Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjeniii državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas List slovenskih delavcev v ^Ameriki Slovensko-Amerikanski r? KOLEDAR za leto 1Q08 je dobiti po 30 c. poštnine prosto. Koledar je zelo zanimiv ter ima obilo slik ==>3 TELEFON PISARNE: 1879 RECTOR. Estered as ■ocond-Claat 1 latter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y^ under the Act of Congrea of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*. NO. 4. — ŠTEV. 4. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 6, 1908. — V PONEDELJEK, 6. PROSINCA, 1908. VOLUME XVI. — LETNIK XVX Obravnava proti Thawu. Taftova kandidatura. Danes se prične. POKRAJINSKI PRAVNIK JEROME BODE SKUŠAL PREPREČITI IZPOVEDI THA-WOVE ŽENE. PRIHODNJA DVA MESECA BO DETA BAJE KRITIČNA ZA NJEGOVO KANDIDA-TURO. Pravdništvo si je nabavilo mnogo no- Vodstvo kampanje bode najbrže pre- vega materijala. THAW JE MIREN. -o-- Danes se je pričela v na^m mestu druga obravnava proti mlademu pitts-burškemu milijonarju Harry Kendall Thawu, kteri je, kakor znano, ustrelil arhitekta Stanford Whiteja. Včeraj bo pričele po mestu, zlasti pa v odvetniških krogih krožiti vsakovrstne vesti o stališču, ktero bode zavzel državni, oziroma pokrajinski pravnik Jerome kot javni obtožitelj imenovanega milijonarja. Pred vsem se zatrjuje, da je mogoče, da pravnik ne bode dopustil Thawovej žem izpovedati vse podrobnosti o njenem obsevanju z umorjenim Whitejem, kakor se je to zgodilo povodom prve obravnave. Pri prvej obravnavi je Thawova žena Evelvna izpovedala o svojem potovanju z imenovanim milijonarjem in sedanjim njenim možem po vsej Evropi in je tudi naznanila, kako je z njo počel njen prejšnji oboževatelj. sedaj ustreljeni White. Pokrajinsko pravdništvo ni nmirlo dokazati, da te navedbe ni.o resnične. Sedaj silijo odvetniki Jeroma. naj tako zasliševanje več ne dopusti. Jerome o tem ni hotel ničesar izjaviti in sploh o obravnavi ni hotel mnogo govoriti. Thaw je vferajSujo nedeljo mirno preživel v preiskovalnem zaporu, ne da hi sprejel kak obisk. BOMBE V BANKAH. Razstrelba bombe v poslopju First National banke v Kansas City. Dinamit v Wellsville, N. Y. Kansas City, Mo., 6. jan. V kras-nej marmorasfg palači First National hanke >c je minolo soboto, ko je bilo v poslopju vse polno ljudi, razletela bomba, ktera sicer ni naplavila velike materijalne škode, ki j »a je ranila ve«"* ljudi. D\a klerka in jed^n zamorski vratar bili nevarno ranjeni. Bomba se je razletel.6 v kleti. Kedo jo je t je prinesel, ni* znano. Wellsville, N V., 0. jan. V kleti stanovanja sodnika E. TJ. Carpenter-ja v bli letela bo Imenova; skrbel pr je ravna pijačam. i.em Andoverju je raz-,l,a. škoda znaša $600-00. sodnik je v novejšem času d vsem za to. da so se Ijud-TM. zakonih proti opojnim Golob je so leteli 1200 milj daleč. V Boston, Mass., sta priletela dva goloba li.stonoša iz Minneapohsa, Min:x„ oziroma 1200 milj daleč. Jc-den golob je prinesel poročilo mavor-ja James C. Haynesa mayorju John F. l'itz.eraldu. Iz Minneapolisa so odlet li golob je v soboto 2S. dee. op >-ludne in v Boston so dospeli v Četrtek 2. jan. zjutraj. Denarje v staro domovino pciiljaans: sa f 10.30 ............ BO kros, sa $ 20.40 ............ 100 kron, n | 40.80 ............ 200 kron, n | 101.76 ............ 600 krom ga 9 203.60 .......... 1000 kron, M $1016.00 ............ 6000 kram. Poct&rlnn J« viteta pri tak »vstih. Doma m nakazana svots popolnoma bplačajo bras vinarja odbitka. Hate tenanrt poiOjam izplačaj« IS. bih. Deesde mam podati Ja ufpffli. wfr 4a ▼ fotovfari ▼ Im aH njlUlm—ptamm, voi)s Mat aU°pa V«v Tock Bank Draft Miro oo, m m. m. vzel poštar Hitchcock. KONFERENCE. Washington, G. jan. Položaj glede predsedniških volitev, v kolikor pride republikanska stranka v poštev, se bode zjasnil tekom prihodnjih dveh mesecev. V tem času se bode namreč pokazalo, je li Taftova kandidatura sjKJsobna, da se obdrži na površju ali ne. Odkar se je Taft vrnil iz Rusije, seveda ni miroval, temveč je priredil vse, kar je bilo potrebno za uspešjo kampanjo in za pridobitev dvomljivih delegacij. Pred vsem mu je bilo na tem ležeče, da d«'?eže v kabinetu sporazum. Pred vst-m je skrbel za to. da doseže sporazum - tajnikom zvezinega zaklada ( ortelvouom, kteri je bil njegov nasprotnik. To se mu je takoj posrečilo. Potem s,, njegovi prijatelji -krbeli za to. da ji prišlo do sporazuma med njim in |joinožnim glavnim poštarjem llitehcockoiu. To se je zgodilo po Taf-tovej inieijativi. V četrtek, ko se je Taft vrnil i/ B.«tona. sta -e s Iliteh-fuckoin H- Ia, na kar sta se ločila kot dobra prijatelja. Hiteheock bode vsled teira jiostal najbrže Taftov manager povodom kampanje. Hitchcock je do sedaj deloval na to, da Roosevelt v tretje kandidira in je že v tem smislu na jugu ustanovil pojiolno politično or-raiiizaeijo. Sedaj se bode posvetoval z vodjami te organizacije, da izve njihovo mnenje o podpori Taftu. Ra-zun tega bode tudi v državah Nove Anglije skušal pridobiti delegacije za Tafta. Tukajšnji politični literarni urad: že delujejo z vsemi silami; vsi ti uradi so proti Taftu in tako prihajajo najlepše raoe na dan. Ti uradi preskrbujejo s svojim delom vred vse«n le male časopise v državah Pennsylvania, New York. Indiana. Illinois, Tvan>n= in Missouri. Pettibone opnščen. Drugi vladin fiasco. DRŽAVNO PRAVDNIŠTVO V IDAHO JE DOŽIVELO PRI OBRAVNAVI PROTI DELAVSKEMU VODJI ZOPET PORAZ. Takoj spočetka je bilo pričakovati, da bode Pettibone oproščen. IZREK POROTNIKOV. Gospodarski položaj. I Proti Japoncem. Certifikati Clearing House "Na vešala z njimi!" IZGREDI V MUNCIE, IND. Vsled nemirov, ki so nastali radi štrajka železničarjev, je poslal govorner vojaštvo v imenovano mesto. Indianapolis, Ind., G. jan. Gover-ier Hanley je izdal v soboto popoJu--o ;;fa t7lke. Work & Co., kakor Uuh "n° Attenean Snuff Co. z dina-•skladišča sta z^re,a 1 ™na poslopja v mestecu / !f*tnn P«5kodovali. Jezdeci ka-enh je bilo 70 in ki „ biH ^ za k n ukani, so se mudili v mestecu eno nro. Russelville ima 4000 prebivalcev in se nahaja sredi pokrajine temnega tobaka. Samoumevno je, da je prišlo pri nepričakovanem napadu do splošnega streljanja pri kterem so bili štiri meščani ranjeni. Augusta. Ky., 4. jan. Tristo tako-zvanib nočnih jezdecev je v minolej noči prišlo na posestvo Charles K Blatesa v Powerville in na razna druga posestva, kterih lastniki so bili brez izjeme prisiljeni podpisati pogodbo, o« slednjem parniku m inh?e videl Panika Mount Royal na kterem je več sto potnikov, kteri «> se namenili naseliti na eanadskem za padu. Parnik Pomezanian je plul po ^ poti kakor Mount Royal, ne da bi o slednjem kaj opazil. Uradniki imenovane železnice sedaj dvomijo, se li bode še kedaj zgubljeni parnik pojavil, vendar pa še mislijo, da neslo na irsko obrežje. ga je za- Ogden, Utah, 5. jan. V petek zvečer je nad 200 oboroženih belih prišlo v japonski del mesta, kjer so s klici: "Obesite Japonce!" napadli Azijate. Ako bi policija pravočasno ne posredovala, prišlo bi do krvavega boja. Konflikt je nastal vsled tega, ker so na tukajšnjih kolodvorih več belih delavcev nadomestili z japonskimi. Takoj nato se je na centralnem kolodvoru nabralo nad 100 mož, kteri so odkorakali po 24. ulici v japonski del mesta. Ker je množica kričala, da se mora vse Japonce lineati, so slednji bežali iz svojih stanovanj. V tem tre-notku je k sreči prišla policija zajed-no s šerifovim moštvom, ktero je vjelo vodje množice, dočim se je slednja razšla. Ivo se policaji vrnili k Ja poncem, so našli nekega Japonca, ki je organizoval svoje rojake za napad na bele. Japonca so zaprli. Vancouver, B. C.. 5. jan. Semkaj je prišlo nepričakovano 300 japonskih delavcev in v kratkem jih pride še nadaljnih 1200 iz Honolulu Vsled te ga se je ogorčenje proti Japoncem še l>ovečalo. Onih 300 Japoncev je dospe lo iz gozdov v Zjed. državah, kjer so sekali drevje. Po mestu krožijo vzne mirljive vesti in oblasti so zelo vzne mirjene. Vancouver, B. C., 3. jan. Japonsko vprašanje je v tukajšnjem mestu po stalo zopet akutno. Tukajšnje delavske unije so priredile skupno sejo, ki je bila dokaj burna in pri kterej se je sklenilo, da se bode delavstvo oborožilo in se tako pripravilo za vsaki slučaj, ako je policiji nemogoče Ja poncem odvzeti bodala in revolverje. Oblasti same priznavajo, da je položaj zelo resen, kajti beli delavci ne-eejo več mirnt> gledati uničljivo konkurenco japonskih delavcev. Japonci vedno bolj izzivajo in oblasti se ne upajo ničesar ukreniti, da bi tako ne prouzroeile mednarodnih neprilik. Japonci so javno naznanili, da bodo pri najmanjšem povodu nastopili s svojimi nožmi in revolverji. * * * Mobilizacija na s k e m ? Portland. Ore., 6. jan. list Oregonian dobi! je včeraj iz Van-couyerja, B. C., brzojavno poročilo, da je na stotine japonskih vojnih veteranov dobilo iz Tokija brzojavni poziv, naj se nemudoma vrnejo domov na Japonsko. Iz tega je sklepati, da se je pričela na Japonskem tajna mobilizacija, ktero bodo pri poslaništvu v Washington seveda zanikali in se bodo vrhu tega še čudili. ' Iz Avstro-Ogrske. Novi hrvatski ban. MADJARONSKI BAN RAKOD-CZAY, VULGO FUČEK, JE BIL PRISILJEN ODSTOPITI. Njegovim naslednikom je odbran baron Ranch, sorodnik bana Raucha. NARAŠČAJ PREBIVALSTVA NA DUNAJU. Razne novosti iz inozemstva. IZVANREDEN MRAZ V EVROPI; V NEMČIJI IN NEM. POLJSKI JE ZMRZNILO MNOGO LJUDI. Veliki izgredi proti železnicam v Parizu radi zakasnelosfci vlakov. SLAB GOSPODARSKI POLOŽAJ V NEMČIJI. J a p o n -Tukajšnji Tragikomičen samomor. Peter Diehm je bil pri gospej Emi Schmidt, ktera ima v Jersey City Heights, N. J., svojo gostilno, vslu-zben za natakarja. Dasiravno mu je, kakor oni trdi, pred dvema leti njegova žena s $1200 ušla, je bil vendar le pripravljen oženiti se s Schmidto-yo, ako bi slednja hotela. Vendar jo je pa kljub temu ljubil in je bil dokaj ljubosumen, ako je bila s svojimi gosti zgovorna. Na novega leta dan se je zgodilo, da je njegova gospodarica nekemu gostu iskreno stisnila roko, ker jej je voščil srečno novo leto. Vsled tega je skočil k mizi za lunch, prijel tam za nož in predno mu je zamogel kedo preprečiti, si ga je skušal poriniti v trebuh, kar pa naravno ni storil, kajti pre-bodel si je le obleko. Nož je bil namreč tako skrhan, da ga ni bilo mogoče poriniti do kože. Nato se pa marljivi bartender naravno ni oziral in je takoj padel na tla, nakar je umirajoč izustil obtožbo, da je gospa Schmidtova zakrivila njegovo smrt. Schmidtova je >pa naravno takoj hitela na ulico in pričela klicati policijo, ktera je takoj prišla z bolniško ambulaneo, v kterej ao bartenderja odpeljali v bolnico, iz ktere so ga pa takoj izpustili, ker ni bil niti ranjen. Nato so ga zaprli rad£ posknSenega samomora. -o-- Nezgode na železnicah. Albany, N. Y, 4. jan. Proti severu vozeči Empire State Express od New York Central & Hudson River železnice je pri Rhinecliffu ob Hud-sonu skočil raz tir. Potnikom se ni sreči nič zalega pripetilo. Vlak je imel pol ure zamude. Andnver, N. H., 4. jan. Na con-cordskej diviziji Boston & Maine železnice je bil včeraj popoludne promet več ur ustavljen, ker je ekspres-ni vlak iz Montreala ponesrečil s tem, da se je na jednem vagonu zlomila os. Potnikom se k sreči ni nič zalega zgodilo. Kalamazoo, Mich., 4. jan. Na Grand Rapids & Indiana železnici, južno od tukajšnjega mesta, je včeraj popoludne zavozila neka lokomotiva v delavski vlak. Pri tem sta bila strojevodja Charles Taylor iz Kalamazoo in kurilec Grout iz Fort Wayne, Ind., nevarno ranjena. Zagreb, 5. jan. Hrvatski ban dr. Rakodezav, vulgo Fuček, kterega je vse prebivalstvo Hrvatske tako sovražilo, kakor še nijednega njegovih madjaronskih prednikov, je bil vsled splošnega nasprotstva med narodom in zadnjih burnih dogodkov v hrvatskem .saboru, prisiljen odstopiti, kar je včeraj storil. Njegovim naslednikom je odbran baron Rauch, kteri bode že drugi ban tega imena na banskej stolici. Bode li ta promena kaj uplivala na razburjene duhove v Zagrebu in na hrvatsko obstrukeijo v ogrsko - hrvatskem državnem zboru, se še ne ve, dasiravno je vsak radoveden. Dunaj, 5. jan. Prebivalstvo Velikega Dunaja (zajedno s predmestji in okoličanskimi vasmi) je za novo leto doseglo 2,000,000 osob in Dunaj je sedaj tolik, kakor brooklynski del mesta New York. Mestni dolgovi rastejo zajedno s številom prebivalstva in prihodnjih šest let mora Dunaj najeti 360,000,000 kron ($72,000,000) posojila za napravo novega vodovoda in druge naprave. Dunaj, 6. jan. Fran Josip namerava sedaj osobno storiti vse, kar je v njegovi moči in porabiti ves svoj upliv, da se doseže boljši sporazum med obema državnima polovicama. Koncem marca odpotuje ee>ar v grad Godolo v peštanskem komitatu, nakar ostane par tednov na Ogrskem. Cesar je pozval ogrskega minister-skega predsednika Wekerleja k po-sebnej avdijenci na Dunaj, da mu poroča o notranjem političnem položaju -ia Ogrskem. PREPREČENI SAMOMORI. Chicaška Salvation Army je v jednem letu preprečila 335 samomorov. Chicago. I]].. 4. jan. Tukajšnji urad proti samomorom, kterega je ustanovila Salvation Army, je včeraj izdal svoje letno poročilo o delovanju imenovanega urada. Iz tega poročila •le razumno, da se je v uradu oglasilo 33o ljudi, kteri so nameravali izvr-sih samomor, koji vsi so dobili po-mnc. Značilno pri tem je dejstvo, da so bili samomorilski kandidatje skoraj sami možki. kaj;i med njimi je bilo le 05 žensk. Farmerjevega hlapca nbOL Morris town, N. J., 4. jan. Hlapca farmerja Oscar Trouselja, Geo. Beit-damerja, so našli v njegovej sobi ubitega. Napadalec ga je najbrže ubil s kako 'steklenico. Pokojnik je bil star 30 1st. Na imenovanej farmi je služil pol 1st«. Vesti iz Rusije. Petrograd, 5. jan. Med grofom S. Wittejem in generalom Kuropatki-nom je prišlo do živahne kontroverze glede Port Arthurja in ustanovitve mesta Daljni na Daljnem Iztoku. Včeraj je Wit te objavil pismo, v katerem izjavlja, da je vedno nasprotoval načrtu, vsled kterega naj bi Rusija na kitajskem ozemlju zgradila kako vojaško ali %ovsko postojanko. Port Arthur se je ustanovail po ini-ci jati vi grofa Muravjeva, kteri je bil preje minister inostranih del, kar je Witteja tako vjezilo, da je nemudoma prekinil vsako občevanje z Mu-ravjevom. Vsled te kontroverze je ugled Witteja zelo narastel. Na njegovej strani je tudi ministerski predsednik Stolypin, ktereinu bi bilo zelo po volji, ako bi postal Witte član njegovega kabineta, kar se pa za sedaj ne more zgoditi, ker se temu proti vijo dvorni krogi, kjer se Witteja najbolj boje, ker je splošno znano, da ima on največji vpliv na carja. Berolin, 4. jan. Takoj po Novem letu je po vsej Nemčiji zavladal izvan-reden mraz in posledica temu je, da je promet zelo oviran. Tudi par nesreč je že pripisati mrazu. Pri Fran-kobrodu ob Maini so zmrznile tri oso-be. Tudi iz nem. Poljske se poroča, da je tam zmrznilo mnogo ljudi. Pariz, 4. jan. Tukaj je prišlo do velikih izgredov proti železnicam, ki vozijo v predmestja. Vlaki so namreč do sedaj zlasti na zapa'Jnej železnici vozili vedno z zamudo, vsled česar je vse polno ljudem bila odtrgana plača. Včeraj so končno ljudje naskočili kolodvor Saint Lazare, kjer so razdejali vse pisarne in imeli jedno uro kolodvor v svojej oblasti. Končno so gasilci razgnali množico s tem, da so jo oblivali z vodo. Železniško vodstvo izjavlja, da so se vlaki zakasneli vsled tega, ker je nastal v Parizu izredea mraz. Berolin, 4. jan. Kako slabi gospodarski časi so sedaj v Nemčiji, je naj-' bolj razvidno iz tega, da se je v mi-nolem letu prodalo skoraj za tri milijone dolarjev manj bondov in drugih vrednostnih listin, kakor lani. Berolin. 4. jan. Znana obravnava radi svinjarij nemških grofov in cesarskega dvora, ktera se je vršila že par tednov proti Hardenu, uredniku lista Die Zukunft, kojega je tožil grof Mol tke, se je včeraj končala s tem, da je bil imenovani Harden obsojen v štirimesečno ječo in povračilo vseh sodnih stroškov. -o— Koliko so vredni canadski ministri. , Montreal, Canada, 4. jan. Tukajšnji francoski dnevnik "L'Even-ment", kteri je nedavno v nekem članku imenoval canadske ministre za norce in ignorante, je bil obsojen v plačilo denarne kazni v znesku $50. Senatorje je isti list nazval z ravno takim imenom, toda sodišče ga je za ta slučaj obsodilo le v plačilo denarne kazni $25. Več imenovani ministri in senatorji najbrže niso vredni. Otvoritev banke. First National banka v Mingo Junction, Ohio, ktero so dne 7. nov. zaprli, je sedaj dobila dovoljenje, da zamore s svojim poslovanjem zopet pričeti. LE PAR STO KOLEDARJEV imamo še na prodaj. Torej od 5000 komadov komaj še 800, To je pač dokaz, kako priljubljen in razširjen je Slovensko-Amerikanski Koledar. Kdor rojakov ga želi naročiti, mora to brzo storiti, ker drugače utegne popolnoma poitL ni kakih sitnosti ako kupiš vozni listek za svojce ali prijatelje iz stare domovine v T/ ed. države, pri FR. SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Patricia 4. jan. iz Hamburga s 779 potniki. Philadelphia 4. jan. iz Southamptona s 185 potniki. La Oascogne 4. jan. iz Havre. Dospeti imajo: Caledonia iz Glasgowa. Batavia iz Genove. Vaderland iz Antwerpena. Bluecher iz Hamburga. Furnessia iz Glasgowa. Odplnli bodo: Kronprmz Wilheim 7. jan. v Bremen. Finland 7. jan. v Antwerpen. La Gascogne 9. jan. v Havre. Philadelphia 11. jan. v Southampton. Lusitania 1L jan. v Liverpool; Patricia 1L jan. v Hamburg. JThrrae&sia 11. jan. v Glasgow. "GLAS NARODA" (Slorenic Daily.) 0«r»»i and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (% corporation.) FRANK &AK5ER, VICTOR VALJA YET, n tary. LOUIS BKNKHIK, Treasurer. Place of RaiinesKof the(ttqK>n>tion »ml •ildnsKKM of above oliitrr«: Cir»-enw!« h Street, Borough of Manhattan, New York City, X. Y._^JT^BI Za leto velja li-t Ani5rik<» . . . >■. o „ f»ol leta ......... 1"» „ leto u me"t'> New vork ... 4. fl pol leta xa moto New York ..it ,, za Evropo in C'tuuJo x* \ let« ■»."><» M » .. ». I"*1 l*'tjl ,, ,, ,, .. «-.-trt 1. ta 1 7."» V Evropo in Canado pobijamo skupno ti i Htevliae. "ULAsS NAHUilA" izhaja \>ak nje bivali^-e naznani, da hit«*j® najdemo naslovnika. IW^>ifM>m in p^'ljr.lvwiu narr>lite naslov: "OLAS NARODA" lf"W gneuwii h Stre' i. New York City. Telefon: 1279 Rector. Naše železnice. Skoraj vse ua^e železnice so tekom zadnjih let svojim vslužbencem njihovo plačo izdatno povišale, toda kljub teuiu je kakovost in izvrševanje tega dela ostala nespremenjena. Železniški strokovni list '"The Railway Age" celo trdi, da je kakovost dela v zadnjih letih celo nazadovala in imenovani li>t pristavlja tudi trditev, da je povečano število nesreč na £e-pripbati vedno slabejšcmu aju dolžnosti železniških de-in drugih vsluibencev. Pri eznicah je vedno bolj opažati, aja disciplina vedno manjša tejra mora promet mnogo pre-■r promet zam<»re biti le teen, ako vslužbenci izvrše vse se jim naroči in ako se rav-anri Na v »kov lezni nJU 1 nje je od-, "| »omenja torej polili" negotovost i:i le pri prometu na že- pome-felolži- ivde na /.< i ■ i-g ' ji jati dejstvu, kak- železniško nedela ali oni malomarni dar so pa one nesreče, železniške družbe sa-j mnogoštevilne. Tudi h, kjer zakrivi kak ■ečo. odpade velik del niško družoo. Marši-bi namreč ne zakrivil dotične želez-lii bila taka jučena. Ako one vslužbea--n- :o. je pra-» pravilno bi ne«re*-e, ako bi uprava nice skrbela za to. da zakiivitev nesreče izkl se torej strogo kaznuje c •, kteri p.-ov/:i'čijo m vilno. Soda ravno 1ak> bilo, ako bi kaznovalo njihove sokrivce. oziroma lastnike železnie, kte-rim so varnostne naprave na njihovih progah v veČini slučajev deveta briga. Disciplina je pri železnienem prometu neobhodno potrebna vendar je pa zelo težavno skrbeti za to, da na tisoče vsluibencev vsake železnice izvršuje točno svoje dolžnosti. Toda tej nalosri morajo biti lju4je, kterim je izročena uprava žfJeznic, kos, ker inače ne spadajo na svoje mesto. Radi t^tra je očitanje imenovanega lista železniškim delavcem, da so malomarni, veljavno ravno tako in še v večjej meri za uprave železnic. naj bode po^.luoma sličen onemu, lit--: I zabranjij naseljevanje Kitaj-< »v. Tak zak a.-ki predlog bi bil , jv gotovo h vez. ovir sprejel, ako 1 -i' ;:aša »'uda ae pobiigala za lo, da japtasko naseljevanje -aj on ju ji Državni Lajnik Root je japonskej vladi natančno naznanil o položaju zlede naseljevanja Japoncev v Zjed. državah in japonska vlada se je na ta način prepričala, da je treba sedaj obravnavati, ako neče, da končno ne pride do končanja vsega diploma-tičnega občevanja med obema deželama. V Tokiju kakor tudi v Washing-tonu so dobro vedeli, da bi omenjeni zakon, ako bi bil sprejet, provzročil zlasti na Japonskem tako razburjenost med vsem prebivalstvom, da bi bila vlada prisiljena takoj pričeti z vojno proti Zjedinjenim državam, kajti Japonska bi vojne ne napovedala, kakor jo tudi Rusom napo vedala. Vendar pa ne žele vojne niti na Japonskem niti pri nas in samo, da se prepreči vojna, je japonska v lada rada poslušala našega poslanika in se tudi ravnala po njegovih nasvetih. Kak bode uspeh one ust mf\no sklenjene začasne pogodbe, se mora seveda šele pokazati, kar se bo -torilo v par mesecih. Medtem se pa rapetost seveda ne bode pomanjšala, kajti Jap ncem .je manj zaupati, kakor kterejkoli drugpj narodnosti. V prid miru. Med vladami Zjedinjenih držav in Japonsko je prišlo do začasnega spo-razumljenja glede naseljevanja kuli-jev v Zjed. državah. Glasom tega začasnega sporazuma l>ode japonska vlada porabila svoj velikanski vpliv na svoje podanike tako, da v nadalje nn bodo prihajali v tolikem številu v Ameriko, kakor dosedaj. Istodobno se pa poroča tudi iz Washingtona, da skuša naša vlada skrbno odstraniti vse ono, kar bi zamoglo žaliti Japonce. Dejstvo, da je prišlo v ravnokar minolem letu v Zjedinjene države kijtib poostrenim našelniškim zakonom mnosro več Japoncev k nam nego prej®, je provzročilo, da je postalo ^ovražtvo napram Japoncem na za podu še večje, kakor je bilo poprej". Tndi člani kontalo na glavi; je že vsa siva in ljudje pravijo o i»eni, da sem star, malce napet, da včasih celo ponorim. I ii". resnica je, da mi stari ljudje ■ ne -j.adamo k nazorom današnje ; be in ni^mo tu že za nič druzega, • -O v posrn h današnje mladine. Ali ;as ..< spremeni !a posmeh in jaz :ia primer, da že enkrat pridem k -t vari. dokler bodem živ. ne odpn- - i m *" 1'rajzorn onih batin, ki so :wi; j:]i napisali h-ta l^ii'i. Današnja doiia sicer leži pred zmagovalci -a na trebuhu od najvišjih do naj-i/.jih. ali jaz stari šest desetnik, ki -em marsiktei-enui Pomeraueu pobo-al jrla .o za večne čase. jaz nimam v /.;!;t!i sirovke, in ko bi danes go--j»ode tam zgoraj srečala pamet in • i izdali "petel"'. da irremo na Praj-/.e, še ditn > bi se vlekel z njimi, da si ravno se mi bliža sedemdeseta spomlad Ali kaj še! saj pravim samo -ailjah da je možno kaj tacega. Zadnji«"- sem sanjal, da sem zoj>et v vojakih. Malce čudno sem se ogledoval po okolici. Zdelo se mi je pri vojakih eisto drugače, nego za svojih asov in čudil j-ern se, kako je napredovala ta naša slavna avstrijska armada od m«.je dobe. Samo če pogledam na to današnjo monduro. Ohlekca lahka, zračna, udobna in praktična, ki nikakor ne tišči in ki je v nji veselje ekserc-iraii. Namesto starih tornistrov, ki so tako neusmiljeno tiščali hrbet, lahke platnene vreče, ki je v njih samo najpotrebnejše uloženo. Orožje lahko kakor igrača, natančno kakor žepna ura in t rdno kakor židovska vera. Zato pa je vsaka kompanija preskrbljena s celo vrsto moto rovih vozov in na njih je vse potrebno naloženo. Ej. ej, ej, rekel sem si, konečno so prišli pri vojakih k nazoru, da je škodljivo delati iz vojaka mezga in nakladati nanj grozo nepotrebnih stvari; narobe, da je koristno čuvati njegove sile in -ipoči za boj proti neprijatelju. ' Se mnogo bolj pa sem se čudil na vežbališču. Nobenih paradnih korakov, defiliranja in drugih nepotrebnih pohodov, ampak lahka atletika, vaje v teku, v vztrajnosti, naglo stvarjanje "svarmlinij" in pa streljanje, neprestane vaje v streljanju. Primaruha, zadel sem v enem tednu kakor star kapral. Sedaj šele sem seznal, da v bitki ne odločuje defili-ranje, ampak izvrstno streljanje vojakov. Ali, kaj pa to? Ah, kaj je to možno? Koliko tednov sem že v vojakih, pa me še rybeden od gospodov oficirjev ni poKaral, kaj še da bi me hotel spraviti v sorodstvo s kakim četveronožcem, naopak, ravnajo z nami vljudno, prijazno, pa celo ti podoficirjr in naredniki, kakor bi si bili vzeli svoje predstojnike za vzor, niti oni nas ne mučijo. Aj jej jej, kakšna sprememba! Samo na komando sem se moral navaditi; bilo je sedaj slovensko in jaz sem bil navajen na nemško. NiČ več nisem slišal kaprolov klicati: "Kaj ne boš paine štrekou!" Ino, navadil sem se na za poveljevanje za uro in čudim se samo, kako mi to gre po teh poveljih v materinščini vse gladko od rok, medtem ko sem se prej vedno motil in večkrat se.m se obrnil na desno mesto na levo. Nekoliko dni sem je opazovati živahno gibanje. Vse je nekam raz- burjeno, lica gorijo veselja in srce bije gorečnosti in junaštva. Od enega do druzega gre vest, negotova, ali opojna kakor šampanjec. Vojna bo! In nekega dne so nas nabasali na vlak. Na kolodvoru polno vrvenja, en vojaški vlak odhaja za drugim. V enem pehota, v drugem topništvo, v drugih oddelki pijonirski, ba-lonovi, telegrafija 'brez žic, lazareti, bolnišnice itd. Po cestah, izvrstno urejenih, brez prahu in blata, letijo avtom«*bili trena in polki motocikli-stov in konjiča. Zgoraj v zraku plujejo oddelki naših vodljivih zračnih ladij. Vse hiti k severu na meje. Vlak hiti s podvojeno naglico in mi polni šale si pravimo, da konečno maščujemo poraz, ki so nam ga Pru-si v letu I860 pripravili pri Kraljevem Gradcu. Da. Avstrija je napovedala Prajzom vojno. Prsa so se mi dvigala bojevnosti in srce je bilo napolnjeno z veliko radostjo. Sedaj konečno naša armada osveti krivico, ki nam jo je storil neznatni nemški knez! Glej, bliža se doba, ko Avstrija postane slavna, mlada, s cvetočimi, svobodnimi narodi, ko osvobode one, nesrečne veje germanske, Saksonce, Bavarce, Dance, ki so pod železno roko barbarske Prusije že začeli izrabljati zavest svoje samostalnosti in lastne indivi-dualitete, udušene z mislijo vsenem-štva, ki je pravzaprav prusaštvo. Od Balta do Adrije se bode razkladala moč oborožene, svobodne Avstrije in ves svet bode obvladala od svojih svobodnih narodov voljena vlada, nje mogočna trgovina, industrija in zem-ljedelstvo. Srečna Avstrija! Vlak je zastavil. V vzornem redu smo izstopili, da se spojimo z ostalimi zbori in v nekoliko urah je močna naša armada prestopila granice. Bližali smo se D^aždanom. Vohuni na motorovih vozeh, motociklih, bi-ciklih in konjih so nam kmalo prinesli vesti n bližini neprijatelja. Baloni so vzleteli, baterije so zavzele svoje prostore in strojne puške so lile postavljene na svoja mesta. Pi-jonirji so pravkar s svojimi motoro-vimi plugi dovršili jarke, v ktere smo >e ^»skrili, da se zavarujemo pred streli sovražnika. V kratkem času je naša armada zavzela bojevni šik... Naenkrat so začeli grmeti topovi, /.aprasketale so puške — bitka je začenjala. .. Lc/.al sem v jarku pripravljen k streljanju. Obvladal me je občutek neizmerne blaženosti. Ali bo Kolin, ali pa Kraljevi Gradec, znelo mi je v duši. — Kolin, Kolin, zdelo se je odgovarjati tisoče glasov. Krik, šum, prepir me je zbudil — iz sna___ * * ♦ Prebudil sem so. Moja soba je rila slabo osvetljena z mesečnino. Vrišč in krik je odmeval sem z ulice... Skočil sem iz postelje in letel k oknu. V vseh oknih zrl sem pol-oblečene -postave prestrašenih lic. — "Kaj se je zgodilo?" vprašal sem svojega soseda, davčnega eksekutorja v pokoju, ki je v nočni čepici občudoval nenavadni dogodek. "Častniki in civilisti so se gredoč i7. kavarne spoprijeli; menda so bili oboji pijani", se je glasil odgovor. Bilo mi je, kakor da bi me polil z mrzlo vodo. Zaloputnil sem okno, vzel zalogaj njuhalea ter zagodel: "Bodn. vendarle Kraljevi Gradec!" 8udniea9 raport in vaja pri bateriji. Šaljiva slika iz vojaškega življenja. Troben je ravnokar odtrobil bud-nico v topniški vojašnici, obračajoč e pri tem na vse štiri vetrove. Vo-jak-topničar, ki je imel popolnočno službo, obhodil je s pristno službeno naglico po dva- do trikrat vse sobe, da zbudi m spravi na noge možtvo — ne oziraje, se na to, da marsikoga pripravi ob lep sen. Živahno vrvenje nastane. Naj prvo treba postlati postelje; to seveda ni baš težko. Obrne se slamnica, ki je trdno nabita in itak že lepo štirivoglata. Nato splošno umivanje. Medtem se euje marsi-kaka opazka, češ, da se je trobentač za najmanj četrt ure zmotil, kar se mu pa sicer redno pripeti v škodo počitkaželjnega možtva. MedteriNzlezel je "iz pexja" tudi zapovednik enega sobnega oddelka (Zimmerkomandant) desetnik Mihec; "iz perja" pravimo, ker edini on ima pravico do male pernate blazine, ki je — mimogrede omenjeno — darilo njegove izvoljenke. Z zapovedojučim pogledom se ozira okrog ter zapazi, da ena postelja Se ni prazna. Nek nadtopničar se ni dal trobentaču, niti inšpekcijskemu vojaku motiti v sladkem snu. Toda tudi njega ne pusti kruta osoda v osobi desetnika. — "Bum resk!" — prijel je ta slamnjačo z obema rokama ter prevrgel jo z nadtopničarjem vred, spremljaje svoje ljubeznivo dejanje s sledečim "laskavim"*nagovorom: "Vi motovilo, ni vam treba misliti, da smete dalje časa ležati, vi klada; morda zato, ker ste mi dali kos svinjske krače. Jaz vam pokažem! Sicer pa bode od takrat poju-f tranjem preteiklo že enajst dni! Če jaz lahko vstanem, bodete tudi vi. Hitro po vodo, vi gumpei, in ne delajte prahu, kot bi bili v Saharski pustinji. Napravite hitro red in ha j d v kuhinjo, kjer dobite svojo brozgo. Meni ni treba nositi, jaz take brozge ne jem. Jaz bi za-se le želel, da bi imel tako moč In ukazal delegaciji, ki vam je zapisala tako juho, da bi morala vsa delegacija obeh državnih polovic toliko časa otepavati in žlam-pati to erarično brozgo, dokler bi se meni ne zljubilo ukazati: stoj! — Ti, čuješ, Tomel! Vzemi dva krajcarja ter mi prinesi iz kantine mleka, pa reci kajatinerju, da je za-me. In ne izpij mi med potom polovice, sicer ti priložim eno, da bodeš mislil, da si dobil dve!" Po tem duhovitem nagovoru se izvrši vse, kar je bilo ukazano. Marsiktero oko se pomilovalno ozira v skledico in marsikdo z žalostjo v srcu premišljuje, kaj bi bilo lahko notri namesto zavrete rujavkaste vode, v kteri plava par močnatih svalj-kov in kakih 6 do 7 kuminih zrn. — Tej brozgi po vsej krivici očitajo, da se zove s poštenim imenom prežgana juha. Komaj pa je ta 1^4 krajcarja nevredni erarieni zajutrek povžit, že plane, v sobo in spekcijski podčastnik, kričeč: "Nastop k raportu!" ponavljajoč to malo vabljivo vabilo od sobe do sobe. St rasna ura! Koliko vznemirjenja in bridkih čutov za onega, ki ima kaj na 4t£sti! Pokopani so vsi upi in proč vse nade z ozirom na tolažil-no misel, češ, saj bode raport šele ob desetih. Bliža se ura osode. Gospod stotnik so one Vrste gospod, ki svojim podložnim radi prirede kako prijetno (!) iznenadenje. "Vojak mora biti vsak hip pripravljen škropiti tla s svojo krvjo za cesarja in domovino!" To vedno ponavljajo gospod stotnik. Vsi oni torej, ki so določeni za to, prihajajo k raportu popolnoma enakomerno in v redu, kakor zahteva to oblika reglementa, toda z najrazličnejšimi čutili v svojih srcih. "Pozor! Desno glej!*' pomandira inspekc-ijski jMulcastnik v svesti si svojega dostojanstva, — seveda "in ler Armeesprache" — v nemščini. "Gospod ognjičar (topniški narednik). javljam pokorno, da V raport pripravljen!" "Popravite si svoj "pisker" (ča ko) bolj' enakomerno nn ČeJo in uka-žite še enkrat: pozor!" Podčastnik iiiljoga in komandira iz-nova "pozor!" popravivši si popted čako na glavi v pravilni predpisani stadij. "Pro klet i gumpei!" jih z vso prirojeno vojaško vljudnostjo pozdravi ognjičar. "Svoje debele butiee zasukati morate s tako naglico na desno, kakor bi te butiee sploh ne bile vaše! In če se prikaže gospod poročnik ter ukažem jaz: "odmor!" — udariti morate z desno nogo ob tla tako. da se izpod vsakega dvigne cel oblak prahu. Na ta način se vam ne bode bližal in vas naposled še preiskoval. Ce se pa to zgodi, potem pa. vi tepci, Bog z vami! — Pozor torej, že prihaja! — Odmor!" Kot oblak se dviga izpod vsakega gost prah. — "Pozor!" Kakor igle stoje ravno vojaki. "Desno glej!" Glave se za sučejo na desno, kakor bi ne bile. njihove. "Gospod poročnik, javljam pokor..." "Ukažite še enkrat: pozor!" "Poo-zorrr!" "He, he, vi ljudje!" podučuje gospod poročnik; — "desno glej" izvršiti se mora hitreje in od vseh naenkrat kakor bi trenil. Pa zapomnite si: oklopne verižice pri orlih na čakah se morajo stresti, tako da vse naenkrat lepo zarožljajo — ker — čemu pa so sicer na čakah?!" Da, cemu ? Možtvo strmi, ker je za eno vedo bogatejše. Koliko jih je, ki služijo po tri leta, pa ne vedo, jčemu so res oklopne verižice pri čakah topničarjev. "Sedaj pa pametno glejte, ljudje, gospod stotnik prihaja!" "Pooo-zoirr!" — Vse ti"ho kot v grobu. "Raport — des-Jio gl-ej!" V tilnikih zapoka in oklopne verižice na čakah zarožljajo kot kastanjete španskih plesalk. '1 Gospod stotnik, pok..." "Hvala, hvala, gospod poročnik; dobro jutro!" Mogočno, a nekam raztreseno se ozre preko cele fronte in nič dobrega oznanujoč, obstane stotnikov pogled na prvem vojaku. "Kaj hočete t" , "Gospod stotnik, prosim pokorno dovoljenja izostati čez uro; povabljen sem nekam na plesno veselico." "Seveda, seveda, razume se; — hm, hm — trgat erarične čevlje — hm, hm; — ali imate morda svoje t "Da, gospod stotnik, obujem «vo- "Tako? Vi, ognjičar, ta mož dobi tri dni -zapora, ker ni oddal svojih stvari, kakor je bilo ukazano! Njegove čevlje, se mora odvzeti in deponirati v baterijsko skladišče! — Na vrsto pride drugi." "Kaj hočete?" " Gospod stotnik, prosim pokorno oseminštirideseturnega dopusta; moj brat se jutri oženi." "Kratkomalo — ne! Vašemu bratu ne morem pomagati." Pride vrsta na tretjega. "Kaj hočete že zopet tukaj?" "Gospod stotnik, prosim pokorno oproščenja jutrašnje službe; šel bi rad na dirkališče — na led." "Lej. lej, česa ne želi! Ognjičar! Ta individij dobi zaradi lažnjive napovedi pri raportu štiri dni zapora — in vi! Zapomnite, si, da pri nas meseca junija ni nikdar ledu." "Kaj%izvolite vi?" vpraša s sumljivo ljubeznjivostjo četrtega. "Gospod stotnik, rad bi en dan dopusta. povabljen sem h krstu, moja sestričina... " "Kaj pa še — ne in ne! Prvič najbrž niste vi vzrok, drugič pa' je treba tam — babice in ne vas!" K petemu: "In kakšne bolečine imate vi?" "Gospod stotnik, pokorno — jaz — gospod ognjičar — njegov ukaz — gospod stotnik — pri raportu — nisem takoj izpolnil — njegovega ukaza." '1 K- e- e, hum, hm. — Kako ti stoka! e vas pa sliši v gostilni — no, potem je bil Cicero v primeri z vami pravi jeeljač, — vi lumpje, pa-kaža---hm, hm — in vi: zapomnite si! Ce vam ukaže vaš predstojnik. da greste in se obesite tam zunaj na ono drevo — ne smete sploh šele tja hoditi (kričeč na vse grlo) — ker morate ob istem času že tam viseti in otepavati okrog sebe z nogami, vi butci, osli— ! — Osem dni zapora ! Bast a ! — Hm,hm. Odidxte vse,! — Naprezite in nastop k vaji!" V» • » Konji so napreženi in možtvo zasede določene prostore pri topovih in municijskih vozovih, jahači zajašejo konje. Še -običajne prijave v smislu predpisov službovnika — in med tro-bentanjem generalne koračnice odrine baterija na vaje. Le škoda, da je ve/.bališee tako blizo mesta! Marsi-ktera ženska ozira se še z nepočesano glavo na ponosno v sedlu sedeče vojake. Marsiktero v prijateljskem razmerju z "oboroženo silo" stoječe dekle pije pri sebi natihoma ono: "Konj je cesarjev, a jezdec jo moj." Ni težko umeti, da je v takih razmerah marsikomu ljubši odhod in pot k vaji in pa vrnitev, kot pa vaja sama. Kajti motii bi se pošteno, kdor hi mislil, da je za dotični dan opravljeno z onimi kaznimi, ki so se delile zjutraj pri raportu. Kaj še! Ta je prejel še štiri dni sobnega zapora s prosto lučjo po dnevi, oni zopet tri dni samotnega zapora s predpisanimi dije.tami — vzdržati se jedil ob vodi in k oni i sni pogači — in... marsiktero dekle je obsojeno, da mora tisti večer zaman stati v veži za hišnimi vrati in čakati... Kakor vzbuja vaja sama v srcih strah in malodušnost, tako popravi zopet vse in naredi najboljši vtis glas t rombe, ki naznanja konec vaje. Celo na stroge poveljnike deluje ta klic in vpliva ugodno — tako, da ukažejo jahati in voziti iz vežbališča celo v diru — mesto korakoma — v svesti si, da so »rečno rešili vse fun-damentalne določbe vojnega reda. — Kot zmagovalec vrača se strogi gospod stotnik z vežbališč v spremstvu podrejenih "subalternih" častnikov v vojašnico, da izvrši še navadno vi-zito, pri kteri priliki pade še običajno nekaj primernih psovk. F. K. r-HM I flfp Slovensko katoliško Os podp. društvo zr JD svete Barbare =Q za Zjedlnj?ne države Severn© Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporlranu dne 31. jiinuurjn IQOJ v državi Penivsylvanl)), -O—O- GtDBORNIKIr Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Formt City, Fa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral,'lia. L tajnik: IVAN TELJJAN, Box 007, For«* City, P*. IL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Okie. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. 0. Box 537, Fonwt City, F*. NADZORNIKI: MARTIN OiERCMAN, predsednik nadzornega odbora, Foirat GMfc R KABOL ZA T« A R, L nadzornik, P. O. Bo« 547, Farwt Gty, fts. FRAN EjNAFELJC, H. nadzornik, 000 Braddoek Avene. Vrni dock, Pa. FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Loieme, Pa. i POROTNI IN PRIZIVNI ODBOX: PAVEL OBREGAB, predsednik porotnega odbora, Weir, Kao. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 05, Willock, Fa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 622, For«t City, Fa. Dopiai naj •« poAiijajo L tajniku: Ivan Telban, P. t. Box 999, ft reet City, Pa. Droitveno glasilo je "GLAS NARODA". Conpgnie Generale Tiansatiantip. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. |'La Protrence" na dva vijaka. "La Lorraine" || " "La Touraine" , f, ,, ■ "La Bretagne"............... "La Gasgogne"............... Poštni parniki so .1 .....14,200 ton, 30,000 konjskih močL ......i-^O „ 25,000 „ .....12,000 „ 25,000 „ " .....10,000 „ 12,000 „ J ...... 8,000 „ 9,000 .....8,000 ,. 9,000 „ V Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nrf dopolnilne iz pristanišča št. 42 Sortk Iliver, ob Morton St., N. Y. La Gascogue 9. jan. 1908. *LA LORRAINE 13. febr. 1908. •LA LORRAINE 16. jan. 1908. La Bretagne 20. febr. 1908. La Bretag-ne 23. jan. 1908. "LA TOURAINE 27, fribr. 1908. •LA TOURAINE 30. jan. 190S *LA SAVOIE 5. marca 1908. •LA SAVOIE 6. febr. 1908. *LA PROVENCE 12. marca 1908. Drugi razred samo $40.00. Nizke cene za 3. razred do vseh krajev. Paniika 2 zvezdo zaznamovan i iiiia.;0 po dva vijaku. A^L* W» Ko2,ITlinski, generalni agent za za pad 71 Deaborn St., Chicago, lig Zdravju najprimernejša pijača je LEIS Y F*! V O ktero jevarjeroiz najboljšega iniportiranega češkega hrreia. I\adi 11 j naj n'kdo ne zamudi poaku; !:: ga v svoje lastne korist, kakor tudi v korist svoje druiine, svojih prijateljev ?n drugih. Leit y pivo ie najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zvesie pri Geo. Travnikar-ju 6102 SL Clair Ave. N.fc:. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Rojaki, naročajte se na "Ola® Na roda", največji in najcenejši dnevnik. Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mestu. Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam če? 25 urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja! Za obilen poset te priporočam udani Božo Gojsovič* Jobnstovn, Pa. Iščem rojaka g. JOHNA AVLIN, trgovca in izdelovalca angležkih dog. Kdor izmed rojakov ve, kje se nahaja, naj mi naznani njegov naslov. — Lucas Ujčič, 2514 Main St., Wheeling, W. V a. Iščem * PRIDNO SLUŽKINJO za delo v kuhinji Plača dobra. Ktera želi dobiti službo, naj se zglasi pismeno ali nstmeno pri John Debevc, 4645 Franklin St., Denver, Colo. (4-10—1) Rojakom naznanjam, da j. za tamošnji okraj moj edini pooblaščeni zastopniK za vse posle J^KOB ZABUKOVEO, 4824 Blackberry AIlc}" Fittcburg, Pa. Uradne nre: vsak dan «>U £7. do 48. ure, tei oU sobotah do 8. ure zvečer. Frtink: Sakser« voji žrtvi zvonit, potem se je pa sam javil sodišču. Obsojen je na tri leta ječe. V bolnico usmiljenih bratov s- Kan-dij. pri Rudolf'.vem >e je sprejelo me- novembra 146 bolnikov, koncem oktobra jib je os talo 06. torej skupaj 242- Od teh se jih je ozdravilo 87, zboljAalo 41. neozdravljenih odšlo 9. Umrla sta 1. in sicer 1 radi pljučne tuberkuloze in drugi radi naduhe. V oskrbovanju jih je ostalo 103. Oskrbovalnih dni M- je nabralo tekom preteklega meseca 3072. Bj rnstjerne Bj rnsonu je ob priliki 7oletniee tudi brzojavno častitalo "Društvo »loven-kih književnikov in časnikarjev" v Ljubljani. Kranjski deželni zbor ne bo vet sklican, temveč za liode vlada razpustila in se vrše nove volitve koncem februarja 1908. Tako pravijo poročila t Dunaja. V Ljubljani je obljubila vlada ustanovitev državne obrtne Sole in železniških de'.avnie. Mestna hranilnica v Novem mestu. V n.e^eeu novembru je 244 sttank vložilo 104,721 K, 200 strank vzdignilo 60,733 K 19 h. torej več vložilo 43,9S7 K 81 h, 16 strankam se je izplačalo hi po tečnih posojil 38,628 K, 324 menic je eskomptovalo za 125 tisoč 660 K. Stanje vlog 3.094,748 K 74 h. Denarni promet 555,039 K 35 h. Vseh strank bilo je 1210. Bolezen otrpnenja tilnika se širi v vaseh Slivno in Vače pri Litiji. Zbolela sta dva moška in Sest otrok. .Teden otrok je umrl. Pred poroto v Trstu je bi i a obsojena na tri leta in pol v ječo 221etna Rozalija Milič iz Briščekov pri Pro- UPRAVNI ODBOR: Frank Markovič, Frontenac, Kansas. Leo Krušic, Box 38 8, Frontenac, Kansas. Frank Premk, Cherokee, Kansas. Frank Buchman, Rad ley, Kansas. Anton Lesjak, Chicopee, Kansas. namestnika. V diplomatičnih krogih Prijetna tlaka. V letih 1539 in 1540 smatrajo to za pretrganje diplomatic- je bilo toliko vina, da se je, kakor nih zvez. pripovedujejo stare knjige, veliko Iz srbske skupščine, Belgrad, 17. de- ljudi v vinu utopilo. Pripoveduje se, eembra. Poslanec Lapčevic (socijalni da je neki graščak vzel kenete na tla- demokrat) je pripovedoval danes v ko, da so mu popili vino od prejšnje- skupščini, da je prestolonaslednik ' ga leta. princ Gjorgje v svojem motornem čol- ! Pameten zakon. V Danski obstoja nu delavce zmerjal in pretepal, ker nastopna pametna zakonska določba: mu niso delali po volji. Ker ustava Vsak državljan, ki je postal polnole- prestolonaslednika ne dela odgovor- ten, more, ako hoče, dati 150 kron nega, je vprašal Lapčevic minister- državi, in potem ima pravico, da od skega predsednika kako preskrbi via- 65. leta starosti narej prejema vsako da tepenim delavcem zadoščenje. Po- leto 325 kron. Ako umre pred 65. le- tem je skupščina nadaljevala debato tom, gre njegov prinos v državno bla- o umoru bratov Novakovičev. gajno. Bolgarsko sobranje o umoru Sara- Mačke in psi na londonskem dvoru, fova. Sofija, 16. dec. Na zahtevo pre- Dočim ima kralj Edward nad petdeset iskovalnetra sodnika je sklenilo so- psov, ima kraljica ravno toliko mačk, >' : prep deni. Isti večer >o lomili tu- križe p:' oknih bližnje štacune. Pa i:i tu jim ni šlo po sreči. Dan prej - < bili cigani po vasi. Pod voz je prišel 43letni Fran Vc-'.■-pivec iz Kamenj ter zaiobil močne ••'-kodbe na desni nojri. vsled česar -■■ *<» moral iti zdravit v Gorico v bolnišnico. ŠTAJERSKE NOVICE. Napad v Mariboru. Nedavno so na-padli v Mariboru trije lopovi, dva ci-ilista in en vojak, dva mirna človeka :i jednega tako pretepli, da zmibi najbrž oko. Storilcev še niso našli. Nesreča. V Trbovljah je motor po- v. 7.il 19'efncga delavca v premogoko-pu Fr. Zajca iz Celja. Odtrgalo mu je levo roko. HRVATSKE NOVICE- Hrvatska kriza. Budimpešta? 17. decembra. Opoldne je prišel hrvatski ban dr. pi. Rakodczay v zbornico ter imel posvetovanja z ministerskim predsednikom dr. Wekerlejem in hrvatskim ministrom dr. Josipovichem. Pop. d d ne je bil ministerski svet, ki se ja j'- udeležil tudi ban Rakodczay. V tej ministerski konferenci se baje store potrebni -klepi za rešitev hrvatvke - rize. Ban Rakodczay predloži baje teiinitivno imenovanje hrvatskih sek-fij-kih načelnikov. — V ogrskih političnih krogih govore, da je kriza glede hrvatskesra bana postala akutna. Han Rakodezv je uvidel, da je njegova misija popolnoma ponesrečena ter bi se rad čimpreje umaknil s svojega mesta. Nekemu zagrebškemu dopisniku je ban tudi sam povedal, da bi rad čimpreje odstopil, kakor brž mu položaj to količkaj dovoli. Ker pa bi obenem potegnil s ■seboj tudi hrvatskega ministra Josipovicha, se ogrska vlada -e obotavlja, ker ne bi rada izgubila zanesljivega pristaša kakor je minister Josipovich. Zato ni pred kon-» cem januarja pričakovati rešitve hrvatske krize. BALKANSKE NOVICE. Kulturna slika iz Bosne se je razgrnila pred dunajskim porotnim sodiščem dne 11. decembra. Tožen je bil urednik lista "Orient - Rundschau" •To-. Tkačik, ker je v nekem članku branje, izročiti sodišču poslanca Stra-žimirova. ki se smatra za glavnega provzročitelja umora Sarufova in Carvanova. Pri t^i priliki se je raz-vnela huda debata i;i vladni pristaš poslanec Jonov ter narodnjak Slavov -ta >e zgrabila in pretepala v zbornici" Srbi proti bolgarskim četam. Carigrad. 16. dec. Srbsko poslaništvo je predložilo zastopstvom velevlastij na-laljevanje spinov o postopanju bolgarskih čet v skopeljskem in mona- a le pet do šest med njimi uživa posebno kraljičino naklonjenost. Za mačke sta nastavljena dva posebna služabnika, ki morata skrbeti mačkam za hrano in dvakratno toaleto na ilan. Kraljica, ki je izvrstna diletan-tinja v fotografiranju, je fotografirala svoje mačke v raznih pozah, a tudi sloveči živalski slikar Wain je moral že večkrat slikati najlepše njene mačke. Ako ktera mačka zboli, zdravi jo dvorni živinozdravnik. Najljubša je COLLINS N. Y. MEDICALlINSTITUTE. Dr. R. Mielke, Medical Director. Ako je človek bolan, takrat štle zaraorc ceniti veliko vrednost zdravja. Trdno zdravje je največja sreča za vsacega Človeka, za bogatega, kakor tudi za revnega. Za bogatega, '*. za-more vživati življenje e v vsej razkošnosti, za revnega pa, da zamore preskrbeti vsakdanji kruh za-se in svojo družino, ker brez tega ni življenja za "njega. Skrb za Vaše zdravje je Vaša največja dolžnost f? življenju. Ako Vi dopustite, da Vaše zdravje polagoma hira ter slednič popolnoma zapadete bolezni, s tem ne zakrivite samo Vaši lastni osebi, ker isto ne spada samo Vam, ampak tudi Vaši družini, Vašim prijateljem in Vaši domovini. Ako toraj zdravje zanemarite, ko imate priliko se ozdraviti, ni za Vas nobenega oproščenja. Vsi oni, kateri so trošili čas In denar za zdravila, a brez uspeha, naj takoj natenko opišejo svojo bolezen našemu glavn^rm zdravniku, kateri je gotovo že mnogo bolnikov z jednako boleznijo imel v svojom zdravljenju, kateri so dosegli zaželjeni uspeh ter popolnoma ozdravili. Mi namreč pri nakupovanju in pripravljanju zdravil ne gledamo na to, če ista malo več stanejo, samo, da imajo po zavžitju pravi uspeh pri bolniku. ^ Pisma, katera vsaki dan prihajajo od bolnikov, kateri so že popolnoma obupali nad svojim zdravjem in kateri se danes vesele boljšega zdravja, kakor kedaj poprjej, dovolj jasno pričajo o tem. Citajte nekaj tacih zahvalnih pisem ter slušajte, kaj oni poročajo, kaj je on storil za nje, kateri so morda ravno na taki bolezni bolovali, kakor Vi, kajti on zamore tudi za Vas storiti to, kar je za druge storil. Cenjeni Collins M. I. ! Vaše pismo sem prejel, ter Vam pošilam svojo sliko, katero priobčite v časopise ter se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, katera so mi pomagala, kakor Vam je znano, da sem v 8 dnevih popolnoma ozdravil. Se vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni Martin Krivic, 812—6. St. Racine, Wis. Directorju Collins N. Y. M. I. ! Vas prav lepo pozdravim in se zahvalim za ozdravljenje moje bolezni, ker vem, da ni doktorja, kateri bi mogel človeka tako hitro ozdraviti, kakor Vi. Ko sem zdravila prejel ter jih pričel točno po Vašem predpisu rabiti, jih nisem še polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kakor poprej. Vas še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni Josip Gulek, Box, 26 Broadhed, Colo. Alartin Krivic ZATORAJ ROJAKI ! ako ste bolni, pridite osebno ali nam pismeno naznanite Vašo bolezen in vse simptome. Mi pošiiamo zdravila na vse kraje sveta, za katera se tu v Zjedinjenih Državah plača pri prejemu. Ako se pismeno obrnete na nas, pišite v svojem materinem jeziku, ker mi imamo nad 24 izurjenih tolmačov in Correspondentov za vse Evropske jezike, tako zamorete odgovor in natančno pojasnilo o Vaši bolezni dobili v Vašem materinem jeziku. Vsa pisma naslavljajte na slediči naslov^ The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE. 140 West 34th Street, NEW YORK. Uradne L"re od 10—5 v tednu in 10—1 ob nedeljih in praznikih. --1.'*------ -------------------II II ■ .'J VABILO NA NAROCBO. '■ly'iyi'my'up mp*■n^".^ npnymqpwyny i ngp k Telefon 246 i -tirskem vilajetu. V 33 slučajih je po- kraljici angorska mačka Sandy, ki se drobno opisano delovanje bolgarskih sne sprehajati po vseh dvoranah ter i-et. ki obstoji iz bolgarskih vojakov presti celo na kraljevi pisalni mizi. in častnikov. Navedenih je 27 umo-! Ladija s tremi dimniki. V Glasgow rov, m noj:-j ranitev, odvedb in poža- prišlo 250 ruskih izseljencev, da se jjdv. — : odpeljejo v Ameriko. Toda, ko so jih Grki napadli Kucovlahe. Carigrad, hoteli ukrcati na ladijo "Astoria", ki 16. dec. Grška četa močna 80 mož je iUJil dva dimnika, so se odločno uprli. seku. Obto/.ena je bila, da je umorila J obdolžil poneverjenja stavbnega urad-•voje nezakonsko dete. nika Muževiča, službujočega pri okr. V Tržiču je 23. zjutraj pri razkla- j oblastniji v Tuzli. Obtoženec je za danju b!ai;a na južnem kolodvoru od svoje dolžitve nastopil dokaz resnice, tovornega vlaka St. 1063 neki železni 1 poudarjal je pa, da je tožitelj še naj-okoli 500 kg težki zaboj priti-nil j manjši grešnik v Tuzli. Veliki greš-sprevodnika Josipa Medvejščika ob j niki, okrožni pred.-tojniki, okrajni trebuh in ga močno poŠKOdoval. Po- predstojniki, šT&vbni svetniki in poli- nesrečenca so pripeljali v goriško bol nifinieo. V Ronkih je umoril v tovarni elek- cijski komisarji iz Bosne so bili v li--tu "Orent - Rundschau" obdol^eni težkih zločinov, a se niso upali tožiti, tri'"ni delavca Andreja Lavren- j nego so potisnili v ospredje ubogega TK berdoba. Tz celega telesa mu T>omožnes,a uradnika, ki je občini o "o Tu- je Svitrala elektrika. Ko so ustavili j zla prodal nekaj samokolnic ki so bi-«li-ktri?rsi tok, je padel mrtev na tla. . le last države. Okrožni predstojnik V Gornj Vrtojbi je med prepirom : Jaknbowski je bil opetovano v "O-udaril Franc Bizjak po obrazu Josi- rient-Rundseliau" obdolžen, da si je pa Pahorja in ga lahko poškodovaL na občinske stroške sezidal vilo, a to- Biz jk »e bo zato zagovarjal pred sod-nijo. Brja. V noči med 20. in 21. dec. •O poskušali v Brjah vdreti tatovi v gostilno Ivana Fnrlan; ubili so okno in odpirali r predsobi vrata. Pa ■o /il ni. Obravnava se je preložila, da se povabijo za dokaz resnice predlagane priče. črna gora In Turčija. Carigrad, 17. decembra. Črnogorski konzul je nenadoma odpotoval, ne da bi zapustil napadla ponoči 7. decembra kucovla-ško pastirsko naselbino Topiani v solunskem vilajetu. Ranjenih je več pa--tirjev in uničen del črede. Ustanovitev novega sodišča v Ceti-'iju. Uradni "Glas Črnogorca." pri-»bčuje zakon, sprejet od narodne skupščine, po kterem se ima ustanoviti poseben sodni dvor. ki bo sodil 0 veleizdajalskih in anarhističnih zločinih. Ruski glas k vestem o aneksi j i Bosne in Hercegovine po Avstriji. "No- voje Vremja" poroča z Dunaja, da se v vojaških krogih govori o koncentriranju velike vojne sile ob Savi ter da -e ponavlja beseda neke jako visoke osebe o 'neznosnosti položaja Avstro-Ogrske v Bosni in Hercegovini ter o potrebi, da se okupirani deželi ali anektirata ali popolnoma zapustita." Te vesti so — pravi rečeni list — sicer maloverjetne, vendar se ne da tajiti. da je položaj toliko okupacijskih »blasti kolikor oni okupiranih dežel jako težaven. Različni sistemi, ki jih porabljajo oblasti v Bosni in Hercegovini, imajo to skupno svojstvo, da so bili svojevoljno izbrani ter da ne upoštevajo potreb in želja prebivalstva. Zdi se, da je baron Burian hotel odpraviti ta vladni mo'dus in je odredil marsiktere spremembe, ki so jih inozemski diplomat je označili kakor "jako spretne iz stališča lokalnik Interesov in avstro-ogrske politike." Ali baron Burian naj bi ne ostal na pol pota, in naj izpolni željo prebivalstva Bosne in Hercegovine po uve-denju ljudskega zastopa ih samouprave. To bo za Bosno in Hercegovino najprimernejša vladna forma, ki bo tudi najbolje odgovarjala mandatu Avstro-Ogrske, dobljenem od evropej-skih vlasti. RAZNOTEROSTI. Samostojna ogrska banka. Budim- : pešta, 15. dec. V včerajšnji seji je mi- 1 nisterski predsednik dr. Wekerle od-| govarjal aa interpelacijo barona Ban-; fyja zaradi samostojne ogrske banke. Dr. Wekerle je povedal, da se je skle-| nfl z Avstrijo dogovor, da bodo v slu-( čaju, da preneha skupna banka, na-; stopile obveznosti na temelju zlate kronske veljave. Nadaljno izvajanje ! ministerskega predsednika je bilo tako diplomatično zapleteno, da je baron Banfy izjavil, da se s takim odgovorom ne more zadovoljiti. Medicinec se hotel zastrupiti Z Dana ja poročajo: 211etni medicinec Ri-hard Schleyen iz Osjeka je padel pri rigorozu iz dveh predmetov. Radi tega se je v izpitni dvorfni skušal s sublimatom zastrupiti, toda rešili so ga pravočasno. češ, da mora imeti ladija tri dimnike, ker jim je airent v domovini kazal sliko ladije s tremi dimniki. Vse prigo-j varjanje je bilo zaman, rajši čakajo cel teden, da prispe parnik "Columbia", ki ima tri dimnike. Kje je KATARINA LAPAJNE? Doma je iz Plužu pri Cerknem. Pred jednim letom je odpotovala v Zjedinjene države in ne vem, kje se sedaj nahaja. Kdor izmed rojakov ve za njen naslov, naj ga blagovoli naznaniti upravništvu "Glasa Naroda", 109 Greenwich St.. New York, N. Y. (4-7—1) H HIŠA NA PRODAJ. Rojakom po širni Ameriki, posebno onim v bližnjem Claridge, Pa,, naznanjam, da prodam mojo novo hišo, ktera je bila pred dvema meseci še le gotova. Hiša ima 5 sob in 2 shrambi ter jako fino vodo. Hišo prodam prostovoljno, ker mislim zapustiti Zjed. države. Hiša stoji blizo jwltdiega urada kakor tudi blizo že-leznične postaje. Vprašajte pri: Joseph Rabič, P. O. Box 206, Export, Pa. (6-8—1) Iščem sorodnika ALOJZIJA JAK-Setič. Doma je iz Podkraja na Primorskem. V Zjed. državah biva že dve leti in ne vem kje, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi blagovoli naznaniti njegov naslov. — Joseph Jakšetič, P. O. Box 32, Arrow, Pa. (6-7—1)( Iščem brate JANEZA, MATIJO in ALBERTA -KLEMENČIČI, doma iz vasi Laze št. 8, fare Črnomosnice, okraj Novo mesto, ifranjsko. Pred več časom so se nahajali v Cleve-landu, Ohio. Kdor bi vedel za njih naslov, blagovoli naj mi naznaniti na spodaj stoječi naslov, za kar se naprej zahvaljujem. — Nežika Klemeneič, por. Hočevar, Bot 11, Cassellman, Somerset Co., Pa. (6-8—1) POZOR, ROJAKI 1 Rojaki, varujte IVANA BOC. Bil je pri meni na hrani, ostal dolžan $36.00, nakar jo je po noči neznano kam popihal. Prosim rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani. Frank Ore kar, P. O. Box 96, Sopris, Colo, (4-7—1) Rojaki, naročaju m na "01am Ki roda", najvačji in najenejii damlk 19 "GLAS NARODA" nastopi v kratkem svoj šestnajsti letnik in sc je v tem času zelo razširil po Zjedinjenih državah; a tudi v staro domovino vrniva se rojaki ga kaj radi na-roče. ^ Vse to dokazuje, da je "GLAS NARODA" postal vsakdanja potreba ameriških Slovencev. "GLAS NARODA" se je polagoma na zdravi podlagi razvil iz tednika v dnevnik; v to ga ni gnalo ni-kako pretiravanje in nasilstvo, pač; pa lepo, umno, a sigurno razširjanje, j "GLAS NARODA" bode tudi v' šestnajstem letu izhajal vsak dan, ob nedeljah in postavnih praznikih pa j bode dovolil svojim sodelovalcem vsakemu delaven prepotrebni počitek in se nadalje držal božje zapovedi: ŠEST DNI DELAJ, SEDMI DAN PA POČIVAJ! kar ve ceniti vsak delavec. "GLAS NARODA" bode tudi v bodoče ostal na tem stališču, kakor je bil dosedaj 'in izvrševal svojo nalogo, rojake zadovoljiti z novicami, članki, razvedrilnimi spisi, zanimivim listkom, posebno pa bodemo ozir jemali vesti iz stare domovine. Da se pa zamore vsestranskim željam cenj. čitateljev "GLAS NARODA" ngoditi, bodemo v bodočem letn tiskali list po enkrat na mesec na osmih straneh ter na ta način nadomestili "Komarja", kterega smo, kakor že poročano, opustili. V tej mesečni prilogi bodemo skušali nadomestiti ono čtivo, kterega je doprinašal "Komar". Vzlic temu pa ostane cena "Glaa Narodu" za Zjed. države nespremenjena, vsled česar prosimo, da nam dosedanji gg. naročniki tudi v prihodnjem letu ostanejo zvesti, in ako mogoče, še pridobe novih naročnikov, kajti čim večje število naročnikov, tem obširne j i in zanimivejši bode list. "GLAS NARODA" je v letu 1907 prekoračil število 5000 naročnikov in ker se naseljevanje Slovencev v Ameriki dan za dnem znatno množi, smo prepričani, da se bode v novem letn doseglo število 6000 naročnikov. "GLAS NARODA" je glasilo treh velikih slovenskih organizacij, med temi "Jugoslovanske Katoliške Jed-note", vsled česar prosimo gg. društvene tajnike, da razširjajo med društveniki "Glas Naroda" in nam s tem pridobe novih naročnikov. Gg. naročnikom v Canadi pa naznanjamo, da smo naročnino povišali od $3.00 na $4.50, ker vsled poštnih pogodb, sklenjenih ,med vladami Zjedinjenih držav in Canade, popust poštnine 2. razreda odpade. Torej še enkrat gg. naročniki, do-pošljite nam čim prej naročnino in pridobite nam še kaj novih naročni- | kov, ker čim večji bode naš krog, tem ložje nam bode "Glas Naroda" še po- j večati. Krasne stenske "Koledarje" smo' že pričeli razpošiljati na gg. naročnike. Srečno in veselo novo leto vsem gg. naročnikom in dopisnikom šeli j Uredništvo in npravniitvo. i t>ank Fetkovsek 720 Market Street Waukegao, 1U. priporoča rojakom svoj v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in wliiskey, ter iina na razpolago line smodke. V svoji PRODAJALMC1 ima veilno jveže groce-rije po nizkih ct nab. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je 2 Mr. Frank Sakserjem v JSew \orku. , trifciiinll 1-imift' n-iii« I^iiife-.'bfc^jsfe. I •jlttigiKuijlfcs.rtlLitifc.. I '1 A -f MARKO KOFALT, 249|So. Front St., STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrva*orr. v Steeltonu in okolici za iz tlcvarje ku. nib pogodb, pooblastil ali p .'nomoči (VolJ-macht) in drugih v mUrsM posel spadajočib stvari, kiere točno in po ceni izvršujem. Dalje prod" em parobrocos listke za v stari kraj za. vse b lj^e parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro dorac\ ino po najnižji ceni. Air. IVIai-ko K of al t je naš zastopnik za vse jjosle 3n ga ro fakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. filmiKfcKfttstify,Wfe. fete:..i? fc Velika zaloga vina in ignnja. ILvdlL mlw al o.i Prodaja bHo vino po......'i* „ r 1110 v:no j>'> . '- if Orožnik 4 jraiio e za.......> 11 ' > Brinjivec 1:2 sti-kloiiic za.....i- . J.t > ali 4 gall, (sodček) za....... Za obilno naročilo se priporoča * Al, GRILL, 5308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Chio. i 3 ■'j Pozor Slovenci! Vsakem n, ki nam preskrbi več naročil od prijateljev in znancev smo pripravljeni dati d<4>re odstotke od vs;ikefja naročila v gotovem denarju Izvamedna prilika za "'boarding bose" ali razne društvenike, in aploli vse. ki imajo veli ko znanje. Vsak, ki je pripravljen se le malo potruditi ter o prostem času delati med prijatelji in znanci, lahko zasluži kot stranski dohodek lepo svoto denarja Tore) rojaki pišite še danes po potrebna pojasnila, če želite postati naš zastopnik. L Slovanska trgovina ur in zlatnin 4 Sla via" tWatch C& Jewelry- Co. 27 THAMES STREET, NEW YORK. Pomnite - Nizke cene, do c: zaslužek, pošteno delo ! ___ y— Rodbina Polaneških. peljaki spisal H. lianklMriMp poslovenil PodrsTskl DROGA KNJIGA. (Nadaljevanje.) "Aha! Tudi vi se ji boste čim prej pojavljali v sanjah in potem sedeli — to je gotovo!" reče Marica. "A to bo dobro!" Zawilowski pa odgovori z nekoliko negotovim glasom: 14Rekla mi je, da je to davek, ki sra rada sprejema od dobrih znancev, toda sama se s tako prošnjo ni obrnila name in ako ne ^ji bilo gospe Broaiczeve, bi o tem ne bilo niti govora." "Gospa Broniezeva je torej prišla Muzi na pomoč T" vpraša Polaneški. Marica pa je ponovila: "Da., to bo dobro!"- "Zakaj, milostiva gospa?" vpraša Zawilowski. In pogleda jo obenem s pokornim in vznemirjenim pogledom Misel, da ga hoče morda nalašč peh-niti v naročje drugi, ker je ugenila, kaj se godi v njegovem srcu, ira je vabila k njej in ga obenem vznemirjala "Sicer skoro ne poznam gospodične Linete," odgovori Marica, "in sodim le po prvih utiskih in po tem, kar se govori o njej. toda zdi se mi, da je nenavaden značaj in da tiči nekaj globokega v njenem srcu. Dobro torej, da se poznata." "Jaz tudi sodim po prvih utiskih," odgovori Zawilowski, docela zadovoljen. "in tudi je res, da je gospodična Caštellijeva manj površna nego gospa Osnowska. Sploh sta to kaj lepi in prijetni ženski — samo da — morda tega ne morem izraziti, ker še ne poznam dovolj sveta. Odhajajoč od njiju, sem čutil, kakor bi se bil vozil v vlaku z neizrečno milimi tujkami, k: se kratkočasijo, jako bistroumno raz-govarjajo — toda nič več. Vendar pa visi na njiju nekaj tujeira. Gospa Os-nowska. na primer, to jo cela dišeča mesnica! Cvetka zelo redka iti kras.ta — toda takisto tuja. rJospodi«"na Caštellijeva :-'<> tako. Da!.... niti v njej ni nič našeira. Pri njej človek ne Čuti. da je zrasel ha »-nemn polju, pod eno vlago i pod enim so'ncem." "Kakšne nazore ima ta pesnik?" teče Polaneški. Zawilow-ki -e oživi tako. da na njegovem neonom čelu p«»javijo odličnejše žile v podobi črke Y. Čutil je, da je postne L onih lam oljenem občudovanje govornija. " Vrhutega.'' je nadaljeval. <4je nekakšen nairib. p.i kterem je mogoče uirenifi pravo vrlino. V njiju ne slutim te la:-tno-ti. Mili sta, odkritosrčni. toda vse to je le lice. in zato si mislim, da bi ondi odkritosrčen človek. ki se lahko naveže na l.rudi. utegnil zelo motiti. To je tako zoprna in ponižujoča reč. jemati Iruštvene pleve za zrnje! Kar se tiče mene, se prav zaradite\eer pravi, da imam nazore. toda jaz vem docela dobro, da sem prav naiven. A taka reč me boli. Moji živci tega kratkomalo ne prebijejo ainjam se. ko sem bil še otrok in zapazil, da se ljudje drugače ve-vpričo roditeljev, a drugače, ka-stari-ev ni zraven, da je bila to ?čja neprijetnost mojega detin-stva.... Zdelo -e mi je to niČemtirno in sT-izlo me je tako. kakor bi bi! storil kaj ničemurne-a." "Zato. ker je vaš značaj'pošten," reče gospa Bigielova. On iztegne svoje dolge roke, s kte-rimi je bil vajen mahati, >e razvname, poza bivši svojo bojazljivost iti za-kliče: "Oh, odkritosrčnost! To je v umetnosti in življenja ena in ista ree!" Vendar ™o*pa PolaneSka je jela braniti dami. Ljudje., zlasti irospodje, so p< _-ostoma krivični in svoje sodbe, da, celo mnenja smatrajo za resnico. Kar iowske in gospodične o ji je moči sumni-ek \idel ^ele drugič T il brotni, odkritosrčni, a •virala ta odkritosrčnost, ene_'a srca T" Potrm -e obrne k Zawilowskemu in pa jame dražiti nekoliko v šali, nekoliko pa v resnici. "Vi nl-iU' tako poštene naravi, kakor si misli gospa Bigielova, zakaj dami vas hvalita, vi ji pa opravljate..." Toda Polaneški ji seže v besedo s samosvojo živahnostjo: "Ob, kako -i naivna i kako sodiš vsako'*a po sami sebi! Pomni, da navidezna dobrota in odkritosrčnost lahko izvirata tudi iz sebičnosti, ki si želi, da bi ji bilo veselo in da bi imela mir." Potem reče Zawilowskemu: "Ako spoštujete odkritosrčnost — ta eedi tukaj!—Tu imate istinit tip!" "Vem, vem!" reče Zawilowski raa-vast "Ali bi hotel, da in bilo drugaief" ga vpraša Matica s mehoma. "Ne, ne hotel bi, toda kakšna sre-Ka je Tender to, da nisi premajhna in de ti ni treba nositi podplatov is Sp dar na if gospe ijeve, 1 ji j* P« skorje, zakaj ko bi jih nosila, bi ti vest neprestano očitala, da varaš ljudi." A Marica, videč, 'da se je pogled Zawilowskega uprl na njene noge, jih je nehote skrila pod mizo in navrnila govorico na drug predmet. "Vaše pesmi izidejo morda že v najbližjih dneh?" ga vpraša. "Bile bi že izšle," odgovori Zawilowski, "toda dodal sem jim še eno — in s tem se je izdaja zakesnila." "Ali je mogoče poznati naslov pesmi?" "Lilija." " Morda vendar ne Lilija Lineta?" "Ne, milostiva gospa, ne Lilija Lineta." Marieino lice se zresni. Ni ji bilo težavno pogoditi iz odgovora, da ta jxisem meri nanjo, in zato ji je bilo zdajci neprijetno, da ve to le ona sama in poleg nje Zawilowvki iu da zategadelj nastaja med njima nekaka tajnost, znana le njima. Zdelo se ji je, da se to ne strinja z njeno odkritosrčnostjo, o kteri sta se bila pomenkovala prej in da je nekakšen greh zoper Stanka. Sedaj je prvič zapazila, v kakšne duševne zadrege utegne priti žena, najsi ljubi moža še tolikanj in je pri tem še tako nedolžna, ako pade nanjo pogled tujega moža. Zakaj, zaupati soprogu svoje domneve, se ji ni zdelo prav. Prvič jo je obšla nekaka jeza na Zawilowskega, on pa se je bil razkril mahoma s svojimi živci umetnikovimi, taki'sto kakor barometer napoveduje vremensko izpremembo, in kot človek, ki ni imel dovolj izkušenj, je zrl na to stvar s senčne strani. Predstavljal si je, da mu Mariea zapre vrata, da ga jame sovražiti, da je več ne bo mogel videti — in ves svet se mu je pokazal zdajci v tožžnih barvah. V njegovi umetniški naravi je resnično tičala zmes sebičnosti, fanta-stičnosti in i.-tinite, skoro ženske ob-čutuosti, ki je potrebovala toplote in ljubezni. Spoznavši gospo Polaneško, >e je navezal nanjo s pravim egoizmom razkošnika. ki mu taki občutki ugajajo in ki ne misli na nič več; poletu jo je njego\a fantazija dvignila na poetično višino. Pomnoživši njene iničnosti stoterno, je napravil iz nje malone nadzemsko bitje, in naposled je bila njegova prirojena občutnost, za ktero je bila samota in življenje brez edinega bližnjega srca prava bolečina. tako močno ganjena po dobrot-nosti, s ktero so ga bili sprejeli tu, da je iz v.-ega na>talo nekaj, kar je imelo vse lastnosti ljubezni. Temu občutku pa je nedostajalo realnega temelja. Zawilowski, kakor večina u-metnikov. dasi je bil zmožen tako idealnih občutkov, kakor je duša saima, je imel v >ebi čutnost satirovo. Toda ia čutnost je takrat še spala. Zawilowski je bil osvetlil Marico s toliko žarki ter napravil takšno svetnico iz nje. da ni zakoprnel po njej. Ko bi se mu bila, kar pa ni bilo verjetno, nenadoma vrgla na prsi, bi bila nehala estetično biti zanj to, kar je bila in kar jo je hotel imeti, to je bitje brez madeža. Zato si je tem bolj mislil, da si sme dovoljevati take občutke, in žal mu je bilo tem bolj za ono opojnostjo, ki je tako razkošno zibala njegove misli in mu polnila praznoto življenja. Tako mu je bilo pri tem dobro, da je, ko se je vrnil domov, videl nekakšno žen>ko postavo, kteri je položil svojo dušo pred noge, da je imel potem o kom sanjati in na koga zlagati pesmi. Sedaj je umel: Ako gospa Polaneška ugane, kaj »e godi v njem in ako on >am tega ne bo skrival bo-ije nego doslej, ne bodo mogle obstati njiju razmere in nastane praznota, ki •_ra to p>t objame še bolestneje. Zategadelj se je trudil, kako bi zapreti1 --e to. kako bi dosegel, da ne izgubi niče.-ar od tega, kar je imel doslej, ter bi videl Marico še pogosteje. V Uujni njegovi iriavi ni nedostajalo načrtov; ko jih je pregledal površno, je zbral enega, o kterem se mu je zdelo, ga po najkrajši poti privede h koncu. — Kazati se hočem, kakor bi bil zaljubljen v gospodično Castellijevo," je dejal, "njej p;. hočem zaupati -V' je bolečine. To naju ne le ne od-lalji, nego naju celo zbliža. Napravim iz nje svojo zaveznico." In takoj je je! pripravljati stvar tako kakor kako umetniško delo. Predstavljal si je, da je resnično zaljubljen v svojo "sanjavo kraljico", da je nesrečen in da zaupava svojo tajnost Marici, ki ga posluša s pove-šeno glavo in z očmi. rosnimi od sočutja, ter mu kot prava sestra polaga roko na čelo. Ta igra domišljije se mu je zdela tako resnična in njegovo doj-movanje je bilo tako veliko, da je že zbiral besede, s kterimi bi se izpovedal Marici — izbiral preproste in gin-Ijive — ter delal to tako razborito, da je bil odkritosrčno ganjen. Marica je, ko se je vračala a soprogom domov, premišljala o oni pesmi z naslovom "Lilija", zaradi ktere se je bila zakesnila izdaja. Kot prava ženska je bila nekoliko radovedna nanjo, nekoliko pa se je bela. Bala ae je sploh nezgod, ki jih je t razmerah z Zswilowskim utegnila prinesti prihodnost. I Bolečine v hrbtu in nogah izginejo popolnoma ako se ud parkrat nariba z Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v inuogili deželali proti reumatizmu, sciutiki, bolečinam lia straneh, nenralgiji, bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. Cenik knjig, katere se dobe v zalogi - -- -- -- -- -- - —rvvv^TnrtnjtnjuULL Pod uplivom te bojazni je rekla: '' Veš li, kaj si mislim f Da bi se dekle, kakršno je Lineta, kaj močno prilegala Zawilowskemu?" "Povej mi," ji odgovori Polaneški, "kaj ste si neki vteple v glavo s tem Zawilowskim in s tem italijanskim drogom t'' "Saj mu je vendar, dragi Stanko, ne snubim, nego samo pravim, da ne bi bilo slabo. Anica Osnowska ima to namero, to je res, toda ona je tako živa kakor iskra." "Zblaznela je, ne pa živa, in verjemi mi, da ni tako naivna, kakor se nam zdi; v vsem ima svojo posebno namero. Časih si mislim, da ji je do gospodične Castellijeve prav toliko kolikor meni in da v ozadju vsega tiči nekaj drugega." (Dalje prihodnjič.) Kje je IVAN AŽBET V službi je bil pri tvrdki Frank Sakser Co. tri tedne, od koder je pobegnil 30. decembra z $20.00. Imenovani je okroglega rudečega obraza in ima rudeče lase ter bolj srednje postave. iKdor ve zanj. naj naznani: Frank Sakser Co., 109 Greenwich St, New York. (v d) PRATIKE za leto 1908 Družinska, Blaznikova in Klein-mayerjeva so dobiti po 10 centov. Razprodaj aid, kteri jih vzamejo sto komadov, jih dobe za $6.00. Dobe se pri FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. 6104 St. Clair Av. N.E., Cleveland, O. JOHN VENZliL, 1017 E. 62nd Street. N. E„ Cleveland. Ohio izdelovalec -kranjskih in nemSkih HARMONIK. Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno niztre, a delo trpeino in dobro. Trivrstni od $22 do $45. PloSCe so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstmm le od $45 do $80. Življenjepis na&ega pesnika Simon Gregorčiča spisal Anton Burgar fW je dobiti po 50c. pri Frank Sakser Co« Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto 1S08 je dobiti po 30 et. poštnine prosto. Koledar je zelo zanimiv ter ima obilo slik. Vsako leto ga razprodamo po 5000 komadov kar gotovo zuači da je Koledar zelo priljubljen. Primerno darilo je prijateljem in znancem v staro domovino, ter velja tndi le 30 ct. Dobiti je pri Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York, 0104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, 0. POZOR SLOVENCI IN HRVATI. Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Cbieagi, HI., in okolici svoj dobro urejeni —: SALOON. :— Na razpolago imam tudi lepo kegljišče. Točim vedno sveže in dobro Seip pivo, jako dobro domače vino, rasne likerje ter prodajam fine mot-ke. Postrežba solidna. Prodajam tudi in preskrbujem pa-robrodne listke za vse prekomonke črte po izvirnih cenah. Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurzu. V aveai sem s banko Prank flaksec * Vew Torka. Svoji k svojimi Z velespo&tovanjem JOSIP KOMPABB, Greenbaj Ave^ So. Chkm, HL lOQ GREENWICH STREET, NEW YORK, IN.Y. MOLITVENIKI: BOGU, KAR JE BOŽJEGA, ličen molitvenik za možke, zlata obreaa, fina vez $1.00, zlata obreaa pol-nsnje 75c. DUŠNA PAŠA (spisal škof Fr. Baraga), platno, rudeča obreaa 76c., broširana 60c. JEZUS IN MARIJA, vezano v slono kost $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v šagrin $1.00. vezano t platno 75e. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT. wo v slonokost $1.50. MAT.T DUHOVNI ZAKLAD, šagrin, zlata obreza 90c. NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50e. RAJSKI GLASOVI 40e. OTROŠKA POBOŽNOST 25e. VRTEC NEBEŠKI, platno 70e., slonokost imit. $1.50. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreaa 80e., fino vezano $1.75. SV. URA, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin vezava $1.20. UČNE KNJIGE. ABECEDNIK SLOVENSKI, vezan ABECEDNIK NEMŠKI, vessa 20e. AHNOV NEMŠKO - ANGLEŽE! TOLMAČ, 50e. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA 40e. ČETRTO BERILO 40e. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA EVANGELIJ, vezan 50e. GRUNDRISS DER SLOVEN1-SCHEN SPRACHE, vezan ^ 25. HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, vezano 50e., nevezano 40 c. KATEKIZEM mali 15c., veliki 40c. NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZNIH PISEM, vezano $1.00, nevezano 75c. PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSK l IN SLOVENSKO - ANGLEŠKI SLOVAR 30c. ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOVAR 40c. SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI Janežič-Bartel, nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00. SPISOVNIK LJUBAVNIH IN ŽE-NIT0VANJSK3H PISEM 25e. SPRETNA KUHARICA, broširovano ^Oc. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40c. VOŠČ1LNI LISTI 20c. ZBIRKA LJUBAVNIH IN SNUBII^ NIH PISEM 30c. ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZAVEZE, vezano 50c. ZGODBE SV. PISMA ZA NIŽJE RAZREDE LJUDSKIH ŠOL 30c. ŽEPNI HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, vezano 40e., br.5i-rano 30c. ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE. AIjADIN S ČAROBNO SVE1TLNI-OO 10c. ANDREJ HOFER 20e. AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. 90e., nevez. 70e. BARON TRENK BELGRAJSKI BISEK 15e. BENEŠKA VEDEŽEVALKA 20e. BERAČICA 20c. B\)JTEK, v drevo vpreženi vitez, lOe. BOŽIČNI DAROVI lOe. BUR SKA VOJSKA 30e. CESAR FRAN JOSEP 20e. CESARICA ELIZABETA 15e. CIGANOV A OSVETA 20e. CVETINA BOROGRAJSKA 20e. CVETKE 20c. ČAS JE ZLATO 20c. ČRNI BRATJE 20c. DAMA S KA\TKTJAMT, ftno vesano $1.25. DARINKA, l»ATxA ČRNOGOKKA, 20c. DETELJICA-, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. DOMA IN NA TUJEM 20*. DVE ČUDOPOLNI PBAVLJICI vezan 90c. DOMAČI ZDRAVNIK po nevezan 60«. ERAZEM FREDJAMSS1 lfie. EBI »e. EVSTAHXJA lfie. GENERAL LAUDOK Sa. GBOROE STEPHZNBOfK, nic, 40e. GOLOBČEK QT QOZDOVNIK, S dSOV BADBCXI HUD VIKA, HHJH3G. HISLANDA IVAN RESNICOLJUB 20c. IZANAMI, mala Japonka, 20c. IZDAJALCA DOMOVINE 20c. IZGUBLJENA SREČA 20c. IZIDOR, pobožni kmet, 20c. JAROMIL 20e. •1URČIČEVI SPISI, 11 sveskov, umetno vezano, vsak zvezek $1.00. KAKO JE IZGINIL GOZD 20c. KNEZ ČRNI JURIJ 20c. KRIŠTOF KOLUMB 20c. KRTTUA. OHVBTA 15e. KAKO POSTANEMO STARI 40e. LAŽNJIVI KLJUKEC 20e. MAKSIMILIJAN I., cesar mehikan-ski, 20c. MALI VITEZ, 3 zvezki, skupaj $2.25. MARIJA, HČI POLKOVA, 20c. MARJETICA 50c. MATERINA ŽRTEV 50c. MATI BOŽJA Z BLEDA 10c. MIKLOVA ZAT.A 30c. MIRKO POŠTEN J AKO VIČ 20e. MLADI SAMOTAR 15e. MLINARJEV JANEZ 40c. MRTVI GOSTAČ 20c. MALA PESMARICA 30e. MALT VSEZNALEC 20c. MUČENIKL A. Aškerc. Elegantno vezano $1.25. NA INDIJSKIH OTOCIH 25e. NA PRERIJI 20c. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki, vsaki 20c. Naseljenci 20c. NASELNIKOVA HČI 20c. NAŠ DOM. Zbirka povesti. Vsak 90s. NEDOLŽNOST PREGAJANA IN POVELIČANA 20c. NEZGODA NA PALAVANU 20c. NIKOIjAJ ZRIN.TSKI 20c. NARODNE PESm. Žirovnik. Tri zvezki, vezano, vsak po 60c. OB TIHIH VEČERIH 70c. OB ZORI 50e. ODKRITJE AMERIKE 40c. PREGOVORI, PRHIKE. REKI, 30<* PAVLTHA 20e. POD TURŠKIM JARMOM 20c. POSLEDNJI MOHIKANEC 20e. PRAVIjJICE (Majar) 20c. PRED NE^THTO 20c. PRI SE\rERNIH SLOVANIH 30c. PRINC EVGEN 20c. PRIPOVEDKE, 3 zvezki po 20c. PRI VRBOVČEVEM GROGI 20c. PRST BOŽJI 15c. PRVA NEMŠKA VADNICA 35e. '^OEZLJE. F. Prešeren. Vezano S0c.. broširano 50c. POEZIJE. Vojanov R. Majster. 60e REPO 3 TE V 20c. RINAIJX) RINALDINI 30c. ROBTNSON, vezan 60c. ROBINSON CRUSOE 40c. RODBINSKA SREČA 40c. RODBINA POLANEŠKIH. 3 zvezki $2.50. ROPARSKO ŽIVIjJENJE 20c. SANJSKE KNJIGE, velike, 30e SANJE V PODOBAH, male, 15c S ENI LIA 15c. SITA, mala Hind ostanka, 20e. SKOZI ŠIRNO INDIJO 30c. SLOVENSKI ŠAUIVEC, 2 zvezka po 20c. SPISJE 15c. SPOMINSKI LISTI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE 20c. SREČOLOVEC 20c. STANLEY V AFRIKI 20c. STEZOSLEDEC 20c. STO BERIL ZA OTROKE 20c. STO MAJHNIH PRIPOVEDK 25e STREIjEC 20c. STRIC TOMOVA KOČA 40c. SV. GENOVEFA 20e. ' SV. NOTBIJRGA 20c. 60 MALIH PO^STIJ 20c. STOLETNA PRATIKA 60c. ŠALJIVI JAKA, 2 zvezka, vsak 20c. ŠALJIVI SLOVENEC 75c. ŠTIRI POVESTI 20c. TEGETHOF, slavni admiral, 20c. TIMOTEJ IN FILOMENA 20c. TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov, $6^0. TIUN LING, morski razbojnik, 20e, V DELU JE REŠITEV 20c. VENČEK PRIPOVESTI 20c. V GORSKEM ZAKOTJU 20c. VRTOM1ROV PRSTAN 20c. V ZARJI MLADOSTI 20c. WINNETOU, rdeči gentleman, tn zvezki $1.00. ZLATA VAS 25e. ZNAMENJE ŠTIRIH, sanimiva po vest, 12c. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL 50c Z OGNJEM IN MEČEM $&50. ŽENINOV A SKRIVNOST 80* ZEMLJEVIDI. ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE. veliki Sk, mali lOe. ZEMLJEVID KRANJSKE DfEŽE- Lg, saaM lOe. " ZEMLJEVID EVROPE Ve. ZEMLJEVID ZJEDdNJBOlIH MU ŽAV 95e. s cvetlicami in knmoristi£ne po 3e., dneat 30c. Razne svete podobe, komad 5c, ducat 30c. Ave Marija 10c. Album mesta New Tork s krasnimi slikami mesta 40e. OPOMBA. Naročilom je priloi ti denarno vrednost bodisi v gotovini poštni nakaznici ali poštnih znamk* h. Poštnina je pri vseh teb cena! že všteta. riKE; 7.1 ht^iiptmn dotr:& t i r^r. ■ dri; hočeSnai cr> i:i Lodeš naj so li«!neje posi. .i Fr. Sakserji; 109 GreetivK i \ew York, zate nri s** vt;^); r,., t,jeaa obm° NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vlao od 6U do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.5|) do r galon s posodo vred. ^Vj Manj nego IO galon naj J nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zaiedno z na.očilom naj Kg naročniki dopošljejo denij-, oziroma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont SL, San Francisco, CaL FR. SAKSER CO. 109 Greenwich St., NEW YORK. ...PODRUŽNICA... 6104 St. Clair Ave., N.E. CLEVELAND, 0. Ofic^elno zastopništvo vseh parobrodnih družb. A Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki letovanja v .-taro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni. Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi. Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam aH v kterokoli svrho. V.-ak sloven.-ki potnik naj pasi, ainor iirutratu ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, pred no se m in dobrotnikom javno zahvaliti za zdravje katero so mi povrnili. Ubogal sem svet nekega prijatelja in pisal sem po zdravila na Amerika Europe Co. od katerih sem tudi takoj zdravila dobil in po preteku treh tednih si lahko vsaki misii moje veliko veselje ko sem ozdravil. 1'ostal snu zopet vesel in čvrst in dobil sem zopet veselje na svetu, katero sem poprtye že popolnoma zgubil. Želim in svetujem, da se vsaki slovenec in hrvat kateri holjuje, na te slavne zdravnike obrne, ker zagotovljen sem, da bodo vsakemu uko pomagali kakor so meni in jast jim kličem, "Bog jih živi" Se mnogo let v korist in pomoč našega trpečega naroda. Ostanem vedno hvaležni, M. SKRTIČ _3114 Canal St., Milwaukee, Wis. SLOVENCI ! Ako ste bolni in naj si bode kakoršnja koli bole/en da hoče, pišite na AMERIKA EUROPE CO., naši slavni zdravniki bodo Vašo bolezen preučili in na podlagi Vaše diagnoze Vam prava OROSI zdravila poslali, po katerih mi garantiramo da bodete ozdravili. Ako mi nismo gotovi, da Vas zamoremo popolnoma ozdraviti. Vas ne sprejmemo v zdravljenje. Mi po vrnemo vsakemu denar, ako bi nebi pri nas popolnoma ozdravil, Mozke ali ženske tajne spolne bolezni se ozdravijo popolnoma in najt hitreje od zdravnikov pri Amerika Enrope Co., ker mi imamo zdravnike kateri so Specialisti posebno za take bolezni. Na vsaki način pa želimo, da nas vprašate za svet katerega Vam radovolno in brezplačno damo. PiSite po novo knjigo " SPOZNAJMO SE katera je vsakemu v korist in ml Vam jo bodemo poslali zastonj« Vsa pisma pošlite na zdravniški zbor. Dr. ROOF, Dr. SPILLMGER, Dr. KNIGHT 1. America Europe Co. (OROSI) 161 COLUMBUS AVENUE, NEW YORK. Uradne ore so od q. tire dopoludne do 6. ure popoludne.