Posamezna številka 12 vinarjev. Slev.283. ■ v LlriM v torek, die it flecemttra 11 Leto XLV. ss Velja po pošti: = za oelo leto liapre] .. K 30-— za en imsbc „ .. „ 2*50 za Nemčijo oaloletno. „ 34'— za ostalo Inozemstvo. „ <0'— V Ljubljani na dom: Za oelo !eto naprej .. K 28'— za en mesec „ .. K V upravi prsjeman mesečno „ 2-30 2'— = Sobotna izdaja: = 2a oelo leto.....K 7-— za Nemčijo celoletno. „ »•— *a ostalo inoaemstvo. „ 12 — Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka alt nje prostor) sa enkrat .... po 30 v ia dva- In večkrat . „ 25 ,, pri vočjlli naročilih primeren popust pp dogovora. -'-■ ■ Poslano:-- Enostolpna petitvrsta po 60 v Izhaja vsa* dan Izvzemši nedelje In praznike, ob 3. url pop. Hedna letna priloga vozni red. oot Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. sass Političen Upravništvo je t Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne hranllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 20.511, bosn.-bero. št. 7563. — Dpravniškega telefona št 188. Ministri v teoriji in v praksi. r * V demokratičnem razvoju svetovnih zadev se narodi vedno bolj zavedajo svojih pravic in hočejo tam, kjer se sodi in ukrepa o njihovi osodi, tudi biti pričujoči in imeti besedo. To je načelo samodoločbe narodov. Med to svetovno vojsko se je to načelo splošno prižnalo kot pravo v teoriji, v praksi so se pokazale zdaj tu zdaj tam težkoče pri uporabi tega načela. Prvo čudo, katero vidimo, je to, da vsak državnik to načelo obrača le na sosedne države. Angleži bi radi uravnali po tem načelu razmere v Avstriji in na Balkanu, doma pa nr to nič ne mislijo nasproti Ircem. Nemci šuntajo po istem načelu Irce proti Angležem, doma pa zatirajo Poljake, Sorbe, Francoze in Dance. Enako nastopajo naši državniki Nemci in Madjari. Tak prizor smo imeli te dni v ogrski delegaciji v odseku za zunanje zadeve. Nastopali so po vrsti grofi Andrassy, Karoly in Tisza ter stavili vprašanja in dajali svete ministru zunanjih zadev. Grof Andrassy je govoril o Poljski, o Lovčenu, o Valoni, torej samo takih rečeh, ki po tej teoriji ne spadajo pred delegacije ampak pred kak mirovni kongres. Grof Tisza je govoril o vojski z Italijo in o poskusih Italijo odvrniti od t;ga zla čina j tem, da so ji ponudili v plačilo, če ostane nevtralna, lep kos avstrijskih pokrajin. To barantijo je vodil ravno grof Tisza kot ogrski minister, torej tujec; pogajali pa so se v Berlinu pred nemškim cesarjem za naše avstrijske dežele brez vprašanja parlamenta. Torei skozi in skozi tako, kar bi po teoriji ne smelo biti, pa ,v praksi je bilo res tako. Minister grof Czernin je vse to potrdil kot pravo in dobro z besedami. S tem bi bila prišla Italija do aranžma, na kakoršnega si danes niti ,v sanjah več naslikati ne more. Lepe reči so snovali ti gospodje za tujo last; ni čuda, če je minister Berchtold raje odstopil, kot te spletke gledal. Potem je grof Tisza govoril še o Rumunski in Poljski. Za Poljsko je bil mne-naj, da spada ta zadeva pred ogrski in avstrijski državni zbor. To je sicer nekoliko čudno stališče, ker se skupne zadeve obravnavajo v delegacijah, pa mora tukaj biti že spet kaka izjema. Pri poljskem vprašanju gre nam v prvi vrsti za Galicijo, torej za čisto notranjo zadevo: zato bi bilo treba najprej rešiti to ustavnim potom v državnem zboru, potem bi šele prišlo drugo vprašanje o razmerah Avstrije do Poljske, kar bi se med seboj dogovorile. V resnici pa še doslej državni zbor o tem nič ne ve; tudi niso razpravljali s poljsko vlado v Varšavi o teh rečeh, ampak z nemško vlado v Berlinu. Torej skozi in skozi proti teoriji našega zunanjega ministra. Pri tej priložnosti je še delegat Zolin-ski priporočil ministru, da naj bi za slučaj, če sklene Avstrija s Poljsko »perso-nalunion«, tudi med Avstrijo in Ogrsko taka zveza nastopila. Grof Czernin ni imel nič proti temu ugovarjati. Teorija ministra zunanjih zadev. Minister priznava, da je to vprašanje o samoodločbi narodov zdaj na dnevnem redu, da se vsi na to načelo sklicujejo, z zahtevo, da se razmere mednarodne po njem uravnavajo. — Potem razlaga naprej, da ima ta rek različen obseg, kakor se obrača ali na samostojno državo v lastnem in medsebojnem občevanju, ali na razmerje posameznih narodov do države, in še na razmerje pojedinih narodov v državi med seboj. V vsakem slučaju je uporaba tega načela mogoča pa seveda povsod nekoliko drugače z ozirom na posamezne slučaje. Minister tega noče priznati in meni, da je to načelo krivo, da je nastala taka zmeda, ali kakor on pravi, tak »Mixtum compositum«, pri onih, ki se nanj sklicujejo. Potem razpostavi minister grof Čer-nin svoja državnopravna načela in pravi: 1. Državno samostojnost zanika ta, kdor hoče vprašanje o premembi državnih meja, ali o medsebojnih notranjepolitičnih razmerah narodov v državi, spraviti pred kako evropsko konferenco, ali taka vprašanja podvreči ljudskemu glasovanju. 2. To pravico samoodločbe ima država, da uravnava svoie meje in pokrajine; nobenega dvoma pa ni, da bi smela kaka tuja država se mešati v naše razmere. To je med državno razmerje. Ako pa skušajo poramez->e narodnosti ugotoviti med seboj ali proti državi svoje odnošaje, potem to niso več mednarodna, ampak notranjepolitična vprašanja. 3. Vtikati se v taka notrajnopolitična vprašanja, to pravico odrekam najodloč-žave le ustavnim potom preurediti. Ravno tako odločno odklanjam, da bi se razpravljalo o naših notranjepolitičnih razmerah na mednarodnih konferencah. 4. Za spremembo razmerja obeh državnih polovic monarhije so dani postavni temelji v ustavnih določbah. Ravno tako more lahko vsaka narodnost v eni ali drugi državni polovici svoje razmere do države le ustavnim kotom preurediti. Ravno državni zbor je kraj, kjer se taka vprašanja rešujejo. Drugih potov jaz minister ne poznam. Vsi ogrski delegati so ministru živahno pritrjevali. Vzgled iz Tgodovšne. Ako sliši in čita človek tako mogočne izjave, bi mislil, da diplomati res tako delajo, kakor govore, na poglejmo. Bolgari so imeli staro državo na Balkanu. Notranje razprtije in boji s Srbi so jih tako oslabili, da so podlegli turški sili. Prve ease niso tega V polni meri čutili, a čim dalje, tem težji ie postajal jarm sužen-aiva. Začeli ro mislit1 na odpor. — Poskusili so - »ustavnim in zakonitim potom«. Raz-ie prošrie in pritožbe so romale do v?lija in vezirja in ce'o do sultana, pa vse ni dosti ali nič izdalo. - - Začeli so se upori. Po balkanskih gerah je bilo polno hajdukov, ki so branili narod pred nasiljem, pa tudi ti niso mogli splošno veliko pomagati. Ko se je pa ljudstvo začelo buniti po selih in mestih, so Turki ustajo v krvi zadušili. Z ustavnimi pomočki Bolgari niso mogli urediti svojih razmer do turške države. Kaj naj store? Kar so napravili njihovi sosedje Grki, Srbi, Rumuni, poiskali so si tudi oni prijateljev ir. pomočnikov zunaj Turčije, ker so pametno sklepali, da Evropa njim ne bo odrekla tistih pravic, katere so dobivali in uživali njihovi sosedje v obilni meri od zapadnih krščanskih narodov. To upanje jih ni varalo. Ko so nastali leta 1875 novi nemiri v Bolgariji, so Rusi prvi posredovali diplo-macijsko v Carigradu, in ko to ni izdalo, z vojsko pruti Turčiji; tej akciji sc je pridružila tudi Rumunija. To je bilo po teoriji ministra Černina očividno popolnoma napačno in nedopustno. Evropa pa je tiste čase ploskala hvalo Rusom in Rumunom in voščila srečo Bolgarom. Kdo ve, če ne bi bil grof Čcrnin leta 1875 tudi med temi gratulanti? Po končani vojski so sklenili mir, na eni strani Rusija in Rumunija, na drugi strani Turčija. Predmet te mirovne pogodbe je bila avtonomija Bolgarije pod turškim suverenstvom z letnim tributom Turčiji. Zopet slučaj: notranja zadeva turške države se je obravnavala na mednarodni konferenci; kar je po teoriji našega ministra čisto nemogoče in nedopustno. Kar je bilo pri tem svetoštefanskem miru (1878) še najboljše, je bila naravna ograja nove Bolgarije, ki je obsegala vse pokrajine, kjer so Bolgari skupno naseljeni, torej nekako te meje, katere si je zdaj zopet priborila. To jc bilo modro od obeh strani, da preprečijo prepir v bodočnosti. Pa glej čudo. Komaj je bil sklenjen ta svetoštefanski mir, že začne evropska diplomacija splctkariti. Določbe te mirovne pogodbe raznim vladam niso bile po volji, začele so ugovarjati in groziti. Ali kaj sc imajo evropske vlade v tuje pogodbe mešati? Po teoriji ministra Czernina je to nekaj nezaslišanega, kar zanika samostojnost prizadete države, tukaj Rusijo, Rumunijo in Turčijo. Toda diplomati sc za lo teorijo niso nič zmenili. Bismarck, po mnenju naših državnikov največji diplomat, je sklical evropski kongres v Berlin-. Glavni predmet kongresa je bila revizija svetoštefanske pogodbe in sploh ureditev meja in razmer na Balkanu, v turški državi. Nezaslišano v mednarodnem pravu — po teoriji naših avstro-ogrskih državnikov — da se kak mednarodni kongres peča z notranjimi zadevami kake posamezne države. Morebiti se pa Avstrija ni udeleževala. tega protipravnega revolucionarnega početja, saj je veljala gotovo že v tistem času ta Czerninova teorija v avstrijski diplomaciji in sc ohranila po tradiciji v našem ministrstvu za zunanje zadeve tja do današnjih časov. Človek, ki je bil priča teh pogovorov med . ministrom Czerninom in ogrskimi grofi, ki so tako goreče pritrjevali tej teoriji, bi gotovo tako sodil, pa bi se močno motil. Avstrija je igrala eno prvih vlog na berlinskem kongresu. Naša zastopnika sta bila zunanji minister grof Andrassy, oče tega grofa Andrassyja, in pa poslanik baron Žvegelj, ki sta se poleg Bismarcka krepko borila zoper rusko-turško mirovno pogodbo. Tak nastop se mora imenovati po teoriji našega ministra vmešavanje v notranje razmere tuje države, ki ga moramo z vso odločnostjo odklanjati. To se pa ni zgodilo. Ogri sp ponosni na tega Andras-syja in ga čislajo kot vzor dobrega zunanjega ministra, tudi njegov sin grof Julij Andrassy je teh misli. Naši avstrijski Nemci' so res nekoliko plašno gledali te obravnave, parne zato, kakor da bi imeli kake pomisleke z narodno-pravnega stališča, ampak druga reč jim je delala skrbi. Okupacija Bosne in Hercegovine. Grof Andrassy bi ne bil dober Mažar, če bi ne bil porabil te lepe priložnosti — obravnav berlinskega kongresa. On pridobi k aj za svojo državo. Zahteval je zase Bosno, češ, saj enkrat bo itak pripadla Ogrski. Taka zahteva! Kako jo more Andras-sy opravičiti, ko gre naravnost proti teoriji grofa Czernina, da o teritorialnih iz-premembah kake države ni mogoče obravnavati na mednarodni konferenci. Teh pomislekov stari grof Andrassy ni poznal; imeti pa je moral vsaj kak povod, da se je mogel vmešavati-v turške notranje zadeve. Tak povod so mu nudili nemiri in upori kristjanov zoper Turke po Bosni in Hercegovini. »Postavnim in ustavnim potom« niso mogli spremeniti svojih hudih razmer nasproti turški državi, zato so poskusili z ustajo po zgledu Grkov, Srbov in Bolgarov, Turki pa so ostro nastopali proti vstašem; kar jih ni pobegnilo, so pomorili. Mnogo teh vstašev je pa le prišlo čez meja in so prosili našo vlado za varstvo in pomoč. Po teoriji grofa Czernina in ogrskih delegatov je bilo to popolno napačno in strogo protipravno. Stari grof Andrassy v Berlinu pa ni bil teh misli. Živo je naslikal žalostne razmere krščanske raje pod turškim jarmom in jc izjavil na kongresu moško, da hoče zatirancem pomagati, kakor so Rusi pomagali Bolgarom. Kongres mu je pritrdil in Turke prisilil, da so privolili v okupacijo Bosne in Hercegovine. Po teoriji ministra Czernina je bilo to dejanje tako, da sc mu mora z vso odločnostjo ugovarjati.' Berlinski kongres pa ni zagrešil samo te krivice proti ministrovi teoriji, ampak je bilo sploh vse njegovo delo proti mednarodnemu pravu izvršeno. Že zgoraj smo omenili temeljno napako, da so se vtikali v tuje pogodbe, ko jih ni nihče prosil. In zdaj pa to postopanje, sama proliprnvnošt. Nova Bolgarija jc bila komaj ustanovljena, po medsebpjni pogodbi, pa jo ta kongres zopet razdira. Razdelili so v tri dele: malo Bolgarijo nad Donavo in balkanskim gorovjem, potom avtonomno pokrajino Vzhodno Rumolijo, in tretji del — Makedonijo. To so Turkom vrnili. Zato so pa Turki morali nam prepustiti Bosno. Nihče ni bil s tem zadovoljen: vsak pameten človek je videl, da mora bfli ta razdelitev vir novih nemirov in bojev; pa kongres jc sklenil in bilo je. Na tej, po mnenju ministra Černina protipravni podlagi stojimo sedaj. Tudi grof Černin stoji na tem stališču, pa sc ve, to so stvari, ki spadajo v zgodovino. Za to ni on odgovoren; za naprej pa bo drugače. Bomo videli. Drugo vprašanje je to, ali se bo tudi mogel zunanji minister ravnati po tej svoji teoriji? Kakor nam kažejo izgledi preteklih kongresov in konferenc, so skoraj povsod mnogo govorili zoper njegovo teorijo. Težko je pričakovati, da bi bilo na prihodnji mirovni konferenci drugače. Kaj bo napravil minister .Černin , v tem slučaju, ali bo odklanjal vsak razgovor o teh zadevah, ali bo zatajil svojo teorijo? Na vsak način bo imel težave, ako bo hotel ravnati dosledno po svoji teoriji, pa to je njegova stvar. Videli bomo, če se bo praksa vjemala s teorijo. Sicer so pa mnogi mnenja, da so imela vsa ta dolga teoretična izvajanja ministrova nek poseben namen, na katerega nemški in niadjarski listi precej umljivo namigujejo; minister je hotel dati gotovim krogom dober svet in pouk, da se ne bodo pehali za ideali, ki sc po njegovi teoriji ne morejo uresničiti. Da je to storil v ogrski delegaciji, kjer menda ni iskati tistih gotovih. krogov, ima zopet svoj razlog, ki ga ni težko uganiti. Počakajmo torej! — Prošnja rofloljuDom na šlajerskem Id do Kranjskem v onromno feeguoske mladine. Naši begunci s Primorskega životarijo razkropljeni skoro po vseh deželah cesarstva. Njihova težka usoda po taboriščih je splošno znana. Nenadoma so morali zbe-ža.ti izpod domače strehe, in večinoma niso mogli rešiti niti potrebne obleke. Doma so pustili lepa domovja, v hlevih živino, na poljih pridelke pridnih rok. Pognani so bili v revščino, pomanjkanje in bolezni. Po dva in polletnem trpljenju sije beguncem nada, da se bodo mogli vračati v svoje domače kraje. Najprej delavci, ki bi opravljali dela v vinogradih in na polju ter pomagali popravljati in zidati stanovanja. Na tisoče beguncev pa ostane še dolgo v tujini, v prvi vrsti vsi otroci, ki bi bili v veliko oviro starišem pri domačih opravilih. Ali naj ostanejo ti otroci še nadalje po taboriščih v tujini, kjer trpe telesno in duševno? Kdor ima kaj zmisla za bodočnost našega naroda, mora vsklikniti z nami: Otroci naši ven iz taborišč med hašo vrlo slovensko ljudstvo, kjer najdejo varno zavetje ter se ohranijo telesno in duševno, da se pozneje vrnejo čvrsti in zdravi v svoje iz razvalin na novo vzrastle domove! Podpisani odbor je prevzel poleg drugih obsežnih nalog tudi to, da posreduje in organizujc preselitev naših begunskih otrok iz taborišč v slovenske krajo na Štajerskem in na Kranjskem. Po vzgledu, ki se je dobro obnesel na Hrvatskem, sprejmi vsaka občina nekoliko otrok, ter je razdeli med boljše posestnike. Le ti dajo begunskim otrokom stanovanje in hrano in ravnajo z njimi v vsakem oziru kakor s svojimi otroci. Nad 6 let stari otroci bodo morali hodili v šolo. Domači duhovniki in učitelji imejte take otroke v posebnem izkazu ter jih nadzorujte tudi v hiši rodoljubnega rednika. Vsako nepriličnost naznanite krajevnemu odboru. Le ta uravnaj stvar sam ali pa obvesii podpisani osrednji odbor. Rodoljubi! Zima je pred durmi. Hudi časi nas še čakajo, Da jih ložje in mirnejše prebijemo, zaupajmo rečene slovenske otroke svojim imovitejšim rojakom, kajti prepričani smo, da bodo ti revčki pod njihovo rodoljubno streho najbolj varni na duhu in telesu. Radi tega prosimo iskreno vse gg. duhovnike, gg. župane, gg. učitelje in dru)|e p. n. rodoljube, da začno v svojih občinan živahno tekmovanje med irr.ovi-tejšimi posestniki, da sprejmejo po enega ali več otrok pod svojo rodoljubno streho. Uspehe svojega plemenitega prizadevanja izvolite naznaniti podpisanemu odboru. Dovolj junakov nam je pobrala vojna, dovolj bo nesrečnih pohabljencev sel i in okolici v križ in težavo, dovolj naše nežne mladine leži v črni tuji zemlji, — odslej pa ne pustimo brezskrbno poginili niti enega samega naših otrok. Otroci vsi nazaj pod domoljubno in skrbno slovensko stre-no! Rojaki, pomagajte pri takem rodoljub-* nem delu! Pozdravljeni! Na Dunaju, dne 6. decembra 1917. Osrednji odbor za vrnitev beguncev in obnovo Primorja I. Bankgasse 2, Prem rje 00 ruskem bojišča. Ker se je sklenilo premirje med Dnje-strom in izlivom Donave, je skoraj 750.000 mož izločenih od vojske. Na severni fronti od Vzhodnega morja do Dnjestra so se dogovorili le, da orožje počiva; na rumunski fronti so pa sklenili že premirje. Ruska vlada je dogovore o počivanju orožja, ki so jih sklenili v glavnem stanu princa Leopolda Bavarskega, načelno odobrila. Zato so na rumunski fronti že lahko sklenili premirje. Ta okolncst nam kaže, da mirovna pogajanja z Rusijo utfodno napredujejo. Premirje tudi s R vni. ^ Dunaj, 10. decembra. Uradno: Zavezniki so sklenili premirje tudi z ruskimi in romunskimi armadami med Dnjestrom in izlivom Donave na rumunski fronti. j Berlin, 10. dec. Veliki glavni stan: Zvezne armade so sklenile premirje z ruskimi in z romunskimi armadami na romanski fronti med Dnjestrom in izlivom Donave. ; Ukrajinska rada za premirje in za mir. Bern, 9. dec. (K. u.l Ukrajinska rada je naročila glavnemu tajništvu, naj pošlje na rumunsko in na jugozahodno fronto pooblaščence, ki naj uvedejo pogajanja o premirju. Vlado je pozvala, naj predlaga saveznikom in sovražnim deželam, da naj uvedejo mirovna pogajanja; o tem naj ob-veste tudi nevtralne dežele. Rada dela na to, naj bi tuje države priznale ukrajinsko republiko. Pogajanja z Rusijo. Berlin, 10. decembra. Uradna rr-rka brzojavna agentura je poročala: Ruski delegati so podali izjavo o mirovnih pogojih; sovražni delegati so pa izjavili, da cc mirovni pogoji izključno vprašanje politike. Nemci so predlagali premirje od Vzhodnega do Črnega morja. Ruski strokovnjaki se posvetujejo o predlogu, Nemci so bili pripravljeni, da dovolijo od 10. dalje 28dn'?v-no premirje. Predlagali smo, naj zboruje bodoči sestanek za ruskimi črtami. Gospodarska pogajanja z Rusijo. Berlin, 10. decembra. Poroča rz, da bo bivši državni tajnik dr, Helfferich vodil gospodarska pogajanja z Rusijo. Kongres kmetov za mir. Rotterdam, 10. decembra. Na kongresu ruskih kmetov so pritrdili s 432 proti 89 glasovom programu boljševikov glede na razdelitev zemljišč, z ozirom na razorožbo in demobilizacijo. Trockij sporazumu. Haag, 9. decembra. Iz Petrograda: Trockij je zopet pisal vsem veleposlanikom zaveznikov, naj definitivno odgovore, če se udeleže ruskih pogajanj. Če odklonijo, naj izjavijo, zakaj da se hočejo še vojskovati. Civilni ujetniki se vrnejo iz Rusije. Stockholm, 10. decembra. Iz Hapa-rande: V Helsingfors je prišla prva skupina avstrijskih civilnih ujetnikov, ki se bodo vrnili domov. Vlada boljševikov je izjavila, da se bodo smeli iz Rusije vrniti domov vsi civilni ujetniki. Upa, da to store tudi osrednje velesile. Kerenskij izvoljen v konstituanto. Stockholm, 8. decembra. (Kor. urad.j Kerenskega so v Saratovu izvolili v konstituanto, Volitev patriarha. Bern, 9. decembra. (Kor. ur.) V Moskvi so izvolili za patriarha moskovskega metropolita Tihovina. Vstoličili so ga 21. novembra. Patriarh bo rezidiral v Moskvi, Sibirija — Kavkaz — Krim. Petrograd, 9. dec. (K. u.) Agentura: Zlagana so poročila, da so se Sibirija, Kavkaz in Krim odtrgali od Rusije. Wilson proti Ljeninu. Geni, 10. decembra. »Petit Parisien« je poročal, da je izjavil Wilson v razgovoru s francoskim veleposlanikom v Washingtonu: Z vlado Lienina in Trockega noče imeti nikakih zvez. Voiaškemu atašeju v Petrogradu ni naročal konferirati z ljudskimi komisarji. Razpust ruskega glavnega stana. Hnparanda, 5. dec. Agentura: »Pravda« je poročala 4. t. mcs.: Krilenko je brzojavil: (-•lavni stan je razpuščen; jutri odpotujem iz Mohilova in nastopim svoje mesto. Dne 3. t. mes. je poročala »Pravda«: Na predlog sovjeta je prevzela železniška zveza železniško ministrstvo. Odstop Bratianua. Berlin, 10. decembra. Francoski listi so poročali, da odstoni Bratianu. " Dogovor z Rumunijo. Dunaj, 10. decembra. Politična korespondenca poroča, da so sklenili z ruhiun-sko vlado dogovor o povratku avstrijskih, oziroma rumunskih podanikov domov, ki obsega; 1. ženske osebe vsake starosti; 2. moške osebe v starosti pod 17. in nad 50. letom; 3. moške osebe v starosti od 17. do 50. leta, če niso sposobni za nobeno vojaško službo; 4. duhovniki vseh verolz-povedb ne glede na starost; 5. civ'lni zdravniki iri civilni kirurgi ne glede m starost. Rusiji ni razvelfp.v?^ prr.cjjil v irozem- Petrograd, 9. i»c, (K n.) Agentura: Vlada ni izdala dekreta, ki i i bil razv?ljf-vil ruska posojila najeta v inozemstva. Gre le za članek, ki ga je bilo oblatilo glasilo boljševikov vPravda«. Kita'c: vkr>-?iVa'i v H«rbj«. Japonci ne v Vl»divostok. Stockho'm, 8. dec. (K. u.) Iz Petrc-grada: Kitajske čete r.o vkorakale v Har-bin, japonske pa v Vladivostok. Italijani v Združenih državah. — Angleli v Franciji. ... Lugano, 10. dec. Iz Newyorka: Italija je sklenil* z Združenimi državami pogodbo, da morajo v Ameriki bivajoči Italijani vstopiti Z AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 10. decembra. Uradno: Pri izlivu Piave so iztrgfli-s naskakovalne čete dčskega boivgdneffa pešool^a št. 32 sovražniku mostišče Bressemn. U;eTe so 6 italijanskih častnikov in 223 mož, zaplenile 10 strojnih pušk. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 10. decembra. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča Ruprcte Bavarskega Na flandrski fronti v posameznih odsekih med Scarpe in St. Quentinom so opoldne pričeli s topovi močnejše streliati. V manjših borbah nehote so pregnali Angleže zahodno od Grfincouri iz nekaterih koeov jarka. Izjalovil se je napad Angležev severno od La Vacquerie. V o j -j. a rksplra nemškega cecorfevIČa. Na raznih iteslih fronte so uspeli naši rjanjši nastopi; uieli smo več Francozov. Na zahodnem bregu Moze so, kakor tudi na več drugih točkah, posebno zvečer živahno streljali; ponoči je bilo mirno, danes zjutraj so iznova močno streljali. Bojna skrrins ^sjvoda Alberta V i r t e m b * r Ž A n a. Bavarska deželna bramba je udrla severno od Burca v francoske jarke; uje'a je 1 častnika in 41 mož in zaplenila več strojnih pušk. Italijansko bo»išče, Berlin, 10. dec. Veliki glavni s'an; Ogrske honvedske čete so pri izlivu delte vzele z naskokom itaH:ansko mostišče Sile, vzhodno od Capo Šile; ujele so nad 200 mož. Italijansko uradno jroročPo. 9. decembra. Od sedla Stilfser do Brerte so se borbe splošno omeiile. V dolini Lagarin so naše patrulje ujele več sovražnih vojakov. Na visoki planoti Asiago so naše baterije večkrat obstreljevale sovražne sile, ki so re premikale. Med Bren-to in Piave je bil topovski boj precej besen, poooldne se je zopet normalno stre-lialo. V prvih nočnih urah se je vrnila francoska patrulja z 10. ujetniki v svo'e črte. Na ravani Piave so na obeh straneh precej živahno streljali; veliko sovražn:h patrulj je naš oženj odbil. Naši Caproniji so z dobrim učinkom obstreljevali zadaj ležeče sovražne postojanke; nakar je sovražnik nobegnil iz odseka, ki smo ga obstreljevali z bombami. V minuli noči so naša letala večkrat izvedla drzne polete; vrgla so nad 4 tone bomb na sovražne tabore pri Ouero, Motta di Livenza in Por-togruaro. Sestrelili smo dve sovražni letali; en pritrjeni zrakoplov je padel goreč v okolici Grisolere. Pobitost v Italiji. Lugano, 10. dec. (K. u.l Nova ofenziva je Italijane preplašila. Pobiti so, ker iz-praznujejo bogate dežele Treviso, Piacen-za, Padova. Vojske so se Italijani popolnoma naveličali, dasi vsak dan obsojajo razširjevalce neresničnih poročil. Vojni sovražni »Avanti« pridobiva vsak dan naročnike. Lugano, 9. dec. Čez šest tednov so zopet došli italijanski časopisi. V »Popolo d' Italia« se zrcali veliko razburjenje prebivalstva vsled novih avstrijskih napadov. Republičani v Paviji in v Bergamo zahtevajo, naj se sestavi armada prostovoljcev, naj zapro vse sovražne podanike v Italiji in konfiscirajo vso sovražno lastnino v Italiji. Mussolini je zahteval v »Popolo d' Italia«, naj z ognjem in mečem iztrebijo vse Nemce in njih prijatelje. Naoada nrnistr-skega predsednika Orlanda, češ da Sa vara nietfova domišliiia. v ameriško armado. Pariz, 9. dec. V Franciji bivajoče vojaški dolžnosti podvržene Angleže so pozvali, naj se ali vrnejo na Angleško ali naj pa vstopijo v francosko armado. Stališče maršala Halgba omajano, Curih, 10. decembra. »Ziircher Tag?Sr anzeiger« je poročal, da je vsled zadrjih angleških neuspehov pri Cambrai stališče maršal*' Haigha omajano in da mu bo sledil za vrhovnega poveljnika Allemby. Angleži zasedli Hebron. London, 7. dec. General Aklenby poroča, da je zasedel Hebron. * * * Mesto Hebron leži 30 km južno od Jeruzalema; šteje 20.000 prebivalcev. Hebron ie mesto Abrahamovo, tam je David prestoloval; Absalon se ie tam proglasil kraljem proti svojemu očetu Davidu. Novi boji pri Jeruzalemu. Carigrad, 9. decembra. (Kor. urad.) Uradno: Zahodno od Jeruzalema so s n razvili novi boji. Norveški parni k torpediran. Kodanj, 7. dec. (K. u.) Iz KrisHanije javljajo, da je bil norveški parnik »Vav«, Ifi je vozil jeklo iz Gla.sgovva v Le Havre, dne 4. t. m. torpediran. Dva moža posadke sta dospela v Falmouth, ostalih 19 mož je bilo deloma ubitih ob eksploziji, deloma so utonili. Potopljene ladje. Berlin, 8. dec. Wolffov urad poroča: V angleškem Kanalu in Severnem morju so naši podmorski čolni zopet potopili 15.000 brutto-registerskih ton. Med uničenimi ladjami je bil angleški parnik »Al-mond Branch« (3461. ton) in trije oboroženi angleški parniki, od katerih sta bila dva popolno natovorjena. Mirovni pokrel. Kodanj, 9. dec. Škof von Enck, primas danskih katoličanov, je izjavil, da če ne bo v Rusiji pokret po posebnem miru premočno zavladal, naj se pričakuje v 14 dneh nov papežev mirovni predlog, ki ga sporazum ne bo mogel prezreti, London, 9. dec. V Kanadi bijejo ljuto volilno borbo miroljubi in njih nasprotniki. V provinci Quebec so se bile poulične borbe. Kodanj, 9. dec, V Kristianijj so ustn- ; iiovili mirovno zvezo. Nova papeževa izjava o mira. Genf, 10. dec. Iz Rima se brezžično potrjuje, da poda sv. oče pri sprejemu kardinalov 23. t. m. važno izjavo glede na vprašanje miru. Clemenceau napoveduje pomirjevalen govor. Genf, 10. decembra. Herve je objavil v »Victoire« obupen članek, ker ne moreta Francija in sporazum nasproti Rusiji ničesar storiti. Francozi šo tako pobiti, da je Clemenceau napovedal v parlamentu bodoči ponedeljek govor o zunanjem položaju. Ponehavanje vojske. Bern, 9. dec. (K. u.l Stegemann je pisal v »Bundu«: Na vzhodu bo, vojska najbrže ponehala; Rusijo se najbrže ne bo aktivno vojskovala. Strate^ično vojno temeljno vprašanje se bo popolnoma izpremenilo. Če Rusija odstopi, se ne bo bila voiska več na dveh ali treh frontah, marveč dobe zdaj obkoljene srednje evropske velesile prost hrbet. Izgube sporazuma od odklonjene nemške mirovne ponudbe,. WoIff je poročal, da je sporazum, odkar je bila 12. decembra 1916 odklonjena nsmška mirovna ponudba, izgubil nad 430.000 ujetnikov in nad 4000 topov. Od srede deccmbra 1916 do srede decembra 1917 je bilo potopljenih 9,196.000 ton. V tem letu so morali Izprazniti sovražniki Galiciio, Bukovino. Rigo, Jakobovo, Oesel, Dagoi Moon; na Italijo se posebno opozarja. Osrednje velesile so pridobile 47.000 štirjoških mili, v celi vojski 565.250 štirjaških milj. Pri Cambrai je protinanad iztrgal Angležem začetne uspe!'e: Angleži so izgubili nad 90C0 ujetnikov, 148 topov, 716 strojnih pušk. Ladje, ki so iih potopili podmorski čolni, so vredne približno 3 tisoč milijonov, kar niti ni veliko, ker stane eno vojno leto sporazum 186 tisoč milijonov, Gosnoilu fikiču v premm Dobrepolje, 7. decembra 1S17. Kot znano, se je vršila v dobrepoljski »Zadrugi« dne 2. t. m. seja občinskega odbora občine Podgora pod predsedstvom župana g. Josipa Zcvnika, v kateri je odbor navdušeno podpisal jugoslovansko deklaracijo in se ostro izrekel proti poslancu Jakliču, ki je proti volji svojih volilccv zapustil S. L. S. in izstopil iz Jugoslovanskega kluba. Po seji se je vršil zaupni sestanek v gostilniškem prostoru »Zadruge«, ki je bil nabito poln. . Poudariti je treba, cla je imel naš poslanec clo sedaj v načem okraju / okorel vseh na Slovenskem oddanih glasov on v' olitvi! In dnnes tak srd, taka Jeza, tako ogorčenje?! Odkod, zakaj, čemu?! Kdor pozna naše razmere, kdor pozna naš čas, kdor pozha naše ljudstvo, naprej hiteče, ta bo razuiriol. In mi razumemo to! Če je g. Jaklič v eni sapi iz-praševal: »Ja, kaj sem vam pa storil?«, je to le dokaz njegove onemoglosti. Ali bo znal g. Jaklič izvesti Vočigled toh dejstev tudi svoje doslednosti?' Svojo voljo smo mu povedali: ali nazaj, k volji ljudstva, k jugoslovanski deklaraciji,, ali se odpovejte svojima mandatoma! G. Jaklič jc v nedeljo 2. decembra v oni sapi spraševal, kaj mu vendar hočemo, ko je tudi on podpisal jugoslovansko deklaracijo? Mi mu tega ne moremo zanikati, pribiti pa moramo, da je že izstop iz Jugoslov. kluba sam na sebi velikansk naskok na jugoslovansko deklaracijo, kajti h o t o t i doseči skupni smoter, pa razbiti enoto, za tem smotrom koprneče, v delce, - je diametralno nasprotje. »Deli in vladaj!«, je geslo manjšine, ki hoče vladati in gospodovati večini. Že kdor se temu geslu in takim programo lio upira, ni vreden imena svojega očeta in ljubezni svoje matere, kelor pa to celo podpira, — temu pri-tisnimo na čelo pečat n&rodnega izdajstva. Njegovi lastni volilcl so vpraSali g. Jakliča, zakaj je izstopil iz Jugoslovanskega kluba. »Povejte nam pameten vzrok, in damo vam prav!«/so kričali vanj. Pa si je g. Jpkli.' nervozno pomol roke rekoč: »Vidite •>• i mes so tako žalostne razmere, da v.:ui :«ga no morem povedati. Vse je proti meni in (ir .SusterŠIču: med tem ko piše vse časopise proti nama, imava midva vezan jezik se tiska časopisja v Katoliški tisk) jo ' proti nama, »Slov. Narod« je pa liberalen"! Potrpite, da ustanovimo svoj list in da vam povemo ter razložimo po shodih!« Po teh besedah je ljudstvo zagrmelo: Ne in dejali so: Gospod poslanec, vaše besede so dveč In neumestne. Če ste vi izstopili it Jugoslovanskega kluba, ste imeli vzrok. Ta vzrok vam je bil znan tedaj, znan vam je danes, zato ne maramo čakati šele vašega lista in shodov, temveč zahtevamo: Danes povejte! Če imato vzrok, pa ga ne marate povedati, ste zahrbtni. Takih pa danes ne maramo, mi hočemo jasne besedo! Čo ste pa izstopili iz Jugoslovanskega kluba brez vzroka, kar tjavendan, potem takem za pbslanca ne maramo!« Poslanec Jaklič je odgovori!: »Vidite, danes je svet popolnoma zmešan, glejte, ljubljanski škof in liberalci so danes eno!« Do tu je šla beseda, vsako drugo je udušil krik ljudstva. Mislimo, da je s tem zaključil g. Jaklič delovanje med nami! Vendar M pa poudaril eno: Ali ne tiči v teh zad-njih"besedah nekaj, ki diši, kakor da se je g. Jaklič malo izdal, oziroma odkril? Skoraj bi trdili, da š.ustpršiču in Jakliču ni povšeči skupni nastop S. L. S. in N. N. S.?! In še nekaj. G. Jaklič je poudaril, da sta šusteršič in on kakor §ta bila, a da so slovenski liberalci in .ljubljanski knezoškof eno! Ali ne tiči tu notri nekaj, kar bi utegnilo pokazati, v kaki smeri mislijo igitira-ti za novo stranko? Da, da! Saj se dobro spominjamo Jakličevih besed: »Potrpite, da jim potegnemo masko z lica!« Pritegnite jo! Našli boste pod njenim prav tak obraz, kajti naša politika je jasna, a Vaša zahrbtna! Sicer bi pa zadostoval že sam izstop iz S. L. S., da da damo g. Jakliču nezaupnico. Volili smo ga kot pristaši S. L. S. V tistem hipu, ko ji je pokazal Jaklič hrbet, je nehal biti naš zastopnik. Če tega ne razume, pa naj pride agitirat za novo Suster-šičevo stranko! Kot je 'dpsegel rekord v večini glasov, tako g.a bo tudi v manjšini. Naši časi gredo brzo naprej, mi gremo z njimi, — Jaklič je zaostal. Če pade, ga nismo vrgli mi, ampak vrgel se je sam, kajti ideje preoblikujejo nekam lice, ne pa vlade in ministri. NaSedeMvo za s. L. S. Ljubljana, 10. decembra 1917. Na današnji seji vodstva S. K. D. sta se vzeli odobrujoč na znanje poročili državnih poslancev Gostinčarja in dr. Lovra Pogačnika. Jugoslovanskemu klubu se jc izjavilo popolno zaupanje in zahvala, ker odločno nastopa in se zavzema za pravice in koristi delavstva, UskoStvo državnih poslancev dr. Susteršiča in Jakliča iz Jugoslovanskega kluba se najostrejše obsoja. Izdajalski' je bil poizkus, da se razbije S. L. S. Ustanovitev Kmečke zveze pomenja razredno borbo, kateri je slovensko katoliško demokratično delavstvo najod-ločnejše nasprotovalo. Poizkus pasarja Kregarja ustanoviti lastno stranko, se naj-, strožje obsoja, ker poizkuša razbiti dozdaj strneno vrste slovenske katoliške delavske demokracije. Ker sla bila državna poslanca dr. Šusteršič in Jaklič izvoljena na programu S. L. S., iz katere sta uskočila, sta dolžna, da vrnota svojim volilccni svoja mandata. S. Iv. D. stoji odločno v taboru S. L. S. pod načelnikom prelatom Knla noin. Navdušeno se zahvaljuje prevzviše-nemu ljubljanskemu knezoškof u dr, Antonu Bonaventuri Jegliču, ker ie obsodil salaueko delo razbttl S. L. S. — Pozdravlja možati, nastop jugoslovanskega' kluba za uresničenje majniško deklaracijo v delegacijah. Najtoplejše pozdravlja klub občinskih svetovalcev S. L. S. stolnega mesta Ljubljane in nlegovo zvestobo nasproti S. L. S. Občinske svetovalce Krogarja, Lillega, Štefeta in dr. Zajca, ki so iz kluba uskočili, pa poziva, naj odstopijo kot občinski svetovalci, ker., so biii izvoljeni na programu S. L. S., katero so pa zapustili. Končno se ]e sklenilo, naj se odločno nastopi, da dobe ženske politične pravice. Deklaracija, Jugoslovanski Kli in S. L S. '+ Iz'ava. Preblat^orodncmu gosp. deželnemu glavf-u dr. Jvanu Šusteršiču: Občinski zastop v svoji seji dne 8. decembra 1917 soglasno sklenil? Občinski zastop občine Račna trpko obžaluje Vaš izstop iz Jugoslovanskega kluba ter najod'cčre e obsoja Vaš nečuven poizkus razbiti naSo ponosno S. L. S. Ridi tega Vašega za naš narod v tem usodnem trenutku tako pogubnega nastopa Vam izrekamo svo e skrajno nezaupanje in obsodbo. Črtali smo Vas iz imenika naših čpstmh obČonov. — Obč'nski zastoo občine Račna pri Ljub! a-ni, 8. dec. 1917. Brodnik, žup.m, Janez Ci-mrmnn, Anton Mehle, Anton Novljan, svetovalci. # ♦ Občinski odbor v JTrmni g"r'ci so jc soglasno pridružil jugoslovanski deklaraciji. Tozadevno izjavo je poslal poslancu preblagorod. gospodu vifezu Pogačniku. • • Občinski odbor občine škoofan pri KTokronoru jo v svoji seji dne 9 decembra 1917 sklonil soglasno: t. Pozdravlja navdušeno zedinjenje vseh jugoslovanskih poslancev v Jugoslovanskem klubu. 2. Postavlja se odločno na deklaracijo Jugoslo vanslcega kluba z dne 30. maja 1917, ker je prepričan, da je edino v izpolnjenju to deklaracije spas nagega naroda. 3. Pozdravlja delovanje Nj. Svetosti sv. očeta papeža Benedikta XV. in cesarja Karla I. za skorajšnji mir. 4. Pozdravlja odločen nastop premil. g. knezoškofa dr. Ant. B. Jegliča za narodno edinost. 5. Obsoja ogorčeno vsako bodisi zahrbtno ali javno delovanje dež. glavarja dr. Supteršiča, Jakliča in njegovih trabantov za razdor Jugoslovanov. Občinski urad Škocijan na Dolenjskem. Zupan: šinkole. — Pri tej priliki je za dr. Krekov spomenik darovala občina 25 K, občinski odborniki zbrali 00 K, skupaj 85 kron; Franc Franke, vikar v Oseku, sedaj v Škocijanu 15 K, skupaj 100 K, kar se je odposlalo odboru za Krekov spomenik. * j > Občinsko starešinstvo občine Hotcdcr-5Ica se je v svoji seji z dno 9. t. m. soglasno izreklo za deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917, z dodatkom, da se nujno prosijo sloveriskt poslanci, naj ustanovijo »Slovenski narodni svet«, v katerem naj imajo vse priznane slovenske stranke primerno- zastopstvo. Odločno pa protestira proti razdružitvi S. L. S. z dne 22. novembra 1917. Sledeč navodilom našega kneza in škofa zagotavlja, cla os!ane zvest S. L. S. ter izraža željo, naj se S. L. S. kar najhitreje požiVl pod novim načel-stvom in tako v zveži z drugimi strankami sodeluje za uresničenje velike oporoke nepozabnega nam dr. Kreka! Županstvo v Hotedršici, dne 10. decembra 1917. Župan Ivan Petkovšek. i De«l!e. Dunaj, 10. dec. 1917. Finančni odsek avstrijske delegaciie je danes razpravljal o proračunskem pro-vizorru. Skupni finančni minister baron Burian je utemeljeval potrebo, da se dovoli celoletni proračunski provizorij za leta 1917-1918, ker bi bilo drugače treba najkasneje meseca februarja zopet sklicevati delegacije, kar bi utegnilo zadeti na ovire, četudi morda tudi na jako vesele ovire. Za začasno pokritje skupnih izdatkov se je vlada držala še zadnjega proračuna iz leta 1914-15. Kar se tiče pokritja vojnih izdatkov, prosi vlada, da se sme držati sedanjega predujemnega načina v izmeri neobhodnih vojaških potrebščin. Kaka določna številka se v tem ofciru ne da navesti ter je v pojasnilih omenjena vsota 20 miljard le zgolj približna in nikakor r.e natančna. Ta vsota se je pač tekom vojnih let nekako stabilizirala ter ni misliti, da bi se zvišala niti v slučaju, da bi vojna v celem obsegu trajala dalje; nasprotno smemo upati, da se bo po delni omejitvi vojne na vzhodu znižala. Priporoča, da se predloga sprejue. Poročevalec dr, pl. Grabmayr poda podrobno poročilo. Del. dr. Weiskirchner opozarja na poročilo ogrske kvotrte deputacije. glasom katerega" naj bi vojne škode vsaka država farna plačala; to mnenje zastopa tudi ogr- ski ministrski predsednik. Temu moramo nasprotovati in zahtevati, da se sprejme odškodovanje za vojne škode kakor tudi preskrba invalidov, vdov in sirot med skupre stvari. V enakem smislu se odločno izjavi tudi del. Schopfer in izrazi upanje, da bedo v tem oziru vsi avstrijski poslanci solidarno nastopili. Nato opozarja na obžalovanja vredno potratnost začetkom vojne. Vojni minister pl. Stoger-Steirer pripominja, da je začetkom vojne žal'bog nekaj časa res vladalo načelo, da »denar ne igra robene vloge«, a kmalu so se izda'e odredbe za skrajno štedljivost in uspeh ni izostal. Po daljš' debati, v katero je opetova-no posegel skuoni fin. minister baron Burian, so sejo zaključili. Dnevne novice. — f Viljem l\'oIfer. Pogreba bivšega državnega in deželnega poslanca Viljema P f e i f e r j a , ki ee je vrgli danes ob 9. uri dopoldno v Krškem/ sta se udeležila v ime-Slovenske Ljudsko' Stranke državna poslanca dr Lovro Pogačnik in Jože G o-s t i n č a r. -j- A. USeničnikova »Kn'iga o življenju« je zbudila pozornost ne samo mecl Slovenci, ampak tudi med Hrvati in Cehi. Profesor dr. J. Kratochvil, najmodernejši češki krščanski filezof in najspretnejyi organizator češkega kuliurnega dela, je to knjigo prevedel na češki jezik; prevod se že tiska in bo kmalu po novem letu dotis-kati. Splošno se priznava, da je to ena najboljših knjig, kar jih premore slovenska književnost. Zares aktualna knjiga, ki naj bi se kar najbolj razširila. -f Leonova družba je prejela od ministra dr. Ivana viteza Žolgcrja naslednjo pismo: »Žo nekaj let zasledujem z zanimanjem uspešno kulturno delo Vašega cenjenega društva; tudi v Vašoni društve nem glasilu »Času« sem na?el marsikatero razpravo, ki je vzbudila moio pozornost in pritrjevanje. Zcleč podkrepiti Vaše tako koristno delovanje, Vas prosim, da mo sprejmete za ustanovnika, ter Vam zajed-no pošljem znesek 200 K kot ustanovnino.« To pismo odličnega znanstvenika je važen dokument, ki dokazuje velik pomen kulturnega dela naše »Leonovo družbe«. -f- Nafe časopisje. »Slovenski Gospodar« je dosegel lepo število 32.000 naročnikov. List jc izborilo urejevali in priljubljen! + »Slovenska socialna matica«. Opozicija v jugoslovanski socialni demokracij', ki sogiaša z jugoslovansko deklaracijo in ne odobrava sedanjega narodno-brezbriž-nega pisanja glavnega glasila stranke »Naprej« je ustanovila novo tiskovno zadrugo »Slovenska socialna matica«, r. z. z o. ki bo pričela izdajati v prosincu publicistično revijo, ki bo izhajala vsakih 14 dn<. — Slovenski se učijo. V Mariboru so se naši Nemci na vseh koncih in krajih pričeli učiti slovenskega jezika. Ustanovili so posebne tečaje, kjer se Nemci učijo slovenščine. Kakor izvemo, se bo prihodnje dni tudi v višjih razredih ljudskih in meščanskih šol začelo s podukom našega jezika. Kako to, da so se Nemci naenkrat tako poboljšali? Sprevideli so, da brez slovenskega jezika v naših krajih južno od Spielfelda ne morejo živeti. Nadalje hočejo s priučenjem slovenščine iz, odriniti Slovence in Slovenke iz uradov, obrti in trgovin. — Uradno nem^kutarjenje cvete. »Slovenski Gospodar« piše: Dan za dnevom nam dohajajo pritožbe, da so začeli uradi (sodnije, glavarstva in davkarije), ki so dosedaj slovenskim občinam in strankam pošiljali slovenske uradne dopise, naen krat grdo nemškutariti. Zupani se n. pr. pritožujejo, da ne razumejo uradnih na-redb in dopisov, ker so pisani v tujem, nerazumljivem jeziku. Svetujemo, da vračajte vse nemške dopise in odločno zahtevajte slovenskih. Časi, ko so nam tujci-uradniki komandirali, so m'inuli! ad Ministri. — Za dr. Krekov spomenik so zbrali na godovanju g. Andreja Kosa na Bizelj-skem 54 K. Darovali so gg. župnik Rak Ulj 20 K, Kos 10 K, kaplan Musi 9 K, gdč. Vr-stovšek in Cvar ter g. Okorn po 5 K. — Po smrti odlikovan je bil c. kr. poročnik Fe r d o H 1 e b š 47. pp. z vojaškim zaslužnim križcem III. razreda z meči. — S srebrno hrabrostno svetinjo in s Karlovim četnim križcem je bil odlikovan telefonist pri 3. bataljonskem štabu c. kr. črno-vojniškega pešpolka št. 27 g. Anton Kolednik, organist in občinski tajnik na Bizeljskem pri Brežicah. — Premcslil je kranjski deželni predsednik c. kr. okrajnega komisarja dr. Ivana Liningerja iz Logatca v Postojno, c. kr. koncipista deželne vlade dr. Emila Schott pa iz Postojne v Kamnik. — Notarske vesti. Alojzij Pegan, notar v Idriji, je imenovan za notarja v Radovljici, Franc Tavzes, notar v Senožečah, pa za notarja v Idriji. — imenovanje. Okrajni komisar v notranjem ministrstvu dr. Evjjen Zupančič je imenovan za namestništvenega tajnika. — Na postaji Vrhnika zmrzuje žo 14 dni 12 vagonov krompirja in en vagon jabolk. Seveda je zmrznilo že vse. Danes jc 10 stopinj R rfiraza.. To naj izvedo Ljubljančani, da bodo znali zakaj nimajo krompirja in ne bodo po krivem dolžili kmeta, da noče dajati živil. Ubogi kmet pa ne bo samo stradal, ampak ne bo imel tudi kaj vsaditi. Primite se tisto oblasti, ki je to zakrivila in naj vsaj škodo povrne, krompirja tako ne bo. — Ljutomer. Tukaj jo 4. t. m. umrla po kratki bolezni gospa Ana Robek, roj. Dog£a iz* Središča v 77. lolu svojo starosti. Rajna je bila tašča tukajšnjega učitelja in organista g. Fr. Zacherl. Blagopokojna je bila poštena obrtnica ter vrlo narodno zavedna. Klobučarslco obrt je vodila C0 let. 34 let kot vdova in je bila daleč okrog znana kot solidna klobučarica. Naj ji Bog podeli po trudapolnem življenju zasluženo plačilo! — Bivši uredniki in uslužbenici južne železnice se zopet sprejemajo za pomožno službovanje. V prošnjah, katera je polagati pri naj-fcližnjem pestaiinem uradu, je navesti urad, v katerega prosilec Seli vstopiti ter službo, katero misli Ro svojih močeh fe opravljati. — Fetrojtj sa ?3 užgal 37 let stari kajžar-jevi ženi Frančiški Likovič iz Sneberjev št. 25, ko ga ie Orili.vala svetilki, ki is ni ponrej ugasnila. Dcbilš je opekline na levi roki. — Karte za tobak se uvedejo s 1. januarjem 1918", Tozadevna posvetovanja so že v tcku./Z uvedbo karte se hkratu ustavi izdelovanje' nekaterih vrst smotk, cigaret, tebaka za pipe in cigare. S tem postane obrat enostavnejši in se tudi sceni ter se dosedanje zaloge ohranijo za dl e časa. Finančna uprava in tobačna režija predlagati, da dobe karto za tobak le moški, ki svečano zagotove, da so sami kadilci. Ženske ne dobe ra noben način karte za tobak. Vsak dobi na teden približno 20 cigaret ali primerno število smotk. Tobak za cigarete v škatljah izg'ne popolnoma iz prometa. _ — Oddaja živine. Dne 15. decembra sc vrši prevzemanje klavne živine za armado na sejmišču pri klavnici v Liuh!jani. Posestniki iz Ljubljane in okolice, ki hočejo oddati živino, nai fo priženo omenjeni dan ob 0. uri na lice mesta. — Premog za vnokofene uslužbence južno že^znicc. Vpokojeni uradniki iu uslužbenci južne železnice, kateri žele ša nad->ljs premog za domačo kurja-o naročati na glavnem kolodvoru, se poživljajo, da se zglase nazorneje do 15. t. m. v uradu za najdene stvari (Fund-bureau). — Pisemska cenzura je odpravljena za mesto Zagreb. — Zatvoritev rumunsMh šol na Ogrskem. »Az Est« poroča, da ie dal ogrski nauČni minister grof Apponyi zapreti 291 rumunskih konfesionalnih šol in da bo tako ostalo brez kruha 480 učiteljev. — Smrt mladega srbskega lirika. »Journal Serbe«, ki izhaja v Ženevi, poroča, da je umrl v Solunu dne 25. novembra po dolgi bolezni mladi srbski lirik Milu-tin Boič. — »Pokret«, list za interese učiteli-stva, je pričal izhajati v Splitu. Izhaja 15. vsakega meseca, a izdaja ga >Savez dalmatinskih učiteljskih društev«. — Umrl je v Otcčcu poveljnik 79. pp. N;kola Čanič, ki se je boril na vseh bojiščih in bil Za svoje junaštvo večkrat odlikovan, — Pogrebi z električno železni~o, Iz Budimpešte poročajo: Pogrebna podietja odklamajo prevoz trupel na pokop?l;šče, ker vsled občufnega mraza izmučeni konii ne morejo voziti. Magistrat je nato sklenil, da se smejo za pogrebe uporabljati vozovi električne železnice in je sam prevzel prevoz. — Očeta ustrelil. 12 letni s'n gozdarja Koppe iz Neudecka pri Lioskem je sna-žil očetovo puško, ki ie bila nabasana, ne da bi on to vedel. Nenadoma se puška sproži in stj?el zadene gozdarja tako nesrečno, da se je takoj mrtev zgrudil. LditiDansKe rov ce. lj Ljudska drama »Pod varstvom Matere boije«, ki jo je 8. in 9. t m. uprizorilo Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, je imela v vsakem oziru lep uspeh. Drama nam slika srečno družinsko življenje v mestu in na deželi in nesrečo, ki jo provzroči med dobrimi ljudmi razbrzdara svobodomiselnost. Prav prikupili so se nam ti naravno predočeni prizori, sočustvovali smo z nesrečo, nastalo po svobodomiselnosti, in z zanimanjem sledili razvoju igre, ki nam je slednjič pokazala g'n-Ijiv prizor, ko zapeljani mladenič najde po molitvi pred kipom Marije — Kraljice miru — svojb srečo. Mladi igralci so prav hvalevredno rešili svojo nalogo, zlasti je pa skrbna režija pripomogla k lepemu učinku. Občinstvo je bilo oba večera jako zadovoljno, in lc želeti je, da bi prišla drama »Pod. varstvom Matere božje« radi svoje lepe vsebine še na oder. Odmore med posameznimi dejanji je prav primerno izpopolnil z dovršenim igranjem na klavir gosp. učitelj Gorjup; prvi večer je en odmor porabil društveni predsednik č. o. • Stroj, da dam je iz pisem društvenega člana Ivana Gcrca, ki jc da! svoje mlado življenje za domovino na rumunskem bojišču, pokazal, kako plemenite značaje vzgaja Katoliško društvo rokodel. pomočnikov. Obenem je govornik opozoril, da je vzpri-čo vrzeli, nastale vsled vojske, naša glavna dolžnost ekrbeti za meško mladino in da je treba zlasti podpirati tudi »Društvo za varstvo vajencev«, ki se trudi s sistematičnim delom, s sodelovanjem vseh slojev za do?-,er naraščaj obrtnega stanu. lj K Društvu za varstvo vajencev so dodej pristopili kot člani oziroma poslali prispevke s'edeči gospodje: kanonik Lav-renčič, dr. Gregorij Pečjak, dr. Fr. Grivec, Viktor Steska (kot ustanovniki po 100 K), Anton Roiina, dr. Ivan Šusteršič (po 30 K), Vladimir Remec, Alojzij Vodnik (po 25 K), dr. Josip Krž'šnik, Anton Mrkun (po 20 K), Fr. Schvveiger, Franc Vovko, Val. Sitar, Ivan Zupan, Ivan .Lovšin (Planina) dr. Janez Ev. Zore, Anton Tomelj, Valentin Bernlk, Evgen Legat, Tomaž Tavčar (po 10 K), Martin Štular, Franc Zbašnik, Matej Rihar, Janez Petrič (po 5 K), Franc Finžgar 4 K. Zahvaljujoč se za prejete darove, prosimo vljudno nadaljnih za prepo-trebni Vajeniški dom. lj Kato'iško društvo rokodelskih pomoč-aikov se prav na posnemanja vreden način •KMiminja svojih članov, ki so na bojnem polju ali v voini službi. ^ "tveniki se svojih tovarišev pri skunnih c .icvenih pobožnostih soo-mioj.aio v molitvi in darujejo za nje sv. obhajilo. Tako nobožnost so imsli tudi.na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja v križan-ski cerkvi. Naj bodo tc vojue pcbo^nosfi doka?. ljubezni do odsotnih članov in prijazno vabilo, da se po končani vojski zopet zvesto oklenejo svojega društva. lj Vstopnice za Krekov večsr, ki ga priredi v nedeljo, 16. t. m., v Rokode'skem domu, so razven stojišč in rezerviranih sedežev razprodane. Opozarjamo, da se prireditev v istem obsegu oonovi takoj prihodnjo nedeljo, 23. t. m. Vstopnice se dobe tudi za drugo prireditev pri gdč. Strahovi, Sv. Petra cesta 77. lj Glasbena Malica, V sredo, 19. t. m., se Vrši v Ljubljani v Unionski dvorani kon-ccrt slavne hrvatske umetnice markize Maje pl. Strozzi-jeve. Predprodaja vstopnic se prične danes v trafiki v Prešernovi ulici. lj Poveljstvo etapne postaje v Ljubljani je a včerajšnjim dnum prevzel dosedanji poveljnik nadomestnega bataljona domačega pešpolka št. 17 ^Cesarjevič« v Judcnburgu, g. polkovnik Štefan NVeingraher pl. Grodek. lj Kajstareiša Ljubljančanka amr/a. Danes ejutraj je umrla v Vegovi ulici št. 12 gospa Magdalena J e s e n k o , mati g. majorja v p. Avgusta Jesenko. Pokojnica ie dočakala izredno visobo starost, kajti prihodnjo spomlad bi bila izpolnila svojih 100 let. Blagi.pokojnici bodi .ohranjeu časten -nomin! lj Br, .Jan. Ev. Krekovo sliko jt lično, prosto povečal g. Lojze Povlie. Razstavljena je v izložbi Katoliške hukvarne v pogled. ij Poročila se je 8. t. m. gospica Marija Travnik, prodajalka v glavni trafiki na Mestnem trgu, z g. Durnbergcm, ki ie zdaj na bojišču. lj Umrl je v praški rezervni bolnišnici št. 3 računski podčastnik I. razr. bivši trgovec Jožef Murnik, brat tajnika trg. in obrtne zbornice dr. Viktorja Murnika in slovenskega, pisatelja Rado Murnika. Rajnika prepelje;o v Ljubljano. lj Zastrupila Fta se v noči od sobote na nedeljo zakonska Franc in Marija Presko, stanujoča v Šelenburgovi ulici št. 4. Da bi ogrela sr;bo, je prinesla žena zvečer v pločevinastem škafu žerjavico, iz katere se je razvijal plin (ogljikov dvokis) Icr njo in moža v spanju omamil. Zjutraj so iu našli v nezavestnem stanju ter ju prepeljali v bolnišnico. lj Doklada na državno užitnino je znesla 1. 1915/16 348 025 K 99 vin. Dob:"čka pri zakupu državne užitivne je i~nela ljubljanska občina 29.312 K 22 vin. lj KI,vb vojski so jo letu 19lV<<> pasji davek v Ljubljani zvišal za 1536 K; pasji davek je znašal 7536 K. lj Izkaznice za mast in krompir. Prav pogosto se oglašajo v anrovizačnem uradu stranke z zahtevami, da bi dobile novo izkaznico za mast ali krompir, češ, da so izkaznice iz-' gubile. Na izkaznicah za krompir in mast je izrečno pripomnjeno, da se duplikati ne izdajajo. Mastni aprovizačni urad odslej tudi res nc bode izdajal principijelno nobenih dupli-katov več, ker so se stranke posluževale z duplikati raznih goljufij. ICdor bo odslej izgubil izkaznico, naj si posledice sam 6ebi pripiše. To nikakor ne gre, da bi se nekatere stranke posluževale izgovorov, da so izkaznice izgubile, samo da pridejo do duplikatov in na ta način k dvema izkaznicama. Vsem strankam priporočamo, da na izkaznice napišejo razločno in natančno svoj naslov. Če ima izkaznica natančen naslov, jo_ je vsaj v slučaju, če je kdo našel izgubljeno izkaznico, mogoče vrniti pravemu lastniku. Končno opaža aprovizačni urad, da stranke nikdar ne naznanijo raznih družinskih izprememb. Navadno se zgodi, če stranka izgubi enega ali dva svoja družinska člana, nikdar ne naznani aprovizačnemu uradu zmanjšano število družine. V nasprotnem slučaju pa, če dobi družina novega člana, takoj zahteva od aprovizačnega urada za novo osebo zvišano izkaznico. Na ta način se število izkaznic samo zvišuje in nikdar pa ne zniža. Da se stranke obvarujejo kazenskih zasledovanj, naj takoj naznanijo vse iznremembe v_svojih družinah. Tudi čc sc stranke preselijo ali zapuste Ljubljano, morajo vselej to naznanili aprovizačnemu uradu na Poljanski cesti štev. 13, I. nadstropje. lj Ubcžna prehrana mestne aprovizacije. Vodstvo ubožne prehrane naznanja, da se novi priglasi ne morejo več sprejemati, kar je že enkrat razglasilo v časopisju. Stranke, ki se zdaj vedno pogosteje oglašajo s priglasi, naj počakajo, da vodstvo naznani zopet v časopisju novo sprejemanje. Obenem se ponovno opozarjajo vsi pripadniki ubožne prehrane, da svoje izkaznice takoj oddrdo v pisarni (Poljanska cesta št. 13), kakor hitro zapuste ljubljanski okoliš, istotako morajo brezpogojno naznaniti vsako premembo v družini ali v stanovanju. Opaža sc, da stranke naznanjajo lt slučaje, kjer jc kaka oseba prirastla, obratne slučaje pa je moralo vodstvo dozdaj skoro lc na podlagi ovadb zasledovati. Kar se tiče ovadb, ki prihajajo na dan, izjavlja vodstvo ubožne prehrane, da naj dotičnik, ki ovadi kako osebo, katera vsled nepravilnih podatkov 0 svojem dohodku krivično uživa podporo ubožne. prehrane, dobro premisli slučaj ter ga stvarno ovadi, da sc nc bo dogajalo kakor sedaj, da bi bila skoro vsaka ovadba le izmišljotina in zavistno obrekovanje. Vodstvo naznanja vsemu občinstvu, da je v pisarni ubožne prehrane na razpolago zdaj seznani vseli pripadnikov ubožne prehrane in vsakdo se lah-ko osebijo prepriča, če ta ali ona oseba uživa podporo ubožne prehrane. V pisarni ubožne grehrane vloži tedaj lahko na tej podlagi ovad-o napram temu ali onemu pripadniku ubožne prehrane, toda le v tem slučaju, čc ovadi-te!j podpiše svojo ovadbo. Le take ovadbe bo vodstvo upoštevalo, anonimne pa bodo romale kratkomalo v koš. Obenem sc opozarjajo vsi, ki vlagajo ovadbe, da je te vložiti, izključno le v pisarni ^nžne prehrane, nikakor pa naj nc r Negujejo s svojimi pritožbami drugih uradov. lj Oddaja živil. Dogaja se, da hodijo stranke po živila v cerkev sv. Jožefa na več izkaznic, na svojo in na take, katerih lastniki nc morejo osebno po živila radi zaposlenosti, bolezni ali kaj podobnega. Dognalo sc je, da so se pri takem cdjemanju vršile goljufije, zato mora naprej priti vsaka stranka sama po živila, kajti na dve izkaznici se bodo oddajala živila le onemu, kdor ima tozadevno potrdilo, ki ga dobi v pisarni ubožne prehrane. Kdor hoče tako potrdilo, mora prinesti s seboj izkaz, da je dotičnik, ki ne mere sam po živila, resn;čr.o zaposlen v listih časih, ko se odda-jaio živila, ali pa vsled svoje bolezni nc more priti. lj Frekejeno meso na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo prekajeno prašičje meso v sredo, dhe 12. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 1. do pol 2. ure št. 1 do 200, od pol 2. do 2. ure št. 201 do 400, od 2. do pol 3. ure št. 401 do konca. 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tri četrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt ^kg, več oseb 1 in pol kg. Kilogram slane 4 K. lj Prekajeno meso za uradniške skupine. Mestna aprovizacija bo oddajala v sredo, dne 12. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa uradniškim skupinam prekajeno orašičje meso. Določen je ta-le red: I. uradniška skupina cd pol 3. do 3. ure št. 1 do 200, od 3. do pel 4. ure št. 201 do kcnca. — II. uradniška skupina od pol 4. do 4. ure. — III. uradniška skupina od 4. do pol 5. ure. — iV. uradniška skupina od pol 5. do 5. ure. — 1 oseba dobi četrt, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tričetrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 7 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. Kilogram stane 4 K. lj Krompir za III. okraj. Strankč III. okraja prejmejo krompir v četrtek, dne 13. t. m., v petek, dne 14. t. m., in v soboto, dne 15. t. mes., pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-lc red: v četrtek, dne 13. t. m., popoldne od dveh do treh št. 1 do 100, od treh do štirih št 101 do 200, od štirih do petih St. 201 do 200. — V petek, dne 14. t. m., dopoldne od osmih do devetih št. 301 do 400, od devetih do desetih št. 401 do 500, od desetih do enajstih št. 501 do 600. popoldne od dveh cla 'reh št. 601 do 700, od treh do štirih št. 701 do 800, od štirih do petih št. 301 do 900. — V soboto, dne 15. t. m., dopoldne od osmih do devetih št. 901 do 1000, od devetih do desetih šf. 1001 do 1100, od desetih do enajstih št. 1101 do 3200, popoldne od dveh do treh št. 1201 do 1300, in od treh do štirih št. 1301 do konca. — Vsaka oseka dobi 10 kg, kilogram slane 30 v. lj Izgubila se je na Dolenjskem kolodvoru ročna torbica, v kateri ie bilo 30 IC denarja, slike, prstan, legitimacija in lisi za podporo. Najditelj si lahko denar pridrži, druge reči naj pa blagovoli poslati na naslov: Roza Strnen, Vrhnika 235. Primorske novice. Posebna šola za pomorske strojnike. Na državni šoli v Trstu se otvore tudi slovenske vzporednice za pomorske strojnike I. in II. razreda. Razdelitev strojnikov v tri razrede je precej stara, toda njih delokrog je strogo določila komaj odredba trgovinskega ministrstva iz 1. 1906. Pomorski strojniki se po njej delijo v tri razrede: strojniki prvega razreda smejo nadzorovati stroje poljubne sile, strojniki drugega razreda pa pomorske stroje clo 1000 indici-ranih konjskih sil, in oni tretjega razreda samo do 400 konjskih sil. Sicer pa smejo strojniki vseh treh razredov nadzorovati pomorske parno kotle. Ista odredba predpisuje tudi število strojnikov posameznih razredov za razne ladje: tako mora ladja, katere stroj ima nad 1000 konjskih sil, imeti enega prvega in dva druga strojnika poleg ostalih strojnikov in strojniških as-pirantov. Izpiti za strojnike vseh treh razredov se delajo pred posebno komisijo, ki jo imenuje pomorska vlada. Ravnokar je bil objavljen termin za izpite in sicer začetkom prihodnjega leta, z opombo, če pri-puste to razne okolnosti. Za pripustitev k izpitu za strojnike tretjega razreda se zahteva starost vsaj 18 let, dvoletna praksa mehaniškega vajenca v mehanični delavnici in clvanajslmcsečna stražna služba pri pomorskih strojih'na avstrijskih ladjah v maksimalni dobi 18 mesecev, za one drugega razreda pa starost tretjega razreda in dvoletna stražna služba pri strojih ali dvoletna služba strojnika tretjega, razreda ter za strojnike prvega razreda triletna služba II. strojnika. Teoretično znanje, ki se zahteva prii izpitu za strojnike tretjega razreda, so si pridobili aspirant.je lahko v štiriletni mehaniški šoli "'(ž italijanskim učnim jezikom). Snov pa, ki jc predpisana za strojnika I. in II. razreda jc tako ogromna, da moremo le z zadoščenjem pozdravljati ustanovitev navedeno posebne strojniške šole z italijanskimi in slovenskimi vzporednicami. Neznosne razmere v begunskem taborišču v Brucka postajajo čedalje hujše. Vodovod že napravljajo leta, pa vode šc ni. Nove barake se zidajo in zidajo na račun beguncev, ali dovršene bodo šele. ko begunci odidejo, da ostanejo Nemcem v korist; naši ljudje. pa morajo v lesenih barakah zmrzovati brez kurjave. Ni čuda, da begunci silijo iz taborišča tako, da so nekatere barake skoro prazne; vendar se še vedno jemljejo novi uslužbcnci, a ne slovenski, marveč ali nemški aH judovski. Tako n. pr. je v bolnišnici 26 bolnikov, a 23 uslužbencev, seveda sami nemški. Naše pridne žene in dekleta pa morajo ostati brez službe, k večjemu morajo delati na cesti ali pri zidanju kot navadne delavke. In vendar bi domačini z večjo ljubeznijo stregli bolnikom, kakor pa tujci, kateri niti ne razumejo bolnikov. Hrana je tako pomanjkljiva, da padajo ljudje vsled slabosti po cestah. Novi predstojnik je sicer dobra duša, a gospodarstvo vodi fiek jud, ki je bil poprej agent za preproge; on že skrbi, da dobijo vsi judje dobre službe. Kaj ne, da so čudne razmere? Bog nas kmalu reši! Padel jc dne 3. novembra na italijanskem bojišču .Slokar Albert iz Lokavca št. 54 pri Ajdovščini služeč pri gorskem strelskem pešpolku Umrl v Mirnipeči na Dolenjskem begunec z Gradišča pri Gorici Peter Leban, star 56 let. V Kopru je umrla hčerka c. kr. okr. šolsk. nadzornika gosp. H. Dominca, Vanda, stara 18 let. p Smrt med begunci. Na Bregu pri Ribnici je umrla 7. t. m. Pavlina Fabjan roj. Abram, begunka iz Kolreglave na Krasu. Naj počiva v miru! Cenj. družini naše sožalje! Poizkušena samo\imora. Tc dni so našli neki večer na ulici v Trstu 15-letno deklico, ki se je zvijala v bolečinah. Nesreč-nica, Štefanija Kovel iz Belovara, je bila pila karbolno kislino. Prepeljali so jo v bolnišnico. — V svojem revnem stanova-lišču v ulici Media v Trstu se je zastrupila s karbolno kislino 45-1 etna Helena Bukovnik. Našli so jo ležečo na borni slamnjači na tleh v težkem stanju. Želodca ji zdravnik z zdravniške p&staje ni mogel izprati, ker ga jc bila kislina že prejedla. Nesrečnico, ki jo je pognala v smrt beda in žalost nad moževo smrtjo, so prepeljali v bolnišnico. Tatvine v Trstu se šc vedno množe. Tako je te dni žena poštnega nadoficiala Vanetti-Resininija tc dni odšla za dobre pol ure po opravkih od dotna. Ko sc je krog enajste ure dopoldne vrnila, je našla stanova.nje odprto in omare vlomljene. Na svojo žalost je dognala, da so ji v njeni kratki odsotnosti tatovi odnesli vse dragocenosti v vrednosti 7405 K.i Zmrznil je blizu »Rumene hiše na Pro-saški cesti nad Trstom 56 letni Ivan Marija Brus. Napil se je bil, padel v obcestni jarek in ondi obležal. Zjutraj so ga našli mrtvega. Uradi tržaškega namfstništva se s 1. januarjem iz Opatije vrnejo v Trst. I špecerijske stroke in delikatesne, vojaščine prost., išče službe kot detajlišt in en-grosist ali podobno v mestii ali na deželi za takoj. — Ponudbe pod »Vesten« na upravo lista. Album razn*šene Gorice in različne raz. niuillll glednfce podrte Golice. Velika zaloga umetniških kart za 15—18 in 20 K za 100 komadov. Naročila prosijo na naslov: ANTON PFHTOT, Gradec, Roseggerhaus Vojna čevljarna. v Ljubljani, Sodna ulica štev. 1 (na vogalu Dunajske ceste) kot vzorna delavnica za popravila z nadomestili je pričela, delovati in sprejema v delo vsakovrstna popravila. Podplati iz kombiniranega usnja .ali pregibljivega iesa. Pete usnjate ali z nadomestki. Izvršujejo se popravila tudi iz blaga, ki ga stranke prinesejo same, Preostanki se vzamejo v račun ali pa vrnejo. 3** Stare rabljene in obnošene obutve sprejema vojna čevljarna v račun pri popravilih ali pa jih tudi odkupuje. Cene so zmerne in razvidne iz razglasa v sprejemalnici.' Točno >in strogo urejen promet. — Obutve se sprejemajo v popravilo ob delavnih dneh' od 8. do 9. ure zjutraj, vračajo se samo od' 9.' do 10. ure zjutraj. — Nekaj ZJ*- čevljarskih pomočnikov sprejme vojna čevljarna v delo, zglasijo naj se pismeno ali ustmeno v pisarni Zavoda za pospeševanje obrti, Dunajska cesta štev. 22. Prednost imajo taki, ki so vsled pomanjkanja blaga izgubili delo. Sprejmejo se tudi čevljarstva izučeni invalidi. Opomba. Vojno čevljarno jc ustanovil Zavod za pospeševanje obrti vsled poziva osrednjih oblasti in ima namen brez dobičkarije skrbeti za ohranje-vanjo in vzdrževanje obii