navadnem letu jih I do kompanije in pristašev. Ker se je samo 40!) nam je zdela stvar sumljiva, skle- Obenem tudi najodločneje pro-nilo se je, da se vdeležimo saj -testiramo, da bi "Gl. Sv." dobival štirje te seje in vidimo, kaj se raz nagrado $100, kakor mu je to do pravija. Znali smo namreč dobroj ločila tretja konvencija v LaSalle. FR. SAKSER CO. 109 Greenwich street, New v or k PODRRUŽNICA 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. OFICUELNO ZASTOPNIŠTVO VSEH PAROBRODNIH DRUŽB. Priporoča ee SJoveneem in Hrvatom o priliki potovanja v ataro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — r prodajo parobrodnih liitkov po najniiji ceni. Železu like listke za vae kraje v ZJedln. državah in Europi ^ Poillja najceneje in najhitreje denar ▼ ataro domovino, bodisi xaaebnlm strankam, posojilnicam all v kterokoll svrho. Vaak alo v enak i potnik aaj pazi, da pride na itevilko 109 GREENWICH STREET in nikamor drugam ter naj ee prej dobro prepriča, ako je na pravem proetoru, predno ee da pregovoriti, da komu vroča denar v mnenju, da ima opraviti t nami. Slovencem in Hrvatom! naznanjamo, isdeJujemo rasno vratne flHIpk p P° nejnovejiem kroju. Unijeko delo; trpežno in lično V zalogi ununo tudi razne druge potrebščine, k epa. daji v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte ai nafto izložbo. Z vaero apoltovanjeoi '»eaeeee da ima ta seja opraviti z jednoto. Klobučar in Konda sta povabila le take brate, ktere imata dodobra na 'cugih"; na ostale člane] se ni oziralo. Sli smo torej na to tajno sejo. Slutili smo, da nam btxie vstop ni. Jvakor se je izkazal 44G1. Sv.' zadnjih par tednov, je ta liat naj-1 večji nasprotnik S. N. P. J. ii stremi po razpadu iste. Ji»sip Mišica, Dragotin Pogorele, Josip Boitz, Mihael Pogorele, | -.abranjen, vsfed tega smo šli kar Joe Zakrajšek. Jakob S. Koče v ar naravnost v dotiČno dvorano (na Blue Island ave. v bližini Konda-tovega stanovanja) med hinavske zahrbtnike. Vstopili smo in zasedli vsak svoj prostor,- dasi so nas gledali kakor tele v nova vrata. tajnik. NEKAJ ZA MARTINA. Ako nas Martin V(eliki) Konda! še alarmira s kakim Extrt Glas Puščave, ko društvo Slavija iz-To je bila razburjenost! Najraje ključi še kakega'narodnega muče-bi nas bili oohrustali. Prišli smo uika'f na/najemo mu, da pridemo ravno r jffgjfp^ ko je govorrl^u Gieneos, O., s 4 luftWlooom" v znani dragonec in urednik G. S. Chicago in prinesemo vsak po en ki je bil tudi zapisnikar na tej venec za dotičnega'mučenika'. O seji. Govornik je vprašal, kako jej benem btulemo tudi peli tisto pe- la 7Av drž kaJ Je kmetijstvo v GOSTILNA, dobro in vedno preskrbljena z najboljšimi pijačami, linijskimi smodkami in prostim prigrizkom. za društvenene seje, svatbe, zabavne večere, veselice itd. Dvorane, Potujoči rojaki vedno dobro došli. Priporočam se vsem v mnogobrojen obisk Frank Mladič 587 SO. CENTRE AVE., CHICAGO. ILL. M»MMI ........... to mogoče, da se je dovolilo vzeti sem> fcj j«, v 12. štev. Gl. Sv., ka $6000 iz jednotine blagajne in kaj kor smo jo že peli tu v Glencoe, ko je t ostalimi #9000; zahteval je smo T največjim pompom pokopali oid navzočega Klobučarja, da toi j^t Puščave. pojasni. Povemo naj še, da omenjeni dragovec sploh ni član Jed-j note. Klobučarju je padlo srce v hlače — molčal je. Eden navzočih predlasra: da o tem poroča odbor nas štirih, ki smo bili pri sodnij-: ski obravnavi. Tu pretrga Klobučar besedo in vpraša govornika kdo je bil povabljen na to sejo Zapisnikar A. H. Skubic prečita imena povabljenih s pristavkom da je bila seja sklicana po njem Good bv Glas Svobode — Ootid by! Good bv our little Gl. Sv. Good by! ___JjOB&c Žlembergar. HINAVCI KONDA 8KUBIC ODGOVOR. Podpisani član jug osi. in angl soc. stranke. 1'prašam: Zakaj ne vaših naši veliki republiki! Ali pozna, kdo kmeta v Zdr. drž., ki ima slabe čase?. Oglejte zemljišča v južnem Mi-ssouri-ju. Nikjer lepšega sadja, trt Voxi tudi Qa 6om žita kot v južnem Missouri-ju. To ;_ je gola resnica. Ako ne verjamete, prepričajte se! Naznanjam tudi da sem zastopnik za največo drevesnico na svetu in največo trtnico v Ameriki. Ako rabite semena za poljske in vrtne pridelke, obrnite se name. Blago najbolše vrste, cena najniž-poveste Ja Piiite na naslov: Svrii kruh in fino pe«*iro dobite vedno v hrvaUko-elovenaki pekarni Curiš i Rnd&koviča 623 So. Throop Street CHICAGO. NA (Skubicu) - in član jednote ni lil*"?*?™ ™tl T' ™ - in Klobučarju - tudi ni več S k,ak*mh v,zrokov bl, sej T FRANK ORAM, edini slov. za- enega nas »topnik za zemljišča, semena, sad vrgli ven. ako bi prišel na vašo Frank Udovič, John Ei*ul, Louisl^0' naPr mone' ko sem *lan član jednote!I— nakar izjavi, da Horvat in John Petrič niso bili po vabljeni. Nato nas vpraša zapisnikar. pod kakim pogojem smo mi štirje prišli na sejo. Hr. Udov i* dobi besedo in vpraša navzoče: 44 Zakaj niste tudi nas povabili t" Odgovor: 44Zato, ker ste naši nasprotniki." (Brat Wershaj je pri zadnji redni seji d»\ Slavije trdil da to ni res. Pa še recite, da ne spreminjajo "farbe".) Klobučar je med debato parkrat zahteval da se imamo odstraniti. Govornik je priznal, da ni član jednote, — pač ga pa stvar zanima, kaj bo z denarjem (1), ki je naložen po sta rem blagajnika v banki. Njemu ne gre v glavo, kako se je moglo vzeti $6000 iz banke; (za usmrtni-ne! za uboge vdove in sirote!) za denar se moramo potegniti ker denar je naš! (Koliko je Vašega de« narja pri jednoti, g; Skubic t) Ni čuda če je v očigled take nesramnosti grabila jeza nas šfcri. Br Petrtf je vstal in začel šteti te tiče, a tu ga je pograbila 44žlah-ta" in pahnila skozi vrata z besedami: "Mine rabimo reporter-ja." Nastal je vrišč kot v blaznici. skupne stranke T Zaikaj niste imeli dne 23. febr. t. 1. nikjer seje t (Op. Tisti dan sem šel v lokal kjer bi se jmela vršiti naznanjena seja a našel nisem nikogar tam: niti enkrat se tam enaka seja ni vršila, pač pa sem po radovednosti šel h Kondu in tam zasačil v tajnih (?) pomenkih Klobučarja Skubiea in Kondo. To je bilo na Kondovem domu.__ Zakaj farbate ljudi na tak način po širni Ameriki? Zakaj ogibljete skupnega dela? no drevje, trte itd. 21st St. Chieago, m. itd. 676 W. se ZNANJE ANOLE&ČINE JE MOČ 'Vsadko ki hoče zvedeti, kako se angleški jezik hitro in lahko nauči, in to brez vsakih knjig in strojev. ampak po neki čisto lahko umljivi in najnovejši metodi — naj se obrne na THE STEINER ACADEMY OF ENGLISH, Slov. Dep. P. 669 Loomis St. Chicago, 111. Ali"nas ne vodi to k misli, da štelin slehernemu se bo na to važno u-le za lastni žep? Odgovorite!!! l*aSanje odposlal nemudoma od-Fohn Petrič K°vor- 8 katerim bo tako zadov> . ljen. da bo rad o tem povedal tu- K le je? Anton Jalovec, doma iz jsvojemu prijatelju. Dolenjskega. Za njega bi rad zve-1 del njegov brat John Jalovec. Pred par meseci je bil v Pueblo Colo. Kdor ve za njegov naslov J naj ga naznani na: M. Potokar 564 So. Center Ave., Chieago, 111 Na drobno! lo debelo! J. Silverstein 487 So. Halsted St. CSIcaro. izdelovatelj import i ranega raakega in turškega tabaka, amodk, cigaret, ta- baka ta noatjanjs Itd. Tabak za cigaret, funt........... 60c % ..............;.............$5 1000 ikatljlc cigaret O. K. z rorčkom «............................ $3.00 Najbolje in najce neje obuvalo kupite pri John Klofatb 631 Blse Island A v, CHICAGO. Sprejema tudi pravila. po- SLOVENCI POZOR! Pišite pro cenik! Slovenska naselbina v Ripley in Butler Co., Missouri, se množi dne Matija Erklavec g edini Slovenki krojač v Chicagu . Lutofic io Fr. Mo •78 West ISthSt., Cktcsgo MODERNO OPREMLJENA SLOVEN- naznanja rojakom, da ima aedaj veliko 8KA TRGOVINA Z JESTVINAMI wtlogo vaakovratnega blaga za tadelo- (GROCERIJA.) vanje moAkih oblek. Jemlje v popravek Br. Butala se je drl nad ostalimi vno! tremi kot stekla zver. Br. Udovič Rojaki! Ali res nočete sedaj kuje prosil besede, in ko mu jo je piti gemlišče, ko se Se najboljša predsednik seje br. Ant. Duller zemljišča poleg železnice po 10 — dovolil, dejal je br. Udovič. da je 1."» dolarjev aker na prodaj? nepotrebns vsaka grožnja, ker nii Rojaki! Ali res nočete postati se nismo prišli pretepat. Sli bode- svobodni ameriški kmetje? Ali ro}>olnonia lahko, dasiravno je marsikomu to težko razumeti. Socializem je sredstvo za rešitev te uganke. Delavski razred naj vzauie v svojo posest ma-šinerijo, zemljo in ostala sredstva za produkcijo in naj produ-cira na svojo pest. Ta sistem, kadar se vresniči, bo učinil, da postane ves svet družba pridelovalcev. Delavskih nesporazumljenj takrat ne bo več, kapitalizem bode dokončal tek svojega obstanka. Socializem prav gotovo nastopi v prihodnji dobi človeške revolucije m svet se že* pripravlja za to dobo. KNJIŽEVNOST. Izobraževalna knjižnica. ^$i/.i|»ot za znsNtvo in pr o« veto. Urejuje Ivan Kaker. 2 snopič. Vsebina t Svetovne uganke. (Na daljevanjc.) Papeštvo. (Predgovor.) Ta snopič 'Izobraževalne knjižnice" je mnogo lepši po obliki in zanimivejši po vsebini kakor je bil prvi. Zlasti razprava "Papeštvo" obeta biti nekaj zelo koristnega za Slovence. Urednik je tudi topot vrinil nekaj zabavljic v "knjižnico"; ker pa vemo, da so te zabav-Ijice še posledica neljubih razmer, v kterih se je nedavno nahajal pisatelj — ne rečemo nič. Upamo, da bode urednik v bodoče take reči opustil, kajti stprevideti mora, da take zabavljice ne služijo ravno v — znanost in proaveto. "Izobraževalno knjižnico" pri-jjoroeamo ponovno. Vsak prijatelj napredka naj si jo naroči. Snopič stane 10o. Pišite na: Ivan Kaker 629 Laflin St. Chicago, 111. Naroči se lahko tudi pri upravništvu 'Pro letarca'. Dijete v bolezni. V mnogih boleznih zavisi glavna stvar zdravljenja od korektnih dijet. V nekteri bolezni na primer .st; vam odsvetuje jesti to ali o-no jed, dočim smete uživati druge jedi v gotovi meri. Zakaj tot Zato ker zdravniki vedo. da pri vsaki bolezni je najvažneje, urediti naj-prvo prebavne organe. Ti organi morajo poatati močni. In to se najhitreje zgodi, če uživate Trinerje-vo ameriško zdravilno grenko vino, ktero ima hiter in dober upfliv na vse organe, ki so v zvezi s prebavili. Ono stori, da dobro sprejemajo, prebavljajo in odpravljajo hrano. Mnogo zdravih ljudi rabi to vino samo zato, da osvežijo in o-jačajo svoje telo. Obstoji samo iz želišč in naturnega, rdečega vina Nima kemikalij, ne strupa. Dobro ga je uživati v spomladi, ki je kritična doba za »življenje. V lekarnah. Jos. Triner, 616—622 So Ashland Ave., Chicago, ITI. H»nIx. M. &tt»f«u6M, Kltrtuiing, K poiilja dva nova naruiuUuk 8W*v. suoialietifni klub itev. 1 v Cni> cagu ao je odru—1 a ten, d* je kupil it dni pet dfknir Jugoatovauak« de luwk* iiekovne deufcbe, ki i*daj* "Pro- Utarea'*. Listu u podporo: Jugualovanski stc>a- lietiftui klub itev. 1 v Chivagu polovico uobilka od saduje veeolice $35.4^ Clan ktotfa kluba 20c. Tel. 6*9 B. Ako fiotrebujei Mpomladaneke ali let-n« oblake, uaruli si pri prisnaao dobrem kruja&i Viktor Volk & Co., 838 - 1st St.. LaSalle. III. Jawiuje vaa v njegovo stroko •pad:.-jota drla 11*uo, hitro in po smernih cenah. Ol>fakuj« rujakr v«aki mesec v^ok'di« i ah La Halle, Jolicta, Chicu.gr, L t. d Ako ielite kaj naručki, piiite »u. Rojaki. NaAa navada je, o velikonočnih pri*, rikih prigrizniti dobro iunko. ' Oglnait«) »s pri: Janez Trškan-u 587 So. Centre Ave. Frauk Mladi* a aalon. - On Vam postreže s domačimi suhimi biUHkami In kiobaMuni. 1'rinroe Vam tudi na dom. Angleščina v 3 do 6 mesecih Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potom dopisovapja. Pojasnila se daio zastonj. Slov korespondenčns šola Box «81. Station B. Cleveland, Ohio. Delavci KAKO PRIDE VAfi DENAR NAJVARNEJE V 8TARI KRAJ? Ce ga pošlete po Mohor Mladiču, 617 So. Centre ave., Chicago, IU. On je z zvezi z g. Sakserjem v New Yorku in pošilja denar točno, var-on in zanesljivo v stari kraj. Ako potujete v stari kraj ali želite koga svjjih sorodnikov ali prijateljev vseti v Ameriko, potem istotako kupite vozni listek pri Mohor Mladiču. On preskrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih-^ cenah Mohor Mladič, 617 So Cetnter ave, Chicago, lltT" J) C. HERMANEK, lekarnar, 587 Center Ay. COR. 18TH STREET, CHICAGO, ILLINOIS. FINE SMODKE, vedno sveie pivo, izbor no vino in fino žganje se dobi v GOSTILNI J. J. Vodak, Sons 083 LOOMIS STREET, CHICAGO, .. ILLINOIS Valentin Potisek gostilničar 1235-lst St., U Salle, lil Toči vse, gostilni podrejene pijače inee priporoča rojakom na obilen obisk. }'os>treiba točna in solidna. Agitatoričen del. eoeeeeseesseessesesssee« NAŠI ZASTOPNIKI. Sledeče so druge zastopnike priporočamo delaveem, kteri so v njihovem obližju. Pooblaičani so pobirati naročnino in oglase z* '' Proletarca" ter prodajati delnice za Jugoslovansko delavsko tiskovno družbo: John Krav an j a. Box 101, Glencoe, O. Valentin Potisek, 1231 Main 8t., La Salle, 111. John Dejak, 1385 E. 39th St., N. E. Cleveland, O. Stefan Zabrlc, Box 305 Conemsugh, Pa. Dominik Petrič, LouisriUe, CoJo. John Medved, Box 33, Cumberland, Wyo. Jo« De bere, 4620 Humboldt 8t., Denver, Colo. Mike Žugelj, Box 202 Murray, Utah. Frank Hlttl za državo Minnesota. J. W. Mohar, Leadville, Colo. V Chieagti so poobloičeni pobirati naročnino nasleibnji Bodrugi: Frank Lisjak, Frank Mladič, Frank Udovlč, John Petrič in vsak drugi sodrug, ki ima pohotni ilk o knjižico. Nadalje priporočamo sorniiljenikom dotiČnlh naselbinah sledeče sodruge agitatorje: Frank Drmota, Box M, Morgan, Pa. Frank Podboj, 759 Coloman are Johnstown, Pa. •) Ta članek nam je poslal urednik slov<'trsknga klerikalnega časopisa z željo, da ga priobčimo. Hvaležni smo temu gospodu uredniku in to tolikanj bolj, ker se je potegnil za pravični nazor kljuto temu. da ima pri svojem listu tem ozim vezsne roke. Nsprej g kolega 1. Pomlad Je tn. zdrami se ls slmskegn upanja, sodrug moj ln pojdi na aglta rljl ta sroje delavsko glasilo "Pro'e tares". Spomladi se vse prerodi. Prerodlte se tudi vi ln pojdite na delo. Be j te neme socializma; pulite plevel ifOiorance. nebrltnostl, nezavednosti! Odpirajte mezdnim Ruinjem oči. dalte Jim "Proletarcs" ln pridobite Jih ss r.nročnino, Nai list Je Ta* list! Naie ielje mo raje biti vaie ielje! Nai boj Je vsi boj! Naia zmaga bode vala zmaga! NAPREJ! NAPREJ! Sodr. Frank Hitti nam je is želenne gn okroftja v Minww>ti prwtal spet 29 novih naročnikov. Ro^mg Hitti leti d,) ga |*wn#»m*V> sodr. agi faktorji tudi f O dragih naselbinah. AH bo trfto, «r>dr. sgitatorji Y Denar ni zgubljen. Kupite "stock" Jugo-slo-vanske Delavske Tiskovne Družbe in postanite lastniki edinega slovenskega delavskega tednika v Ameriki Delnica stane $10. Plača se lahko v dvehi obrokih po $5. Pišite za pojasnila. S80 SOUTH CENTER AVE. CHICAGO Najvcča slavjanska tvrdka bander, zastav društvenih kap. prekoramnic, regalij in drugih stvari za društva IW" Pišite v slovenskem ^ziku po moj 80 strani velik cenik kterega pošlem zastonj. Andro Simulič. PEKARNA w FINO PECIVO VEDNO V ZALOGI II E. 22nd ST. CHICAGO. J ugoslo vanska Delavska Tiskovna! Družba. S3 7 Jugosiov »mm vinsrna! Podpisani naznanjam Hrvatom in Skvveneetn v Chicagi in okoliei, da točim najboljia raznovrstna vin* po pri mir ni eeni. Pridite, pripeljite znance in prijatelje, da se prepričate Z vsem spoitoranjem SLAVOLJIB ŠTAJDOHAR, 316 W. 18th St., Chicago South Centre A.+)*nu* < < Chicago, ill. DR. F. J PATERA Ordlnnje: n* severozah. voglu ASHLAND IN MILWAUKEE AVE ml 12. do 3. nro ponol.; od 7. do 8 ure zvečer v pen dol j ki h, torkih, četrtkih in petkih. Telefon Canal 180. Dr. KAREL STULIK 527 So. Winchester Ave. Telephone Weal 529 Zdravi notranje in suuanje bolezni ter je isvraten ranocelnik. Uraduje: doma od 1—2 pop. tor s večer po 7 uri. V lekarni goa. Hertnaneka, Centre a 18. Str., od 5-7 pop. v lek.mi J. Stulik, na 21. St. a Paulina ul., od U do 12 dop. Priporoča se Slovencem ALOIS VANA — isdelovatelj — sodovice. mineralne vode in runih neopojolH pijač. S2-H4 Flsk »t. Tel. Canal 1405 GOSPODINJE POZOR Najboljie, najfinejie in oknsnejie meao prodaja po najniiji eeni slovenski m 376 W. 18. Street Chicago MIHA LACK0VIC 376 WHtlStkSt. CMoogo Klobase in ftanke poiiljam tndi itveo Chicage proti C. O. D. podvsetjn, ako se naroči 20 funtov. Pllits sa cenik v atovmairom jssiku Za Chicago i obotieo je moj Janes Triksn. PREMOG, DRVA in KOKS PRODAJA ALBERT DENMARK Pisarna n Center Ave. voglu in 18. ulica T Rl g avna in najboljša zdravila. KININ KROOLJIOE. ian je treba pouiiti ZBOLJSANE, LAKSATIVNE, Osostreieno z do- Rojaki Slovenci! NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO. Novih 50.000 iztisov. se zastou j razdeli med Slovence. "ZDRAVJE" Katero je Izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod. The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža ln ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava Človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem Času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko Čitate v Časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse moo^e načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. Za tor a j rojaki, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: THE COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE 140 West 34. Str. NEW YORK, N. Y. Jože Sabath advokat in pravni ssstopnlk v skih ln clvinih sadsvah. Košiček Bratje SALOON Dobro pivo, wiokey, likere, vino, izvrstne smodke in prigrizek. Prodaja konj i konjskih oprav. Telefon Canal 2248 594 s. centre ave. CHICAGO, ILL POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kegljlttea Sveie pivo v sodčkih in buteljkah in druge rasnovrstne pijače ter unijske mnodke. Potniki dobe čedno premo-čiičc r.a ni r.ko ceoo. P ostre i ba točna in is born a. Vsem Slovencem in drugim Slovanom »e toplo priporoča MARTIN POTOK AR, 564 SO. CENTER AVE., CHICAGO Dr. W. C. Ohlendorf. M. D Zdravnik ta notranje bolesnl in ranocelnik. Iudravniika preiskava brezplačno—plačati je 1« KdavUs, 647 ln 640 Rlus Island Avs. Chicago. Za dne ure: Od 1 do S popol. Od 7 do 9 svečer. Irven Oh i cage živeči bolniki naj piielo slovsnoki. Piiite slovenski I 1623-1638 Unity Building 79 Dearborn 8t., Chicago, IU. Ros. 5155 Prairie Ave. | Oglasite se na Centri! « Phone Drexel 7271. . ................................. Slovenci Pozor! Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške « za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem ježiku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. S81 Center Avenue, blizo 18. ul.. Chicago II JURAJ MAMEK MIRKO VADJINl, slovensko hrvatski SVOJO riNO OPRAVLJENO BRIVNICO priporočam vsem bratom Slorsnesm. JOHN HORVAT 610 Centre Avs, Chicago, UL BRIVEC, razpolago. in hrvatski Leopold Saltiel ODVETNIK v kazenskih in eivilnih nadsrah. A n to Phone 6065. Office Phons Main 8065 Residence Phone Irwin« 4176 urad: 97 metropolitan block Se vero sap. ogel Baadolph in La Sails aliee Stanovanje: 1817 "m Ml 'KI ' ^ I m EEC Ank'lesUi »pital UctOB Sinclair 1 avtorjevim tlovuljcn)«m |K>»ioVenil Joie Zavrtal* . . . I iJt.j-X-tll'«'!' ** " ' ' JUNGLE (Copyright, l*ft)S, 190S, by Upton Sinclair ) I. ' % Ura je bila štiri, ko je oereiuonija bila končana in so kočije pričele prihajati. Zbrala" »o je množica ljudi, ki je sledila kočijam celo pot radi velike razburjenoati Marije Berczyynskas. Marija je imela teško breme ua avojih širokih plečah njena dolžnost je bila, da ae vrši vse v najlepšem redu in po najkraanejši domači šegi; teKajoča divje temi nt je, suvajoča vsakega s pota, umerjajoča in opominjajoča eeli dan s svojim gromkim glasom je bila Marija prerazburjetia. da bi opazila, kako dru--i sodijo o iijtMifjn obnašanju. Izmed vseli j.- /».loja zaposlila eerkt \ in želeča, da pride prva v gostilno je ukazala ivvuščekn, da naj vozi hitrejše, ko je izvoAČek razodel svojo voljo, je Marija odprla okno kočije in sloneča na njem, mu je pričela pripovedati svoje mnenje nai-prvo v lit vinskem jeziku, katerega ni razumel, kasneje pa v poljščini kar je razumel. Ker je sedel na kozlu in na varnem, ji je skušal kljubovati z besedami. Vsled tega je nastal prepir. katerega *ta oba solila s krepkimi dovtipi, in ki je trajal skozi vso pot doli po Ashland ulici, skoro pol milje daleč. To je pa bilo zelo neugodno, kajti pred vratmi je bila velika in gosta goječa ljudi. Godba je pričela igrati in že od daleč je bilo sli t>ati nizek in zaspan 44bruin, brum" čela in evilenje dvojih gosli, ki sta hoteli druge drugih nadkriliti v glazbeni umetnosti. Ko je Marija ugledala ljudsko gnječo, je prenehala razgovarjati se z izvščekoni in akočivša raz naprej premikajočo kočijo, je pričela delati pot skozi množice do gostilne. "Kik! Krk! Uzdaryk — durial" je upila s tako močnim glasom, da se je dirindaj orkestra le še čul kt»t oddaljena godba, dočim je z ro kami druge suvala proč. "Z Oraiczunes Sasihuksmi, nimams dar/as. Vynas 8znapsas. Wires and Liquors. Union Headquarters." je bil gostilniški napis. Či tatelju ki ni vešč litvinskega jezika bo všeč Če mu povemo, da je bila to zadnja soba gostilne, katera je v dotičnemu ehikaškemu okraju |K)znana pod imenom "baek of the yards."•) To pojaanilo je značilno in je tudi v soglasju s pravimi razmerami; ali kako nizkotno se dozdeva dotičnemu ki to raaniine, ko se je šlo za najsrečnejšo uno v življenju lepe deklicej za svatbo m veselje male One Lukoszaite! Stala je v veži pod varstvom sestrične Marije. Ni se upala skoro dihati radi suvanja skozi gnječo, in videti je bilo, kot da bi trpela v tem veselju. Iz njenih oči je odsevalo veliko občudovanje, njene trepalnice so trepetale in njeno navadno bledo lice je pa žarelo. Oblečena je bi'a v bel muslin in na ramena ji je padal majhen bel pajčolan. Ta pajčo-lan je pa krasilo pet bledordcčih rož iz papirja z enajstimi zelenimi ro-znat i mi peresi. Na rokah, katere je vedno vame mir je no mencala, mei tem ko je stala in zrla okoli sebe, je pa imela bele rokavice iz pavole. Bilo je preveč za njo — vsled prevelike razburjenosti so se ji lahko čitale muke na njenem obrazu, ki so pa imele svoj odmev tudi v tem. da se je tresla po vsem životu. Bila je še tako mlada — še ne šestnajst let — in majhna za svojo starost — še pravi otrok. Sedaj pa omože-na — omožena z Jurgisem, iz med vseh mož z Jurgisem Rudknsem, z njim ki ima belo cvetko v svojem črnem jopiču, z njim, ki ima široka pleča in velike žilave roke. Ona je bila blondiuka s plavimi očmi. Jurgis je pa imel velike črne oči, košate obrve in goste, črne lase, ki so se v kodrih vsipali okoli nipK — na kratko, to je bila ena tistih neenakih zakonskih dvojic, s katerimi mati narava postavlja na laž vse prejšne in kasnejše poroke. .Jurgis je lahko vzdignil dveatoinpetdeset funtov težko govejo četrt in nwtel na voa, ne da bi se mučil; in sedaj je stal v skritem kotu, bojazljiv kot preganjana žival in vselej si je z jezikom zmočil ustnici', predno je mogel odgovoriti na čestitke svojih prijateljev. Polagoma so se goatje in gledalci ločili navidezno. Vzlic temu so se tekom svatbe vedno drenjale tkupine gledalcev okoli vrat in po kotih. Če je kateri gledalcev prišel bližje in se mu je poznalo, da je lačen, ponudili so mu stol in bil je povabljen da se vdeleži svatbe. Tp je bila šega " v*selije", da ne sme fiihše oditi lačen. Seve se je ta šega Bila je lejm majnikova nedelja | Ljudje ko trumonia korakali v farno cerkev; staro iti mlado se je gnjetlo po slabih |>otih. ki vodijo! iz kmečkih vasi. Vse je bilo neka-1 ko praznično veselo in zadovoljno. Deca je skakala semintja ter I se zabavala po svoje; fantje so sel pomešali med vrste deklet, šalili i se z njimi in izmeujavali ljubke) poglede «— tupatam je kaka rde-! čelična punca poleg pota vtrgala nežen cvet in ga pripela svojemu i Ijuhčku -.odrasli možje in žene, starčki in stariee so se pa pomenkovale o vremenu, letini in v sak-< lan jih dogodkih. Nektere stare tete sb med potjo molile na glas rožni venec. Prostor med trško farno cerkvijo je bil kmalo poln ljudstva. Staro iu mlada se gnjete, peha in rine ob veliki -cesti, ki vodi iz tr- že Maiui hočemo. Svet je niČevuosti prava večna sreča nas čaka po smrti v nebesih. Da pa prideš v nebesa,, opravljaj dobra dela. Bodi {»okoren, poslušen in zvest sva jim posvetnim gospodarjem ni gol župnika, kteri ae je prijazno smehljal in jim stiskal roke, nakar so prvi zasedli lepe kočije iu so odpeljali, a /adnji so v vrsti odkorakali. Pobožni možje in ženice so se ni storil svojega ta krade delavcu s puškam. ki vladajo nad tabo pol pa v gručah vračale domov.Ženiee božji volji! — Tu se je pridigar in stare tete niso mogle prehvali-poruenljivo ozrl na rejene unifor- ti ceaarskili gospodov, kako ko do-mane gospode na rdeče pregrnje- bri in krščanski, ki so v paradi nih sedežih — Vzemi za dobro in prišli v cerkev ..... pravično vse, kar ti oni ukalejo. | • • • Potrpežljivo vzemi svoj križ n» Cenjeni čitatelj! Tu sem ti poraste in ne godrnjaj če te tepe dal eno iz med onih tisočerih ža-uadloga. (e te kdo(udari ua desno loatuih fotografij, kako vzgaja Hco, ne vračaj zlega s hudim — buržoazija s pomočjo duliovništva ampak iiMwtavj mu še levo lice. naše uhogo kmečko ljudstvo v sta-Ljnbi delo. če je še tako trdo, a ri domovini. To je resnična in delti, če je še tako trdo, a sovraži lišp in posvetno boga vsakdanja sliika — bil sem ji pri- eo semtertje in skusa napraviti ....... , « . .. , , •• r • «.• » nik! Delaj pokoro, grešnik M< prostor pred cerkvijo. Ljudje , , i A . ,r . ... , „ li! v0«1 za nase cerkvene in d šepetata jo, da pridle danes mnogo T . 1 .. , v__zelske poglavarje. Moli za svetej imenitnih gospodov v cerkev. v A », r . ., ,r stvo, kajti tako hoče bog! Bogas-i ča saiu — poneumnevanja in du tvo je izvir vsega greha in vsega ševnega robstva. Stx-ializem je ra zla. Čim bolj si veren in ponižen. vno' pri teh parasitih trčil ob naj- tem prej si boš zaslužil nebesa hujše nasprotnike. Zakaj f Mi so- Bodi pokoren, poslušen in udau' cialisti pravimo: svet je dolina duhovnikom, ktere je poslal sam solz le za proletarsko ljudstvo bog. Podpiraj duhovnika, podpi. ubogi tlelavci in mali kmetje živt raj cerkev! Ne hodi požrešen, ptm- v solzni dolini, med tem ko kapi . , ... -___. • i ti se večkrat — kar ti ostane, talisti — posvetna in cerkvena go ga. (S os po« I župnik, meznar tn se- , . . . » par drugih oseb leta med množi-! ^ ^ "" V l-',™ °T "VOke in jih pe- suvali se z nogami nega otroka pravega duševnega /a ženo, kakor jo je pred nedav ljal v cerkev kjer jim je odkazal m rok«n>' nekaj t«;h debeluhar- in telesnega sužnja. Ko tak ot-j nim časom pomenil za črnega suž- z rdečim suknom pregrnjene se- iev ie komajvzdržalo, tla niso rok moškega spola odraste in nja. Kajti žena in otroci trpe da .leže v prvih vrstah Debeli rdeče- Pesnili v glasan smeh. pritle v vojaška leta. t»ropa držn-l m.H pt»tl kapitalizmom malo manj , 4 • M.vLm. . vnn rv i It o 4 i lični gospodje se smehljaje po Dobro zna kinu beda kom pihati tem kmeč-tlejal je eden go- va kmeta najbolje delavne moči! kot so trpeli svoj^dobno sužnji pri hiši ter obenem naredi iz fanta j St>eializem.pomenjs vse. ki on i j Vt^a rišem uniformah na HR HH BBBH ■ kar poaedejo v drugo vrsto sede- «P°dov svojemu tovarišu. ne samo po^dnega sužnja temvee /ev Ljudstvo je natlačilo cerkev "Takih treba — ,Mlvrnil ^ ta|tutli "Wjalca in morilca, ki je pri- do zadnjega kotička. ~ Zak«-' imamo ^»»hovnike! Orgije zadonijo, oglasijo se pe- Kmet mor» b,ti zah,J ~ m to i« iku pritrkavajo ob nal°*« duhovniKOV. svobodo za vci in v zvoni zvonove. Maša se prične. Kmečko ljudstvo pade na kolena in mehanski sklepa koščene iu žulja ve roke . Ljudstvo moli, moli v živi veri, da ga posluša bog .Siši • Niso pa padli na kolena in molili oni gospodje, ki so sedeli, na z rdečim suknom pregrnjenih sedežih. — uniformaui in civilno o-pravljeni gospodje debelih trebu- Gospo^l župnik je koučal pridi-gt> in zmolil še par očenašev za duše v vicali in par očenašev za pravi jen umoriti ne samo nepoznanega proletsrca v vojni marveč tisli svojega lirata in očeta — a-ko mu to zapove njegov poveljnik Tako se vzgajajo proletarski otroci in sinovi. To vzgojo pa vsak duhevske in dežetske gospode, da dan gnojijo duhovniki, hlapci bu- bi jih bog ohranil še dolgo zdra- r&oazije in kapitalizma, s svojim:! ve in čile .... Vsi ljudje v eer- moli. delaj in trpi! Pridige o sol- kvi so na glas molili za župnikom zni dolini^ grehu, večni kazni itd. — le gospodje na rdeče pregrnje- držijo kot smola pri sužniško nih sedežih so molčali! ! vzgojenem ljudstvu, ki razmišlja Ko je bil končan drugi del maše toliko, kolikr vidi pred sabo. Edino socialna demokra cija zamore rešiti civilizacijo. Volkovi vgpevajo najboljše. Kateri so najvspešnejši ? Narodni ljudje brez vsakega talenta. To se ljudje, ki nimajo navadno toliko pameti, kot jo je treba za izvrševanje kakšega delavskega poklica. Ti ljudje imajo navadno prej govoril, pridigal samo pri-| nizke zmožnosti živaji - požreš-prostemu ljudstvu, ne pa c. kr.| noSt. imožnoSti t.gra ah krokodila bilo, so jih pa mlložili. kakor tu«li svoje jopiče. Jtnlli so. katlar in k jer ^ j)U|.vjc Mnjitt HC prekine in ■ jim je bilo všeč, in hodjli so naokrog poljubno. Govorili in peli so. ko- j xupuik gre na priinico. 4,BOG ŽIVI! ... , hov in rdečih lic - c. kr. uradni- i« na koru ct^ai^ka pe- Zakaj je oni župnik, o kterem sem ki se je porodila v litvinskih šumah dala teško izviti v klavn.skeri, ^ s ) ^^ k(,nuHino na sem. — -------—' *---- — okraju milijonskega mesta ( hikago. vendar so stt»rili svoje najnoljs*'. svo HedeŽih in nekako pt>milo- Cerkev se je pomalo izpraznila, prosiemu ijuom vu,-ne pa e. nr Otroci, ki so prihajali z ulice, kakor tudi psi so odhajali srečni. j s ' -1' . . -ni ii,wi-tvA i,:- (V*arski gospodje iiruniformirani tiratlnikomr ki so btfr-istočasno v ... ...... i • . I val no nioirui poooano ijutisi»o, si , . . _ . , .. . 1 Karakteristično znamenje na ti svatbi je pa bila ljubka neprisi- | na tjtl gospoda cerkvi? Zakaj so se zadnji noree- IjenoHt. Možki so obdržali svoje klobuke na irlavah.če se je jim pa zlju |ohfazi IIU>lilo na molek ali iz maš- ============== vaJ' 1Z Pri,lif?e in hva1^ župnika >1 češ: tako se mora. Ali niso bili oni goKpdje prepričani, da jc župnik Sto in sto pogledov se upre vanj.), . ! v *vojo in niihovo korist farbal L. p mt« je bil župnik, mlad ž|v« kra^a in njegovega s,na. kmo('.ko ljudstvo kar najbolj je rdečih zalitih lic. Po običajni kra-! *<>* kraljlCo! " «jre» ^ako je! tki molitvi se je ozrl na cesarsko " k?.te H,,nrt .. , I ^i^lji pnpomoček zoper to , . .. bog živi novo kraljevo dvojico! gospodo na rdeče pregrnjenih se- * tležih — oster opazovalec bi bil lahko opazil, kako jim je gt>spod župnik namežiknil — in začel pridigati nekako takole: 44Čovek se je rodil v grehu in cd rojstva pa do smrti je otrok jeze božje. Človek je ustvarjen za tlelo. Svet je dolina solz. Naše življenje v tej dolini solz je le po- krivico! tovanje v nebesa ali pekel, kakor Ivan Molek čansko časopisje kar ho^ vidimo vseeno te razmer« j boj. Kakšna sredstva zamos| re politične stranke. pomšteni vodj blikancev iu demokratov. Kaj imate pričakovati starih strank? V politični areni je en stranka, ki se bori za jo". Ena sama stranka potrebni razvoj na goi^jjfl in političnem polju. To ji no demokratična stranka Socialno demokratična jc na stališču med narodi cializma. Ona se opira po| na vzgojo in razvoj indm sil. Oba činitelja pa vodi cializem. Mirna revoluciji. Socialno demokratične je v svojih kon?tiih ciljih cionarna, vzlic temu je p« razvoja in gradenja po zri činu. Socialne reforme ra pozdravljajo socialni iz raznih vzrokov. S socialnimi reformi omeji naraščajoče obabo oslabenje ljudstva. Aks resnimi reformami v m čelo, potem bi se poloM vidno zboljšal. Glavni zrok. da podpii voj reform, tiči v tem, da. celo pujska. Tgar, k večjem majhna deteta, katerih je bilo navzočih precejšno število. P(«ebne sobe za deteta ni bilo, radi tega so povabljeni goatje postavili zibelke in otročje vozičke v sobin , kot. Tam so spala deteta po trije ali štirje skupaj, ali so pa čnla, ka-3fkor je slučaj nanesel. Starejši otroci ki so že lahko segli na mizo, so 'tekali gorindol, veselo obirajoč kosti in jedoč bolonjske klobase. Soba meri približno trideset štirjaških čevljev, stene so pobeljene in prazne izvzemši podobe o konjski dirki in rtnlbinskega imenika v pozlačenem okviru. Na desni so vrata v pivnico, med vratmi stoji nekaj pošto pač ev, v kotu je pivo, vino in žganjejoč, kjer opravlja svoj pt>nel poslušni ženij v zamazanem belem jopiču, z namazanimi in zavihanimi črnimi brkami in z oljem namazanim kodrom, ki je skrbn » prilepljen na eno stran čela. V nasprotnem kotu sta dve mizi, ki zav-zemati tretjino sobe in na kateri so naložene sklede z mrzlimi jedili katere so nekateri preveč lačui gostje že okušali. Od spredaj tam kjer sedi nevesta, je na mizi snežnobeli kolač, na katerem je stolp okra^%jJJ^ kov z dvema angeljema in rož iz sladkorja, z obilno zmesjo rdečega, zelenega in rmenega ovočja. Od tam vodijo vrata v kuhinjo, kjer se vidi štedilnik, iz katerega se dviga sopara in okoli katerega se sučejo stare in mlade ženake. V levem kotu sobe sedč trije godci na majhnem od ril,ki ae mučijo junaško, da bi se jih čulo v tem viharju. Isto skušajo doseči tudi deteta. Ob odprtih oknih pa stoje nepovabljeni gostje ni z ustmi, očrni in u.šeni uživajo od daleč dobrote svatbe. Nakrat se bliža od kuhinje sem vzdigajoč se oblak, za*katerim se kmalu prikaže Liza, mačeha One Imenujejo jo teta Elizabeta. V rokah ima velik krožnik pečenih rac. Za njo prihaja Kotrina jako pazno stopajoča in se skoraj opoteka ptsl enakim tovorom. Pni minute kasne je pa stopa stara mati Majuszkiene z velikansko skledo kadečega krompirja. — ki je skoraj tako velika kot ona sama. Tako zadobiva f^vatba počasi mirnejše lice — tu je šunka Jn skleda kislega zeljH. kuhan riž.makaroni, bolonjske klobase, kupi poti ce, skledice polne mleka in vrči prenečega piva. Prav v bližini je pa pivo, vino in žganjetoč, kjer je treba le naročiti, no da je treba plačati. '"Eiksz! Graiezyian!" vpije Marija Berczynkas in sega pridno po jedilih, kajti v štedilniku je še mnogo, kar bi se pokvarilo, ako se ne ponžije. Med smehom, krikom in dolgotrajnimi dvotipi zasedejo gostje s-voje prostore. Mladi fantje, ki so ves ča« stali blizo vrat, se ojunsči-1 Bog živi! Bog živi! -Oh ta narod zvesti! Crkni narod — odzove se kralj če nimaš kaj jesti! ! Alo, skupaj, slepci: Bt>g živi kralja i kraljico! Bog živi tiranstvo, rop! moderno robstvo je izobrazba ljudstva. Ko bode ljudstvo, kmečko in delavsko ljudstvo, izobraženo v pravem smislu, osvobodilo se bo samo tega robstva. Svoboda misli in svoboda vesti zaeno z ekonomsko svobodo tnora triumfira-ti nad duševno temo verske vzgoje in kapitalističnim izkoriščanjem. In to hoče socializem. M SOCIALIZEM IN ŽENA. SOCIALISTIČNA SOLA ZA DECO. Pesem se konča s tem, tla se je mula nekega dne naveličala biča in je začela sama 4,kikati", a delavec je glasoval proti svojemu bossu, Nebroj tej podobnih pesmic znajo otroci peti in deklema- kratke naloge, ki »e nanašajo na filozofično ekonomijo. Te naloge morajo otroci napisati in se do Mrs. A. Fraser v Brooklynn —! prihodnje učne ure naučiti na pa 0 kteri smo že poročali —je velik mt,t jjh tudi peti proletarske orator na polju socializma. Mr* I pesallee. Dtrteh pesmic imajo otro Fraser je soproga telegrafista, ki cj največje veselje, prepevajo jih| vati na pamet. je vposlen pri Direct Unit«! Sta v j^jj jn nasitil mulo; Že več kot eno leto cepi Mrs prvega je zmerjal, mulo je 'kikal' jo in približajo. Boječega Jurgisa pa stari ljudje toliko časa porivajo I f ™ socializem v srca svojih —oba je delati trdo. in pehajo semintje, dokler se ne odloči sesti na desnico poleg neveste. |'ljubljenčkov, za kar no zahteva itd. Obe družici, katerih dtwtojanstvo naznanjajo venci iz papirja, sedite poleg novoporočeneev,' poleg njiju pa ostali gostje, stari in mladi, fantje in dekleta. Zali natakar izrabi ugodno priliko in se odloČi za krožnik z racami; tudi debeli policaj — katerega dolžnost je. da zabrani kasnejše tepeše — primakne svoj atol k mizi. Otroci vpijejo. deteta se derejo in vsi drugI se smejejo, pojejo ali pa Šalijo, mejtern ko daje sestričina Marija vzlic temu strašnemu dirmdaju godcem povelja. (Dalje prihodnjič.) •) Jungle (čitaj . džungl) pomeni / ovijalkami p^eprežen i>rago/t! v katerem bijejo divje živali l»<»j za obstanek. •) Zadaj za dvoriiči. niti najmanjšega plačiln. Žrtvuj« se za svoje ideje. In kak vspeh i ina vrla sod rug i nja! i^troei jo ljubijo kot rodno mater in z največjo, pridnostjo in paznostjo se uče njenih naukov. Meti poukom v šoli se smejo otroci prosto gibati in govoriti kar je prav; s tem jim učiteljica že od mladega cepi čut, da znajti spoštovati in eeniti svobodo govora. Vsako nedeljo jim Mrs. Fraser'čita kratke po vesti h socialnega življenja ter narekuje TAKO ŽIVIMO. V vročini in mrazu moramo delati vsi. da si zaslužimo za meso in kruh. Za meno in kruh samo, da zamoremo nadalje delati trdo v vračmi rn mrazu . na pamet "Glasijo se: Prvič: ljubi svojo so učenk o ali so učenca, ki bode enkrat tvoj tovariš pri delu. Drugi: ljubi vedo, kajti ona je hrana duši in glavni pogoj za svobodno življenje. Tretjič« ptmveti vsak dan dobrim in koristnim delam. Četrtič: spoštuj dobre in delnv- ___ i ne ljudi; bodi jim prijazen in po I magljiv. PetiČ: Ne tepi, ne psov*j niko-gar; ne bodi maščevalen. Stoj pa za svoje pravice in bodi neodpust-Ijiv prof i zatiranju in izkoriščali j jn. Seštič: ne bodi hudoben. Bodi prijatelj slabejšim in Jjubi pravi-! co. Sedmič: zapomni si, da vse de ( bre stvari na svetn je proizvodi M. lo delavstvo. Kdorkoli uživa te zmožnosti so se razvile dobro. To so surovi, volkovom podobni ljudje, ki potisnejo marsikaterega pridnega in inteligentnega tvorni-čarja ob steno. To so tisti ljudje, ki s pomočjo svojega kapitala uničijo vsako leto nebroj malih obrtnikov in trgovcev in se hvalijo da v enem dnevu prodajo več blaga, kot vsi drugi skupaj v enem tednu! Na tucate takih malih obrtnikov in trgovcev so lahko veseli, če jih veletrgovci, ki so jih uničili. spremejo v službo, da pomagajo množiti tem pijavkam njih premoženje. Na kratko: Veliko premoženje vsesava v sebe malo premoženje v trgovini in obrti, kot magnet vleče k sebi železne opilke. Veliki kapitalist triumfira. mali obrtnik ali trgovec pa postane pisar, politikar. potujoč agent, gostilničar .advokat pa tudi mezdni suženj. Srednji stan gineva dan za dnevom. Kes, naš družabni red je podoben lestvici, v kateri se lomijo srednji klinci drug za drugim. To je.zopet drug sad konkurence in privatnega podjedništva. Mali obrtniki in trgovci tudi čakajo na rešitev . Večina ne more nič posedovati. Ta sistem zasebnega imetka je provzročil, da je nemogoče, da bi ogromna ljudska ^večina lastova ln zaseben imetek. Kna desetina našega prebivalstva lastuje že devet desetin bo-gatstva. Osredotočenje v nndzi-ranju lastnine se vrši tako hitro, tla je obstanek vsega naroda V nevarnosti. Povprečna mezda, gotovost dela. družabne pravice in ne-od visnost mezdnega delavea in kmeta sc m nože mnogo hitrejše, kot naraščanje bogatstva in proizvodnje. Izobražen proletariat. Naraščajoča moč in' osredoto čen je bogatstva podita od dne do dne ižobražen in rokodelski raz red v odvisnost kapitalistov. Naši učitelji, profesorji, govorniki. uredniki, pisatelj1 sploh vse učene stroke se izročajo vedno preobrat človeške družbe Socialna demokracija | zida. Socialno demokrati<"n ka je v resnici edina refdl na stranka. Mi agitiramo nizacijo ljudskih mas. < cija pa pomeni: red po vzgajamo, učimo, razbil vtemeljujemo in discip Vsled tega ne prinašam ampak tudi zakon, pamet no in napredek. Popolnoma napačno J socialno, demokracijo I razrušejočo silo, kateri i za preobrat današnje dm apelacijo na surove instin Mi hočemo rešiti civili Socialna demokracija h niti kulturo in civilizaci vzdigniti ju na višjo *t Naša stranka hoče ol narod pred poginom. . Mi apeliramo na naj vsakem Človeku, na npl« bežen državljanov do si in otrok, na javno mneu ljanov. Glasujte za socialdeSM kandidatsko listino. "Celi svet bode republ ga bodočega dne." — Cl meriesn, 2o. marca. 1 Velika je prosperiteta publike! Prospcriteta pa Milijon delavcev je br< Ječe so polne ljudi. Prisilne delavnice so f di. Bolnišnice so polne lj® Dobro tvorne hiše, k jei juha. so polne ljudi. Procesije kruha pros« (breadlines) so milje d > c Živela prosperitetslll Delavstvo produ cirt v stvo; bogastvo torej prlj lavitvu. Podpirajte locialiftMM nisje' Naročnjte citfll "Proletarca"! PriportfM skim delavcem 4 Radničk®