Ljubljana, dne 20. oktobra 1938. — Leto XI. — Št. 43. Poštnina plačana v gotovini. GLASILO KRJČANJKEGADELOVNEGA LJUDSTVA Mora doba v Evropi Po zadnjih zunanjepolitičnih dogodkih se je ravnotežje v Evropi brez dvoma podrlo in čudimo se le Angliji, da je pristala na tako politično igro, saj dobro vemo, da je vedno za vsako ceno skušala ohraniti vsaj v Evropi, če že ne v svetu, politično ravnotežje. Zgodovina Anglije in njenih političnih prizadevanj, ki so bila pogosto kaj nenavadna, nam to jasno dokazuje. Pa tudi Francija je ubrala čisto novo pot in bližnja prinodnost nam znabiti še bolj zgovorno dokaže, da se bo vendarle uresničil stari Mussolinijev načrt, ki predlaga pakt štirih velesil, Anglije, Italije, Nemčije in Francije, ki bi odločale o usodi Evrope in ki bi tudi v politiki vsega sveta in njegovega dogajanja brez dvomu mnogo pomenile. Največjo evropsko velesilo — Rusijo — nameravata Italija in Nemčija, ki sta po češko-slovaški krizi prevzeli ]K)litično vodstvo v Evropi, izriniti na vsak način iz evropske politike, in Francija in Anglija — vse se tako zdi — sta pripravljeni pristati na tak ali vsaj podoben političen naklep. Mirno moremo ugotoviti, da je slovanski element čisto namerno izrinjen iz evropskega političnega udejstvovanja in ga smatrajo velesile, ki ustvarjajo počasi svoj čisto nov blok, ki smo ga pa vendar že mogli v obrisih in idejah srečati v Stressi (pri pogajanjih v Stressi pred 3 leti je Mussolini prvič predlagal direktorij štirih velesil, ur.), za manj važnega in podrejenega. Vsekakor so se slovanske države sedaj znašle na popolnoma drugačni politični liniji, kakor so bile še pred nekaj tedni. V političnih dogodkih od Berchtesgadena (ko je bil Chamberlain prvič pri Hitlerju, ur.) sem, je bilo mogoče čutiti prikrito ost proti Slovanstvu, kar je potrdil tudi zadnji Litvi-novljev obisk v Parizu, ko ni stopil prav nič več v stike z uradnimi pariškimi krogi. »Delouslio pravico" v vsako delavsko družino! „JSZ bo razpuščena “ Naše velike naloge Neprecenljive vrednosti je za delavca njegova strokovna organizacija. Gorje delavcu, ako bi ne imel svoje lastne ■svobodne strokovne organizacije. Prav •nikjer bi ne mogel uveljavljati samega s el) e, svoje skupnosti. Prepuščen bi bil vsem drugim činiteljem, pri katerih bi zastonj trkal na vrata in čakal miloščine, V svoji st rok vni organizaciji, ki je v svobodnem udejstvovanju neodvisna od vsakogar, pa lahko ustvari 'lepo tovariško 'skupnost in moč, v kateri vsi ■kol en mož zahtevajo svojo pravico prav povsod. Zato pa je strokovna organizacija v družabnem življenju čini-telj, ki nekaj pomeni. Ona je danes pravi odraz delavske volje, njegovega hotenja in je prava delavska predstavnica. To pa seveda le tista delavska organizacija, ki je v resnici delavska. V današnjih tako zvanih kapitalističnih časih je taka svobodna delavska organizacija največji pobornik za uveljavljanje pravice v družabnem življenju. Kjer ni kaj v redu in se krši zakon, povsod nastopi organizacija učinkovito in brez ozira na desno in levo zahteva pravico. Geslo svobodne delavske strokovne organizacije je samo pravica. Kako pa je v današnjih časih za ljudi težka beseda pravica. Miloščina, s katero si današnji svet rad tolaži svojo vest, je le nekaka kompromisna formula med človekovo vestjo in dejan-skiimi vsakodnevnimi kapitalističnimi špekulacijami. Vse leto lahko skrbi za čim veeji dobiček v svoji industriji, da le enkrat da mal odstotek stran kot miloščino, pa že misli človek, da je zadostil svoji notranjosti in morda tudi svojim odnosom do Boga. Toda pravico, ki jo delavstvo zahteva vsak dan, •pa imajo za nekaj neznosnega. Ne gre za miloščino za 'stare betežne ljudi, ali pa za osirotele družine, ki so nujno odvisni tudi od dobrih del, ampak za ljudi, ki so zdravi in močni. Ti ljudje hočejo delati in imajo pravico do dela, gre za ljudi, ki delajo od zore do mraka, pa za svoje delo1 ne dobe poštenega zaslužka. Za talke; je odtrgova-nje ju prikrajiševanje pravice vmebo-vpijoč greh in miloščina za te ljudi je le hinavščina tako v očeh Boga kot ljudi. ' In za to pravico gre predvsem. V tem vprašanju pa je svobodna delavska organizacija neljub klic večne Pravice, je klic vesti vsakomur, ki hoče ribariti v kalnem. Zato pa so svobodne strokovne organizacije žgoč trm v peti današnjega človeka, delavstvu samemu pa edini klicar iz kapitalistične sužnjo-sti Ik višjim vzorom. •Ni čudno, da naleti poštena delavska organizacija v svojem delu na silne težkoče in ovire. Ali so kaj čudimo, da vsalk fašizem, kjer se pojavi, najprvo streže po življenju svobodnim delav-*k|jm .organizacijam in prvo njegovo delo je, da ukine svobodne organizacije in napravi enotno pod svojim lastnim vodstvom. Svoboden klic po pravici je sicer v takem primeru zadušen, toda v notranjosti posameznika še vedno živi in spravlja v neprestan strah vse prizadete kroge. Kajti klic po pravici ni le domislica par ljudi, ali pa po današnje rečeno par demagogov. To je klic človeškega dostojanstva, ki je laliko v srečo in blagoslov človeštva, če se svobodno izživlja v duhu Ustvaritelja človeka. Je pa laliko tildi v strahovito ne^ srečo in pogin človeštva, če zatiran in nesvoboden išče pravice v mržn ji in sovraštvu do vsega, kar ga je zatiralo. Od časa clo časa razširja neki krog v Ljubljani govorico, da bo JSZ razpuščena. To govorico določeni trabanti razširjajo tudi ipo deželi in hočejo zbuditi videz, da ni nekaj v redu v JSZ, da so v njej nekaka protizakonika dejanja. Ta videz hočejo podpreti tudi z namigavanji na oblast. Tudi sedaj se je razširila taka govorica. Začudeni smo brali poročila naših zaupnikov in se vpraševali, zakaj neki je dobro tako govoričenje':’ Prišli smo do zaključka, da hoče neka klika izvajati na JSZ-o pritiisk, samo to še ni jasno, v kakšnem smislu. Da bodo naši tovariši na jasnem — samo za te pišemo —, naj se zavedajo tega: JSZ je strogo s t rokov-na in strogo legalna organizacija. Zaradi tega je vedno strogo na to pazila, da je ostala kot taka daleč proč od strankarske politike in vseh Zato pa so samo svobodne delavske organizacije v današnjem času edino poroštvo mirnega razvoja iz grozečih viharnih pretresov družabnega reda k miru, pravici in ljubezni. V veliki zmoti so voditelji današnjih meščanskih političnih strank, če mislijo, da bodo z (borbo proti svobodnim delavskim organizacijam pripomogli k rešitvi socialnega vprašanja. Kajti breme, ki je poprej ležalo na prostovoljnih in idealnih 'borcih za pravico v okviru zakona, bo zanje pretežko in jih bo same strloi. Motijo se ti voditelji, če mislijo, da bodo z ustanavljanjem lastnih strankarskih delavskih organizacij, istočasno ko rešujejo vprašanje svoje lastne stranke, rešili z njimi tudi delavsko vprašanje. Idealizem v svobodnih delavskih podobnih akcij, ki bi mogle vplivati na njeno strokovno smer ali na njeno neodvisnost in svobodo. Tako je vedno in bo nastopala in privzgajala svojemu članstvu smisel in čut za veliko poslanstvo, katerega ima poštena delavska strok, organizacija. Prav iz tega razloga ni nikoli in tudi ne bo predpisovala svojemu članstvu, če in kako naj se udejstvuje v javnem življenju. Vemo, da ima vsak delavec, tudi pripadnik in člen JSZ, pravico do takega udejstvovanja. Toda smer in način tega udejstvovanja si sme vsak sam določiti (po svojem lastnem preudarku in prepričanj u. V tem pogledu JSZ ni in ne bo nikoli posegala in dajala kake smernice ali celo ukaze. Vendar eno zahtevo ima v teni pogledu do svojega članstva. To je pa tudi edina zahteva: Noben član JSZ, če še hoče ostati njen član, se ne organizacijah s svojim delom ubijajo, toda v svojih lastnih vrstah ga ne morejo priklicati k življenju. Idealizem s otrebnirni žrtvami je mogoč le tam, jer se človek svobodno kreta in tudi ve, da njegov trud za dosego velikega^ cilja ni zastonj. In če naš krščansko' soc. delavec v svobodni delavski organizaciji dela po svoji vesti in s tem služi svojemu notranjemu klicu, ne more istočasno služiti dvema gospodoma. Zavedamo se v polni meri važnosti •današnjega časa. V tem velikem času hočemo ostati dosledni borci za pravico delovnih slojev. Zato pa bomo zaradi odgovornosti pred bodočnostjo branili do skrajnosti svobodo delavskega gibanja in naše Jugoslovanske strokovne zveze. Žr. sme javno udejstsovati tako, da bi bilo proti ugleda JSZ in proti skupnim delavskim koristim. Torej, tovariši, mirni ostanite in se ne dajte begati! Govorice o razpustu JSZ imajo edino namen, da bi delavstvo begale in nazadnje tudi zbujale nerazpoloženje nasiproti ob-laisti. Zavedajte se, da se JSZ takih govoric prav nič ne boji. je zavedna delavska strokovna organizacija in talka bo tudi ostala. Oblast pa prosimo, da naj nastopi proti razširjevalcem takih govoric, ker imajo dvojini efekt. To poudarjamo ponovno, da zbujajo neraapo-loženje nasiproti oblasti in da delajo med delavstvom nemir. Socialni vestnik Nov zakon o nameščencih I. novembra 19» bo stopil na Danskem v veljavo nov zakon o nameščencih. S tem zakonom je urejeno službeno razmerje nameščencev v zasebnih podjetjih. Pod ta zakon spadajo tudi trgovski nameščenci. Urejen je tudi odpovedni rok, odškodnina ob priliki odpusta, plača ob bolezni, odškodnina svojcem umrlega nameščenca, pravica združevanja. Odpovedni rok znaša v prvem letu en mesec, po prvem letu je pa odpoved četrtletna. Po treh letih se odpoved zviša za en mesec, najdaljši odpovedni rok je (i mesecev. Ta odpovedni rok velja za službodajalca. Odpovedni rok za službo jemalca znaša največ en mesec. Pri nas je odpovedni rok za obe strani enak. Odškodnina. Če je bil nameščenec odpuščen brez pravilnega odpovednega roka ali če ni bil na podlagi službene pogodbe pripuščen v službo, ima pravico do dškodnine najmanj za dobo rednega odpovednega roka. Prosti čas za iskanje nove službe. Nameščenec, kateremu je bila odpovedana služba v zakonitem odpovednem roku ali če nameščenec sam odpove, ima pravico do primernega prostega časa, da si more poiskati novo službo. Plača zn časa bolezni. Nameščenec ima ob priliki obolenja pravico do svoje redne plače, če ni obolenja zakrivil sam ali pa če ni zamolčal bolezni, ko je sklepal službeno pogodbo. Posmrtnina. Če umre nameščenec in če je bil uslužben v istem podjetju, ima jo vdove in otroki izpod 1Š. leta pravico do nadaljnjega plačevanja njegove plače za dobo treh mesecev. To pravico imajo tudi izpod 18 let stari otroci nameščenk. Ponudba ali iskanje službe s pomočjo inseriranja. Če se nudi ali išče name-ščenje po inseratu, smejo časopisi priobčiti le take oglase, ki obsega natančen opis načina dela, predizobrazbo, izvežbanost ponudnika in najnižjo plačo. Izjema je le v tem primeru, če je naslov podjetja natančno naveden. Zaveden delavec ida$a denac (*c£ V,wi delavski UtahUniu ut ^as^ithici. Suoji U svoftn. 9 — Št. 43 — 1938 DELAVSKA PRAVICA StfC) konna pove eila__________________ Pred mezdnim gibanjem tekstilnega delavstva Že od meseca junija dokazuje JSZ v svojem glasilu z raznimi članki, zakaj je predlagala odpoved obstoječe kolektivne pogodbe. V tem pogledu je tudi storila vse potrebno, da se njena zahteva uresniči. Gotovo se delavstvo vprašuje, kako to, da do odpovedi kolektivne pogodbe ne pride. Delavstvo morda tudi misli, da je JSZ svoj predlog umaknila in da je samo za revizijo pogodbe. To pa ni res. Pod okoliščinami, ki pri nas v delavskem gibanju obstojajo, je bila JSZ pri svojem predlogu osaml jena. Sama pogodbe ne more odpovedati, ker iina po členu 12. točka 2. obstoječe pogodbe zvezane roke. Vsak strokovničar ve, da je (bila JSZ prva, ki je vedno poudarjala skupnost delavskili sil povsod, kjer gre za življenjske koristi delavstva. Tako je bilo tudi pri mezdnem gibanju tekstilnega delavstva v letu 1936. To mezdno gibanje se ni vršilo po zamisli JSZ-e, še manj pa v korist delavstva. Kdo je to zakrivil, ve delavstvo samo, zato mi o tem ne bomo razpravljali. Tako pa je JSZ bila primorana, da jo del te polomije, ki so jo zakrivili nekateri ljudje, prevzela na svoja ramena. Vse to so pa izrabljali ljudje, ki jim ni prav nič pri srcu delavsko strokovno gibanje, po svojih meščanskih listih. JSZ je zadnji dve leti opazovala, kako se na račun delavskega izmozgava-nja po tovarnah blati delavsko strokovno gibanje. Temu je treba napraviti konec. Čeprav je »Zvezi delodajalcev« tekstilne stroke predlagna le revizija obstoječe pogodbe, bo JSZ vztrajala pri odpovedi pogodbe. To de- la JSZ iz poj)olnega prepričanja, da delavstvo s to pogodbo ni zadovoljno in da ravno zaradi te pogodbe stoji po večini izven strokovnih organizacij. Zaradi tega naj gredo tisti, ki niso za odpoved pogodbe, med delavstvo, kjer bodo prav hitro spoznali, kaj delavstvo želi. Pereča socialna vprašanja je nemogoče spoznati v uradih za pisalnimi mizami. Delavstvo nobenemu gibanju na ukaz ne bo sledilo. Tudi ne drži izgovor, da se pogodba ne more odpovedati, ker delavstvo v morebitnem mezdnem gibanju ne bo sodelovalo. Tudi zasliševanje delavskih zaupnikov ni odločilno za izvršitev kakršnih koli sklepov. Iz vsega tega se vidi, da zaradi pre-malega stika z delavstvom delavsko gibanje peša. Zato tudi ni prišlo do odpovedi pogodbe ter je JSZ s svojim sklepom ostala osamljena. Še tisti, ki danes na vse grlo vpijejo po meščanskih časopisih, da so edini pravi zastopniki slovenskega delavskega gibanja, si niso upali ziniti niti besede o odpovedi. Zavedno strokovno organizirano delavstvo JSZ-e bo kljub temu vztrajalo pri odpovedi pogodbe, zavedajoč se, da s tem ne izgubi popolnoma nič. S tem smo tudi vse povedali tistim, ki niso za odpoved pogodbe in ki rešujejo pereča delavska vprašanja za zeleno mizo. Trdno pa smo prepričani, tla bo do odpovedi pogodbe prišlo in da bomo šli v mezdno gibanje za uveljavljenje pogodbe, ki bo v resnici zaščitila 16.000 tekstilnih delavcev v Sloveniji. Tekstilni delavec. Družinska doklada pri novih brezposelnih podporah V zadnji številki »Delavske pravice« smo pisali o brezposelnih podporah sezonskih delavcev. Ugotovili smo, da sezonski delavci po sedanji uredbi sploh ne bodo prišli do podpor. Prispevali bodo kot ostali delavci za brezposelno zavarovanje, toda od tega ne bodo nikoli nič imeli. Poglejmo še nekoliko krivico, ki jo je ta uredba prizadejala delavcem z nizkim zaslužkom in tistim, ki imajo po več otrok. Prejšnja uredba o brezposelnih podporah je bila izdana, ,ko je bil minister za socialno politiko dr. Gosar. Videlo 'Se je, da tisti, ki jo je izdal, pozna socialno vprašanje. Bila je s tega vidika zelo dobra in socialna, ker je brez ozira na to, ali je bil delavec v 1. ali v 12. Lep uspeh delavstva v Vevčah Kakor nas letos tarejo udarci, ko zaradi pomanjkanja naročil zelo neredno in precej manj zaslužimo, smo pa vendar veseli ob uspehu, ki je bil dosežen za del delavstva, ki je imelo najnižjo urno plačo. V 12. kategoriji kolektivne pogodbe se nahaja 37 moških delavcev, ki so imeli do sedaj urno plačo 3.95 din, od 1. oktobra daije pa jim je podjetje na naše pismeno posredovanje priznalo mezdo 4.15 din na uro. Naše želja je bila, da bi se ta kategorija sploh odpravila, pa v tem nismo uspeli. Tako imamo sedaj dve kateiroriii z mezdo 4.15 din. Po našem računu znese to za vsakega delavca 40 din na mesec. Ni velik ta uspeh. Če pa upoštevamo, da so dobili nekaj najslabše plačani moški delavci, je pa to lepo. Zanje po- meni to 5%no povišanje. Drugo je pa to, da je ta pridobitev plod marljivega dela organizacij in obratnih zaupnikov. Doseglo se je tudi, da dobi zopet vsak delavec nekaj papirja enkrat na leto, in sicer ga bo odslfej dobil vsak delavec in delavka brez posebne prošnje, kot je bilo to prej v navadi. Kdor bo hotel nabaviti premog za zimo, ga tudi dobi pri podjetju po nabavni ceni. Priznamo, da je tudi podjetje pokazalo enkrat dobro voljo. Želimo, da bi bilo tudi v prihodnje delavstvo s te strani bolj upoštevano. Le organizirano delavstvo je sposobno voditi svojo borbo za boljše in pravične delovne pogoje v mejah, ki imajo za cilj boljši družbeni red. Sega strokovne zveze papirničarjev V nedeljo 2. oktobra smo se sestali papirničarji iz Vevč, Količevega in Goričan v prostorih strokovne skupine na Količevem. Centralo je zastopal tovariš Lombardo, sejo pa je vodil predsednik zveze tov. Pangeršič iz Vevč. Razpravljali smo o položaju papirniškega delavstva, ki je takle: V Vevčah se po ustanovitvi kartela zelo neredno dela. Stroji stoje skoraj polovico delovnih dni, delavstvo pa izgublja na zaslužku. Podjetje je izgubilo v kartelu precejšnji kvantum ovojnega papirja, ki ga izdelujejo sedaj druge kartelirane tovarne in so bolj zaposlene, pridobilo pa je visok kvantum tiskovnega papirja, za katerega pa ni naročil. Vzrok temu je konkurenca iz zamejstva, ki nam škoduje posebno zaradi nizkih carin in dumpinga. Kdaj bo konec teh zastojev, se še ne ve. Zadnje tri tedne se je obratovalo nekaj več, tekoči teden pa delo sploh počiva. — V Goričanah je delavstvo praznovalo cel mesec avgust, sedaj pa zopet polno obratuje. Tovarna Bonač na Količevem pa ni v kartelu in dela vse leto v polnem obratu. Naročil ima dovolj, celo mnogo več, kot prejšnja leta. Delavstvo je s pomočjo organizacije stopilo v mezdno gibanje za zvišanje mezd in sklenitev kolektivne pogodbe. Opira se na dvig proizvodnje in cen življenjskih potrebščin. Gibanje se je med tem že končalo z delnim uspehom. Položaj v drugih tovarnah je ostal nespremenjen. Sprejeti so bili sklepi za izboljšanje položaja papirničarjev in tesnega sodelovanja vseh papirničarjev po njihovih strokovnih organizacijah. Nove socialne uredbe V »Uradnem listu« je bil 17. septembra objavljen novi pravilnik za opravljanje zdravniške službe pri bratovskih skladnicah. V pravilniku je nekaj zelo važnih sprememb posebno gleae prejemkov in doklad skladničnin zdravnikov. Glavna bratovska skladnica v Ljubljani je ta pravilnik izdala v brošu-rici, ki stane 2.50 din. Krajevne skupine rudarjev in kovinarjev naj si za svoje poslovanje ta pravilnik nabavijo. Dobe ga lahko tudi pri krajevnih bratovskih skladni-oah. V »Službenih novinah« je bila dne 11. septembra tega leta objavljena uredba o splošnih policijsko rudarskih predpi- sih, kateri bodo stopili v veljavo 1. januarja 1939. Čim bodo objavljeni v »Sl. listu« kr. banske uprave draviske banovine, bomo o stvari Ikaj več napisali. * V reviji »Misel in delo« je dr. Maks Obersnel, gen. tajnik KTD na Jesenicah, napisal daljšo in zelo zanimivo razpravo pod naslovom »Razvoj našega rudarskega zavarovanja«. Ta razprava je izšla v ponatisu kot posebna knjiga. Dobi se za ceno 10 din pri krajevni bratovski skladnici na Jesenicah. Za vse, ki imajo opravka z zavarovanjem pri naših bratovskih skladnicah, bo ta knjiga zelo važna in neobliodno potrebna. Krajevnim skupinam rudarjev in kovinarjem priporočamo, da si knjigo čimprej nabavijo. Z zadružništvom se komo mogli delavci osamosvojiti. Zato pristopajmo k našim zadrugam, posebno k Prvi delavski hranilnici in Delavski tiskarni. To ni v korist podjetja mezdnem razredu, določala cnuko višino podpore. Merila ie želodec, ker se je tisti, ki je uredbo delal, zavedal, da za čas brezposelnosti še težje da dinar na si ran tisti delavec, ki ima .nizko plačo. •Sedanja uredba meri podporo na kapitalistični na’fin: kdor plača večji prispevek. dobi več. Prej sta dobivala delavca v 8. in 12. razredu polno družinsko doklado, in sicer tedensko po 168 din, sedaj dobi v 8. razredu z najvišjo družinsko doklado 70, v 12. razredu pa 150 din. Prejšnja uredba je dajala družinsko doklado za vsakega otroka in tudi za ženo. Doklada je znašala pri družini s petimi otroci tedensko 108 din, sedanja družinska doklada znaša pri istem številu otrok do 9. razreda tedensko 10 dinarjev, od 9. do II. razreda 20 din in v 12. razredu 30 dim. Družinsko doklado pa dobi po sedanji uredbi tisti delavec, ki ima enega otroka, žena pa ne pride v poštev za družinsko doklado — kljub temu, da mora v primeru moževe brezposelnosti tudi ona živeti. Pri družinski dokladi pa ni nič upoštevamo število otrok, doklada je enako visoka za družimo z enim ali pa z desetimi otroki. iNe verno, v čem je obstojala potreba, da se s socialnega vidika tako poslabša uredba o brezposelnih podporah. Kakšen je občutek brezposelnega družinskega oičeta in brezposelnega sezon-ca, ko vidi, da se mu je še tisto dobro vzelo, kar je imel v naši socialni zakonodaji. Denar, ki ga je prejemal kot brezposelno podporo, je bil izključno delavski denar in če je slučajno kakšno zimo dobil večjo podporo kaikor so znašali njegovi prispevki za borzo, je šlo to iz tistega denarja, ki ga za borzo plačuje njegov srečnejši tovariš, ki je stalno zaposlen in mu brezposelne podpore ni treba iskati. Borzam tudi ni grozil polom, saj beremo, da imajo posamezne borze lepe milijone naložene v posojilih. Nadalje so z novo uredbo prispevki delavcev za borzo še enkratno zvišani in je tako popolnoma inemogolče, da bi obstojala nevarnost s te strani. Delavec danes bere in ve, kako se pomaga z milijonskimi prispevki drugim stanovom. Zaradi prenizke cene pšenice dobijo veleposestniki letno po nekaj sto milijonov, in to državnega denarja. Delavcu, najbednejšemu med državljani — pa miti njegovega denarja ne privoščijo. Uredba ise mora brezpogojno izpremeniti, ker delavec ne sme še tistih drobtinic, ki mu jih je pri nas socialna zakonodaja dajala, izgubiti. O ostalih stvareh nove uredbe bomo pisali še v naslednjih številkah »Delavske pravice« . delavska tUlcacna Naše zadružnike opominjamo, da plačajo deleže. Te dni smo nekaterim poslali opomine, ki naj jih upoštevajo. Vsak zadružnik naj pridobi še po enega novega uda, da bo stavba cimpreij postavljena. Zaupniki! Pokažite zanimanje s tem, da boste pridno pobirali deleže in jih nakazovali zadrugi. Zavedajte se, da je od vas odvisen uspeh ali neuspeh. Na delo! Za tiiste zadružmike, ki imajo deleže v celoti plačane, bomo poslali izkaznice, ki lx>do veljale tudi kot legitimacije. To naj velja tudi kot odgovor tistim, ki so naš vpraševali, kako je s članstvom in plačanimi deležii. Odbor. V podjetju Henrika Falterja v Jur-klaštru in Grečnici, so dosegli delavci pred nekaj meseci ponovmo zvišanje plač, S tein poviškom podjetje ni bilo posebno prizadeto, saj so s« delavci s tein povišanjem šele približali plačam, ki jih imajo delavci drugje po tovrstnih podjetjih. Res je, da te plače presegajo banovo uredbo o minimalnih mezdah, toda plača po isti, dva dinarju na uro mi nobena plača, temveč be-raška miloščina, od katere delavec ne more ne živeti ne umreti. Ker so podjetja lesne stroke, iki imajo obrate v najemu, kupijo ves les, pa še delavce primerno plačajo, je umevno, da tudi tisto podjetje, ki ima lastne obratne prostore in lastne gozdove, plača zaposlene delavce vsaj približno enako; s tega vidika je delavska delegacija pri pogajanjih z g. Falterjem vztrajala na zvišanju plač. kljub temu, da lesni trg dejansko ni kazal ugodne konjunkture. Lastnik podjetja poseduje 1.454 hektarov gozdov im mu je ob agrarni reformi država pustila toliko množino zato, da ima zaposleno delavstvo. Tudi delavci so se zavzeli, da mu je ostalo čimveč gozdov. Umevno je tedaj, da bi podjetje ne smelo zaradi tega zaposlene delavce gledati samo z dobičkarskega vidika, temveč bi moralo upoštevati tudi dolžnost, da so delavci zaposleni tudi tedaj, če trenutna izdelava določenih predmetov (krije samo režijske stroške. Očividno se podjetje ne drži tega, ker sc je število zaposlenih delavcev zelo znižalo. Tudi od sedanjega staleža jih je že več na dopustu, oz, delajo v izmenah. Krivo pa ni temu to, da podjetje nima naročil, saj je podjetje predmete, ki bi jih lahko delalo v Jurklo-štru, naročilo v neki drugi tovarni. Pa ne samo to, delavcem is,e je začel vsiljevati akord, ki pa ni urejen tako, i delavec tudi akordnemu delu odgovarjajoče zaslužil, temveč se je pri delu, tako pri akordnemu kot šihtnemu, pričelo tudi priganjaštvo, kljub temu, da delavci prazmujejo. Življenje gre v tisto smer, da dnžave že .posegajo v gospodarstvo in podjetja niso več sama sebi namen, temveč morajo upoštevati tudi delavce. Nekatere države gredo še dalje ter podjetnikom gotovih narodnosti onemogočajo gospodarsko delovanje in posedanje premoženja. Podjetniki, ki razumejo čas in upoštevajo delavca, sinejo pričakovati njegove pomoči, ko bodo v stiski. Tam pa, kjer je dobiček več kot pa delavec, ki mora vsak dan skrbeti za hrano sebi in družini, bodo delavci stisko podjetniku gledali ob strani in se ravnali po reku: »Zvestoba za zvestobo!« Eno dopoldne na obrtnem sodišču Na obrtno sodišče v Ljubljani se zatekajo po pravico največ stavbni delavci. Razprave, ki jih vodi sodnik z dvema prisednikoma, enega iz vrst delodajalcev, drugega iz vrst delojemalcev, so včasih zelo zanimive. Pred vsem kažejo veliko nepoznavanje obstoječe socialne zakonodaje, pa naj bo to od strani delavcev ali delodajalcev. Delavec nekega večjega stavbnega podjetja v Ljubljani je iskal zadoščenja zato, ker ga je podjetje odpustilo brez odpovednega roka, češ, da je v dopoldanskem času na stavbi zaspal. Zastopnik podjetja je pripeljal pričo, delavca, ki je pod prisego izpovedal, da je obtoženec spal, in sicer ga je dobil spečega okrog pol 12; spal je še do 12, ko so ga poklicali h kosilu. Delavec, ki je to pričal, je pri podjetju še vedno zaposlen. Delavec, ki je tožil, pa je zopet pripeljal s seboj pričo, ki pa ni več pri podjetju zaposlena, ki je prav tako pod prisego izpovedala, da delavec tisto dopoldne ni spal, da sta vse dopoldne delala ter preložila 15 kub. metrov desk iz enega nadstropja v drugega. Sodnik je po posvetu razsodil, da če bi tudi delavec v resnici kaj malega zadremal, to ni razlog za odpust, še celo pa ne za takojšen odpust po obrtnem zakonu, pač pa bi ga podjetje moralo najprej posvariti oz. kaj malega kaznovati. Delavcu je sodišče priznalo DELAVSKA PRAVICA Št. 43 — 1938 3 rpo- tunik krajih Ormož Članski sestanek Strokovne skupine delavcev v Ormožu, se je vršil v nedeljo 16. oktobra, udeležilo se ga je lepo število članstva. Želeti tbi bilo, da se člani bolj točno držijo ure. Tov, Rozman je predaval o delavski zakonodaji in pomenu organizacije za delavstvo. Navzoči so pazljivo sledili predavanju, Tudi debata je bila živahna. Obravnavala šo se razna vprašanja, tičoča se delavstva. Že .sedaj prosimo vse člane, da se prihodnjega sestanka udeleže sc v večjem številu. Moderno suženjstvo. Kako se danes delavstvo izrablja, dovolj jasno prikažejo sledeče vrste: Pri izvozniku jajc Francu šu.maku v Ormožu je zaposlenih 5 delavcev, 3 ženske in 2 moška. Lastnik jim plača 1 dinar na uro, da zaslužijo 12 din na dan, morajo delati po 12 ur. Nehote nam pride na misel, ali še živimo v času naj večjega suženjstva, kajti tako izrabljanje ni nič drugega kot suženjstvo, toda moderno suženjstvo, rafinirano suženjstvo. Hrastnik Pred kratkim je umrl v celjski bolnišnici rudniški strojnik Franc Verdaj. O vzroku njegove smrti so se razširile razne govorice. Zoper zdravnika bratovske skiadnice se slišijo pritožbe od strani; bolnikov, da je v občevanju z njimi zelo čuden in kratek. V nekaj primerih so intervenirali delavski zaupniki, vendar, kakor se zdii, da brez uspeha. Potrebno bi bilo, da o viseli pritožbah razpravlja odbor na seji, pri kateri bi bil navzoč tudi zdravnik, in bi se zadeva pojasnila in obenem dognalo, koliko so pritožbe upravičene ali ne. Kakor znano, je novi pravilnik bratovske skiadnice zelo prizadejal rudarje ki se ponesrečijo. Po prejšnjem pravilniku so dobili vsaj nekaj odškodnine za to, če so postali za delo le delno sposobni, sedaj pa pomeni to toliko, kakor nič. Na O jstrem ponesrečeni rudar kopač Drnovšek Alojz je prejel ob zadnjem plačevanju rent komaj okrog 19 dinarjev odškodnine za pol meseca, čeprav je njegova delazmožnost zmanjšana za 20 odstotkov. Jesenice Prosvetno društvo Krekova družina bo zopet pričelo s svojimi predavanji, in sicer vsako sredo ob 8 zvečer v posebni sobi gostilne 1. konzumnega društva. Predavanja bodo zgodovinska, zdravniška, strokovna, športna, turistična itd. Ker je izobrazba posebno v današnjih časih v vsakem oziru in vsakomur jKjtrebna, se poziva članstvo, da ta predavanja pridno obiskuje. Odbor bo skrbel tudi za dobre predavatelje. Tisti, kd so lansko leto hodili na ta predavanja, so o tem že prepričani in letos že sprašujejo, kdaj sc bodo pričela pre- davanja. Tisti, ki hodijo na nočno službo, lahko gredo nekaj ur poprej od doma in pridejo spotoma na predavanja. Potrebno bi bilo, da bi se za predavanja zanimale tudi ženske, posebno še za zdravniška. Vsakokratna predavanja bodo objavljena z letaki, po možnosti pa tudi v »Delavski pravici«. Prvo predavanje se bo vršilo v sredo 26. oktobra tega leta. Ljubljana Poselska zveza priredi v nedeljo 23. t. m. veliko zborovanje za služkinje in to v dvorani Delavske zbornice. Zborovanje se bo vršilo ob 5 popoldne. Razpravljalo se bo o vseh vprašanjih, ki sc tičejo naših služkinj, predvsem^ pa o starostnem zavarovanju. Vse služkinje vabimo, da se tega zborovanja v kur naj večjem številu udeležijo. Odbornikom in zaupnikom stavbinske skupine v Ljubljani javljam, da bo v nedeljo 23. t. m. ob 9 dopoldne v pisarni J SZ na Miklošičevi cesti širša ;seja naše skupine. Opozarjam v smislu našega zadnjega poziva v »Delavski pravici« posebno zidarje in tesarje, ki nimajo učnih izpričeval, da pridejo na sejo in prineso s seboj potrebne podatke. — I' r. Ogrin, predsednik gradbene zveze. Kranj Zvezna organizacija saveza grafičkih radnika-ca Jugoslavije v Ljubljani bo priredila v proslavo 70 letnice obstoja grafične organizacije v Sloveniji s sodelovanjem, pevske in orkestralne »Grafike« iz Ljubljane koncert v veliki dvorani Narodnega doma v Kranju v soboto 22. oktobra tega leta ob pol 9 zvečer. Vabimo vse delavstvo, da se prireditve v obilnem številu udeleži in tako pokaže delavsko solidarnost. Radovljica Skupina KDM v Radovljici bo v nedeljo 23. t. m. ob 4. popoldne v dvorani Kunstelj v Radovljici priredila akademijo, ki bo posvečena spominu dr. Janeza Ev. Kreka. Vstopnina je: isedež.i 10 din, stojišča 2 din. Vstopnice po 10 din bodo nagrajene z lepimi darili. — Mladino in delavstvo bližnje okolice vabimo, da se te prireditve v čim večjem številu udeleži in tako kar najlepše počasti spomin našega ustanovitelja. Št. Vid V nedeljo 23. oktobra ob pol 10 se bo vršil v cerkveni dvorani v St. Vidu nad Ljubljano vzgojni sestanek Skupine iz »Store«, h kateremu vabimo tudi tovarišice iz Gamelj, iz Hribernikove tovarne in tudi od drugod. Predaval bo g. p. dr. Roman Tominec o občestvenem življenju im o pripravi na zakon. Pridite gotovo! ir CaMfUsi fUšefa: »AUBE« prinaša besede J. Maritaina, ki so zelo važne tudi za naše razmere: »Svoboda kristjanov ne zahteva samo, da sodijo o časovnih stvareh in delih sveta ter da pričujejo sredi njih — temveč terja tudi, da delujejo pri teh stvareh s sredstvi, vrednimi imena, ki ga nosijo, in Boga, ki ga ljubijo.« »THE NEW STATESMAN« prinaša sledeče besede, ki nam dobro osvetljujejo dogodke v bližnji preteklosti. Napisane so bile pred tnonakovskim dogovorom: »Angleška demokracija je bila ustvarjena v obrambo meščanskih podjetij proti absolutizmu in njeno verovanje je bilo vedno negativnega značaja. Postava je zanjo bila in je še varuh nedemokratične družbene ureditve proti vsakemu poskusu preureditve Zato je iz svojega pojmovanja demokracije vedno izključevala najbolj pozitivne vrednote človeške narave. Opeka in malta še ne sestavljata doma, dokler manjka skupnega družinskega življenja. Tako je tudi z demokracijo: politični in postavodajni okvir sta n jen potrebni sestavni del, toda naša ljubezen velja družbenemu redu, ki ga varujeta. Če ta red ni demokratičen, se ne bomo bojevali za tako demokracijo. V Angliji je ta red vseskozi oligarhičen. Zato ni čudno, da človek z ulice ne čuti nobene vneme za obrambo mednarodnih postav ali politične demokracije. Svoje življenje bo tvegal le za družbene vrednote, ki jih osebno doživlja. Kako more imeti angleški demokrat skupno vero s skandinavsko ali špansko demokracijo, če ne čuti nobene simpatije do njunih socialističnih idealov? Prava kolektivna varnost je mogoča edino na osnovi skupne socialne in demokratične filozofije. Anglija sicer uživa politično demokracijo, z drugimi demokracijami pa ne bo sodelovala v skupni obrambi, dokler ne^ bo tudi njen družbeni red demokratičen. Skupni interesi brez dvoma nagibljejo državnike, da se združujejo s Francijo, Rusijo in Ameriko v obrambo mednarodne postave, toda edino skupna družbena filozofija bo združila narode v obrambi svobode. Dokler pa ostaja Anglija družbena oligarhija, ne bo sodelovala niti s češkoslovaško, niti z republikansko Španijo, čeprav bi to zahtevali naši interesi.« »STRAŽA V VIHARJU«. Iz predavanja, ki ga je imel na taboru SOZ dr. Ciril Žebot in v katerem po kratki zahtevi »proti materialističnemu realizmu duhovni realizem« prične iskati po-krete, ki so tse baje postavili na narodno izročilo, na zdravo historično preteklost, navedemo samo sledečo čudovito modrost: »Poglejmo kako moderni nacionalistični pokreti upoštevajo ta načela. — Italijanski fašizem, katerega utemeljitelj je pravi začetnik sodobnih nacionalističnih pokretov, je naslonil novi italijanski nacionalizem na zgodovinsko veličino starorimskega imperija in na bogato duhovno pravico za zahtevek po 14 dnevnem odpovednem roku v znesku 400 din. Dimnikarski pomočnik je tožil dimnikarskega mojstra za plačilo zneska 2000 din za dela, ki jih je vršil posebej Dimnikarski mojster je namreč dobil nekatere večje stavbe, katere je prevzel pavšalno za vse leto, pomočniku pa obljubil, da mu bo za ometanje dimnikov na teh stavbah dal mesečno povprečnino 200 din. I ozneje je pa mojster to utajil in rekel, da mu tega ni obljubil. Pomočnik je imel s seboj pričo, svojo gospodinjo, kateri je mojster prav 'isto pripovedoval in obljubil kakor njemu. K razpravi je bil klican izvedenec, ki je izjavil, da ppmocniki zaslužijo od štedilnikov 3—5 din, kar je njihov zaslužek, ki znese mesečno približno 500—600 din. Pavšalna dela pa vsi mojstri plačujejo svojim pomočnikom zopet posebej, z različnimi mesečnimi pavšali. Zato izvedenec smatra za pravično, da bi mojster v tem primeru tudi temu pomočniku nekaj plačal, ker mu zastonj vendar ne more vršiti tega dela. Mojster je nato izjavil, da je ta dela izlicitiral za 16.000 din. Razsodba se je glasila, da mora mojster plačati pomočniku 2000 din, kar je od 16.000 din še zelo malo. Knjigoveško podjetje je odpustilo vajenca, češ, da se je proti predstojnikom slabo obnašal in rabil izraze, ki jih je komaj mogoče navesti. Podjetje mu je dolžni znesek na plači in izgubo na zaslužku izplačalo, obvezalo pa se je, da bo poiskalo zaposlitev za njega kje drugje. Ker zaposlitve le ni bilo, je vajenčev oče po obrtnem sodišču zahteval, da se to uredi. Zastopnik podjetja je izjavil, da je povpraševal pri raznih mojstrih, toda vsi so rekli, da vajencev s takimi navadami ne morejo sprejeti v uk. V tem primeru je tažko presoditi, na kateri strani je več krivde, vsekakor pa od vajenca ni ne lepo ne pravilno, da že prva leta učenja kaže toliko nepokorščine. Dva Dalmatinca, zaposlena pri večjem stavbnem podjetju, ki je vršilo neka dela na deželi, sta vložila tožbo, da ju je podjetje poklicalo v Ljubljano, ko sta pa prišla sem gori, jima ni dalo zaposlitve in sta sedaj zato že 22 dni brez dela. Zahtevata, da jima podolje za teh 22 dni plača zaslužek. Podjetje je dokazalo, da so bili delavci v tistem kraju zelo nezadovoljni in so posebno Dalmatinci želeli čim prej priti na delo v Ljubljano. Podjetnik je polirju naročil, naj pride v Ljubljano, kjer je prevzel'večjo stavbo, ki se bo začela v kratkem graditi. Polir je naročil tehniku, ki je ostal še nadalje pri delavcih pri tem delu, in mu zaznamoval, katere delavce naj mu pošlje v Ljubljano, ko bo dobil za to potrebni denar. Nekaj delavcev pa je smatralo, da so s tem, ker so bili zaznamovani v knjigi, kar jim je povedal njihov tovariš, ki je to skupino vodil, da so naročeni, naj gredo v Ljubljano, in so seveda tudi odšli. Tu so se z drugimi delavci vred oglasili. Podjetnik jim je pa rekel, da stvari še niso urejene in se z delom še ne bo pričelo ter nai nekoliko počakajo. Izkazalo se je, da jih v resnici ni nihče naročil v Ljubljano in da zato tudi nimajo pravice do plačila za dni, ko niso delali. Delavec, ki je vršil pri nekem stavbnem podjetju v Ljubljani dela pri dvigalih, kompresorjih in sploh pri strojih, ki jih podjetja na stavbah uporabljajo, je tožil za razliko med svojim zaslužkom in zaslužkom kvalificiranih strojnikov, češ, da je vršil delo strojnika. Predložil je tudi izvod kolektivne pogodbe, v kateri je izprašanim strojnikom določena plača, katero tudi on zahteva. Sodišče pa je ugotovilo, da tu pogodba ni pravnoveljavna, da je to le osnutek pogodbe, katero so sklepali delodajalci in delojemalci oz. strokovne organizacije. Pogodba za stavbno delavstvo, ki je sedaj razširjena na vso banovino, j>a tega odstavka oz. plač za strojnike sploh nima. Podjetnik je pojasnil, da so pri pogaja-njih to črtali, ker je poklicnih strojnikov zelo malo. Poleg tega je izjavil, da pri vseh podjetjih taka dela visijo navadni delavci, ki so seveda za taku dela bolj sposobni in ki so že dalj časa pri podjetju zaposleni. Sodišče je nato zahtevek delavca po plačilu zaslužka v višini plače izprašanega strojnika odklonilo z razlozi-tvijo, du je predložil neresnične podatke in da po izjavi izvedenca taka dela pri stavbnih podjetjih Yršij° nfl' vadni delavci. Veliko manj bi bilo podobnih pravd in tudi sovraštva med delavci in delodajalci, če bi eni in drugi nekoliko bolj poznali socialno zakonodajo, posebno pa če bi imeli delodajalci nekoliko več srcu za delavce. dediščino katoliškega Rima.« 1. človek se vpraša, kako je mogoče, da se take istvari govorijo slovenski katoliški mladini, 21, Nadalje se vpraša, kako more priobčiti kaj takega list, ki ga izdaja menda del Katoliške akcije, Mihaelova skupina. Straža (saj se v isti številki ta skupina sama skriva pod ta nedotakljivi plašč!) in kako je mogoče, da ti ljudje tako z lahkoto preidejo največje sodobne težave Cerkve in jim je v tem primeru malo mar za cerkveno mnenje o »modernih nacionalističnih pokretih«. 3. Ta ganljivo zadovoljni smehljaj, ki se z njim take vrste ljudje bližajo vsemu, kar diiši po skrajni desnici in kar govori velike besede proti komunizmu, naznanja prelepo duhovno zmedo, kajti naloga katoličana naj bi danes bila menda več ali manj podobna efektivnim grobim rekcijam fašizmov na meščanski idealizem in njega napake, in na vsak način bi radi katolicizem »oplodili« s tistimi gibanji, proti katerim so bile obrnjene papeževe besede: »Kdor udari KA, ta udari Cerkev«. Značilne in preroške resnosti polne besede, proti največjim duhovnim nevarnostim našega časa, in kjer bi pravoverni in zanesljivi katoličani od »Straže« radi našli »bogato duhovno dediščino katoliškega Rima«. 4. In samo tu smisel teh besed je pravilen (papežev govor, ki jih je v njem izrekel, se je obračal proti rasizmu), kaiti nezaslišana in grda njihova potvorba je, čc jih takih neumnosti zmožni ljudje obračajo kar naenkrat nase in mislijo pod tem plaščem plesati kakor se jim zljubi ter biti nedotakljivi. Kajti ne razlikovati med principielnim, nazorskim nasprotovanjem in med kritičnim presojanjem napak je tudi nevarna bolezen. »Nikomur na katoliški strani se ne sme ugovarjati: ne le Cerkvi kot taki' in njenim avtoritativnim predstavnikom, ampak tudi posameznikom iz katoliškega življenja ne, pa tudi ne ustanovam, akcijam, mnenjem in načrtom teh posameznikov. Vse to je treba iže vnaprej hvaliti... Če pa že storiš kaj takega, ti manjka ljubezni do Cerik ve, ali pa isi vsaj netaktičen slabič, ki s svojimi nepremišljenimi kretnjami škoduje ugledu Cerkve in pomaga njenim nasprotnikom in sovražnikom ... To meji že na tragiko in mi prav za prav niti dobro ne vemo, kam vse to vodi.« Če bi bili te zadnje besede napisali mi sami, bi bili deležni najhujših obsodb. Toda ponavljamo lebe-sede iz članka v prejšnji številki »Pravice«, ki ga je napisal nadškof dr. Ivan Šarič. Ali morejo »Stražarji« tudi njemu podtikati nepoznanje razmer med katoličani in slabe namene? Priporočamo njim, Borcem in še komu drugemu, naj se v ogledalu tega članka dobro ogledajo. Kajti tudi pri nas se jemlje slednja beseda, ki teži za popravo nevzdržnih razmer med katoličani za zlohoten udarec, »ki razbija skupnost!«. 5. Toda naj Straža, Borci in njim enaki premislijo dobro sledeče: Ali ne razbija katoliške skupnosti tisti, ki možnost sodelovanja in javnega dela jemlje tistemu delu slovenskih katoličanov, ki se v presoji nekaterih vprašanj razlikuje od navidezno oficielne pravilnosti in ki ga zato hoče zaradi nadvlade lastnega tipa onemogočiti povsod? Ali je to ravnanje evangeljsko in katoliško, ali je tako uničevanje dela in prizadevanja svojega brata v veri — ki bi se niti ne smel braniti in pokazati, kaj se mu zdi krivično — kaj drugega, kot najuspešnejše rušenje možnosti zdravega sožitja katoličanov im iz njega rastočega svobodnega ustvarjanja vrednot iz katoliške duše j n zavesti, tega najplodovitejšega in edino pravilnega uvajanja krščanskega duha v življenje. Ali ni to onemogočanje Katoliške akcije? Ali ni človek, ki tako dela, tip tistega mrzlega in odbijajočega katoličana, ki stoji pred vsem življenjem z indeksom nepravičnih obsodb, in ki mu je najljubša in najplodnejša naloga razdeljevanje vsega, kar vidi v predale zmot — sam pa se ima za nezmotljivega, in če kdo potiplje za njegove napake, spretno vplete in nastavi Cerkev, ki je nedotakljiva... Na vsa ta vprašanja bi bil jasen odgovor brez izpuščanj zelo zanimiv! Ni lepšega darila za god ali poroko tovariša ali tovarišice, kot lepa knjiga. Pišite takoj »Delavski založbi« v Ljubljani, da vam pošlje prospekt in cenik knjig, ki jih ima še v zalogi. — Celo zbirko laliko dobite tudi na obroke. 4 — Št. 43 — 1938 DELAVSKA PRAVICA ^Razfiled po smtu Seja strokovne zveze kovinarjev Politični nasledki monakovskega sporazuma so tako daljnosežni in težki, da je ves bodoči razvoj dogodkov v Fvrofpi, pa tudi ostali svetovni politiki zelo nejasen. — Ceško-Slovaška je kot neodvisna država prav za prav le še na papirju. Njena gospodarska odvisnost od Nemčije ter tega dejlstva politične posledice bodo vedno bolj opazne. Notranje življenje Češko-Slovaške je že v tein kratkem času doživelo silen preobrat. Posledice pa se bodo kazale vedno bolj tudi v državah proti jugu in vzhodu. Sto tisoči beguncev so med drugim eno izmed težkih vprašanj, ki ga mora reševati Češko-Slovaška. Pred zasedbo sudetskih krajev po nemških četah je pribežalo na Češko nad 200.000 Čehov in nad 50.000 nemških demokratov, kako najti vsean zaposlitve in jim dati kruha? Kam naj gredo Nemci, za katere je že izjavila češka vlada, da ne more skrbeti? Angleška in francoska dobrodelnost, ki zbira zanje denar, ne bo mogla rešiti tega vprašanja — vise češko in slovaško gospodarstvo pa se bo moralo naravnost prevratno preusmeriti, ker postaja močno navezano in odvisno od Nemčije. Gospodarstveniki na potovaju. Pot nemškega gospodarskega ministra dr. Funka v Jugoslavijo, Bolgarijo in Turčijo bo imela za posledico sklenitev gospodarskih pogodil, ki bodo uredile trgovino teh držav z Nemčijo. Zunanja trgovina Jugoslavije bo močno navezana na gospodarstvo Nemčije. Turčija bo dobila tri milijarde dinarjev nemškega posolila za zgraditev tovarn in pristanišč oin Bosporu. Gradile jih bodo nemške industrije. Ko ,se uredi nemško gospodarstvo s temi državami, se bo potem uredilo še z Romunijo. Take gospodarske ureditve so vedno velike važnosti tudi na političnem polju. Anglija in Italija želita spraviti v 'življenje prijateljstvo, ki -sta ga sklenili v začetku letošnjega leta. Zato je potrebno rešiti najprej »špansko vprašanje«. Mussolini je sedaj odpoklical 10.000 vojakov iz Španije. Kaj bo z nadaljnjimi 60.000, se še ne ve. V Španiji je doslej padlo in bilo ranjenih ter invalidnin po objavah Italije nad 12.000 mož. Tudi republikanska Španija je razpustila tuje prostovoljske brigade in jih -pošilja domov. Republikanska vlada je izjavila, da hoče dokazati, da je sama dovolj močna in da španska vojna -ne rešuje »vprašanje boljševizma«, temveč vprašanje španiske neodvisnosti. Glasniki sporazuma med Francom in republikansko Španijo ne bodo prišli na svoj račun. Obe strani sta izjavili, da je premirje nemogoče. Franco je izjavil, da noče »hudičevega premirja«. Republikanci so si v dveletni vojni močno utrdili svoj položaj in -svoje fronte in se nočejo prepustiti na milost in nemilost fašizmu. Ni res, res pa je... V zvezi is pogajanji med Slovaki in Madžari v Koma-rovu -so pisa-li svetovni listi, da -so se v ozadju pokazala nasprotstva interesov med Nemčijo in Italijo. Slovaki -so, bili nepopustljivi, Madžari pa so zahtevali vedno več. Po madžarskih zahtevah bi prišlo nad milijon Slovakov pod Madžare, dočim jih imajo -že sedaj od svetovne vojne okrog 50O.(XX). Sedaj -sta Nemčija in Italija tako pisanje časopisja označili kot popolnoma neutemeljeno in izmišljeno. V-se take vesti o kukem nasprotstvu sta demantirali-. Palestinski nemiri so se razvili v pravo vojno. Anglija mora pošiljati vedno nove vojake. Arabci zahtevajo, da Anglija opusti svoje »pokroviteliistvo« nad Palestino in -se umakne. Angleški konservativci zahtevajo, da se angleška sila poveča in da se interesi imperija zavarujejo -s silo. Razdelitev dežele med ^Delavska • l,• -1.o PRAVICA KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Is.haja vnak četrtek popoldne, v primera prašnika dan proj. — Uredništvo in uprava J* v ujubljani, Miklošičeva cesta 22-1. — Oglasi, reklamacije in naročnina na apravo, Miklošičeva oesta 22-1 — Oglasi po ceniku — Telefon št. AW8. — Številka čekovnega računa 1Š.P00 Posamezna štovilka stane l din, — Naročnina: sa 1 moseo 4 din, za četrt leta 10 din, za pol leta 20 din, za colo leto 40 din. Naročnina ca tuje države na moseo 7 din, na leto pa 70 din. Odgovorni urednik Peter Lombardo, Ljnbljana. Izdaja ta konzoroij »Dolavske pravice« Srečko Žamer, Ljubljana. — Tlaka Zadružna tiskarna, Ljnbljana, Tyršova cesta št. 17 (Maks Blejec) Jude in Arabce se zdi danes že čisto nemogoča rešitev. Dobro informirano angleško časopisje piše, da ise na tihem razpravlja o načrtu, da se osnuje zveza arabskih držav (Palestina, Siriju, Libanon, Transjordanija) in da se v tej zvezi s francosko in angleško pomočjo omogoči judom znosno življenje. Razmere so že tako daleč zapletene, da bo morala Anglija zelo hitro najti kako odločitev, katero zavlačuje že skoraj eno leto. V nedeljo 16. oktobra t. 1. sc je vršila na Koroški Beli seja ožjega odbora »Strokovne zveze kovinarjev JSZ«. Seje iso se udeležili vsi člani ožjega odbora, kakor tudi nekateri odborniki strokovnih skupin kovinarjev z Jesenic in Javornika. Za centralo se je seje udeležil tov. Rozman Jožko. Sejo je vodil predsednik zveze tov. Pufcšič. Po čitanju zapisniku zadnje -seje so