>7. VIL 133* TRGOVSKI Časopis za trgovino, Industrlfo in obrt »aročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V. leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. - Plača to toflsev IJuMJant Uredništvo ln upravnlStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. - Telefon St. 30-6». Leto XVII. V Ljubljani, v četrtek, dne 26. julija 1934. štev. 83. ItedAfMčtnedcaž&e Ze večkrat smo na tem miestu nastopili proti dražbam, na katerih se prodaja blago dolžnika naravnost v breze en j©. Pa kakor vse kaže, s© s to škodljivo prakso noče prenehati. Tako se v zadnjem času m nože poročila o naravnost katastrofalnih dražbah za dolžnike. Tako je bilo neko, na 120.000 Din sodno cenjeno posestvo prodano za celih 35.000 Din. Kdor ve, kako nizko se že sodno ceni vsako posestvo, ta tudi ve, da je vsaka prodaja dolžnikovega imetja izpod sodno določene vsote za dolžnika istovetna z izgubo premoženja, če ne pomeni sploh njegovega popolnega gospodarskega uničenja. Nobena dražba pa ne bi smela iti tako daleč, da se popolnoma uniči dolžnik, ki bi mogel pri količkaj boljših časih zadostiti še vsem svojim obveznostim in ohraniti pri tem še svoje posestvo. Vsi pa vendar verujemo, da pridejo boljši časi in da se bo tudi sedanja gospodarska kriza enkrat nehala, ker če ne bi imeli v sebi tega optimizma, potem bi pač morali obupati nad vsem in potem bi sploh prenehalo vsako klelo. V takšnih težkih časih, kakor jih doživljamo danes, pa je še prav posebno potrebno, da je tudi pri dražbah nekaj obzirnosti do ljudi. Če ne more dolžnik ob vsesplošnem pomanjkanju denarja spraviti skupaj potrebnih zneskov za poravnavo svojih obveznosti, ni vendar treba takoj misliti, da ni hotel plačati in zato je treba imeti nekaj potrpljenja z njiimi Saj si vendar moramo v sedanji krizi drug drugemu pomagati, ne pa, da bi samo prežali na priliko, ko moremo pritisniti rojaka v stiski. Kam pa borno prišli, če si bomo še v teh težkih časih Z dražbami za vsako ceno pa se tudi do skrajnosti demoralizira ljudi. Ze danes se dogajajo vedno bolj pogosto primeri, ko si nekateri do skrajnosti brezvestni špekulanti izposojajo za oderuške obresti denar, da morejo za slepo oeno z izposojenim denarjem kupovati posestva. Razvila se je že čisto zločinska špekulacija s posestvi, ki mora roditi le najtežje posledice. Kakor hijene prežijo nekateri na plen, ki naj ga da dražba za vsako ceno. Nujno potrebno je, da se tem hijenam prekrižajo računi in da se tudi pri dražbah varuje interes dolžnika in s tem iztrga plen špekulantom na ljudsko bedo. Poročajo pa se nam tudd primeri drugih čisto nedopustnih dražb, ko se trgovcem čisto samovoljno oceni njih blago. Tako se je dogodilo, da se je ocenilo trgovcu blago Po par sto odstotkov izpod tržne cene in Potem se je po tej ceni prodalo blago. Posledica tega je bila, da se je dobilo za blago samo toliko, kolikor so znašali draž-beni in eksekucijski stroški, a dolg trgovca je ostal nezmanjšan, čeprav je bil ob blago. To so absolutne nedopustnosti, ki se ne bi smele dogajati, še manj pa trpeti. Noben organ ni sposoben za ocenitev blaga, če ne ve za tržne cene. In če ni sposoben za cenitev, potem naj tudi ne ceni. Enake pritožbe prihajajo tudi od kmetovalcev, da se jim prodaja živino pod ceno. Na ta način se ne uničuje samio prizadeti kmetovalec, temveč vsi živinorejci, ker se s takšnimi dražbami kvari že itak več ko slaba cena živine. Vlada in vsi naši gospodarski ljudje pa se trudijo in prizadevajo, da se cena živine in kmetijskih pridelkov dvigne, s katero pravico se potem upa kakšen organ sam odi sebe ubijati to prizadevanje! V zasebnem življenju se dostikrat sliši, kako se upniki tudi sami trudijo, da pride dolžnik do boljše eksistence, kajti v zasebnem življenju ve vsakdo, da od uničenja dolžnika nič nima, da more plačati dolgove le tisti dolžnik, ki more delati in zaslužiti. Čas bi bil, da bi se tudi za davkoplačevalca že enkrat spoznalo, da od uničenih davkoplačevalcev državna blagajna nič nima, temveč da mora računati še s tem, da ji takšen davkoplačevalec pade kot brezposelni človek v breme. Ze samo iz tega razloga naj bo tudi davkoplačevalec deležen več obzirnosti, in dobro bo za obe strani. hacadHO-sacicdid. cwotuci\a v Avstriji Dollfuss ubit. — Dr. Schuschnigg novi kancelar Avstrije V hajmverovske obleke preoblečeni hi-tlerjevci so odšli v sredo opoldne v dunajsko radio-postajo in prisilili napovedovalca, da je oddal to sporočilo: »Vlada dr. Dollfussa je odstopila, novo vlado je prevzel dr. Rintelen.« Druga skupina preoblečenih hitlerjev-cev pa je vdrla v palačo kanclerja, areti-irala tam se nahajajoče člane vlade: dr. Dollfussa, Feya, pravosodnega ministra Waldonegga in načelnika javne varnosti Karwynskega. Dr. Dollfuss je bil takoj v začetku težko ranjen in je ob osmih zvečer podlegel svojim ranam. Med tem je vlada zborovala v vojnem ministrstvu in pričela boj z uporniki. Po težkem bojiu je bila nazaj osvojena radio-postaja ter je pri tem padlo 40 oseb, večinoma narodnih! socialistov. Obenem je začelo vojaštvo oblegati vladno palačo ter dalo upornikom ultimat, da se takoj udajo, vlada pa jim jamči neoviran prehod čez mejo. Del upornikov se je udal. iMesto utoitega dr. Dollfussa je prevzel vlado dr. Schuschnigg. Vlada je proglasila obsedno stanje nad vso Avstrijo in bo vsak takoj postavljen pred naglo sodišče in ustreljen, kdor bi se upiral vladi. Istočasno pa so tudi po vsej ostali Av-strjji izbruhnili upori narodnih socialistov, ki so se v mnogih mestih tudi polastili vsfi oblasti. V Innsbrucku so aretirali nar. socialisti policijskega predsednika in ga javno ustrelili. Tudi v Gradcu in ob jugoslovanski meji so bili prvi nastopi hitler-jevcev uspešni. Položaj je še čisto nejasen in še ni gotovo, če bo vlada tudi ostala gospodar situacije. Hud udauc tcqwiM Maribor, 23. julija. Veliko razburjenje je povzročila na naši meji vest, da so avstrijski mesarji in trgovci interveniraUi pri avstrijski trgovinski delegaciji, ki vodi pogajanja glede nove trgovinske pogodbe, da se prepreči, ozir. še bolj omeji obmejna trgovina z živili. Od prevrata dalje se je namreč razvila ob severni meji zelo živahna trgovina s prebivalstvom, bivajočim čez mejo v obmejni avstrijski coni. Valutne razlike in nižje cene omogočajo Avstrijcem nakupovanje v naši obmejni ooni po mnogo nižjih cenah, nego jih more nuditi avstrijska trgovina. Posledica tega je, da sta naša trgovina in obrt v obmejnih severnih krajih nenavadno razvita in ne poznata prav nobene krize. Vse se okorišča s to ugodnostjo: trgovci, ki imajo prav za prav največ odjemalcev za razne predmete preko meje, mesarji, ki delajo skoro večinoma za Avstrijce, peki, pa tudi kmetje, ki dobivajo v Avstriji direktne odjemalce za vino in poljske pridelke, a tudi lažje in 'boljše vnovčijo živino in pridelke v domačem kraju. Skraja so avstrijske oblasti dovoljevale prenos znatnih količin živil in blaga čez mejo, zadnje čase pa so začele dopustne količine vedno bolj zmanjševati. Sedaj je dovoljen prenos na dan in osebo: po 1 kg svežega mesa, sira, smetane ali sirovega masla, 5 jajc in 3 kg kruha ali moke. Vino je prepovedano, enako tudi cela vrsta drugih živil in blaga. Kljub tem omejitvam prihaja avstrijsko obmejno prebivalstvo v vedno večjih množicah preko meje nakupovat. Zanimivo je opazovati naval avstrijskih kupcev v naših obmejnih krajih n. pr. v $t. liju. Na tisoče jih pride čez mejo, zlasti ob sobotah ali pred velikimi prazniki, napolnijo vse trgovine, oblegajo mesarije, gostilne in vinotoče ter se vračajo šele proti večeru. Naši trgovci so izkoristili v St liju priložnost in sedaj raste tik ob meji na naši strani iz tal cela vas trgovin, mesarij in drugih obratovalnic, zgrajenih samo na račun Avstrijcev. Seveda je to avstrijskim trgovcem in obrtnikom trn v peti in zato so razumljiva njihova prizadevanja, da bi tako prekomejno kupčijo čisto zatrli. Konkurirati s cenami našim trgovcem ne morejo. Avstrijec dobi na naši strani meje 3 kg moke za znesek, ki ga plača v Avstriji za 1 kg. Kg mesa stane preko meje 1-80 S (skoraj 20 Din), pri nas največ 8—10 Din. — Avstrijske oblasti so že pričefle izvajati posledice, ki so jih povzročili protesti njihove trgovine v obmejni coni. Mnogim prebivalcem so bile že odvzete legitimacije za prestop meje, bati se je pa, da se 'bo prenos živil sploh ukinil. Naši obmejni kraji bi bili s tem seveda hudo prizadeti in radi tega bi bilo potrebno, da se pri pogajanjih z Avstrijo zaščitijo tudi trgovski interesi naše meje. pAf*otMHna Mpobce&ni nasveti Stara stvar je, da ljudje človeku v sili z nolbemo rečjo tako radi ne pomagajo ko — z (nasveti. Do pičice natančno vedo razložiti, zakaj je človek zalezel v stisko in z matematično gotovostjo mu vedo izračunati, kako (bi mogel mesto v stiski narav-no*ft plesati v blagostanju, če bi že od nekdaj poslušali te nasvete, ki jih šele sedaj od njih dobiva. Nobena reč zato ni za človeka ■v stiski tako odvratna kakor so ti nasveti po toči. Ne samo, da so vsi ti nasveti mnogo prepozni, so navadno tudi takšne prirode, da so čisto brez pomena in da prej pomenijo zasmehovanje človeka v stiski, ko pa pomoč* Človek v stiski pa potrebuje edinole pomoči, ne pa prepoznih nasvetov — in hinavskih še ipo vrhiu. •Podobno ko človeku v sili se godi danes denarnim zavodom. Od vseh strani prihajajo sočutni gledalci ter razlagajo denarnim zavodom, zakaj so prišli v stisko. In pri tem dele učene lekcije na vse strani, da se Bog usmili. Eni razlagajo, kakšna je raz-lika med kratkoročnimi im dolgoročnimi krediti, drugi učeno razlagajo, kako je nedopustno, da so denarni izavodi hranilne vloge uporabljali za kredite industriji, kar je vendar očitna špekulacija. Tretji zopet modrujejo o predragi o-ežiji in bi najraje zreducirali vse naše denarne zavode v en sam zavod, sebe pa menda potem postavili za generalnega nadravnatelja. In tako podobno se glasč vsi ti dnevni nasveti. Kakor vsi nasveti po toči, tako pa tudi ti niso vredni piškavega oreha. Kajti danes treba pomagati z dejanji ne pa z lekcijami, danes treba denarnim zavodom pomagati dejansko, ne pa z govorenjem, kakor so storili tudi pp vseh drugih državah. In zato rečemo: če nimate volje, ali če nimate denarja, da bi pomagali tako, kakor so pomagali denarnim zavodom v Nemčiji, Češkoslovaški, Avstriji in drugod, potem pustite denarne zavode tudi pri miru. Bolje je, da pustite denarne zavode čisto na cedilu, da si oni sami pomagajo, kakor vedo in znajo, nego da jih pitate s cenenimi in 'brezvrednimi nasveti. To velja tudi za vse predpise in uredbe, ki ne pomenijo dejanske pomoči za denarne zavode. Pripomnili pa bi še nekaj. Danes je silno lahko modrovati in govoriti, kaj bi se vse dalo narediti, »če (bi...« Toda filozofija s tistim znanim »če bi« še nikdar ni nikomur pomagala, najmanj pa more pomagati v tako težavnem položaju, v kakršnem smo danes. Sicer pa gospodje modrijani: Kje pa ste bili takrat, ko so se delale vse te »na- pake«, ki jih danes grajate. Zakaj pa niste takrat izpregovorili rešilne besede, ko je bilo mogoče točo še preprečiti? Odgovor je silno enostaven: Ker bi prav tako delali, ko vsi drugi, ker nihče drugače delati ni mogel. Ker je bilo v nekdanji situaciji to pravilno, kar so delali denarni zavodi, kar pa je postalo napačno, ker se je situacija brez krivde denarnih zavodov čisto izpremenila. Zato pa konec z vsemi temi prepoznimi nasveti, in dajte dejansko pomoč — ali pa ne mučite denarnih zavodov še s svojini vseznalstvom. Slovenščina na taksnih računih Če dobi naš človek v roke taksni račun, ki ga mora izdajati vsak trgovec že za vsak predmet, ki velja več ko 20 Din, potem mora prav gotovo postati slabe vodje. Ne le zato, ker je v teh težkih časih že vsaka taksa težko breme, ki ne more spraviti človeka v dobro voljo, temveč zaradi računskega listka samega. Zakaj se morajo n. pr. vsi ti računski listki tiskati le v Beogradu. Domače tiskarne bi to delo prav gotovo opravile ne le ceneje, temveč tudi bolje. Prav gotovo* pa ne bi mrcvarile na takšnih računih slovenščine na tako neusmiljen način, kakor delajo to oficialno izdani taksni računi. Takoj na vrhu je prva slovenska beseda težka pravopisna napaka, ker se beseda tvrdka piše z »d« ne pa s »t«. Vsak šolarček ve, da se ne pravi dinara, temveč dinarjev. 0 pojedinih cenah se tudi v Sloveniji nikomur ne sanja. Tudi se pri nas ne kaznuje po kaznenskem zakonu, temveč; po kazenskem. Prav tako se ne reče izda-vanje računa, ampak izdajanje. In končno* Slovenci ne poznamo svot, temveč vsot. Samo par besed je na tem računu, a napak je skoraj toliko ko 'besedi. Nova češkoslovaška tvornica za čevlje v Zagrebu »Narodni osvobozeni« poroča, da bo začela koncem tega meseca poslovati v Zagrebu nova moderna tvornica za čevlje. Pri tvornici je udeležen pretežno češkoslovaški kapital, in sicer iz zamrzlih čslov. terjatev v Jugoslaviji. Z nakupom tvor-niških objektov so vse te terjatve kompenzirane. Tvornica bo izdelovala predvsem fine čevlje. Tako vest! Bafa z navadnimi čevlji, nova tvornica s finimi! Menda je res usojeno, da morajo naši čevljarji izgubiti čisto ves zaslužek. Kdo naj prehrani potem vse rodbine čevljarjev, kdo naj preskrbi našim Čevljarjem novo eksistenco, kako naj pridemo do gospodarske osamosvojitve, vse to pa so menda vprašanja, ki so čisto odveč in ki jih postavljajo le sitneži. DOBAVA — PRODAJA Dne 23. avgusta bo pri upravi skladišča 1. oddelka ant. tehničnega zavoda v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo raznega kovinskega materiala; dne 27. avgusta pa za dobavo lesa. (Pogoji so na vpogled pri istem skladišču.) Prodaja lesa. Dne 30. avgusta bo pri Direkciji šum v Zagrebu ofertna licitacija za prodajo lesa. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, podrobni pogoji pa pri isti direkciji.) Dne 23. avgusta bo pri inženjersko-teh-ničnem oddelku Komande mornarice v Zemunu pismena licitacija za dobavo železne pločevine in profilov; dne 27. avgusta za dobavo električnega instalacijskega materiala. Dne 25. avgusta bo pri socialnem oddelku Primorske banovine v Splitu ofertna licitacija za dobavo raznih postelj, nočnih omaric, stolov, perila, odej, žime in morske trave. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) dč&avhe dobave, na in Uciiad{e Iz norega zakona o drž. računovodstvu (Nadaljevanje.) Javne licitacije Javne licitacije so ustne in pismene, ki rtiorajo vedno biti objavljene v »Službenih novinah«, in sicer v roku 30 dni, ki se šteje pri ustnih licitacijah od dneva prve objave do dneva licitacije, pri pismenih pa od dneva prve objave do zadnjega dne, ko se še sprejemajo ponudbe. OHjava mora vsebovati: imenovana komisija, datum in uro, ko se je licitacija začela. Nadalje mora vsebovati zapisnik: 1. Če je javna licitacija pismena: število ponudb, ki jih je komisija prejela, datum in številko poročila določenega uradnika o prejetih ponudbah, 2. če so ponudbe bile izročene komisiji v nepoškodovani kuverti, kdo je ponudnik in ponudbeno ceno; če je x t obenem s poriudbo predloženo vse, kar se 1. kdo odreja javno licitacijo, če je ta zaht^va • komisije se itibrajb pdd- ustna ali pismena, število in datum soglasnosti fin. ministra ali ministrskega sveta; 2. posel, zaradi katerega se odreja javna licitacija s kratkim izvlečkom posebnih pogojev o količini, kakovosti, dimenziji, roka ih proračunske vsote, če se ta objavi; 3. kraj, dan in uro javne licitacije; pisati na ponudbe in vse njih priloge, m sicer takoj pri odpiranju, še preden se vnesejo v zapisnik. %. če je javna licitacija ustna: če so izpolnjeni vsi predpisi, imena ponudnikov in pri vsakem ponudbeno ceno, ki se izpiše z besedami in ki jo potrdi ponudnik 4. kje se dobe pogoji, oz. obrazci, po aj. . poobla^enec s svojim podpisom. *«ri ceni in nf. kateri način tali s nošto I ^ Vpisnik podpišejo člani komisije. Prisotni ponudniki imajo pravico, da se potem, ko so člani komisije podpisali zapisnik, prepričajo o točnosti podatkov \ zapisniku iti da podajo svoje pripombe. Pripombe ponudnikov overijo člani komisije. Pripombe ponudnikov overijo člani komisije. Pripombe, ki niso dane na zapisnik, se ne morejo upoštevati, če so bile storjene na kateri drug način. Ponudniki, ki niso prisostvovali licitaciji nimajo pravice staviti pripomb k poteku licitacije. Ce je več ponudnikov vložilo ponudbe, ki so najbolj ugodne, izvede komisija takoj, če so vsi ponudniki navzočni, na posebnem zapisniku med njimi ožjo licitacijo če pa niso, potem konštatira td v zapisniku javne licitacije in v svojem poročilu. V tem primeru pozove naredbo-ponudbaml, ki se izročajo v zapečatenih j dajatelj ponudnike, da se pismeno izjavijo, kuvertah, neposredno ali po pošti uradu, ge ponudijo ugodnejše cene od ponujenih, pid katerem bo licitacija. Pri neposredni pe njjh izjave se smatrajo kot sestavni del izročitvi izda urad potrdilo o prejemu po- ponudbe. V svoji izjavi ne more ponudnik nudbe. Po pošti se izročajo ponudbe proti odstopiti od ponudbe niti zahtevati nižjo poVratnemu recepisu, riziko za primer pre- ceno z izpremembo predpisanih pogojev, potone vročitve ponudbe pa nosi ponudnik, v tem primeru ostaja v veljavi prva po- \T r\i o fnon I rvvnii^Ki moro rv\nu^nilr no. I T1« Uinbn on mnre nnHflH nflikflS- kateri ceni in na kateri način (ali s pošto ali neposredno); 5. znesek jamčevine in pri kateri drž. blagajni se mora ta plačati; 6. kateri pogoji se zahtevajo za dokaz ustreznosti; 7. pri pismenih licitacijah: kje in komu se morajo izročiti ponudbe ter do katerega dne in ure. Javno licitacijo izvrši komisija treh članov, ki jih imenuje naredbodajatelj iz vrst švojegh uradništva. Javne licitacije se vrše v prostorih državnih uradov v uradnih dneh; začenjajo se dopoldne in trajajo nepretrgoma, dokler se ne dokončajo. Če se ne dokonča do konca uradnih ur urada, v katerem se vrši licitacija, se sestavi zapisnik, licitacija pa se nadaljuje drugi dan. Pismene licitacije se vrše s pismenim! V pismeni ponudbi mora ponudnik navesti: 1. podpisane pogoje, dz. izjavo, da šd pogoji ponudniku zdani in da jih sprejema ter da so mu zhani tudi obrazci, oz. opisi in skice; 2. duplikat reverza o položeni kavciji s potrdilom, da je hranilna knjižica, če služi kot kavcija, za državo takoj izplačljiva; 3. dokaz o ustreznosti; 4. izjavo, če je predmet ponudbe domačega porekla ali proizvodnje ati ne, v katerem primeru je treba označiti njegovo poreklo. nudba. Ta izjava se inora podati najkasneje v sedmih dneh. Pd končani licitaciji mora komisija dostaviti naredbodajalou zapisnik z vsemi ponudbami in popravami v treh dneh, izjemoma more naredbodajatelj podaljšati komisiji ta rok tudi do 15 dni. Komisija mora v svojem poročilu navesti, kateri ponudnik je 'najbolj ugoden in če se more smatrati, da je bila licitacija uspešna. Naredbodajatelj ne sme upoštevati ponudb: ki niso pravilno izročene, ki ne vsebujejo vseh predpisanih dokumentov in izjav, če se. v njih v kakršnikoli obliki Ponudbe se morejo sprejemati samo do menjajo pogoji, če niso cene natančno in jasno določene, ko tudi ponudb, v katerih so cene določene v odstotkih napram drugim ponudnikom, ponudb, ki so vložene od oseb, ki po zakonu nimajo sposobnosti za sklepanje pogodb ali ki so v konkurzu ali ki so zahtevali prisilno poravnajo, ponudb, ki so vložene od oseb, ki so od licitacij izključene. Vse takšne ponudbe se morajo smatrati, da sploh niso bile vložene. Če se prva licitacija ne posreči, bodisi da je bilo premalo ponudnikov, bodisi da je bila ponujena cena neugodna, more naredbodajatelj razpisati novo licitacijo, toda ne prej ko v desetih dneh. Če se pri drugi licitaciji prijavita dva ponudnika, katerih ponudbe ustrezajo, se smatra, da je javna licitacija izvršena. Če se na drugi javni licitaciji jav.i samo en ponudnik, potem sklene naredbodajatelj z njim |>ogodbo. (Dalje prihodnjič.) konca zadnjega uradnega dne pred dnevom licitacije in v uradnih urah, ki so predpisane za ta urad. Isto velja tudi za odstope od licitacije. Starešina urada mora imenovati uradnika, ki sprejema ponudbe ib ki na koncu uradnega dne pred dnevom licitacije sestavi poročilo o številu prejetih ponudb. Na prvi javni licitaciji morajo biti najmanj trje ponudniki, drugače ne more biti licitacije. Pismene ponudbe se vrnejo ponudniku neodprte. Kako se izvrši licitacija Pismene ponudbe izroči določeni uradnik s svojim poročilom komisiji na dan licitacije, ki se začne z odpiranjem ponudb v napovedani uri. Komisija ne more ražeii tako sprejetih ponudb šprejeti niti od urada niti od ponudnika nobenih drugih aktov ali popravkov. Člani Romisije ne smejo priti v dotik s ponudniki izveii prostorov, v katerih je licitacija. Pobudniki morejo prisostvovati odpiranju jmniidb ali osebno ali pa po svojih pooblaščencih. Kot legitimacija služi potrdilo o izročitvi ponudbe. Pri UBtiii licitaciji morajo ponudniki v začetku licitacije podpisati predpisane pogoje z izjavo, da so jim znani obrazci, opisi ali skice, če te obstoje, ter da na nje pristajajo ter predložiti vse one dokaze, ki so potrebni pri pismenih licitacijah. Komisija ne sine dovoliti udeležbe pri javni ustni licitaciji ponudniku, ki glede predpisaiiih pogojev zahteva kakršnokoli izpremembo, ki ne poda izjave ali ki ne predloži vseh zahtevanih dokumentov. Ponudnik ne more odstopiti od ponujene cene. Komisija vodi o svojem delu zapisnik. Zapisnik mora vsebovati: po čegavi na-redbi se vrš) licitacija, datum in številko te naredbe, imena članov komisije ter datum in številko sklepa, s katerim je bila Tudi v Avstriji davčna prostost za avtomobile Poročali smo že, da je čsl: vlada sklenila, da oprosti nove avtomobile za eno leto od davčne dolžnosti; Kakor se sedaj poroča iz Prage, ne velja ta oprostitev le za avtomobile domačih tvrdk, temveč tudi za one tujih, če njih lastniki stalno žive na Češkoslovaškem. Sedaj se poroča z Dunaja, da namerava tudi avstrijska vlada osvoboditi avtomobile od davčnih bremen. Oprostitev bi zaenkrat veljala le za zimske mesece. Če bi se pa oprostitev izkazala, da bi se namreč povečali dohodki od trošarine na bencin in da bi se obenem povečala tudi proizvodnja domačih avtomobilov, potem bi postala davčna oprostitev avtomobilov stalna. OBČNI ZBORI Cinkarna, d. d. v Gaberju pri Celju ima redni občni zbor, v torek, dne 7. avgusta ob 15. v svojih poslovnih prostorih. Slabi zaslužki — več jetike Dolgotrajna kriza je zadala težke udarce tudi narotiueind zdravju. Ljudje so prisiljeni, da varčujejo pri vsem in tudi v prehrani. Posledica tega je zmanjšana odpornost telesa in s tem naraščanje bolezni, zlasti jetike, bolezni revnih slojev. V zadnji številki »Radničke zaštite« so o tem podani izčrpni dokazi. iL. 1926. je znašal odstotek za jetiko obolelih zavarovanih delavcev 3,16%, l. 1927 3,48%, 1. 1930. 3,40%, 1. 1931 4,19% in more se sklepati, da se je, v 1. 1932. in 1933. število za jetiko obolelih povečalo še za 50% ; Zlasti zbole za jetiko žene ih nedoletni delavci, ker je pač njih odpornost najmanjša. Jetika je seveda povzročila tudi dvig smrtnih primerov. Od 1000 zavarova-vanih delavcev je umrlo 1. 1926 2,20, 1.1927 2,56, 1. 1930. 2,60 in I. 1931 2,91. Število smrtnib primerov je naraslo za 32%. Profet ižvbz pšenice Ministrski svet je na podlagi člena 03 finančnega zakona za 1. 1934—35 in na predlog trgovinskega in finančnega ministra predpisal uredlbo o izvozu pšeiilce; Uredba se glasi: Člen 1. Izjemno od določb § 1 zakona o izvozu pšenice, rži in pšenične moke z dne 27. junija 1963 in § 1 zakona o prometu pšenice z dne 20. marca 1932 morejo izvoz opravljati pridelovalci, zadruge in izvoz-niške tvrdke s pooblastilom ministrstva za trgovino in industrijo. Pooblastila za izvoz pšenice izdaja oddelek za zunanjo trgovino ministrstva trgovine in industrije. Člen 2. Pridelovalci, zadruge in iz vozniške tvrdke, ki žele dobiti dovoljenje za izvoz pšenice, morajo poslati odddiku za zunanjo trgovino ministrstva za trgovino in industrijo predpisane vloge z navedbo količine pšenice, ki bi jo hoteli izvoziti, carinarnice, skozi katere nameravajo izvažati, načina ekspedicije (vlačilec ali vagon) in države, v katero nameravajo izvažati. Dovoljenja veljajo dva meseca. Kdor jih v tem roku ne izrabi, jih mora vrniti oddelku za trgovino in industrijo in prositi za novo dovoljenje. Za vsako carinarnico se izda posebno dovoljenje. Člen 3. Pridelovalci, zadruge in izvoz-niške tvrdke so dolžne dobljena dovoljenja deponirati pri pristojnih carinarnicah v svrho izvoznega oca rinjenja. Carinarnice zapišejo na hrbtu vsakega dovoljenja količino pšenice in število vagonov, oziroma vlačilcev, ki jih zacarinijo na podlagi tega pooblastila. Kadar je celotna količina, navedena na dovoljenju, izčrpana, zaključi carinarnica svoje zapiske na hrbtu dovoljenja in ga pošlje oddelku za zunanjo trgovino ministrstva za trgovino in industrijo. Člen 4. Ministrstvo za trgovino in industrijo ustanovi v svrho izvedbe te uredbe pri oddelku za zunanjo trgovino odbor, v katerem bodo razen zastopnikov trgovinskega ministrstva tudi zastopniki kmetijskega in finančnega ministrstva. Člen 5. Z uveljavitvijo te uredbe izgubi veljavo uredba o izvozu pšenice št. 286il2-S z dne 1. avgusta 1933. Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih no-vinah«. Dijaške delavske čete V Zagrebu je bila ustanovljena prva dijaška delavska četa, kateri pripadajo tudi nekateri Slovenci. Blizu madjarske meje je začela delati sokolski dom, obenem pa nuditi narodu zdravstveno pomoč. Ustanovitev te dijaške čete zasluži vse priznanje, a prepričani smo, da bodo tudi dijaki sami imeli od svojega koraka največji dobiček. Kajti spoznali bodo življenje naroda, se združili ž njim, poleg tega pa sebe utrdili in usposobili za dobre vodnike naroda. Poleg tega pa imajo še to zadoščenje, da so kot prvi našli pravo pot k rešitvi iz krize in pri tem tudi že praktično začeli to rešitev izvajati. Zakaj se tudi na ljubljanski univerzi ne ustanovi podobna četa. Kaj ni tildi pri nas asanacija vasi potrebna? Kaj ne potrebujejo tudi naši dijaki večjega kontakta z narodom? Ali ne bi bilo tudi za naše dijake dobro, če osvežijo sebe s fizičnim delom in če dvignejo svojo zavest g tem, da dokažejo svojo sposobnost za koristno delo? Zastopstvo zq. prodajo lesa v Palestini Tvrdka Abraham Cahane, Tel-Aviv, P. O. B. 423 (Palestina), bi prevzela zastopstvo za prbdajo* bukovega in hrastovega lesa.v Palestini. Izvozniki naj se obrnejo na imenovano firmo neposredno. V Beogradu se pripravljajo za nove mestne volitve, ki bodo baje najkasneje v prvi polovici novembra. Diplomatski odnašaj! med Bolgarsko in Rusijo so z izmenjavo brzojavk med bolgarskim zun. ministrom Batolovim in zun. komisarjem Litvinovim dejansko vpostav-ljeni. V kratkem bosta tudi imenovana od obeh vlad poslanika za Sofijo, od. v Moskvo. Bolgarska vlada namerava poostriti zakon d zaščiti države,, da bo v bodoče pomilostitev od izvršitve smrtne kazni mogoča le, če predlaga pomilostitev sodišče, ki je izreklo smrtno kazen. Nov balkanski pakt pripravlja Francija, da bi mogle ta pakt podpisati tudi Bolgarska, Albanija in Češkoslovaška. O novem paktu se bo razpravljalo že na zasedanju balkanskega sporazuma, ki se sestane dne 26. oktobra v Ankari. Skupno zgraditev avtomobilske ceste iz Sofije v Solun je predlagala grška vlada bolgarski. Odločilna seja francoske vlade pod predsedstvom Doumerguea zaradi nastopa Tar-dieuja proti radikalom je bila v torek [»poldne. Rezultat seje je bil, da so se nastali spori poravnali in da zato sedanja vlada ostane. Kriza vlade je torej preprečena. Očividno so radikali raje popustili, kakor pa da bi šli na volitve. Med Francijo in Italijo je baje že v načelu dosežen kolonialni sporazum, po katerem dobi Italija 100.000 km’ veliko pokrajino Tibesti ob pokrajini čad. Francija in Italija se nadalje odrečeta tudi jamstva za neodvisnost Abesinije. Kdnčno bi Francija dovolila nekatere ugodnosti italijanskim kolonistom v Tunisu. Bivši podtajnik notranjega ministrstva Leandro Arpinatti je bil izključen iz fašistične stranke, ker da je delal proti interesom stranke. V javnosti smatrajo izključitev kot dokaz, da so nastala težka nesoglasja v fašistični stranki. Švedski zunanji minister je izjavil, da pozdravlja vzhodni pakt, kolikor 'bi mogel ta zajamčiti mir, da pa Švedska k njemu ne more pristopiti, ker spada k severnim državam, v katerih so politične ražfliere popolnoma stabilne. Nemški vojni minister Blomiberg je prišel v Tallinn, kjer se je sestal z vrhovnim estoriskim armadnim poveljnikom, generalom Laidonnerjem, V Tallinn pa je prišel tudi poljski zunanji minister Beck. Gre očividno za to, da se prepreči pristop baltiških držav k Vzhodnemu paktu. Novi še! napadalnih oddelkov Lutze zahteva za sebe ministrski položaj, kakor ga je imel RShm. Hitlerjevski atentati v Avstriji se nadaljujejo in predlaga Italija zato že ifater-vencijo velesil, ker bi se mogli ti atentati razširiti tudi na druge države, zlasti na Švico, Rumunijo in Madjarsko. »Osservatore Romano« pa piše, da so narodno socialistični atentati v Avstriji riekč vrste vojna brez vojne napovedi, ki pa se vodi proti civilnemu prebivalstvu. Prva smrtna obsodba po novem avstrijskem zakonu je bila izvršena nad social, demokratom' GŠrlom, ki je bil Obsojen na srtirt zaradi poškuSenega umora policijskega stražnika. Vladni časopisi v Avstriji se pritožujejo nad sodniki, ki silno milo sodijo nar. socialistične atentatorje. Tako je bil v Gradcu oproščen atentator, ki je dokažanO izvršil atentat na neki most, z utemeljitvijo, da je bil most itak že trhel. Ameriški parlamentarni odbor za zrako-plovstvo je priporočil vladi, da poviša število letal na 2330 aparatov in da razpiše posebne nagrade za konstrukterje aero-planov. Roosevelt je v nagovoru na mornarje bojne ladje »Huston« izjavil, da bo ameriška vojna mornarica v treh do štirih letih znatno povečana in da bo Amerika zgradila vse one ladje, ki jih ima pravico zgraditi po londonskem sporazumu. V se angleške socialistične in delavske organizacije so odklonile predlog komunistov, da se ustanovi enotna fronta proti fašistom. Veliki francoski zračni manevri so se začeli v okolici Lyona. Manevrov se udeležuje nad 400 letal. Drž. tajnik kardinal 1‘acelli odpotuje kot papežev delegat na evharistični kongres v Buenos Aires. Kakor poročajo listi, se ne vrne več na svoj položaj, temveč bo imčno-van za njegovega naslednika nvsgr. Pizza rdo. Zakonski nacd o J ugoslovenski Lloyd«, ima novi zakonski načrt o denarnih zavodih ta določila. Zakonski načrt se ne nanaša na Narodno banko, na banke javnih institucij, ter na kreditne zadruge. V mestih z več ko 25.000 prebivalci mora znašati delniška glavnica bank najmanj 5 milijonov Din, v mestih z več ko 50.000 prebivalci najmanj 10 milijonov in v mestih z nad 100.000 prebivalci najmanj 20 milijonov Din. V mestih izpod 25.000 prebivalcev mora znašati delniška glavnica bank najmanj 3 milijone Din. Pri že obstoječih bankah mora znašati delniška glavnica bank v mestih z 10.000 prebivalci najmanj 1 milijon, v mestih z do 50.000 prebivalci najmanj 2-5 milijona, z do 100.000 prebivalci najmanj 5 milijonov in v mestih z nad stotisoč prebivalci najmanj 10 milijonov dinarjev. Če obstoječa banka te glavnice nima, potem se mora ali fuziouirati ali pa mora likvidirati. Delnice novih bank se morajo glasiti na najmanj 100 Din nominaile. Pri emisiji se mora vplačati v prvem polletju najmanj polovica, ostanek pa v drugem polletju. Če se ti pogotji ne izpolnijo, mora zavod likvidirati. Rezervni zaklad) je obvezen in mora znašati najmanj polovico delniške glavnice. Rezervni fond se ustanovi iz doplačila na delnice ter mora biti prvo leto vplačana ena četrtina, drugo leto druga četrtina in tako dalje. V nekaterih primerih se more odrediti tudi takojšnje vplačilo delniške glavnice in rezervnega fonda. Banke morejo sprejemati vloge samo proti posebnemu dovoljenju. Tudi za podeljevanje hipotekarnih krediitov potrebujejo banke posebno dovoljenje. Razen s posli z vrednostnimi pairji in z valutami šene morejo baviti banke z nobenimi dru-gitni blagovnimi posli. Za izterjavanje svojih terjatev morejo banke kupiti blago od svbjih dolžnikov, vendar pa marajo to blago razprodati v enem letu. Kupčije s hipotekami so za delniške banke nedopustne. Banka sme kupiti1 nepremičnine santo v ta namen, da prepreči izgubo svojega posojenega denarja. V tem primeru mora banka prodati svoje nepremičnine v treh letih. Poslovna poslopja za lastno uporabo more kupiti banka le, če ne veljajo več ko eno tretjino njene glavnice in rezervnega fonda. Za nakup delnic druge banke more banka uporabiti največ eno tretjino svoje glavnice. Na novo ustanovljena banka more dlobiti dovoljenje za sprejemanj« hranilnih vlog šele po tretjem letu svojega obstoja. Hranilne vloge sme sprejemati banka satno do dvakratne višine svoje glavnice. Vse obveznosti banke, v katere spadajo tudi eskont in reeskont ter garancije zasebni- je izšej in vsebuje geselca od Called Bond do Cerealije. Zlasti obširno in temeiljito so obdelana v tem zvezku gesla: carine, cement, cementna industrija v Jugoslaviji, cena, cenik in na celih 13 straneh cerealije. Zbrani so tu vsi podatki o žitni proizvodnji v Jugoslaviji in v tujini, o žitni zunanji trgovini, o organizaciji in tehniki žitne trgovine, da dobi vsak bravec natančen in izčrpen pregled o tej važni narodnogospodarski panogi. Tudi poglavje o carini bo zadovoljilo vsakega bravca. Seveda pa niso omalovaževana niti druga gesila. Želeli pa bi še več podatkov o 'balkanskih državah, ker sili ves gospodarski razvoj k vedno ožjemu sodelovanju balkanskih narodov. Tako n. pr. bi bilo prav, če bi bil omenjen Caribrod, ki je najvažnejša naša obmejna pdstaja proti Bolgarski. A to bodi pripomnjeno le mimogrede, da se ta ne-dostatek popravi vsaj v dodatnem zvezku. Seveda pa zaradi tega ni vrednost Trgov-sko-gospodarskegii leksikona nič manjša in moramo tudi po 6. zvezku reči le to, kar smo dejali o vseli prejšnjih zvezkih, da namreč dobimo s Trgovsko - gospodarskim leksikonom veliko leksikalno delo, ki bo vsem nam v ponos in v korist. Zlasti pa kom, ne smejo prekašati petkratne višine glavnice. Državni, banovinski in občinski denarni zavodi morejo sprejemati samo jamstva onih bank, katerih glavnica presega vsoto 10 milijonov Din. Pri tekočih računih se mora izvesti obračun vsakega pol leta. Za zagotovitev likvidnosti bank, je potrebno, da ima banka 15% vrednosti vlog, naloženih v likvidnih terjatvah, pri drugih obvezah pa 12%. Hipoteke morejo služiti samo kot supergarancija za dobo enega leta. En dolžnik ne more biti banki dolžan več, kakor znaša ena desetina njene glavnice. Ravnateljstvo in nadzorni odbor moreta banko na skupni ste j i angažirati za največ 20 odstotkov njene glavnice. Fiktivne vložne knjižice se ne morejo izdajati za garancijo, temveč samo garancijska pisma. Vsako leto se mora 10°/o čistega dobička pripisati irezervnemu fondu. Odpisi iz rezervnega fonda se opravljajo po posebnih predpisih zakona. Trgovinsko ministrstvo ima vedno pravico, da pregleda poslovanje bank, pregled pa se mora v vsaki banki izvršiti vsaj vsaki dve leti. Revizijo ali kontrolo opravljajo ali trgovinsko ministrstvo ali pa zapriseženi revizorji zbornice denarnih zavodov. Stroške kontrole ali revizije nosi dotična banka, zbornično kontrolo pa plača zbornica. Podatki, ki jih pri kontroli izvedo kontrolorji, so uradna tajnost in se ne smejo uporabljati niti za davčne urade niti za banke Hiti za komitente. Banke z glavnico nad 25 milijonov Din in z več ko 25 uradniki morajo, ustanoviti kontrolni oddelek. Uradnik kontrolnega oddelka ne sme poslovati v drugem oddelku banke. Za letno bilanco izda trgovinsko ministrstvo obrazec, po katerem se morajo sestavljati bilance. Letna bilanca se mora predložiti trgovinskemu ministrstvu naj-kesneje 15 dni po dnevu, ko je bila gtfavna skupščina. O poslovanju banke mora ravnateljstvo banke poročati vsake tri mesece. Izkaz o zadnjem tromesečju mora biti javno razstavljen v bančnih prostorih. V osebnih zadevah so predvidene razne socialne ugodnosti. Tako morajo biti s pismeno pogodbo zagotovljeni nameščencem dopusti in ev. tudi bolezenski dopusti. Zakonski načrt končno predvideva ustanovitev zbornice za denarne zavode s sedežem v Beogradu. Prehodna določila vsebujejo določila o povišanju delniške glavnice, o fuziji, o nepremičninah in o izpremembi sedanjih pravil. Načrt obravnava tudi kreditne zadruge, ki bedo ime>le posebne ugodnosti. vsem gospodarskim krogom, ki dobe z novim leksikonom priliko, da se osamosvoje tudi na teni polju. Končno je za gospodarsko osamosvojitev velike važnosti, da dobimo tudi svojo gospodarsko strokovno literaturo. In hrbtenica te literature bo baš 1’rgovsko-gospodarski leksikon. Priporočamo zato Trgovsko-gošpbdarski leksikon vsem najtopleje in kdor se ni še nanj naročil, naj se naroči čim preje. Kljub v?ej krizi je vsied njegove cene vendar vsakemu gospodarskemu človeku mogoče, da dobi s Trgovsko-gospodarskim leksikonom delo, ki mu bo s svojimi točnimi podatki koristilo tudi pri njegovih poslih. Bolgarske tekstilne tvorniice Koncem lanskega leta j« bilo Ha Bolgarskem 226 tekstilnih tvornic, ki so drži vale posebne ugodnosti na podlagi z&kona o pospeševanju industrije. Po poročilu 214 podjetij so vse te tvOrnice prodale na Bolgarskem blaga za 2049 tHilijoriov levov, v tujino pa za približno eno milijardo. Vse tekstilne tvornice so imele 17.065 delavcev zaposlenih. žtifkžftkž- tcaovina češkoslovaška potreba na žitu in živini Češkoslovaška žetev bo letos mnogo pod povprečjem, prav tako pa tudi nemška. Od južnovzhodnih evropskih držav pa bodo mogle izvažati žito le Jugoslavija iH Mad-jarska, a še ti v manjši meri. Zato je verjetno, da bo povpraševanje po žitu zelo veliko. Češkoslovaški listi priporočajo zato, da se takoj nakupi žito v Jugoslaviji in Madjarski in s tetn spravijo v denar zamrzle terjatve v obeh deželah. Če se to ne zgodi, bo ali Nemčija Češkoslovaško prehitela ali pa se bodo cene žitu povečale, ker bodo mogle agrarne države staviti višje zahteve. Na drugi strani pa je imela suša tudi td posledico, da je cena krmi zelo narasla. Češkoslovaškim živinorejcem se zato bolj izplača, da prodajo živino tudi po čezmerno nizki ceni, kakor pa da prekrmijo živino za drag denar doma dd ptihodnje spomladi. Zato bo ponudba v živini zeld velika in cene so tudi začele padati, število živine pa bo zelo padlo. Drugo leto pa bodo Skušali češkoslovaški živinorejci povečati število svoje živine in zato ne bo na trgu dovolj domače živine. Začela se bo uvažati tuja živina in zopet bo prilika za kompenzacijske kupčije z državami, ki imajo dovolj živine. Že letos pa bi mogel1 tudi nakup krme omogočiti številne kompenzacijske kupčije. Češkoslovaški listi opozarjajo vlado, da vse to upošteva in pravočasno poskrbi, da je nemška vlada ne prehiti. . Pasivnost italijanske zunaitje trgovine raste V juniju je izvozila Italija blaga za 528 milijonov lir, uvozila pa za 799 mili-johov lir in je torej bila Italija v zunanji trgovini pasivna za 071 milijonov lir, dočim je bila lani v juniju pasivna le za 175 milijonov lir. Sploh se,je letos italijanska zunanja trgovina zelo poslabšala, kakor se Vidi iz teh številk (v milijohih lir): 1. polletje 1S»B3: izvoz 3.131, uvoz 3.935, pasiva —804; 1. polletje 1934: izvoz 2642, uvoz 4.067, pasiva —1425. Italijanski izvoz se je torej v letošnjem prvem polletju zmanjšal za 16%>, uvoz pa se je povečal za 3-4°/o. Pasivnost trgovinske bilance se je zato povečala od lanskih 804 na 1.425 milijonov lir. Ut Prometno ministrstvo izdeluje novo tarifo za izvoz svežega sadja v Nemčijo, Nova tarifa stopi v veljavo dne 1. avgusta. 15 vagonov lipovega cvetja je bilo izvoženih iz bosanske Posavine. 2000 vagonov češpelj bo letos v Brčkem' za izvoz. Kvaliteta letošnjih češpelj ie zelo dobra. Monopol na špirit, sol in petrolej namerava uvesti Bolgarska. Rumiinska vlada je sklenila, da se uvede prost izvoz za vsa žita, razen za pšenico, ker najbrže letošnja pšenična žetev ne bo zadostna. Italija bo morala letos uvoziti 600.000 ton pšenice. Vsa Evropa pa bo .morala letos uvoziti poldrug milijon ton pšenice več ko lani. Čebula bo na Češkoslovaškem zeHd slabo obrodila in so zato začele cene čebuli rasti. 6000 vagonov jabolk bo imela letos Avstrija za izvoz. Cene žitu je dekretirala Nemčija takole: za pšenico od 184—204 do 197—217 mžirk za tono, za rž od 144—164 do 160 do 177; za oves od 138—161 do 151—174 in za ječriien od 144—164 do 160—177 mark za tono. l>Ozno carino na krompir je znižala Nfemčija od 6 na 2 marki za stot. Španija je odpravila svobodno trgOvino i žitom in moko In določila minimalne cene, ki veljajo v juniju in juliju, na 50 db 58 pezet za sto kil. Francija je za poskušnjo uvedla petmesečno davčno prostost za, vse avtomobile, ki se izvažajo v tujino. Ta davek je do-Sedaj znašal 1-50 franka od kile. V Franciji upajo, da se bo na ta način dvigilil izvoz francoskih avtomobilov. 6. zvezek 7xqw$Uo -<^^u>dacske^a leksikona Polovičarska rešitev Gorenjski kolodvor bo še naprej v obratu za vagonske pošiljke naslednjih tvrdk: pivovarne Union, pivovarne Goss, Marije Kregar, Art. delavnice, tvrdke Jože Prelesnik, Bolaffio in sinovi, Centralne vinar-ne in tvrdke Lavrenčič in Co. Zakaj ne bi bil kolodvor na razpolago za vse stranke, ne razumemo. Še manj pa razumemo, kakšen prihranek bo dosegla železnica od tega delnega obratovanja na kolodvoru. Mislimo, da je pač mnogo bolje, da se obratuje normalno, če se že obratuje. »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 25. julija objavil ja med drugim: Na-redbo o izvozu konj v Nemčijo — Naredbo o izvozu svinjske masti v Nemčijo — Pravilnik o standardizaciji svinjske masti, namenjene za izvoz — Norme za pletenine iz lesenih letvic — Uredbo o postavitvi komisij in komisarjev za pregled in razredbo sadja v Dravski banovini — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Bohnvdmodtikf Hdsa csuMUtfa ic^ovina pasu/na v prvem letošnjem polletju za 160,9 milijonov Din Pri generalni direkciji drž. iele*nic v Beogradu bodo naslednje ofertne 'licitacije: dne 7. avgusta za dobavo papirja in tiskarskega materiala; dne 18. avgusta za doibavo raznega orodnega jekla; dne 20. avgusta za dobavo instalacijskega materiala. •Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 1. avgusta ponudbe o dobavi 20.000 kg portland-cementa; do 8. avgusta pa o dobavi 3800 kg železa in 16 plošč rebraste pločevine^ Dne 6. avgusta bo pri glavnem sanitetnem skladišču v ‘Zemtmu ofertna licitacija za dobavo 8500 ključavnic; dne 14. avgusta za dobavo 10.000 kg vate, 100.000 metrov hidrofilne tkanine in 150.000 m kaliko platna. Dne 3. avgusta bo pri Režijski komisiji v Pečovniku ofertna licitacija za dobavo 230.000 kg porland-cementa. Gradnja šupe v okrugu vojašnice »Zrinj-skega< v Čakovcu se odda z ofertno licitacijo dne 6. avgusta pri inženjerskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti. Dne 10. avgusta bo pri Glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertna licitacija za dobavo 3000 parov usnjatih copat Parni kotli in parni stroji se prodajo potom ofertne licitacije dne 11. avgusta pri direkciji dri rudnika Senjski Rudnik (Moravska banovina). (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 6. avgust« ponudbe o dobavi 1000 kg stearinskih sveč. Pri generalni direkciji drž. železnic v Beogradu bodo te ofetrtne licitacije: Dne 10. avg. za dobavo in montažo glavmih in linijskih zaščitnikov motornih razvodov ter za dobavo in montažo vodostanice; dne 21, avgusta pa za dobavo 136.086 kg in 587.700 raznih zakoMic. Odda se r zakup hotel in kavarna »Moskva« v Beogradu za tri leta. Prva javna licitacija bo dne 10. avgusta ob 11. v pisarni inšpektorata Poštne hranilnice v Beogradu, kjer se dobe tudi vsi podrobni pogoji. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 9. avgusta ponudbe o dobavi 200 m5 hrastovega lesa, 575 žarnic, 30 rudarskih krampov, 10 kladiv, 5 'libel im 100 žag za les. Pri generalni direkciji dri. ielecnic, ekonomski oddelek v Beogradu bodo naslednje ofertne licitacije: dne 9. avgusta za dobavo raznega električnega materiala; dne 11. avgusta za dobavo žice in cevi; dne 13. avgusta za dobavo 10.000 m verig ter za dobavo transformatorskih postaj; dne 16, avgusta za dobavo 50 garnitur regenera-torjev in drugih delov za električno vagon-sko razsvetljavo; dne 17. avgusta za dobavo 61 kg cina v blokih, 553 kg cina v palicah, 8565 kg cinkove pločevine in 90.430 kg peresnega jekla; dne 18. avgusta za dobavo 29 kom. alkaličnih akumulatorjev; dne 20. avgusta pa za dobavo 800 svetiljk ■za razsvetljavo, 1350 stearinskih sveč in 650 steklenih valjev za svetiljke. (Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri strojnem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani.) Po uradnih podatkih je znašal naš izvoz v juniju 283.346 ton v skupni vrednosti 238,7 milijonov Din. Lani smo v juniju izvozili 256.000 ton v vrednosti 252,2 milijonov Din. Naš letošnji izvoz v juniju je bil torej večji po količini za 26.718 ton, ali za 10,4%, po vrednosti pa je bil manjši za 13,5 milijonov ali za 5,4%. Čeprav smo torej letos več izvozili blaga ko lani, smo dobili za to blago vendar manj ko lani. Je to ona usodna posledica nizkih cen za vse agrarne prideflke, ki je zlasti kriva, da ne pridemo iz krize, pa čeprav naši ljudje, delajo pridno in čeprav žive nad vse skromno. Skupno smo izvozili v prvi polovici letošnjega leta 1,559.540 ton v vrednosti 1589,6 milijonov Din, dočim smo lani v tem času izvozili 1,308.952 ton v vrednosti 1.434,2 milijonov Din. Naš izvoz se je torej v letošnjem letu znatno povečaL Uvozili pa smo v juniju 69.619 ton blaga v vrednosti 322,3 milijonov Din, dočim smo lani uvozili v juniju 73.574 ton v vrednosti 260 milijonov Din. Uvozili smo torej manj ko lani, ali plačati smo morali za to blago več, ko lani. Za svoje pridelke dobivamo torej vedno manj, za tuje izdelke pa plačujemo vedno več. To vodi neizogibno v pavperizacijo vsega naroda in zato je gospodarska osamosvojitev za nas ne samo lepa fraza, temveč življenjska potreba. Dostikrat je bilo to že konstatirano, pa žal je ostalo le pri konstataciji. Skupno pa smo v letošnjem prvem polletju uvozili 430.326 ton v vrednosti 1.750,5 milijonov Din, dočim lani le 343.477 ton za 1.295,3 milijonov Din. V primeri z »lanskim letom se je naš uvoz povečal po količini za 86.849 ton ali za 25,3%, po vrednosti pa za 455,1 milijonov Din ali za 35,1%. Nerazmerje v cenah nas bije stalno. Vsled velikega dviga uvoza je zato naša trgovinska bilanca za prvo letošnje polletje deficitna za 160,9 milijonov Din, dočim je bila lani v istem času aktivna za 138,8 milijonov Din. V tej ugotovitvi je pač nujen nauk, da bolj pospešujemo svoj izvoz in da bolj skrbimo zanj. Od naših glavnih izvoznih predmetov smo izvozili (vse številke v milijonih Din, številke v oklepajih za lansko prvo polletje); pšenice 6-8 (—), koruze 31-6 (27-8), stavbnega lesa 599 (56*6), lesnih izdelkov 6-9 (4-9), sirovega bakra 18-0 (46-9), zemlje in rud 12-7 (6-0), goveje živine 6‘3 (7-5), prašičev 7-0 (11-6), perutnine 6-4 (8*2) itd. Uvozili pa smo: 'bombažnega prediva 29-5 (29-2), bombažnih tkanin 15-1 (18-2), sirovega bombaža 11-1 (12-1), volne 11*9 (5-8), svilenega prediva 10-4 (8-6), raznih izdelkov iz železa in jekla 14-5 (16-5), strojev, orodja in aparatov 10-9 (22-1), elektrotehničnih predmetov 10-5 (8-3). Celotna slika naše zunanje trgovine ni prav nič razveseljiva in je nov dokaz, da je potrebna naša gospodarska politika prav temeljite reforme, ki pa jo morejo z uspehom izvesti le praktični ljudje gospodarstva, nikakor pa ne birokrati. Zal pa se baš ta resnica noče in noče spoznati. Kmetijski minister je podpisal uredbo o ustanovitvi kmetijskega posvetovalnega odbora. Odbor bo štel 15 članov. Banska uprava Vrbaske banovine je prepovedala gradbenim podjetjem, da zaposlijo tuje delavce. Priv. agrarna banka je dovolila Savinjski posojilnici in Hmeljarni v ŽalcU^en milijon dinarjev kredita za kratkoročha posojrla hmeljarjem. Po novem zakonu o pobijanju spolnih bolezni je bilo od 1. julija dalje pregledanih v Zagrebu 70 ženitvenih kandidatov, od katerih je mestni fizikat desetim odklonil dovoljenje za ženitev. Nov »vstaški« proces se je začel pi-ed Državnim sodiščem za zaščito države, v 3eogradu. Zagovarja se 31 obtožencev, ker da so bili člani >vstaške< organizacije »Ustaša«, čeprav so vedeli o protidržavnih ciljih teh organizacij. Na področju trgovinsko-industrijske zbornice v Vel. Bečkereku je bilo na novo pri-;avljenih 173 trgovinskih, 99 gostinskih, 22 prometnih in 8 industrijskih obratov. Odjavljenih pa je bilo v tem času 207 trgovinskih, 99 gostinskih, 17 prometnih in industrijskih. Iz teh podatkov se vidi, da je položaj trgovine najtežji. Na področju novosadske sbonOce se je povečalo število obrtnih obratov za 34, gostinskih za 8, industrijskih prodajaln iza 4, dočim se je število trgovskih znižalo,za 3, industrijskih obratov pa za enega. Naši domači avtomobili »Triglav« iso imeli na propagandni poti skozi Srbijo po-polen uspeh. Prodanih je bilo 16 avtomobilov, še večje število avtomobilov pa je bilo naročenih. Uradne ure so na vseh uradih od 24 t. m. dalje od pol 8. do pol 14. Osem nesreč, od teh pet smrtnih, je bilo v soboto in v nedeljo-v Sloveniji. 2 smrti je zahtevala Sava, eno Drava, dve pa pianine. En milijon Japoncev bo naselila japonska vlada v Mandžuriji. V ta namen že kupuje japonska vlada zemljišča v bližini mandžurskih velemest. Vsak japonski izseljenec dobi od svoje vlade 4.000 jen v kritje naselitvenih izdatkov. Trije člani nemške ekspedicije na Himalajo in več domačinov, ki so služili k°t nosači, so našli smrt v snežnem viharju. Zakon proti tujcem je stopil v Turčiji v veljavo. V vsem sme 'biti v vsej Turčiji v bodoče le 5000 tujih obrtnikov. Posebno so od novega zakona prizadeti Grki in Italijani, ki jih je največ. Organizacije srednjih stanov v Belgiji so izročile vladi spomenico, v kateri za- htevajo, da se uvedejo obvezne korporativne organizacije. Italijo je obiskalo v času od januarja do maja 1,132.500 turistov, za 279.000 več ko istem času lani. Iz strahu pred revolucijo ali zaplembo premoženja so začeli iz Nemčije tihotapiti na Nizozemsko briljante in drage kamne, ki jih prodajajo za angleške funte. V Združenih državah Sev. Amerike tra-,a vročina že dva meseca. Število smrtnih žrtev se je povečalo že na 688. Gen. ravnatelj Družbe za medsebojno pomoč v Liilleu v Franci]! je bili aretiran, ker je poneveril 200 milijonov frankov družbe. Dillinger, najbolj nevarni gangster Arne rike, ki je zaradi svojih predrznih razbojniških dejanj dobil ime sovražnika države, je bil po dolgotrajnem brezuspešnem zasledovanju vendarle od policistov pri izhodu iz kino gledališča zasačen in s petimi kroglami ubit. Obenem je bilo ranjenih tudi več pasantov. 0 velikih povodnjih se poroča tudi iz Japonske. Po nekaterih vesteh je utonilo 5000 ljudi. Nebotičnik s 14 nadstropji bodo v Los Angelosu premakniHi za dva metra. 400 delavcev bo opravilo ta posel. Navigazione generale Italiana, kamere osnovna glavnica znaša 281 milijonov lir, sporoča, da znaša lanskoletna izguba skoraj eno tretjino vse glavnice. ob opustu trgovine ali preselitvi trgovine najmanj 10 km daleč. Nadalje bi bile dovoljene 'le celotne razprodaje, nikakor pa ne delne. Komur bi bila dovoljena razprodaja, ta ne bi smel v istem kraju odpreti trgovine prej ko v dveh letih. Ko se začne razprodaja, ne bi bil dovoljen nakup novega blaga niti ne prevzem blaga, ki spada v razprodajo. Tri mesece pred začetkom razprodaje se ne bi smelo naročiti nobeno novo blago. Razprodaje bi se smele dovoliti za največ tri mesece, inventurne razprodaje samo enkrat na 'leto in največ za dva tedna, razprodaja ostankov le v okviru inventurne razprodaje, beli tedni le enkrat na leto v januaTju za deset dni, sezonske razprodaje pa šele po 30. juniju. Ze v 24 urah barva, plestra ia kemično gnati obleke, klobake itd. Bkrofai in »vetlolika srajce, ovratnike ia manlete. Pere,. suši. monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—4. Seleburgova iL 8. Telefon it. 12-71. Glasnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine z dne 21. t. m. objavlja med drugim: Glavno vsebino jugoslovansko-turške trgovinske pogodbe ter izjave naših in turških ministrov k tej pogodbi — Naš izvoz v zadnjih letih in najvažnejši pojavi v njegovem razvoju — Pregled tujih trgov; avstrijskega, italijanskega, nizozemskega, francoskega, jajčnega in trga s čebulo — Trgovinsko-politične vesti iz Francije in Češkoslovaške — Trgovinska politika Ru-munije in razvoj potrošnje na avstrijskem trgu — Prometne vesti — Drobne vesti — Razdelitev kontingentov — Pravilnik standardizaciji izvozne svinjske masti — Pravilnike o izvozu konj, svinjske masti in perutnine — Cenik za zavarovanje valute — Povpraševanje po našem blagu ■tujini. — »Glasnik« izhaja vsakega desetega dne v mesecu in velja za vse leto 200 Din. Naroča se pri upravi »Glasnika« v Beogradu, Ratnički dom. Določila glede razprodaj bodo na češkoslovaškem poostrili Zveza zbornic je izdelaila zakonski načrt glede razprodaj, s katerim se bodo znatno poostrile določbe glede razprodaj. Dovoljenja za razprodajo se bodo izdajala le Ljubljanski trg Trg v sredo je bil zopet zelo dobro založen. Na sadnem trgu so se pocenile hruške ter so »salcburgerice« prodajali že po 3-50 Din. Malin je bilo na trgu nekoliko manj in se je zato cena dvignila na 4 Din za kg. Brusnic je še vedno na trgu malo in se prodajo po 8 Din liter. Grozdje prodajajo branjevci po 7 Din kg. Precej je bilo na trgu jurčkov, ki so se prodajali po 3 Din merica. — Na zelenjadnem trgu so cene nekoliko nazadovale. Tako se dobe uvoženi paradižniki že po 3 Din kg, ker je konkurenca domačih velika. Stročji fižol se prodaja po 2 do 2-50 Din. Zelo mnogo je na trgu kumar, ki so precej poceni. Velike kumare so 50 pai4, kumaric za vlaganje pa se dobi za pet dinarjev že 100. Na perutninskem trgu ni nobenih izpre-memb. Le jajc je bilo na trgu nekoliko manj in se je prodajalo po 18 jajc za 10 dinarjev. Na živinski sejem v Maribor z dne 24. t. m. je bilo prignanih: 22 konj, 12 bikov, 150 volov, 405 ki a v in 21 telet. Od skupno 610 glav živine je bilo prodanih 460, od tega 24 v Italijo. — Cene so bile te: pitani voli od 3—3-76, polpitani od. 2—2-50, plemenski od 3—3-25, biki za klanje od 3—3-50, klavne krave od 2-50 do 3 50, plemenske od 2—2'25, klobasarice od 1-50—2'—, molzne od 2-50—3, breje od 2-50—3, mlada živina od 2-90—3-75, teleta od 4—4'50 za kg žive teže. — Meso: volovsko I. vrste od 8—10, II. od 6—8, meso •bikov, krav in telic od 4—7, 'telečje I. vrste od 8—10, IL od 6—8, svinjina od 10 do 14 Din za kg. Mariborski svinjski trg Na svinjski sejem dne 20. julija je bilo pripeljanih '145 svinj, cene so bile te: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad po Din 96'— do lilO, 7—9 tednov 120 do 160, 3—4 mesece stari 250 do 300, 5—7 mesecev 320 do 380, 8—10 mesecev 400 do 460, 1 leto stari 650 do 600, 1 kg žive teže 5—6, 1 kg mrtve teže 8-50—10. Prodanih je bilo 106 svinj. Program ljubljanske radio postaje Petek, dne 27. julija: 12.15: Reproducirana glasba — 12.45: Poročila — 13.00: Cas, reproducirana glasba — 19.00: Izleti za nedeljo (g. Ante Gaber) »Po loškem gospodstvu« — 19.30: Reproducirana glasba — 20.00: Prenos iz Zagreba — 22.00: Cas, poročila, reproducirana glasba. Sobota, dne 28. julija: 12.15: Reproducirana glasba — 12.45: Poročila — 13.00: Cas, reproducirana glasba — 19.00: Koroška ura: Narodopisje koroških Slovencev v primeri z ostalimi Slovenci (g. Vinko M&derndorfer) — 19-30: Zunanji politični pregled (dr. Jug) 20.00: Vesela ura: g. Mirko Jelačin in g. Vondrašek — 20.45: Panevropsko predavanje — Ob 20-letnici izbruha svetovne vojne (dr. Janko Tavzes) — 21.05: Prenos iz Domžal — koncert Domžalske godbe — 22.00: Cas, poročila, reproducirana glasba. Or«Ja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrljsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja In tiskarja: 0. MIHALEK. Ljubljana.