List slovenskih delavcev v Ameriki. 15. maja 1901. Varani igralci. Na Wall Street vlada mir. „Mali" špekulantje bo uewyorško botio oetaviJi, pustili so tam le denar in tako je zavladal na Wall Str. popolni mir, kterega potrebujejo „veliki" igralci in razni sindikati, da Bi medsebojno razdele „ma-lim14 odvzeti denar. Posredovalne bankarske tvrdke nimajo nič opraviti, kajti jedva obritim igralcem de niso zrastli lasje, da bi se zopet na borzo podali. Northern Pacific zadeva je zopet na starem tiru, delnice so dobiti po $150. Pri t^h delnicah so seveda največ zgubili ra-padui špeknlantje, kteri so delnice Northern Pacific tvrdki Kuhn, Loeb «fc Co. prodali fie predno so jih sami kupili. O tem je tvrdka Kuhn, Loeb & Co. pravočasno zvedela iu v družbi z banko Morgan & Co. pokupila vse Northern Pacific delnice in jih nekoliko po $1000 prodala varauim zapadnim igralcem, cd kterih jih je zopet za pogodbeno ceno kupila. Temu je od-poaaogel sodnik Gildersleeve, kteri je na prošnjo zapaduih igralcev razveljavil pogodbo med slednjimi ill imeuovano tvrdko. Proti temu seveda zastopniki „borznih pravic" ugovarjajo, kajti pogodbe se smejo samo takrat razveljaviti, ako je to velikim kapitalistom v korist. O dogodkih, kteri so ee vršili dn6 9. t. m. na borzi, se še razne posameznosti poročajo. Zimmermann & Forshav sta zaslužila v dveh minutah S11.000. Kupila sta namreč 1000 delnic Louisville & Nashville želr 'znice po 8S8, ktere Bta trenotek kasneje prodala po $99. Harvey Fisk & Co. imela sta isto srečo; kupila sta 2000 United States Steel Corporation delnic po $26 ,,da po-kažeta, da pe ne strašita", tri minute kasneje prodala sta delnice in prislužila $28.000. Z nekim ban-karjem je nekičasniški poročevalec govoril 5 minut. »Oprostite, da vas toliko časa motim", dejal je poročevalec. ,,Ah vi me prav nič ne motite", odvrnil je bankar, „med tem ko sva tukaj govorila, sem prislužil $20 000". Zopet drugi igralec sedel je blizo borze in ,,luuchal". Tu je povedal svojemu prijatelju, da je zgubil pol miljona, edino kar mu je še ostalo je pismo n^cega hotelirja v Maine, kteri mu javlja, da je pripravil za njega poletno stanovanje. Mož je prebral pismo in dejal: „Najbrže bodem spal v Central Parku" na klopi. Kako hitro je padala vrednost delnicam naj Bluži sledeče v pojasnilo: ,,Neki bankar je vzel posojilo ua svoje delnice. Upnikov sluga je prišel k bankarju in zahteval denar za njegovo varnoBt. Bankar mu je dal 1000 delnic ,,Steel & Iron", kt^r h vrednost je bila po $ 10. Toda že trenotek kaBiieje kazal je brzojav vrednost istih delnic po $26. Par minut kasneje prišel je z t pet upnikov sluga- in zahteval na-daljno varnost. Bankar je poslal v borzo 500 Manhattan delnic, kterih vrednost je bila v onem trenot-ku $105. Ko je prišel Bluga na borzo, veljale so Manhattan delnice ie še po $80. Veliko smolo je imel neki bivši časniški poročevalec in sedanji špekulant. Dozdevalo se mu je, da bode pri Northern Pacific delnicah kaj zaslužiti in je hitro kupil 100 delnic, —Beveda na „margin". Ko ge mu je nudila prilika $100.000 zaslužiti, Be je pokazalo, da njegov bankar niti delnic ni imel. Kakor moškim, tako se je godilo tudi ženskam, ktere bo večinoma vse zgubile kar so imele. Bankarski prostori, v kterih je bilo pred polomom vsak dan po 60-70 igralk, bili so po krahu prazni, kajti igralke so ostale dolžne. Neka vdova, kterej je mož ostavil zavarovalno polico za $1000, je slednjo spremenila v dtlnice in naravno takoj zgubila. Horace \V. Knight v Seneca Falls je pred par leti kup'1 28 Northern Pacific dtluic po $57. Ko so mu prijatelji svetovali naj delnice proda, je dajal, da bode čakal, dokler bode vrednost večja. 9. t. m., ko je vrednost imenovanih delnic d-spgla $1000 je mož nabiral mineralno vodo pri svojem studencu Ko so ga prijatelji vprašali, ako je prodal delnice je rekel: ,,Kaj še, imel sem preveč opravka pri stu dencu in nisem imel časa hiteti brzojaviti 1" $20.000 ukradel. Blagajničar newyorške bančne tvrdke Browu Brothers, 361etni E. L. Chelwood, ki je že 20 let služboval pri tej tvrdki, je tekem mino-lih šestih mesecev ukradel svojim gospodarjem 820,170 in 50 centov, Ko so prišli tatviui na sled so Chelwocda zaprli. < helwood je nastopil pri imeno vanej tvrdki pred dvajsetimi leti službo kot uradni ušel in je dobival $3 na teden. Pred tremi leti postal je blagajnik in debil $3000 letue plače. Njegovi gospodarji bo njemu vse zaupali in vsled tega tudi niso zahtevali varnostne kavcije. Chelwood je denar zaigral v new yorških igralnicah. Ko so dn§ 13. t m. hoteli pregledati njegove knjige, šel je v sobo svojega gospodarja, in mu tu naznanil, daje poneveril. kar mu spočetka nihče ni hotel verjeti. Se le pozneje so knjige dokazale, da je v resnici ukradel $20,-170 v gotovini. Iz delavskih krogov. Pogodbeni premogarji. v new- Vedno več doseljencev. Dne 10. t. m. bilo je v naselni-ških uradih na Ellis Island v New Yorku 3500 doseljencev, kteri so prišli s petimi parniki. Parnik „Hesperia", izkrcal je 577, „Hekla" 553 in ,,Campania" 839 potnikov medkvorja. Sparnikom ,,St. Louis" prišlo je 700, z ,,La Loraaine" 1005 medkrovnih potnikov. Po narodnosti bo novodešli ,,zeleni" večinoma Irci in Italijani. Pogrebne slavnosti v plesni dvorani. Dne 13. t. m. vršile so Be ua Coney Island, L. I., kjer vlada večno veselje, pogrebne slavnosti. Umrl je namreč Arno Miler, posestnik tamošnjih plesnih dvoran ,,Kensington" in ,,Bowery". Mrtvaški oder so mu napravili plesalci in plesalke v črno okrašenej plesni dvorani. Ko se je jel sprevod pomikati proti mirodvoru, zvonili so vsi zvonovi gasilnih postaj, dočim je Milerjeva lastna godba igrala gospodarju zadnji: ,,Farewell Coney Island...." Velika kača. Buffalo, 10. maja. Danes so vjeli 22 čevljev dolgo kačo, ktera je pred par dnevi iz razstave ušla. Kača se je skrila v neko jamo. Štirikratni umor. Bangor, Me., 13. maja. V bližnjem Shieley storili so roparji strašen zločin. V bližini mesteca stanoval je farmer J. Wesley s svojo ženo in 131etno hčerko. Danes zjutraj š<*l je neki Charles Tiobetts iz Monsora v Shierley in je v svoje začudenje našel, da je hiša njegovega soseda do tal zgorela. Ko je Tiobetts pozval ljudi na lice mesta, našli so farmerjevo rodbino umorjeno pod razvalinami. V skednju našli so mrtvo truplo Henry Lam-berta, kteri je najbrže pritekel ne-■rečnej rodbini na pomoč in bo ga roparji umorili. Lopovi so zginoli brez sledu. 1500 Slovakov prišlo vorško luko. Minoli petek prišlo je s hambur-ški m parobrodom „PeniisyIvania" 1500 Slovakov v newyorško luko. Neki član unije pivovarnarjev štev. 84 v Nfw Yorku, ki je potoval z označenim parnikom, je med po tom zvedel, da so Slovaki še v do movini sklenili pogodbo, da bodo pet let delali v premogokopih Penn-^ylvanije. Potovanje jim je plačala družba. Slovaki niso vedeli kam gredo, kajti agentje so jim samo dejali, da bodo delali v premogokopih. Unija je o tem obvestila naselniški urad, kjer so Slovake strogo izprašali. Nihče ni imel se boj denarja, nihče ni vedel kam potuje, pač bo pa vsi vedeli, da bodo delali v premogokopih. Ako bodo Slovaki prisegli, da niso po godbeni delavci, jim nihče nič ne more. Strajk služabnikov poulične železnice v Albany. Znižanje plače od $10 na $4. Binghampton, N. Y., 10. maja. V tukajšnji tovarni American Cigar Co. so pričeli takozvani „bunch-meu" štrajkat', vsled Čeear je mo ralo tudi ostalih 400 delavcev z delom prenehati. Štrajkarji zatrjujejo daje tvrdka laslužke in delo tako vravnala, da delavcem ni mogoče več zaslužiti kot $4 na teden, dočim so preje zaslužili po $10—12 ua teden. 2500 delavcev praznuje. Reading, Pa., 10. maja. 1600 delavcev tukajšnje tovarne ,,Reading Iron Co." je pričelo v minolem tednu štrajkati. Družba jim je da-ues doposlala oLžalovalno pismo s kterim obžaluje »delavsko nepremišljenost" in upa, da se bodo kmalu vrnili na delo. Na to je družba zaprla tovarne veled česar je še 900 druzih delavcev prisiljeno praznovati. Znižanje plača od 16 do 23 odstotkov. Pittsburg, Pa , 11. maja. Vodstvo bivše Carn°giejeve topilnice štev. 2 v Homestead, ktera je sedaj last truata za j9klo, namerava tam po-slujočim delavcem znižati plačo od IG do 23 odstotkov. Radi istega vzroka nastal je v Homesteadu 1. 1892 velik štrajk. Vodstvo topilnice je namreč nabavilo mnogo delo olajšujočih tehničnih naprav, vsled kterih hoče sedaj delavcem znižati plačo. 5000 predilcev mora praznovati. Fall River, MasB., 11. maja. Da« siravno je že potekel čas do kterega so morale vsled pomanjkanja naročil ostati tukajšnje predelnice zaprte, bedo v osmih tovarnah še nadalje praznovali. 5000 delavcev mora neprostovoljno praznovati. Štrajk grobokovov v Napulju. Rim, 12. maja. V Napulju pričeli so grobokopi štrajkati in skušajo vse pogrebe preprečiti. V to svrho so že več mrtvaških sprevodov ustavili in pogrebce pregnali. Sedaj spremlja vsaki pogreb policija. Proti uniji. Dayton, Ohio, 12. maja. Ravnateljstvo tukajšnje takozvane,,Cash-Register" tovarne je danes zaprlo tovarno in odslovilo svojih 2500 delavcev, ker so slednji pristopili k uniji. Temu vzgledu so sledili tudi drugi izkoriščevalci. Teaarji bo zahtevali pripoznanje unije, vsled tega bo gospodarji tudi tesarje odslovili tako, da je sedaj 5000 unij-skih delavcev brez dela. Pričakovati je trdega boja unijskih delavcev % vsemogočnimi bosi. Milica nad štrajkarje Albany, Y. N., 14. maja. DaneB je skušala družba poulične železni ce pričeti poulični promet s skab mi. Prvi voz se je peljal po Madison Ave. do Brcadwaya in nazaj. Štrajkarji so le parkrat zaklicali besedo „skab" in pu?tili voz v miru. Ko so pa prvem sledili drugi vozovi, pričeli so štrajkarji metati kamenje na skabe in tako 15 skabov prisilili, da so se njim pridružili. Na to je posredovala policija, toda v istem trenotku je vsled podloge skočil drugi voz s tira. Motorman je težko poŠKodo-van. Konečno so štrajkarji porezali električne žice, kar je vstavilo skabski promet. Ker policija proti štrajkarjem ničesar ne opravi, prosila je družba šerifa za dopcslatev milice, kar je slednji tudi radovoljno storil iu poslal 10. bataljon na lice mesta. Toda tudi 400 milice ni zadoščalo, na kar je dobil 23. polk milice v Brooklynu povelje, nemudoma v Albany odpotovati. 1200 mož vo jaštva so toraj kapitalisti odposlali na štrajkarje. Družba je hotela pc-poludne potrgane žice nadomestiti novimi, toda delavci so se branili to storiti, ker so se bali napadov štrajkarjev. Danes zvečer priseglo je 100 pomožnih deputijev šerifu zvestobo. Promet se prične kakor hitro pride 23. polk iz Brooklyna. Troy, 14. maja. Vodstvo tukajš-ujw poulične železnice prosilo je vojaško pomoč. Sam pride 2. polk milice. Položaj resen. Nesreče. Brooklynski 23. polk ima najbolje kapitalistično vojaštvo. Njegovo možtvo je zagrizeni sovražnik delavstva. Poveljnik imenovanega polka je Col. A. C. Barnes. Vojaki so izključno sinovi brooklynskih kapitalistov; 1. 1877. bo streljali štrajkarje v Hornellsville, 1. 1892. v Buffalo, a v Brooklynu ob priliki štrajka služabnikov poulične železnice so streljali celo ženske in otroke. Ko je pa prišla špansko-ame-rikanska vojska, se niso upali oditi na Kubo, ker so pravočasno zvedeli, da Španjci izvrstno streljajo. 5000 unijskim zidarjem odpovedali službo. Zidarski bos J. Reilly, ki zida novi hotel na 74. ulici in Boule-vardu v New Yorku, najel je večino neunijskih zidarjev. Vsled tega so njegovi unijski delavci pričeli štrajkati, kar je pa ostale bose tako razburilo, da so dne 14. t. m. vsem newyorškim zidarskim unijam pismeno sporočili, da ako se štrajkarji boBa Reillja do 16. t. m. ne vrnejo na delo, bodo vse unijske delavce, — 5000 po številu — odslovili. Zidarji so se za Blednje odločili in tako bodo najbrže tudi zidarji ostalih stavbenikov pričeli s štrajkom. Z orožjem nad štrajkarje. Madrid, 14. maja. Vlada je raz veljavila izjemno stanje v Barceloni. Sevilla, 14. maja. Štrajkujoči delavci bo daneB skušali skabe pregovoriti, da se jim pridružijo. Vlada je nemudoma odposlala orožništvo na lice mesta. 70 osob je aretiranih, mnogo ranjenih. Vstrelil svojo ženo. Dne 13. t. m. je Adam Music nB 100. ulici v New Yorku ustrelil svojo soprogo. Predno je jel bežati je dejal: ,,Good bye Lizzie, ti si bila dobra žena in zato sem te ustrelil ^ Morilca, ki je vsled ljubosumnosti storil zlo? i o, so zaprli. Smrfcto ranjeno ženo so prepeljali v Harlem bolnico. Usmrten pri gradenju newyorskega prodora. Dne 11. t. m. zjuraj utrgal se je pri kopanju prodora na trgu pred City Hall v New Yorku železui steber, s kterim stroji v velicih železnih zabojih noBijo zemljo na površje. Pod zaboji so delavci kopali. Ko je steber začel pokati, so delavci hitro odskočili, le trije se niso mogli umakniti in je zaboj s stebrom padel na nje. T. Lyons bil je na mestu usmrten, dočim Bta ostala dva težko ranjena. Nezgode na pouličnej železnici. Eugelwood, N. J., 12. maja. Vče-raj popoludne pokvarila se je zavo ra voza poulične železnice. Na vozu, ki je vozil po Leonia Hill navzdol, bilo je 115 osob. Voz je vozil z vbo mogočo hitrostjo in prišedši do prvega ovinka se je prevrnil. Da ni bil pri tem nihče usmrten, je pravi čudež, kajti samo tri osobe so težko ranjene, dočim je OBtalih 132 osob lahko poškodovanih. Mo-tormenu se ni nič zgodilo, daairav-no je vozil voz s hitrostjo 40 milj na uro. Ko so se potniki umirili, so z dragim vozom dalje odpoto vali, ne meneč se za male poškodbe. Težko ranjene odvedli so v bolnico v Engelwood. Skoraj istočasno pripetila se je tudi na pculični železnici v Ja maica, Queens Borough, v New Yorkn, druga nesreča. Tudi tukaj je najbrže VBled prehitre vožnje skočil voz, na kterem je bilo 26 izlet uikov, raz tir iu se prevrnil. Vseh 26 osob je bilo poškodovanih, dve sta umrli, 5 je težko ranjenih v bolnici v Jamaica, dočim so ostali odšli domov. Prvi slučaj solnčarice. Minolo nedeljo se je 60Ietni Mi chael Pochelle na 8. Ave. v New Yorku VBled solnčne vročine one-svetil. Prepeljali so ga v Bellevue bolnico in je le malo upanja, da bode ostal pri življenju. 25 osob utonilo. Grand Tower, 111., 13. maja. Včeraj popoludne se je pamik ,,City of Paducah", ki vozi na reki Mississippi med mesti St. LouiB in Paducah, zadel ob skalo in takoj potopil. Dva potnika, jeden beli in 22 zamorskih mornarjev je utonilo. Na parniku je bilo 150 osob, od kterih večina je takoj poskakala v vodo. Prebivalci obrežja prihiteli so ponesrečencem s čolni na pomoč in tako rešili večino nesrečnežev. Nevihta in povodenj. Wheeling, W. Va., 10. maja. Danes je razsajala velika nevihta. Wheeling Creek je Btopil iz svoje struge in preplavil dolino. Pri Tria-delphia je voda preplavila nasip Baltimore & Ohio železnice. Tudi več osob je ponesrečilo. Pittsburg, Pa., 10. maja. V okolici mesta Tarentum je danes razdajala nevihta. Dolina Creighton je spustošena. Tudi tu je več ljudi utonilo. Velik požar v Detroit. Detroit, Mich., 12. maja. Danes popoludne pričelo je goreti predmestje Delrpy. Poslopja tvrdke Talliotle &, Ferguson Lumber Co. kakor tudi sosedna skladišča za les ob Ronge River, so zgorela. Skupna škoda znaša $800.000. 77.287 vojakov. Washington, 13. maja. Danes je vlada opravomočila zakon, kteri dovoljuje, da bode naša stalna vojaka štela 77.287 vojakov. Od slej naprej bodemo imeli 15.840 mož konjiče, 18 862 mož topničarstva 38.520 mož pešaštva. Toraj tudi pri nas imamo vedno ved nepotrebnih ljudi. Izgredi v Detroit. 10.000 osob se je udeležilo. Detroit, Mich., 10. maja. Danes večer so Be vršili po glavnih ulicah in trgih veliki izgredi, kterih se je udeležilo najmanj 10.000 osob. Policaji iu policijska konjiča niBo mogli mnogo opraviti. Dvanajst državljanov in pet policajev je ranjenih. Izgredi so se vršili vsled tega, ker je hotel policijski glavar Frank T. Andrews zabraniti javni govor proti vladi, kar je protiustavno, kajti na javnem prostoru smejo se vršiti zborovanja in govori ktere-koli vsebine. Množica je konečno pognala policijo s kamenjem v beg in zdrobila okna polic:jske postaje v Front in Randolph Strs. Na to je poslal policijski nadzornik gasilce, kteri so pričeli nemirno ljudstvo z vodo brizgati, teda slednje je cevi takoj zrezalo in gasilce neusmiljeno preteplo. Roparji na newyorskem Bowery. Dne 13. t. m. prišel je Anton Goblinski iz Keyport, N. J., v New York, da si ogleda v Centralnem parku velicega slona. Mesto v Central Park prišel je pa v svojo nesrečo na slavni Bcwery, kjer je v Flyunovej koncertni dvorani poslušal glasove razglašenega glaso-virja in občudoval okrog sedeče ,Ladys". Ker je imel pri sebi zlato uro in mnogo papirnatega denarja, so g stje tudi njega občudovali, ga zapodili na ulico in mu vzeli vse vrednostne stvari. Goblinski je bežeče lepove zasledoval, ne da bi ga oni opazili in tako prišel zopet do menovane koncertne dvorane. Na to je naznanil tatove policiji, ktera je takoj odšla v dvorano, da vjame zločince. Kakor na Bcvvery običaj-uo, pričel se je tudi tukaj pretep; konečno je vendar policajev kol odločil. Prvi lopov je ležal v svoji krvi na tleh, drugi je srečno všel. To bi se gotovo tudi tretjemu posrečilo, da ga ni policaj Diezelski pravočasno ustrelil, na kar so ga odnesli v Gouverneur bolnico. Ako okreva, bode v Sing Singu premišljal o zlatej uri, ktero bo pri njem našli in izročili Gobliuskemu. Lopov seje imenoval George Tyson, kar je pa seveda napačno ime. V stari domovini je bilo mnogo bolje, je ob raznih prilikah občno mnenje novodošlih. Mnogokrat je to opravičeno, a dostikrat je tudi brez pravega vzroka. Meso je bilo tam boljše, pivo tudi, kruh tudi i. t. d. A nihče ne more trditi, da je bilo tam ali bodisi kjerkoli drugje boljšega zdravilnega vina, kakor je Trinerjevo. To je popularno, prijetno in najbolj zanesljivo zdravilo zoper vse bolezni želodca, jeter in ledic, hkrati pa čisti tudi kri, pospešuje slast, varuje proti vsem pomladnem in poletnem zapahnjenju; skratka pomožno zdravilo za poživljenje in okrep-čanje vseh bolnih ljudi, za osivele starčke, rahločutne ženske in slabotno deco. Edini izdelovalec je samo Jos. Triner 799 So Ashland Ave., Chic-go, IU., ki pošilja to od zdrav-uikov priznano iu priporočano vino celo v Evropo. To je dokaz, da je Trinerjevo grenko vino boljše kakor so zdravila v stari domovini ker bi tam sicer ljudje gotovo ne plačevali še enkrat višje cene za slabo blago. Na prodaj je tudi po lekarnah, a čuvajte se ničvrednih po oarejanj, kakor nobeno izvrstno blago tako tudi Trinerjevo grenko vino ni ušlo ,,paznosti" nekterih .prebrisanih" ponarejalcev. In tu lahko vzkliknemo: v stari domovini je bilo v tem oziru mnogo boljše, kajti b strogo zdravniško paznostjo bi bilo kaj takega v Evropi nemogoče. MILIJONE goldinarjev je bilo že po Slovencih in Hrvatih poslanih po Fr. Sakserju, 109 Greenwich St., New York, t staro domovino, a ni j eden cent se ni zgubil. To priporoča to tyrdko bolj nego debela knjig« . ............ ... Entered as second classmatterat the New York, N. Y. Post office Ootober 2. 18y3. »GLAS NAHODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. tsd&jatelj in uradni*: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich Ft. Now York City. Na leto veija list 2a Ameriko #3.—, sa pol leta.............. $1.50, L% Kvrop*. /a vse leto . . . gld. 7.—, „ „ n pol leta . . . - „ 3.50, , „ „ četrt leta . . . „ 1.76. / Evropo pošiljamo list skupno dve itevilki fGla» Naroda" izhaja vsake sredi in iOUvtc GLAS NARODA" („Voice of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plačn 30 centov. Dopisi brez podpisa in oBobnos* se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati p Mon-jy Order. Pii spremembi kraja naročnikov #ro»imo, da se nam tudi prejšnj bivališče naznani, da hitreje uajdt mo naslovnika Dopisom in pošiljat vam naredit •asiovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City Telefon 3795 Cortlandt. Po ljubljanskih občin škili volitvah. Dokončane so ljubljanske volitv« v meetui zbor. Naai Čitatelji pač vedo, da se j' bila klerikalna stranka pritožili zoper lanske volitve na vlado, ke: se skrutinij ni vrš 1 javno. Razum se samo ob sebi, da je bila ta pri tožba le politični manever, da bi s vrglo poleno pred nog^ napredni sedaj gospodujoči strauki. Posebne pa je bila naperjena vsa gonja zo per sedanjega vzornega župana, g Iv. Hribarja. Skrutinij bb je | ri ljubljanskil mestnih volitvah vršil tajno že nai 30 let in nih*e se še ni bil pritožil. Pri vseh dosedaujih volitvah ji bil seveda navzoč c. kr. političn vladni komisar, ki ni protestova proti tajnemu skrutiniju. Deželn predsednik je kot namGBtnik cesar jev moral vendar vedeti, da so vo litve veljavne, saj je že dvakrat m slovesen načiu izročil na magistratu gosp. Iv. Hribarju cesarjevo potr dilo za župana in mu gratuliral. Tajen skrutinij je navajen tud po drugod v Avstriji. Zakon je tu kaj tako zamotan, da se lahko tolmači tako ali tako. No, najvišje so dišče je sedaj razsodilo, da mora biti v Ljubljani — iu drugod ne? — skrutinij javen. In volitve so končane, skrutinij je bil javen — in zmagala je zopet napredna Btranka v vseh treh razredih. Izvoljeni so zopet vsi tisti odborniki, čijih volitve so bile vsled znane pritožbe razveljavljene in n« novo izvoljeuih je troje odbornikov. Letošnje volitve so se vršile mirno, klerikalna stranka se volitev dejansko — saj na volišču ne — ni udeležila. Slovenska napredna stranka je močnejša kakor le kdaj poprej. Kaj pa naši — Nemci ? Ti ao bili sicer sklenili, da se letošnjih volitev ne udeležijo, ali Nemcu ne zaupaj nikoli 1 Tudi Slovenci jim niso verjeli, da ne kujejo morda kakih tajnih spletk. In res, v drugem razredu •o uprizorili prav grdo komedijo, ki je bila naperjena naravnost zoper župana Hribarja, ki pa je njemu samo na veliko čast. Nemci so bili prišli volit — kak h 100 j i ^ j0 ^ri-šlo — in glejte, volili so vse slovenske kandidate izviemši gospoda župana Hribarja! Nemci so hoteli doseči, da bi dobil župan Hribar tako malo glasov, da bi si ga vlada ne upala priporočiti cesarju v potrjenje; Nemci so hoteli župana žaliti in se ga — iz- nebiti 1 Ali njihov naklep se ni posrečil. Nemški volilci nimajo na potrjenje župana Hribarja nobenega vpliva. Zakaj pa Nemci tako sovražijo g. Hribarja? Nemci priznavajo, da je gospod Hribar delaven, za pro-cvit ljubljanskega mesta sploh ne navadno delaven mož. Lahko rečemo, da Ljubljana šo ni imela tako delavnega in zaslužnega župana, kar obstoji, kakor je g. Hribar. Sedanji župan je že kot odbornik uvedel mestni vodovod, uvedel kot župan električno razsvetljavo, električno železnico, ki bo kmalu dogo tovljena; ustanovil je mestno hra nilnico in kreditno banko; župan Hribar je energično osnoval novo regulacijo mesta, ki je naravnost epohalnega pomena £0. nadaljui moderni razvoj mesta ; župan Hri bar je podpiral šolstvo, on zida nove mostove in skrbi za zdravstve no zboljšanje našega mesta. Ves ta napredek koristi vsem Ljub ijančanom, vsem strankam, ta napreduk je v prid tako Slovencem kakor Nemcem. Zupanove zasluge pripoznava tudi vlada in cesarjev namestnik ekscelencija baron Hein, ki je ven dar sam očiten Nemec je vsakikrat kadar je v slovesni seji gospodu Hribarju na magistratu izročal ce sarjevo potrdilo za župana, javne in slovesuo pohvalil delavnost in vnet"3t Hribarjevo za pr^speL Ljubljan brez ozira na narodnos; prebivalcev. Zakaj torej Nemci demonstrujej« proti gospodu Hribarju? Eh, gosp d Hribar je — Slove nec! Oa tega nikdar ne prikriva, am pak vselej, tudi vpričo gospoda ba rona Helna naglaša, da je Ljublja na slovensko mesto, čeprav je a uradovanju seveda popolnoma nepristranski in do pike pravičei vsakemu bodi on Slovenec ali Nemec. Ia Hr.; ar je odločen Slovenec in pravi, da Ljubljana ni samo glav-no m^sfo kranjsko dežele, ampak duševno središče slovenskega naro da. Z to želi, da bi Ljubljana kazala tudi na zunaj svoj slovenski značaj. Zato je občinski svet skle nil, da morajo biti v Ljubljani sa mosiovenski ulični napisi in je da tako table tudi nabiti. I 1 t- ga mu Nemci ne morejo od pustiti! Tujci ne smejo vedeti, da jo Ljubljana samoslovenska, četudi se Nemcem n.kjer med Slovani tako dobro ne godi kakor v Ljubljani. Samo tičjega mleka jim še ba,<-manjka. Nemci so se pritožili nn Dunaj proti samrslovenskim ulič nim napisom — iu tam so jih usli-šali. Zalcstno je, strašno žalostno, da deželni odbor, kjer imajo Slovenci večino, ni podpiral slovenskih ob činskih svetnikov, ampak se je postavil na nekako starokr^njsko prpdpotopno stališče ter glasoval za dvojezične napise. Hud sovraž nik samoslovenske Ljubljane je posebno kranjski deželni glavar pl Detela. Tako komedijo te,rej uganjajo naši pravi in talmi Nemci ljubljanski. Razume se samo ob s bi, ds tajili B^ojib načf1, *li način anja se bo moral ublažiti; naš strankarski boj bo moral biti po-mej puštenejši in dojtojnejši, t> r ne tako oseben kakor doslej-- Sodaj pa s« po Ljubljani vse po-prašuje, kdo b< d-> župan? Nemci bi radi imeli morebiti kakega mlač-neža, ki bi ne bil ne tič, ne miš, ne krop, uu voda. Takega mlaCneia pa ^re^ricaui smo, ni Lmd sedanjimi občinskimi odborniki. Vsi so odločni narodnjaki iu i.aprednjtk.. Nikakega dvoma pa ni, da je gosp. Hribar vzor pravega Slovenca. Upamo, da bo tudi letos spet izvoljen za župana, na proBpeh Ljubljani in na čast vsej Sloveniji 1 ,,Domovina". Preteči nemiri v Italiji. 11. jih podpira v njihovem krtovem delu nemško časopisje, saj mora /endar vsak otrok vedeti, da so Nemci na vsem svetu solidarni med «^boj, kjyr se gre proti Slovanom. Rekli smo, da klerikalna stranka letos iii bila šla. volit, ker je vedela, da je ves trud. zaman. Kadar je trt.ba aiovensk.emu občinskemu svetu in pa gospodu Hribarju polena pred noge metati, takrat pa je se-veJa tudi ta stranka prva pri dolu. Da bi se kmalu sklenil med obema slovenskima strankama kak kompromis, o tem še ni raiBliti. Ali če pomislimo, da so n pr. na Ogrskem katoliški in protestantski 1 fanjari. konservativci in framoso-iii siržut tedaj, kadar Be gre za ob-frtnnek uoftdjtrstva, ako pomislimo, ■^a postopajo primorski in južno-tiroiaki Italijani ravno tako, potem s ) bode moral najti čim prej nekak nr<,»lo« vivendi med našimi liberalci 5n klerikalci sicer bo imel Nemec; čim večji pri fit oi nas! Ne liberalci, ne k ta ri Vale: ne bodo za- Kakor so se v času sicilBkih uporov takozvani ,,uporniki" zbirali okrog zjedinjenih društev ,,Fasci dei lavoratori", baš tako se sedaj zbira nezadovoljno ljudstvo okrog družb ,,Leghe di resistenza" ali ,,uporne zveze". Štrajk pristaniških delavcev v Genovi, kteri se je po najnovejših poročilih zopet ponovil, je zastopnike dobrih starih čaBOV zelo razburil in ne vedoč kaj storiti, objavlja vladino časopisje članke, s kterimi daje vladi razne nasvete, kako naj postopa z revolucionarnim delavstvom. Samo jeden primer: Milanski list „Corriere della Sera" piše sledeče: ,,V Genovi se ponavlja ono, kar je bilo pričakovati, ko je minister Saracco razpustil delavsko komoro in s tem dal povod revolucijonarnim delavcem, da so jeli mirne tovariše hujskati proti postavam. Sedem tisoč delavcev je ostavilo ladije, promet je oviran, potniki morajo potrpežljivo čakati, da jim bodo nezado-voljneži miloBtno dovolili dalje potovati. Vsemu temu je pa vlada sama kriva, kajti ona nima ni toliko srčnosti, da bi zahtevata spoštovanje in spolnjevanje državnih in pokrajinskih zakonov. Obče je znano, da kazenski zakon glavarje štrajkarjev ne doseže, kajti vlada in krajevne oblasti se svojega ljudstva boje in pripoznajo celo autori-teto — socialističnega poslanca. Ni toraj čuda, da Be revolucijonarno gibanje neprestano širi, kajti vlada sama v to pripomore." Organizovanamožtva raznih ,,Le-ghe" (unije) zahtevajo, da bodo one dajale možtvo za ladije, ne pa razni posredovalci služb, kterim mo rajo mornarji, kurilci, stewardi, kuharji itd. za službe drago plačevati. Vse ,,Leghe" zahtevajo tudi povečanje plače in uravnavo delavnega časa. Temu se razne paro-b rod ne družbe upirajo in svetujejo, naj se podeli kapitanom pravica, svojo laaijo s potrebnim možtvom preskrbeti. • Dogodki v Genovi so brezdvomne našli odziv med poljedelskim de. lavstvom. Uvažujoč v zadnej številki navedene žalostne razmere italijanskega poljedelskega delavstva, pač ni čudno, da je baš italijansko ljudstvo najbolj pristopno za sccijalizem in anarhizem, kajti v tem ali onem agitatorju vidi svojega rešitelja in apostola boljih časov, ter slepo sledi njegovim nasvetom. Vsekako mora priti do nemirov, pritisek davkov na poljedelski kapital je prevelik; temu se pridruži še inozemsko tekmovanje, ktero revnej italijanski vladi onemogoči ugoditi Bkromnim zahtevam bednega ljudstva. Ker pa davki uplivajo na poljedelski kapital, mo-la slednji vsekako upljivati na razmere delavskih slojev. Ker je med kmetskim ljudstvom opažati upor in priprave za splošno vstajo, so posestniki in njihovi na jemniki skrajno vznemirjeni. Omenjeni list tudi to sledeče potrjuje: ,,V novejšem času zavladal je med politikarji strah, kajti dejstvo, da se po vsem Apeninskem polotoku osobito pa v pokrajinah Mantua in Emilia UBtanovljajo „Leghe di resiBtenza" je gotovo znamenje o bližajoči Be nevarnosti. Pesimisti so prepričani, da se voditelji delavstva bavijo z načrtom, da baš ob času žetve prične z generalnim štrajkom in tako posestnikom pokažejo zobe." Listi vprašujejo prav J*« it»lijaoBVem ob^inu: ,,K:e je vlada?*' in očitajo vltd;, da je pužnia skrajne parlamentarne levice, ktera dovoljnje a^taterjem buditi cd vasi do vasi. LiEti so že sedaj prepričani, da bode kmetsko ljudstvo vsled neznosnih davkuv z delom prenehalo, kar bode s: voda v prvej vrsti sau.o občutilo. V novejšem čaeu bo je tudi žensko noljedf Isko delavstvo organi- iralo. Žr ne so d _bi v ale do ssdaj pu 60-80 ceutesimov na dan in sedaj zahteva, da se plača poveča na 1 liro in 25 cen tešimo v. Kak položaj vlada v Ravenna in okolici, je razvidno iz pisma, kterega objavlja liBt ,,Pa-tria": ,,Položaj je od dne do dne resneji, a nihče Be za to ne zmeni. Poljska dela so Be pričela, toda tolpe delavcev in delavk korakajo s zastavami po polju in prisilijo kmetovalce, da z delom prenehajo. Na povelje „Leghe di resistenza" počiva tudi delo na riževih poljih. Padroni se ne smejo javno pokazati, kajti delavstvo jih zasmehuje in jim preti. Policije ni nikjer videti. Delavci so prepričani, da je revolucija blizo, in da se še pred žetvijo prične. Mi nimamo vlado, pri nas vlada popolna anarhija. Ne čudite se ako daues ali jutri slišite, da teče kri. ... in kedo je temu kriv? Seveda, kmetje, kteri le preradi verjamejo agitatorjem, kteri med ljudstvom naberejo denar in ga potem prepuste osodi." V državljanskih krogih vlada strah, kteri je do malega sličen onemu, ki je zavladal stoprav pred izbruhom nemirov na Siciliji 1.1893 Cape Town, 11. maja. Poveljnik Krajsko slov. katol. podp. društvo tukajšnjega domobr&nstva, general' Homatije na Kitajskem. Kako bode Kitajska plačevala odškodnino. Peking, 11. maja. Kitajski mirovni pooblaščenci so doposlali cesai*-nkemu dvoru pismeni predlog, vsled kterega naj bi Kitajska pla čevala odškodnino 30 let. Na ts način bi Kitajska plačala vsako leto 15,000.000 taelov ($11,000.000.) V to svrbo svetujejo pooblaščenci naj vlada državne davke v toliko poveča, da bodo letni dohodki za 7 milijonov taelov večji, nege sedanji. Peking, 10. maja. Američani sc daues svoje posadke ostavili, ktere so zasedli Angleži in Nemci. Prebivalci bivših ameriških okrajev z novo »gospodo" niso zadovoljni. Politika eunuhov. Pekinp, 11. maja. Iz Singanfu prihajajo vznemirljiva priporočila. Ljubljenec cesarice vdove, eunuh La Lien Yeng (kteri po verodostojnem zatrjevanju ni eunuh) je ns čelu nazadnjaške stranke, ktera na merava sina cesarjeviča Tuana posaditi na cesarski prestol. K tei stranki spa 'ajo vse odlične staro-kitajske osornosti, seveda tudi ce-sarjevič Tuan. Da cesarica vdova tako postop8n;e odobrava, je brez dvomno. Ameriški vojaki plenili. Peking, 14. maja. Tekom zadnjih dni vršilo se je nad dvajset bojev z roparskimi tolpami. Rusija še ne namerava odpoklicati svoje vojaštvo iz Mandžurije. — Včeraj je osem ameriških vojakov napadlo prodajalnico necegazlatarja. Vojaki so ukradli 34 zlatih ur. Vsi narodi zaničevaino obsojajo to hudodelstvo. Velika razstrelba. Brabant, je včeraj med javnim govorom .omenil, da v bodoče ne bodo smeli vsi prebivalci južne Afrike nositi orožje. Miuoli petek zbolelo je zopet 7 osob za kugo, med njimi trije Evropejci. London, 14. maja. Neki poslanec je danes v angleškem parlamentu objavil žalostno statistiko iz jugo-afriške vojske. Po tem poročilu so angleški vojaki oi 1. junija 1900 do konca januvarija 1901 v Trans-vaalu in Oranje požgali 034 boer-skih hiš, tovarn in koč. Angleži požigalci. Pretoria, 14. maja. Dan za dne vom narašča število onih Boercev, kte?i se prostovoljno Angležem podajo. Oni zatrjujejo, da ne morejo na bojnem polju več vztrajati, ker jim poiranjkuje konjev, obleke in jedila. Poleg t^ga se pričenja že zima. London, 14. maja. S Pietermaritz-burga se poroča londonskim „Daily Mail", da namerava general Kitchener Boerce k podaji prisiliti s tem, da bode ukazal požgati vse gozde, polja in ravnine. Iz nasil Mil kolonij O požaru pristanišča v San Juan de Puerto Rico. San Juan de P. R., 14. maja Preiskava je dognala, da bo zločinci pristaniško skladišče zažgali. Od karje„New York & Puerto Rico Steamship Co." sezidala omenjeno sklad šče, bo ljudje večkrat za pretili, da ga bodo požgali. Omenjena parobiodna družba je namreč domačim trgovcem mnogo škodovala io jim za izvoz blaga več računala negooitalim večjim trgovskim dru žbarn. Med delavstvom vlada na Pu- rto Rico še vedno brezposelnost. Tudi oni delavci, ki so prišli iz Zjedinjenih držav morajo počivati in skušati lakoto. Edino dobro kar so Američani uvedli na Puerto Rico je, da so prepovedali narodne igre „bojevanje petelinov". V Juana Diaz zaprli so tamoš-njega poštnega načelnika Carlos Jul a in njtgovega pomočnika Ramon Julia, ker sta po havansko-ameriškem vzgledu poneverila mno go državnega de^.arja. PA. sy. Barbare FOREST CITY, - - - ODBOR: Josip Bucenel, predsednik; Anton Ciar, podpredsednik; John Telban, I. tajnik ; Bartol Poverk, II. tajnik; Martin Muhič, blagajnik. NADZORNIKI: Josip Zaear, Jurij Zupan, Frank Skubic, John Drašler K društvu sv Hirl>are štfv. 2, v Jenny Lind, Ark , Frank Prašni-kar in Luka Prašnibar; sprejeta due 5. maja 1901. Dnpisi naj ae pošiljajo I tajniku: J. Tel ban, B x 607. Forest City, Pa. Glasilo „Glae Naroda". 100 Francozov in 30 Nemcev deloma usmrtenih deloma ranjenih. Victoria, B. C., 12. iraja. Potniki danes semkaj došlega parnika ,,Glenogle" pripovedujejo, da sh je dne 22. aprila na meji kitajskih pokraj in Shansi in Petchili pript-tila razstrelba 100 Francozov in 30 Nemcev je deloma usmrtenih deloma ranjenih. Vojna Ded Borci is Anglijo. Kitche nerjevo poročilo. London, 11. maja. Lord Kitchener briojavlja z dne 10. t m., da je bilo od 7. do 10. maja 28 Boercev usmrtenih, 6 raDjeoih in 130 vJl-tih, 183 se jih je prostovoljno vda lo. Angleži bo vplenili 280 voaov in 1500 konj. Za malenkost ustrelil soseda. Roslyn, L. I., 14. maja. Včeraj zvečer ustrelil je John Brush svojega soseda Arthur Schwinza Slednji je prišel s svojimi konji zvečer domov in jih spregel. Konj mu je všel na sosedovo zemljišče in se tam pasel. Brush je Schwinza pozval, naj zapodi svojega konja iz njego-v. ga zemljišča, kar je tudi Schwinz storil. Par trenutkov kasneje prišel je Brush oborožen s puško, ga hladnokrvno ustrelil in bežal v bližnji gozd. Oboroženi farmerji so odšli v gozde, da zasačijo morilca. Schwinz zapušča vdovo in troje otrok. Jacksonville zahteva pomoč. Jacksonville, Fla., 13. maja. Mestna uprava nesrečnega mesta, kterega je nad polovico zgorulo, je izdala oklic, s kterim poživlja vsa meBta Zjed. držav, da pomagajo bednemu ljudstvu, saj toliko, da se siromaki zamorejo štiri tedne preživeti. Položaj meščanov je skrajno žalosten, na stotine ljudi je brez obleke, vsled Česar jih je mnogo zbolelo. Tudi živež vidoma pomanj-kaje, ako hitro ne pride pomoč, b)de nastala v Jacksonville lakota. Tat v predsednikovi družbi. Los Angeles Cal., 10. maja. Med tem ko je predsednik McKinley s svojim spremstvom obiskal tukajš nji vojaški dom, opazil je njegov tajnik Wilson in Chas. A. Moor«, da sta jima zmanjkale denarnice Kmalo na to so med ljudstvom, ktero je pozdravljalo predsednika, v jeli tatu ki je držal Bvoje roke v žepu — druzega. Lopova so takoj prijeli in med mnogoštevilnimi ukradenimi denarnicami našli tudi oni Wilsona in Mooreja. Tat je baje sledil predsedniku is Washing-tona do Calif orni je. Ugodnosti trusta za jeklo. Washington, 11. marca. Predsednik "trusta za jeklo Charles Schwab je obširno opisal ča-ui-škim poročevalcem ugodil st\ trusta za jeklo. M-id drugim je dejal, da je bivša „Carnt gie Co.' , kontro-Urala 25 odstotkov pridelka železu v Zjed. državah, dočim sedaujj združenje kontrolira hO odstotkov in ima skoraj iste izdutke kakor prejšnja ,,CarnegieCo.k*jti vsled zjorfinjenja postalo je veliko število uradnikov in posebnih uradov odveč. Preje bo imele seda i zjedinjene družbe samo v New Yorku deset uradov in seveda tudi deeet brzojavnih iu telefonskih zvez kakr.r tudi deset založuih skladišč. Danes zadostuje za isto poslovanje le jeden ura 1, jelna -jrz javna in telefonska zveza ter jedno založno skladišče. Glece delavstva je deja! Schwab aledeče : ,,Ako bi bil jaz še delavec, bi gotovo ne bil član unije, kajti slednje store človeka nesamostojnim ter ga ovirajo v nadaljuem razvoju svojih talentov. Ako bi želel po naprednu, bi se izvestuo ne pustil zadrževati po pravilih unije. Ša nikoli se ni nudila delavcem tako ugodua prilika pridobiti si bolje stanje iu bodočongt, kot baš sedaj, kajti še nikoli se ni potrebovalo toliko delavcev .prave ppmeti' in zDauja kakor sedaj. Upam, da bode zmožni delavec v kratk^ m dobil več kakor svojo plačo." Evropejske in druge vesti. M skva, 10. maja. Tekom mino-lih 14 dui je uepoznnni zločinec po noči več deklet v starati od 15 do 18 leta na ulicah z^btd^l. O lopovu je le toliko znanega, da ima ru-deče lase, trda policiji se dos°daj ni posrečilo vj^ti ruskega „Jack the Ripper.14 Kretanje parnikov, V New York dospeli: ,,St. Louis" 11. maja iz Southamptona s 1006 potniki. ,,Campania" 11. maja iz Liverpoola 1137 potniki. ,,La Lorraine" niki. 11. maja iz llavre s 767 pot- ,,Georgia" 12. maja iz Genove s 59O potniki. ,,Rotterdam" 12. maja i/ Rotterdama s 929 potniki. ,,Kaiserin Maria Theresia'4 3. maja i/. I?re- mena s 551 potnoki. ,,Ethiopia" 13. maja iz Southamptona s 323 potniki. Dospeti imajo: ,,Hohenzollern" iz Genove. ,,Oceanic" iz Liverpoola. ,,Lahn" iz Bremena. ,,Pretoria" iz Hamburga. ,,Auguste Victoria" iz Hamburga. .jUmbria'' iz Liverpoola. ,,L'Aquitaine" iz llavre. ,,La Gascogne" iz Havre. ,, Amsterdam" iz Rotterdama. Odpljuli sj: ,,Servia" 14. maja v Liverpool. ,,Georgic" 14. maja v Liverpool. „Majestic" 15. maja v 1 iverpool. „St. Louis" 15. maja v Southampton. Odpljuli bodo: ,,Kaiserin Maria Theresia" 16. maja v Bremen. „H. H. Meier" 16. maja v Bremen. ,,Deutschland" 16. maja v Hamburg. >tLa Lorraine" 16. maja v Havre. ,,Pennsylvania" iS. maja v Hamburg. „Campania" iS. maja v Liverpool. ,,Rotterdam" 18. maja v Rotterdam. ,,Hohenzollern" iS. maja v Genovo. ,,Ethiopia" 18. maja v Glasgow. ,,Lahn" 2t. maja v Bremen. ,,Philadelphian" 21. maja v Liverpool. „Pennlaud" 22. maja v Antwerpen. ,.Oceanic" 22. maja v Liverpool. Parni3ki listkiso dobit poi>\ irnil cenah pri FR. SAKSER & CO. 109 Greenwich Su, Hew York. Jugoslovanska Katoliška Jednota. Inkorporirana dne 24. jannvarija 1901 v državi Miunesots. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI : Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Josip Pjezdirc, 1024 8juth 13th St., Omaha, I. tajnik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota ; II. ,, Štefan Banovec, Box 1033, Ely, Minnesota ; Blagajnik; Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minn.; John Globokar, Box 371, Ely, Minn.; George Stepan, Box 1163, Soudan, Minn. Neb. Drobnosti. IMENA ZASTOPNIKOV. D^aedaj §0 se naznanili kot zastopniki društev pri glavnem zbo-rovauju Jugoslov. katol. Jedn^te: Za društvo sv. Cirila in Metoda štev. 16, Johnstown, Pa., Mi-hael Štruk« lj. Za društvo sv. Jožefa štev. 17, Aldridge, Mont-, Bernard Shmalz. Za društvo sv. Jolefa štev. 12, Pittsburg, Pa., John Germ in J"«ip Gorišek. Za društvo sv. Barbare štev. 5, Soudan, Minn., JoBip Videtich. Za društvo sr. Cirila in Meteda, štev. 1, Ely, Mmu., Matija Agnitch, Josip Skala iu Janez Loushin. Za društvo Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn.: Matija Golobich, .Janez Prijatelj in Juri K ce. Za društvo sv. Cirila in Metoda štev. 9; Calumtt, Mich., Mihael Žunich- Za društvo sv. Barbare štev. 3, La Salle, 111., Daniel Badovinac. Josip Agnitch, I. tajnik. DopiBi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Joe A g n i 6, Box 26b, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, Box 105, ^ly, Minn , in po svojem zastopniku. g Društveno glasilo je „GLAS NARODA". Carigrad, 11. maja. Sultan je dop alal inozemskim poslanikom zahtevo, naj slednji nemudoma iz-poslujejo odpravo tujih poštnih uradov. Poslauiki bo vsled sultanove energične zahteve izven sebe in so ž njim ter z njegovimi ministri preiiiuoli uradno zvezo. Pis meni zahtev sultana so naravno vrnili. Rim 11. maja. Ministerstvo ino-Btranskih del objavlja, da je v Mnutrealu, Canada, in okolici mnogo Italijanov zmrznilo in lakote umrlo. Canadska vlada je prepovedala nadaljno naseljevanje Ita-ljanov v Canaui, kajti slednji še Kitajcem zaslužek, pokvarijo. Dunaj, 11. maja. Carigradski dopisnik dunajskega ,,Abendblatt" brzojavlja, daje turška vlada ukazala potom nagle sodbe mnogo Macedoucev postreliti. V Mona-stiru so 24, v Berija 14, v Istih 18, v Sera iS, iu v Uskiile 29 dmcev usmrtili. Bukar^st, 11. maja. Danes se Buideta v Opatiji grški kralj Jurij in romunski kralj Karol. Baje na meravati Gr4ka in Romuuska ustanoviti zvezo za uzdržanje miru na Balkanu. Baroiin, 12. maja. Viljemovo duševno stanje od dne do dne poje ma in v Beroliuu je obče snauo, da je cesar vseh Nemcev „mešuge." V slednjem času pričel je čez mero piti opojne pijače, dasiravno je tudi preje „ hrabro" pil. V miuolem teduu je pozval k sebi necega častnika telesne striže, kteri je moral pred njim poklekniti in priseči, da ga bode do smrti branil pred anarhisti. Duna;, 12. maja. Tukajšnji listi so polni člankov, kteri svetujejo avstrijski iu ostalim vladam, da pričuo vztrajno borbo proti ameriškem obrtnem t kmovauju. ,,Wiener Allgemeine Ztg." lakjuči svoj članek sledeče: ,, Američani nameravajo Monroe doktrino v toliko predrugačiti, da ae ne bode glasila: ,, Amerika Američanom, temveč Amerika iu Evropa Američanom." Avstrijska vlada ae je obinila do avoiih ,,veleposestnikov" uaj jej slednji svetujejo kako priti ameri škem tekmovanju v okom. Avstrija bode kmalo na čelu evropejskih držav iu menda prva sprejela — Monroe doktrino. Petrograd, 12. maja. Evropejsk* velesile ae posvetujejo kako jim je postopati proti turški vladi, ktera h j če odatraniti evropejske pošte. Baje bodo velesile odposlale v Carigrad svoje ladjevje, da tako prisi lijo sultana odstopiti od avojih tah te v. Madrid, 12. maja. Vlada bode 27 anarhistov, ktere je policija vjela v Barceloni, odposlala ■ vojno la- Barceloni Catalonia Brest Javna dtjo ,,Pelayo" v proguaoatvo na otok Fernaudo Po. V vlada mir. Pokrajina dcbi samoupravo. Odesa, 12. maja. M-isto Litovski je v plamenu, poslopja so v nevarnosti. Catania, Sicilia, 12 maja. 01 vznožju ognjenika Etue ležeče mestece Nicolaei obiskal je danes močan pitres. 31uogo hiš je poškodovanih ; ranjen ni nihče. (Nico-lasi ima 3000 prebivalcev) London, 12. maja. Posebne brzojavke iz Rima, poročajo, daje me steoe Nicolasi razdejano. Hamburg, 12. maja. S parnikom „Phoenicia" odpotovalo je 2200 potnikov v New York. Beroliu, 13. maja. Občno razburjenje vzbuja pomnoževanje nemških vojaških posadk na nemško ruskej meji V novejšem času vstanovila je nemška vlada ob ruskej meji štiri nove posadke. Nem-Mace- ho6e BVOJe obmejne posadke v toliko povečati, da bodo jednakt ruskim. Kolin, 13. maja. Merodajuo nemško časopisje svetuje svoje vladi, naj sklene z Rusijo takozva-no goepodarsko-poljedelsko zvezo, kajti tiko je mogoče Nemčiji vztrajati v gospodarskem boju pro ti Ameriki. Moskva, 13. maja. V Astraha mu je zgorelo štirinajst s petroljem naloženih ladij. Paris, 13. maja. Velevlasti bodo glede neprilik, ki so nastale v Tur čiji zaradi inozemskih pcštnih ura d;>v, dopoalale turškej vladi ultimatum. Ako Turčija potem cd svoje zahteve ne odstopi, cdpljulo bode mejnarodno brodovje pred Carigrad. Zagreb, 14 maja. ,, AgramerTag-blatt" poroča, da je carigradskb policija prišla na sled zaroti proti sultanu. Na čelu zarotuikov je bil sultanov brat Rešid Ali Osman Paša, brat slavnega generala, Der viš Paša in več druzih višjih turSkih častnikov. Zarotniki so nameravali sultana po noči vjeti in Rešida posaditi na turški prestol. Načelnik detektivov Izet Bij je prišel na sled zarotuikom, se Jim pridružil iu ko je od njih vse natančno zvedel, jih izdal sultanu. Slednji je ukazal nai 200častnikov zapreti; polkovnik Muktar, vidoč da ni rešitve, se je ustrelil. Osmau in Derviš Paša sta všla na morje Rešid je vjet v svojej lastnej palači. VBled konfiskacije evropejskih poštnih pošiljatev, je vlada ukazala več uradnikov zapreti. Finančni ministjr je bežal v inozemstvo. Rio de Janeiro, Brazil, 14. maja. Grozen orkan je razdajal v pokrajini Pason in opustošil vsa zemljišča Podrobnosti se ne poročajo. Mno go ljudi je usmrtenih. Petrograd, 14. maja. V mestu Broat Litovski zgorelo je 500 hiš. ponesrečil ni nikdo. Iz Sonth Chicage se nam porofa: V p >tek 10. maja zvečer ob 8. uri je p~>ue«rečil naš rojak Nik. Kral doma iz Adleške župnije. Delal je namreč v solarni, ladija je priplju-la pozno zvečer in morali so delati po noči. Pri izkladanju soli pa rabijo vspenjačo z železno posodo, ta se je utrgala in našemu rojaku padla na desno nogo tako nesrečno, da mu jo je na dveh krajih prelomilo, na kar so ga prepeljali v bolnico. » * • Umrl je v Krškem bivši odvetniški koncipijent g. Mat. Šušteršič, navdušen narcdjak iu kremenit značaj. B ag mu spomin. • * * Občinske volitve v Ljubljani. Pri volitvi iz I. razreda dne 26. aprila je bilo oddanih 207 glasov. Izvolje-ui bo bili vsi kandidatje napredne narodne stranke in sicer so dobili eg. Josip Lenče 193, Eliia Predovič 192, Ubald pi. Tmkoczy 182, dr. Matija Hudnik 174 in dr. Jos. Stare 196 glasov. • * * Novo gimnazijo bodo zidali v Ljubljani na mestu, kjer stoji zdaj še Btaro, po potresu poškodovano gimnazijsko poslopje. Naučuo ministrstvo je kranjski deželni vladi žt naročilo, da prične z izdelovanjem podrobnega načrta in da preračuni stroške za novo Btavbo. • * • Gorenjske železnice. Odkar je določeno, da se bo nova bohinjska železnica odcepila od države pri postaji na Jeseuicah, prišla je zopet resen p«, štev nameravana železni ca iz Tržiča, ki bi se naj po sodbi izvedencev spojila z državno želez nico v Kranju. V načrtu pa se še razuu te tudi nova železnica iz Škofje Loke v Idrijo na Primorsko do bohinjske železnice. * * * Požar. Z Iga B% piše ,,Slov. Na rodu:" Dne 26. aprila ob pol pet' uri popoldne izbruknil je požar ns grajščinskem marofu. Goreti j* začelo v magacinu, kjer je bik spravljeno za 1 vagon sprešanega sena, razni les, vozovi in drug' orodje. Gasilno društvo je delova lo naporno 3 ure, da je omejilo ogenj na goreči predmet. V nevar ooBti bila so druga gospodarska poslopja in tueti poslopje, v kterem je nastanjen c. kr. poštni urad. Gasilce so podpirali nekteri domačini, osobito pa župan g. Martin Zd ravje in moštvo c. kr. žendarme-rije pod poveljstvom g. stražmoj-stra A. Sruinla. Zgorelo poslopjt b lo je zavarovano, a škoda znašs čez 3000 kron. * •„ * Pogorela je v Šmarski fari v Klaucu na Dolenjskem edna hiša n gospodarsko poslopje. Ker j« bilo vse s slamo krito, ni mogla požarna bramba nič rešiti. Stanje setev na Krajskem. Po poročilih iz raznih krajev dežele kranjske, je ozimine hudo in dol-gotraj o zimo Bplošno dobro pre stala, RŽ in pšenica kažeta dobro. Setev jarine je večinoma končana, v pogorskih legah pa se še vrši Ako ostane vreme ugodno, me rast znatuo pospeši ter bo tako vsaj ne Koliko paralizovan letošnji kasn pričetek pomladi. Osenj v gozda. Velik del gozda je p gorel v Berčicah pri Metliki; bil je lastnina nemškega reda. * * * Dobiček trboveljske radarske dražbe. V preteče ne m letu je bilo pr | . rimogoko^ u 7 Trbovljah č ste ga lobička 2,115 704 K. Od tega jt lovolila družba 24 K za vsako del-uico. Delavci premogokopi, kteri so to lepo svoto prislužili, so pa ostali na Buhem. * * * Umrl je župnik na Keblju pri Konjicah g. L. Kramberger R. i. p. I « * • Na nabor prišlo je v celem novomeškem okraju od 844 stavodolžnih 722 mladeuičev. 151 so jih potrdili v stalno armado, 39 y nadomestno rezervo, skupaj 190 potrjenih. 239 se jih nahaja brez uradnega dovoljenja v Ameriki, pet jih je v zaporu, štirim niso mogli ua sled. »Narodni dom" v Trsta. Tržaš1 a posojilnica je kupila za svoto 320. 000 K hišo Colledauovo na trgn Caserma kjer je Dol-mče va t:8va-na, v to svrho, da Be postavi tam „Narodni dom", kterega tržaški Slovenci živo potrebujejo. * * * Koliko da , nemško' Celje krt nega davkap Pri lstošnjem vojaškem naboru za mesto Celje so potrdili vojakom izmed celjskih domačinov — ednega. Ostali so bili tujci Nemško Celje je lahko ponosno na svojo krepko germansko pasmo 1 • • • Je-li res? ,,Edinosti" se poroča iz Trsta: Neki ma^istratni komisar je bil prišel na stanovanje nekega finančnega višjega stražnika pregledat, je-li ta poslednji polo za ljudsko štetje izpolnil tako, kakor zahteva zakon. Glede občeval-nega jezika je bilo na poli, izpolnjeni po omenjenem finančnem stražniku, naznačeno, da isti in njega družina govore Blovenski. — Magistratni uradnik pa je rekel: Sedaj je prišlo povelje od višje oblasti (?!), daje vse c. kr. uslužbence vpisati za — Nemce 11 * * * Umor. V Gradcu je zadavil hlapec Derler kleparskega učenca 16-letnega K. Meita, ga oropal ter mrtvo truplo v podstrešju obesil. * * * Ubegli ubijalec. Sodišče išče Martina čehavlg. Kralja, doma iz Pod vinhev pri Ptuju, ker je ubil Ivans Ceh a. Ubijalec je 34 let star. * » * Deklica na vojaškem naborn. V EibiBwaldn je prišla k vojaškem naboru dne 17. aprila zala deklic* v ponosni gornještajarski noši. Z* klobukom je imela običajen vel»k ,,pušelc4t, iz nedrij pa ji je melel zmagovito — pozivni listek. V roj-Btno knjigo so bili namreč namesto imena „Alojzija" zapisali ^Alojz". Vendar ni bila — ,,tavblih". * * * Nesreča na železnici. 25 aprila zvečer je trčil na progi z Djnaja * Krakovo brzovlak ob tovorni vlak Strojevodja tovornega vlaka mrtev Na brzovlaku 4 potniki težko, 5 lahko ranjenih, istotako 4 uslu? benci. Pomoč došla hitro. * » * Po rnskih uradnih poročilih j* tekom meseca marca in aprila odšlo iz Rusije 150J 00 naBeljnikov v Sibirijo. Ta mesec odida zopet 4001 poljedelc v in 300 Kozakov v pokrajino Amur. Vlada je razpisal* za naseljnike razne ugodnosti. * * * Utonil je v Drašičih pri Metlik uek tri letni otrok. Žalostna mat je sama potegnila iz vode mrtvo dete. * * * Potres Nekaj podobnega kar s doživeli Ljubljančani v Veliki noči l. 1895., zgodilo se je letos o Veliki noči v Bali na Ogtrskem. Wlik soboto potreBla se je zemlja, in v trenotku je bila največja, dvonadstropna hiša v mestu v razvalinah. V tej hiši je bila prodajalnica, ob času potresnega sunka natlačena polna kupovalcev. Par dni so dela li vojaki, da so spravili izpod raz valin vse ranjence in mrtvece. * * * Umor kristjanov. Iz Carigrada je došlo poročilo: Iz Mossula jav Ijajo, da je dal vodja Kurdov, Re šid bej nedavno v Tiariju, v vilaje-tu Mossul, pomoriti 15 kristjanov ter jim vzeti črede ovac. Rešid hej in šejk Beba Eddin imata pri sebi 1000 Kurdov ter hočeta pomoriti vse oudotne kristjane. Turška vlada namerava — kdaj, ni povedano — poslati tja vojaštvo. P t en sluga. Gospodar (novemu uradnemu slugi) : „Ab vam je knjigovodja povedal, kaj Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj zs $20.52 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnin' ker mora biti denarna pošiljatev registriran« Kje je ? M VRTIN STIPIČ, doma iz Planine, župnija Sv. Križ pri Kostanjevici; pred dvemi leti je bil v Clevelandu, Ohio; za njegov naslov bi rad zvedel: Andrej Pešič, 24. Carry St., Cleveland, O. Kje je? MATIJA PAPEŽ, pred 4 meseci je bil v Stedtonu, I'a., potem pa odšel v Sterling Run, Pa. Njegov naslov bi rad zyedel: Martin Korpes, Box 299 Leadville, Colo. KJE JE P Marijana Male, meseca aprila je potoyala v Ameriko, doma ie iz Žirov, okraj Vrhnika; njen naslov bi rada zvedela: Iyana Male, Gunderson, Mont. [15 mj] KDOR VE kaj zanesljivega o slovenskem rojaku NlKO-lajl- Janezu Povšin-u, kteri se je pred kakimi 68 leti preselil v Ameriko, bil tu usnjar in umrl zapustivši precejšno premoženje, je prošen to sporočiti uredništvu tega lista. [jI] Kje je? Jože Lajkovič, njegov oče, mati in sestra bi radi zvedeli za njegov naslov, in ga k sebi vabijo, ker imajo svojo hišo. Rojake prosim, da bi njegov naslov blagovolili naznaniti: Math. Lajkovich, P. O. Box 126, Oglesbv, Ills. [ijur] NAZNANILO. Društvo sv. F etra in Pavla, spadajoče k Jugosloy. Kat. Jednoti, je znižalo vstopnino in se nudi sedaj rojakom prilika v pristop. Zato vabi Slovence v Pueblo, Colo., in bliž nji okolici, da mnogoštevilno pristopijo, ke« vsakdo ye kako dobro pride podpora v bo lezni, po smrti pa vdovi, otrokom, ali drugim dedičem. Rojaki, pristopite preje ko mogoče! [ijun] Anton Prijatelj, tajnik. 1207 S. Santa Fe Aye., Pueblo, Colo. Naznanilo. Podporno društvo sv. Barbare je sklenilo, da od sedaj naprej sprejema člane stare od 18. do 50. leta in je plačati vstopnino po starosti: plačati je vstopnine od 18. do 25. leta S5; od 25. do 35. leta $fa: od 35. do 45. leta $7; od 45. do 50. leta $9. Kdor hoče čakati tri mesece, da je opravičen do podpore mora plačati od iS. do 25. leta «2; od 25. do 35. leta $3; od 35. do 45. leta S4: od 45. do 50. leta Sj. Društvo plača v slučaju bolezni Si na dan in to kolikor dni je kdo bolan: v slučaju smrti pa S200. Prispevke je plačevati po 50 centov na mesec, ako se pa s tem ne pokrijejo stroški, se pa razdeli na vsacega člana jednak asessment. Od meseca junija naprej bodo sprejeti tudi žene in otroci. V vsacem kraju Zjed. držav se lahko ustanovijo postojanke, ako se le združi 10 članov. Nada^ua pojasnila da: J. TKLBAN, tajnik, (l. jan.) Box 607, Forest City, Pa Naznanilo. Slovencem in Hrvatom priporočam moj in Boardinghouse. Prodajal hodem ^eduo sveže pivo, dobro vino in žganje, fine smotke ter skrbel za okusno jed. Za obilen obisk bb Dri-poročam s spoštovanjem ANTON SMITH, FRONT RET. SALOON' EAST HELENA, MONT. Zahvala. Gospod urednik ,,Glas Naroda", naznanjam Vam, da sem sprejel ček za Sf>o in od Vas dobil si IO, ktere so mi blagovolili darovati dobrosrčni rojaki. Ndmara dovolj besedi, da bi se zamogel dovo j toplo zahvaliti za s'orjeno mi Ijubav, želim pa vsem, da bi jih ljubi Bog čuval vsake nesreče in nezgode. Toraj srčna hvala vsem darovalcem kakor tudi Vam gospod urednik, ko se vedno radi spominjate nesrečnikov in rojake v boljših razmerah bodrite, da utešijo nadloge siromakov in nesrečnikov. S srčnim pozdravom JOSIP BIZJAK. Clarksbu rg, Pa., 9. maja 1901. Slovencem in Hrvatom naznanjam kol Slovan Ceh, da sem otvoril lastno NOTARSKO PISARNO 615 Chestnut Str., Allegheny, Pa. ter bodem izdeloval pooblasti i a, proda jalnf. listine, oporoke, tožbe, listine ;lede vojaških zadev in sploh vse zadeye padajoče v to področje. Dalje zavarujem proti požaru, pošiljam denarje na vse kraje sveta in prodajam parobrodne liste. Ker sem deloval pri g. Weitershausen rad šest let, sem se seznanil z raznimi posli in pridobil zaupanje. S spoštovanjem F. VEVERKA, notar, (15. ag.) 615 Chestnut St., Allegheny, Pa. Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočava najin saloon9 v kterem vedno točiva sveže pivo, Vino in whiskey, ter imava na razpolago fine smotke. Dalje se lahko na nasobrnevsak rojak v bližini gle-d6 pošiljanja denarjev v staro domovino in gled6 parobrodnik listkov, kar sva v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku, lahko vsakemu cen*;-in točno postreževa. Za obilen obisk se priporočata: Dalapicola in Fr. Keržišnik, Rock Springs, Wyo. ALOJZIJ VIRANT, Cor. Tenth Ave., and Globe Street. LORAIN, OHIO,; priporoča Slovencem in Hrvatom svojo gostilno, v kterej toči izvrstno Pabst Milwaukee pivo, kakor tudi dobra vina in whiskey in dobre smodke. Rojak naj rojaka obišče. Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih Mississippia, Arkansasa, Tenessee itd. priporočam svoj St. Nicholas Hotel Corner Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn. Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno stanovanje in hra-n a, dalje sveže pivo, vino in whiskey kakor tudi fine s m o d« k e, vse po nizki ceni. K obilnemu obisku se priporočam Slovencem in Hrvatom s spoštovanjem BLAŽ. TURK. Svoji k svojim! Podpisani Be priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo-obiskati moj v kterem točim vedno sveže pivo,' dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine smodke. Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. Sakserjem. S spoštovanjem Martin Verzuh, Crested Butte, Colo. Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem trgu zraven rotovza posluje nad n let in ima do sedaj hranilnih vlog uže blizo 15 milijonov kron, ktere obrestuje po 4 Odst. brez odbitka rentnega davka, kterega sama iz lastnega plačuje, nevzdignjene obresti pa pripisuje vsacega pol leta h kapitalu. Mesto ljubljansko je kot ustanovitelj porok za vse pri tej hranilnici vložene denarje z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Poleg te varnosti nabira mestna hranilnica ljubljanska iz vsakoletnega dobička tudi rezervni zaklad, ki znaša sedaj nad K. 270.000. Ker je torej taka varnost za hranilne vloge nedvomljivo popolna in se vsled tega vložniku ni nikoli treba bati, da bi kaj izgubil, pričakovati je od vseh slovenskih rodoljubov, da vlagajo svoj denar pri mestni hranilnici ljubljanski. imwi imate popoludne delati?" — Slug*: .,Da, jaz moram njega zbuditi, ka dar vidim, da vi prihajate." Tudi odvetnik. Sodni sin ga: „No, Janez, po kaj si pati prifel k sodišču?" — Janez: „Jože me jf s Bteklenico po glavi udaril, in bi ga rad tožil radi telesne po škod bel" — Sodni sluga: „Be. dak, ali ne veš, da g 1 a v a n * h pada k telesu?" — Janez: „Tako? Oprostite, potem pa ne bode nič s mojo tožbo I" Jacob Stonich 89 E. Madison St., Chicago, 111. Slika predstavlja uro za gospode (16 Size) - dvojim pokrovom (Bosscase) in so vsakomu -nani najboljši pokrovi se zlatem pretegneni ' (Goldfield) in jamčim za nje 20 let. Kole-sovje je Elgin ali Waltham in stane s 7 kamni $15^ 15 kamni $16. Rojaki, kteri želite kupiti dobro aro, se Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti dobro uro za male denarje. Za obile naročbe se priporočam z vsem spoštovanjem Jacob Stonich, 89 B. Madison St., Chicago, m. SiffiSil&fiS-aSE: ippp Ponarejeni diamant. (Dalje.) Razun njega in gospodarja, i diamantom gcto~o ni nihfte inlel kaj opraviti. Zgndkti se je morala tc rej lopovščin*, Vnjti Galiftje bil pripravljen vsaki čas priBeči, da je imel opraviti edino le b pravin-diamantom. 8 takimi zatrjevanji je potolažil Orlovskega soprogo, ktera je hotela oba pati radi nesreče, ktera je zadela njenega Boprcga. Ponudil b je toraj za pričo in je bil prepričan, da bode refiil svojega gospodarja. Ko je ostavil stanovanje avoj^gn gospodarja, niti sam ni vedel, kam bi preje Sel. Po dolgem izpraševanju in po mnozih prošnjah je ko nečno prišel ua pravo mesto, k sodnika, ki je vodil preiskavo. Sodnik je prostovoljno pričo paz ljivo poslušal. t,Vi ste napravili oni prstan ?" ,,Naravno? Napravil sem tudi na prstanu monogram za sina gospe toinice, — evo tukaj imam še sliko po kterej sem delo izvršil.1' Galič je pokazal sodniku svoje zasebne bilježke, mod kterimi je bila tudi sliks, po kterej je napravil prstan in monogram. Uradnik je dolgo časa gledal vestno izvršeno in popolno sliko, potem je vzpI iz mire skrbno shranjeni prstan in dejal: „Da, slika in d do se popolnoma vjema. to je pravo, toda ste li tudi ▼i ta diamant dajali v okrasek, kterega Bte izgutovili?" Pri teh besedah je preiskovalni sodnik pokazal Galiču prstan. SI d-pji ga je pozorno opaževal, toda že par treuotkov kasneje je obledel in tiho izustil: ,,Ne — ta kamenj nisem im^l v rokah!" „Jaz vas ne razumem," pričel je zopet sodnik, ,je li to vaše dalo ali ne?" „Prstan je moje delo, prstan sem jaz napravili Knj tacega tudi vsakdo drugi ne napravi! Toda bil je drugi kamenj, za kterega sem napravil okrasek, za to sem prepričan — čeravno je ta kamenj natančno ponarejen." Uradnik je pazljivo poslušal Ga-ličevo izjavo in mu z ostrim glasom dejal: ,,Vi hočete toraj trditi, da se je prevara izvršila še le potem, ko ste prstan oddali? ' „Drugače si jai te stvari ne morem tolmačiti,14 odvrnil je Galič odločno. „Vi ste toraj prepričan, da je ta diamant ponarejen in le priprosta steklovina." „Naravno, ta ni pravi! Seveda — izvrstno panarejen I" ,,Toda oni, kterega vam je dal gospodar v delo, je bil pravi —" „Pravi —" povdaril je Galič — „bil je diamant redk9 krasote. Bilo je moje veselje, da sem imel srečo aa tako krasni in najčisteji diamant napraviti potrebni prstan." Uradnik se je zopet zamislil. Novi podatki! Nova pravdna pot! Ako bi bilo Galiču verjeti, potem se mora vsa pravdna zadeva predru-gačiti, potem mora biti zlatar opreščen in proti tožuici se mora napraviti kazenska obtožba 1 Seveda je tudi še nekaj druzega mogoče. Mogoče sta Orlovski in gospa nedolžna in je baš Galič tat in goljuf. Toda — bi li pametni človek potem prišel k sodišču in takorekoč sam sebe dal zapreti? ..! „Vi ste seveda kamenj, kterega vam je dal gospodar v delo, tudi njemu izročili — pravega namreč?" Galič je uradnika začudeno pogledal. „Bi li jaz drugače prišel k sodišču?" vpraševal je Galič sodnika. To je igovoril tako odločno, da je bil preiskovalni sodnik o vero dostojnosti prepričan in je Galičeve izpoved be zabilježil v zapisnik. Galič je na to pohitel k slatarjevi rod binif ktere člani so njegov prihod nestrpno pričakovali. „Umirite se grspa Orlovski — jas bodem gospodarja rešil!" tola-iil je Galič jokajočo soprogo Orlov skega. Ko ga je Ema spremila do hišnih ▼rat, vprašala ga ie:*„Ali v resnici kaj upaš?" „Tvoj oče bode oproščen, tako gotovo, kakor sedaj b teboj govorim, Ema!'1 Dan kasneje je sodišče dopustilo prodajalnico zopet odpreti iu v Orlovskegaimeuu poslovati Njego-važena je upala, da bodo tudi njenega moža oprostili, kajti izjava tcžni-cebila je v protisloviju z Galičevimi podatki. M goče je pa sodišče bilo pristransko iu uvaževalo le tožni-č!no obtožbo, kajti bcgataš ima Josip i^osar v Cast Helena, M o nt, priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje s VINO, FINE SMOD^E in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO MATIJA POGORELO, PRODAJALEC v, Tsrižic, utanoT in druge zlatnine, Bogata zaloga raznih knjig. Cenik knjig pošiljam pošt n i n e prosto. Pišite po-nj ! Cene uram so naslednje: Nikel ure 7 Jewels S6.00 Boss case 20 let garancije 15 Jewels Waltham $9.00 16 size 7 Jewels $15.00 Srebrne ure 1 enim ,, 15 ,, SiS.oo pokrovom - $12.00 Boss case 25 let garancije 2 pokrovoma $16.00 16 size 7 Jewels $25.00 in višje. » 17 >1 $30.00 - v*... .. - .... Vse prodajam to ,aa;ri#' seni. povsod i predncBt, morda jp scdnik j -t" w še vedno sumil, da je Orlovski kriv — skratka, toženi je moral tudi nadalje ostati v preiskovalnem zaporu. Med tem je seveda vodil Galič dnevne posle, kteri so vBled raznih govoric postajali vedno manjši. Drugi pomočnik je odpovedal službo iu takoj irstopil; njegov oče ni dopustil, da bi sin delal v delav uici, kt^re posestnik je obdolžen skoraj dokaran^ tatvine in prevare. Ljubavno razmerje med Galičem in Emo postajale je kljub temu vedno iskreneje. Ena je bila docela prepričana o očetove j nedolžnosti, kajti da je za-mogel njen oče kaj tacega storit « si niti misliti ni zam^gla, dočim je Orlovsk ga soproga kljub Eminem in Galičevem zatrjevanju še vedno mislila, da je mogoče vendar le Orlovski et ril prevaro. Njej sc bi e znane vse moževe skrbi in pomanjkanje, kterega je morala rodbina že več let trpeti, ona je bils materijelnem stanju svojega moža natanko poučena, čeravno jej on o svojih d ?narnih razmerah nikoli ni pravil. N kaki n pranji glasovi so jej govorili, da je baš pomanj-^auje njenega moža zapeljalo, da seje polastil dras^ga diamata. Vsled tega je bilo škrbnej materi nepopisno težko pri srcu. Še bolj je pa Galič trpel. Med m ko je bil spočetka prepričan o gospodarjevi nedolžnosti, dobil je tudi on dokaze, da je Orlovski kriv. Ko je namreč v delavnici iskal razna 01 dja, našel je nekaj kar je uničilo vse njegove nade. Orlovskega žena je namreč za-upn izročila Galiču posle; on je dobil v oskrbo vse blago in vse ključe. Kot vestni služabnik je ne oaudoma napravil zapisnik o vseh ujemu izročenih stvareh. Ko je de-avnico iu prodajalnico natančno preiskoval, našel je v izložbnej mari skriven predal. Da je Orlov-kega skrivnost našel, pripisati je le izvanrednemu slučaju, kajti tudi iradna komisija, ktere naloga je I aila prodajalnico iu zlatarjevo zasebno Btauovauje natančno preiskati, ni mogla zaslediti skrivni oredal. V t-rn predalu je našel Ga-ič veliko zbirko ponarejenih dragih camenjev vsake vrste in velikosti. Kameuji so bili tako izvrstno in uitanko ponarejeni, da bi se za-cnogli še poznavalci drazQga ka-1 menja motiti. V prvem trenotku Galič ni vedel kaj bi miBlii in si nikakor ni mogel tolmačiti, čemu je njegov gospodar I ponarejeno kamenje skrival. Nehote bo se mu vsiljevala vprašanja: Čemu je skrival, Baj vendar ljudje) •uuogokrat tudi ponarejeno kamenje in zlato zahtevajo, čemu ne bi imel ponarejene stvari na očitnen prostoru? Polastila se gaje nekaka j bojazen. Zakaj ni o tem kamenju njemu nič omenil? Tako premišlja-1 joč pričel je ponarejeno kamenje pregledovati in — svojim očem ni hotel verjeti — kajti med ono steklovino našel je diamaut, h ktere* remu je Galič napravil prstan. (Dalje prihodnjič.) Vina na prodaj. Dobra črna vina po 40 do 55 ct. galona s posodo vred. Dpbra bela vina po 55 do 65 ct. galona b posodo vred. Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem: # Nik. Radovich^ 702 VermontSt.,San FranciscofCal Razprodaja« Ker bodem ostavil izdelovanje smodk, prodam vso zalogo pod ceno in sicer: Carniolia Beauty tisoč..........SIS »> I« i» .......... $ lb Vržiuke z slamo ,, ......... SIS Heralda Havana „ ..........$25 Novce, čeke, Monfy Order itd., za naročeno blago blagovolite poslati g. Fr. Sakserju 109 Greenwich St. New York. S spoštovanjem _F, A* DUSCHEK. Compapie Generate Transatlantique. Francoska parobrodna družba. V svoji zalogi imam tudi Fin pismeni papir z navedenimi ] okraski v narodnih barvah. CENA : V kuverti ducat kuvert in papirja - $0.15 I V skatlji 2 ducata ,, ,, $0.35 0.60 0.75 | Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltnam, kakoršnega kaor želi. Blago pošiljam po Express C. O. D. Vse moje blago je garantirano'. Math. Pogorele, 1009 East B. St., Pueblo Colo. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-ŠVIC0-1NNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO: na dva vijaka--------------- SVOJI K SVOJIM! J. GLOBOKAR, M. P. CO. ELY, MIN. priporoča Slovencem in Hrvatom svoio novo TKG-OVIUO. Pri njem je dobiti: OBLEKA ZA MOZKE, ŽENSKE IN DECA; RAZNOVRSTNO OBUVALO; PERILO, OVRATNIKI, KLOBUKI; HIŠNA IN KUHINJSKA OPRAVA. Vedno sveže Vse blago po najnižji ceni; postrežba hitra naročila naj se pošiljajo na Bo* 371. Pošiljam denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomorskih vožnjih listkov, v zvezi sem v New Yorku z g. Fr. Sakserjem. Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se priporočam v mnogobrojen obisk in naročila. S spoštovanjem J. GLOBOKAR, M. P. CO. „La Lorraine", ,,La Savoie", ,, ,.La Touraine", ,, ,,L'Aquitaine", ,, ,, La Bretagne' S...... ,,La Champagne",.... ,,La Gascogne",..... Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča Stv. 4'2 North River, ob Morton Street: 12.000 ton, 12.000 ,, 10.000 ,, 10.000 ,, 8.000 ,, 8.000 „ S.000 ,, 25.000 konjskih moči. 25 000 ,, ,, 12.000 ,, „ 16.000 ,, ,, 9.000 ,, ,, 9.OUO ,, ,, o. 000 ,, ,, 1901. 1901. 1901. La Lorraine 16. maja L'Aquitaine 23. maja La Gascogne 25. maja Glavna agencija: 32 BROADWAY. NEW YORK. La Bretagne La Champagoe La Lorraine 50. maja 1901. jun. 1901. jun. 1901. RED STAR / /A/: (prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") . — New Yorka v Antwerpen voz, naravnost .z pH)LADELPH,& v ANTWERPEN prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE No. U William Street Prodaja i« pošilja la vie dele sveta deiane lakaxmiee, aeiiiee, dolžna pisma. Iipeilnje ii iiterjije lapnščiie ii dolgove. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik ZD:r». GK IV^JST.POHEKI, - "—J, wS-**" ..BOUTHWABZ' r,FRIESLAND", ..WE3TEENLAND", ..NOOBDLAND". na dva vijaka. 8607 ton. . 7116 ton. . . 573O ton. 5712 ton. dobra hrana, sedaj nastanjeni zdravnik na So. E. cor. 10th & Walnut Sts., in X. \V. Central .S: I'.ark Sts., Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden naj priljubi jenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnostij pri tamošnjem ljudstvu. Glaaoviti in proslavljeni zdravnik. ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in y Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem ; ima 25letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na g DE. G. IVANA POHEKA. MVALxiiiLAlTr", na dva vijaka, 12000 ton. ,,ZEELAND",......12000 ton. ,.KENSINGTON", na dva vijaka, 8669 ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete VSe potrebščine, najboljša postrežba Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali V Avstrijo : na Kranjsko, Štajersko, Koroško. Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIA vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih lisikov seje obrniti na : International Navigation Company 73 Broadway, NEW YORE. — Cor. Dearborn & W.r St., CHICAGO. — 30 Montgomery St , SAN FRANCISCO. — Third & Pine St., ST. LOUIS, ali ra njene zastopnike._ Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. .jda S trajnim vspehom ozdravi t Bolezni na prsih, v grlu, pljučah, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavijanje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje itd. OPAZKA. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more po nv;ati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega roja!a Doktorja IVANA POHEKA. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadaijenega pri zdravljenju žensk in etre"; -VSI ONI - kateri ne morejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, in on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče da bi kdo trosil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. G. L POHEKA; VSAKEMU prvega Naznanilo. Slovencem in Hrvatom na Ely, Mina., iu okolici priporočanj mojo prodajalnico, v kterei prodajam h'Šno in kuhinjsko pripravo, postelje, omare, mizi, stole, peči in vsakovrstno že- leznino. l3alje oskrbujem tudi pog-xeloe i i cJredim vse potrebno za nje, irf *krbim krste iu kar spada v tu siDJEc. Govori se tudi slovenski in nemški. S sp štovanjem IVI. E. GLEASON. ELY, MINN. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. KATEREMU PRIDE V ROKE. Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik razreda in gentleman neule povesti. Morem ga vsakomu toplo priporočati. thos. P. White, sodnik sodišča v Kansas City, Kans. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic ; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznati za najboljšega zdravnika v Kansas City. Martin Stewart, občinski blagajnik v Kansas City, Mo., U. S. A. Dragi g. dr. Pohek : — Z vaši«, zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu