Fanzin	za	fantazijo,	znanstveno	fantastiko	in	horor	ter	svet	Drugotnosti ISSN	1855-6434	|	december	2013	|	letnik	6	|	šstevilka	29

SREČ

SRE NO

Č



POST

POS A

T POKALIPTI

A

Č

POKALIPTI NO

Č



201

20 4

1





Jašubeg en Jered

PREBERITE V TEJ ŠTEVILKI ...

ISSN	1855	-	6434

Fanzin	za	fantazijo,	znanstveno	fantastiko	in

Kot	vedno	pričenjamo	številko	z	uvodnikom,	spekulativnimi	novicami,	ki horor	ter	svet	Drugotnosti

jih	 tokrat	 ni	 veliko,	 in	 z	 rubriko	 O Življenju, Vesolju in sploh Vsem.	 Seveda Izdajatelj in urednik:

smo	vse	skupaj	začinili	še	z	 Vesoljskim humorjem.





Bojan	Ekselenski


⇨	 Več	na	straneh	od	3	do	5.

Ljubljanska	cesta	5A,	3000	Celje

Društvo	Zvezdni	prah	Maribor

Poročamo	o	dveh	dogodkih.	To	sta	prva	slovenska	delavnica	spekulativ-Stritarjeva	24,	2000	Maribor

ne	 ikcije	in	predpremiera	 ilma	Hobit:	Smaugova	pušča.

GSM: 386	40	642	356	(Bojan)

⇨	 Več	na	straneh	od	6	do	8.

E-pošta:	bojan.ekselenski@gmail.com

Pri	ocenah	 ilmov	v	naših	kinematogra ih	in	na	devedejih	smo	se	najprej Internet:	www.drugotnost.si

ustavili	na	hitu	letošnjega	leta,	že	omenjenem	 ilmu	Hobit:	Smaugova	pušča, Preostalniki:

drugi	del	trilogije	o	Hobitovem	epskem	potovanju.	Potem	sledijo	Thor:	Svet Oblikovanje:		Andrej	Ivanuša

teme,	Gravitacija,	Duša	in	Enderjeva	igra.

Naslovnica:

Vsekakor	 še	 vedno	 beremo	 in	 ne	 samo	 gledamo.	 Tokrat	 smo	 prebrali Philip	Straub,	Enchanted	Evening

knjigi	Bojni	tiger	in	Trojanska	maska	izpod	tipkovnice	Davida	Gibbinsa.

Copyright	©	2013	Bojan	Ekselenski

⇨	 Več	na	straneh	od	9	do	17.

Vse	pravice	pridržane.

Ker	želimo	spodbujati	domače	avtorje,	smo	za	tokratni	intervju	poprosili Besedila,	slike	in	oblikovne	rešitve

Marka	 Jordana,	 ki	 je	 naš	 trenutno	 najbolj	 'vroč'	 ilustrator	 fantazijskih	 in je	prepovedano	kopirati	na	kakršenkoli

podobnih	romanov.

način	brez	dovoljenja	izdajatelja.



⇨	 Več	na	straneh	od	18	do	19.

BEK	=	Bojan	Ekselenski

V	 rubriki	 IZOBRAZEVANJE	 smo	 prostor	 namenili	 enemu	 najbolj	 znanih JIV	=	Jani	Ivanuša

ANI	=	Andrej	Ivanuša

ameriških	 ilustratorjev	 znanstvene	 fantastike	 in	 fantazije	 Alexandru	 A.

Schomburgu,	ki	je	bil	rojen	na	Portoriku.

⇨	 Več	na	straneh	od	20	do	21.

Bojan	Ekselenski	se	je	v	rubriki	POGLEDI	lotil	razglabljanju	o	sobivanju NOVOPEČENI

papirnatih	in	e-knjig.	Ob	tem	primerja	stanje	v	ZDA,	v	Evropi	in	pri	nas.	Vsekakor	je	zanimivo,	kako	je	to	odvisno	od	pojmovanja	kaj	knjiga	sploh	je.

Kje ste novi avtorji?

⇨	 Več	na	straneh	od	22	do	25.



Verjamem,	 da	 je	 v	 Sloveniji	 precej

Literarni	del	prinaša	naslednje	umetnine:	dražilnik	iz	epa	Vitezi	in	čarov-ljubiteljev	 in	 ljubiteljic	 fantazije,	 znan-

niki	z	naslovom	Zlom	Imperija	(Bojan	Ekselenski),	kratke	zgodbe		Terorist stvene	fantastike	in	hororja,	ki	imajo	tudi

(Bojan	 Ekselenski),	 Levitev	 (gost	 iz	 Srbije	 Tihomir	 Jovanović-Tika), ustvarjalno

energijo.

Zal

nimamo

Aequilibrium	(Andrej	Ivanuša),	Dobra	karta	(Marko	Vitas),	Android	Adam, nobenega	periodičnega	glasila,	ki	bi	redno

Osebna	številka	(Vid	Pečjak)	in	balado	Simen	inu	Agata	(Andrej	Ivanuša).

objavljalo	 in	 s	 svetovanjem	 pomagalo

⇨

avtorjem	pri	njihovih	prvih	korakih	v	svet

Več	na	straneh	od	26	do	40.

ustvarjalnosti.	Prav	Jašubeg	en	Jered	torej

orje	ledino.





OCENJEVALNI STANDARDI


Kaj lahko avtorji pričakujete?

Za	ocenjevanje	 ilmov	v	kinu	in	na	DVD	ter	knjig	uporabljamo	naslednja	merila: Vsako	 delo	 bo	 šlo	 skozi	 nekaj	 rok.	 Prvo

FILM	V	KINU:

sito	 je	 pravopisno,	 torej	 skladnja	 in

 2,0	-	zgodba	(njena	izvirnost,	izvedba	v	scenarističnem	pomenu,	ipd.), pomenoslovje.	 Nadalje	 gre	 skozi	 vsebin-

 1,5	-	izvedba	(glasba,	režiserski	prijemi,	kamera,	posebni	učinki), sko	 pretresanje.	 Ne	 bomo	 iskali	 napak,

 1,0	-	igra	(verodostojnost	igre,	vživetost	v	vlogo,	prepričljivost,	ipd.), temveč	kvaliteto.	Objavili	bomo	dve	ali	tri

 0,5	-	tehnična	kvaliteta	izvedbe	(3D,	kvaliteta	slike,	zvoka).

najkvalitetnejše	 zgodbe.	 Objavili	 bomo



zgoščeno	 oceno	 vsakega	 prispelega	 dela,

DVD	FILM:

pri	čemer	bomo	avtorjem	svetovali,	kako

 2,0	-	zgodba	(isto,	kot	pri	 ilmu	v	kinu),

naprej.

 1,0	-	igra	(isto,	kot	prej),



 0,5	-	oprema	škatle	(bonusi,	kvaliteta	ovitka,	dodatne	vsebine),

Kam poslati svoje umetnine?

 0,5	-	razmerje	cena	/	kvaliteta	(kaj	dobiš	za	zahtevan	denar),



 1,0	-	tehnična	kvaliteta	dobljenega	(kvaliteta	slike,	zvoka).

Svoje	umetnine	pošljite	na	e-naslov:



bojan.ekselenski@gmail.com

KNJIGA	:

 VSEBINA	(max.	5,0)

 3,0	-	zgodba	(njena	izvirnost	in	njeno	vodenje	od	začetka	do	zadnje	strani),

 1,0	-	izvedba	ideje	(žanrska	umeščenost,	preseganje	ali	stapljanje	žanrov)

 1,0	-	podajanje	zgodbe	(jezikovna	všečnost,	izvirnost,	jezikovna	barvitost	v skladu	z	zgodbo,	ipd.),

 OBLIKA	(max.	5,0)

 2,0	-	oblikovanje	(kako	je	knjiga	oblikovana,	prelom	knjige,	ipd.),

 2,0	-	spletna	podpora	in	vsebinski	dodatni	bonbončki,

 1,0	-	dobljeno	za	denar	ali	razmerje	cena	/	kvaliteta	(kaj	dobiš	za	svoj	denar	v primerjavi	s	primerljivo	konkurenco).



Najvišja	možna	ocena	v	vseh	primerih	je	5!	Tako,	zdaj	veste	kakšna	so	merila.	Pri vsakem	opisu	bo	analiza,	kje	je	izdelek	dobil	in	kje	izgubil	ter	seveda	skupna	ocena.





2





UVODNIK


ENA	KNJIŽNO	UVODNA	JE	TA	...





Bojan	Ekselenski


29.	knjižni	sejem	v	Cankarjevem	domu	se	je	iztekel.

Najpomembnejši	 slovenski	 knjigotrški,	 založniški	 in nasploh	knjižni	dogodek	leta	je	mimo.	Z	njim	so	bili	vsi

SREČ

SRE NO

Č



zadovoljni.	 Obiska	 je	 bilo	 več,	 posla	 je	 bilo	 več,	 torej kriza	le	ni	spodnesla	želje	ljudi	po	branju.	Knjiga	gre	v promet,	če	se	prodaja	po	razumni	ceni.

POST

POS A

T POKALIPTI

A

Č

POKALIPTI NO

Č



Slovenski	avtorji	spekulativne	 ikcije	smo	bili	tradici-

onalno	 odsotni,	 vsaj	 kar	 se	 tiče	 uradnega	 sejemskega 201

20 4

1

dogajanja.	Ob	vsej	množici	dogodkov,	vrtečih	se	v	Can-

karjevem	domu	od	srede,	20.	11	do	nedelje,	24.	11.,	ni

bil	niti	en	sam	namenjen	slovenskim	avtorjem	spekula-

tivne	 ikcije.

Nas	je	tako	malo?	V	hrupu	drugih,	s	knjigami	poveza-

nih	besed,	molk	spekulativne	 ikcije	pogine	nekje	v	kotu

prva	Delavnica	kreativnega	pisanja	spekulativne	 ikcije.

ilegale.	 Na	 žalost	 skoraj	 nihče	 na	 literarnem	 nebu	 Slo-Odziv	 je	 bil	 odličen.	 Sodeloval	 je	 izjemno	 pisan	 nabor venije	 ne	 ve,	 kaj	 bi	 s	 to	 besedno	 zvezo	 –	 spekulativna avtoric	 in	 avtorjev.	 Nekateri	 so	 že	 precej	 izkušeni,	 a ikcija.	 Pravzaprav	 se	 tega	 izraza	 vsi,	 ki	 se	 imajo	 za drugi	popolni	začetniki.	Namen	delavnice	je	bil	predv-

»resne«	literarne	ustvarjalce,	izogibajo	kot	hudič	križa.

sem	udejanjiti	neke	standarde,	terminologijo	in	podob-

Za	književnikov	ugled	naj	bi	bila	besedna	zveza	speku-

no.	 Vsekakor	 sem	 glede	 ustvarjanja	 domače	 avtorske

lativna	 ikcija	 ali,	 bog	 nam	 odpusti,	 žanrska	 literatura, baze	in	posledično	zagona	scene	precej	optimističen.

smrtonosnejša,	 kot	 je	 za	 vampirja	 česen,	 namočen	 v V	 kratkem	 času	 bo	 pripravljen	 drugi	 korak	 konsoli-sveto	 vodico.	 V	 izogib	 tega	 ukletega	 izraza	 so	 izumili dacije	slovenske	avtorske	scene	–	izdaja	polprofesional-magični	 realizem,	 postmodernistično	 literaturo	 in	 še ne	 literarne	 revije.	 S	 čakanjem	 na	 milost	 nekoga	 od kaj,	česar	ne	vem.

zunaj	 ne	 bomo	 daleč	 prišli.	 Sami	 moramo	 začeti	 in Bodimo	samokritični.	Pred	ogledalom	moram	s	prs-zagrizniti	 v	 kislo	 jabolko	 novega	 projekta.	 Udeleženke tom	pokazati	tudi	nase.	Nihče	od	nas	ni	podal	niti	ene

in	udeleženci	delavnice	dajejo	upanje,	da	smo	pred	lep-

same	 pobude	 za	 organiziran	 nastop.	 Vsi	 samo	 veselo

šimi	časi	za	domačo	avtorsko	sceno.	Kot	je	rekla	prijate-čakamo	na	nebeškega	svetnika	in	njegovo	vodenje	pod

ljica	Ruža,	če	nimaš	dostopa	do	originala,	si	ustvari	sub-luči	 javne	 pozornosti.	 Tega	 pa	 seveda	 ni,	 saj	 se	 raje stitut.

zapija	in	debatira	v	imenitni	družbi	Prešerna,	Cankarja

Pred	 nami	 je	 postapokaliptično	 leto	 2014,	 mogoče

in	drugih	v	literarnih	nebesih.	Malo	mu	je	mar	za	neke

nas	čaka	kakšna	ekonomska	nezgoda.	Lahko	nas	doleti

jokajoče	X.Y.	miške.

lomljenje	 vratu	 E-samozaložništva.	 Mogoče	 kakšna

Sicer	 sem	 bil	 prisoten	 na	 stojnici	 malega	 založnika nova	davčna	domislica?

Pro-Andy	 s.p.,	 a	 to	 je	 bila	 precej	 partizanska	 akcija.	 Je vzrok	temu	naša	prislovična	introvertiranost?	Smo	res

Vsekakor	srečno	in	uspešno	novo	leto	2014	in

takšne	mevže,	čakajoče	na	sveti	gral	žarometov	stroko-seveda	najlepše	božične	praznike!

vne	in	predvsem	obče	javnosti?

Kje	je	torej	problem	nastopa	domačih	avtorjev?

Problem	 domačih	 avtorjev	 ni	 zgolj	 partizanska	 pro-

dukcija,	 ta	 je	 posledica	 stanja	 na	 našem	 trgu.	 Največji problem	s(m)o	kar	avtorji	sami.	Imamo	društvo,	vsaj	po

E-mailu	 smo	 povezani.	 V	 dobi	 spleta	 smo	 si	 bližje,	 kot še	nikoli.	Rezultat?	Ni,	ni,	miška	papala.

Samo	s	čakanjem	ne	bomo	ničesar	dosegli.	Nihče	nas

ne	 bo	 prijel	 za	 roko	 in	 peljal	 pod	 žaromete.	 Knjižni sejem	 je	 odlična	 priložnost	 za	 promocijo,	 za	 poziranje pod	žarometom	pozornosti,	a	letos	smo	jo	znova	spre-gledali.

Stroka	nas	popolnoma	ignorira.	Ni	čudno,	saj	se	tudi

sami	 ignoriramo	 s	 čakanjem	 na	 mano	 iz	 nebes.	 Torej nimamo	pravice	do	nerganja.

Naj	 se	 posvetim	 vedrejšim	 zadevam.	 Iztekla	 se	 je





3





NOVICE SPEKULATIVNE





PREGLED	IZDANIH


ZF&F	KNJIG	V	LETU	2014

SLOVENSKI	AVTORJI/CE

Kratek	 pregled	 baze	 COBISS/

OPAC	 za	 področje	 (znanstveno)

Dobro	 obiskan	 29.	 slovenski

fantastična	 proza	 je	 za	 leto	 2013

knjižni	 sejem	 je	 bil	 v	 Cankarjevem

dal	naslednje	izdaje:

domu	 v	 Ljubljani	 v	 času	 od

 Zardoz	 in	 računalnik	 /Sonja

20.	 novembra	 do	 24.	 novembra

Koranter	-	Ljubljana:	Alba	2000,

2013.	 Društvo	 Zvezdni	 prah	 je	 ob





72.	WORLDCON	2014	LONDON


2013


pomoči	 založbe	 Pro-Andy	 iz	 Mari-

Le	'korak'	vstran,	v	Londonu,	bo

 Beg	 /Simon	 Moe;	 Ljubljana:	 OS

bora	sodelovalo	na	sejmu.	Predsta-

tudi	 svetovna	 konvencija	 ZF.	 Ta	 je

Majde	Vrhovnik,	2013

vili	 smo	 naš	 'Zbir	 slovenske	 ikcije

že	 dvainsedemdeseta	 po	 vrsti!

 Emma	 Storm	 (Bratovščina

ZVEZDNI	 PRAH	 2012'.	 Založba	 pa

Odvijala	se	bo	teden	dni	pred	Sha-

Culis)	 /Uroš	 Topić,	 Ljubljana:

je	 prestavila	 avtorja	 slovenskega

mrokonom	 v	 Dublinu,	 torej	 od	 14.

Pasadena,	2013

fantazijskega	epa	VITEZI	IN	CARO-

do	 18.	 avgusta	 2014.	 Ljubitelji	 si

 Razvaline	 časa	 /Jure	 Domajn-

VNIKI	 Bojana	 Ekselenskega.	 Ob

lahko	 tako	 organiziramo	 aktivne

ko;	Bevke:	Smar-team,	2013

njem	 pa	 še	 Martina	 Vavpotiča	 z

počitnice	v	Angliji	in	na	Irskem	ter

 Kamen	 razčlovečenja	 /Roman

njegovo	steampunk	novelo	CLOCK-

se	udeležimo	obeh	konvencij.

Komac;	Bevke:	Smar-team,	2013

WORKS	 WARRIOR	 in	 Andreja	 Iva-

Gostje	 (GOHs)	 bodo	 John	 Clute

 Na	 valovih	 vetra	 /Aneja	 Gros;

nuša	 z	 njegovima	 knjigama	 CUDO-

(Kanada),	 Malcolm	 Edwards,	 Chris

Rožna	 izbranka	 /Aneja	 Gros;

VITA	 POTOVANJA	 ZAJCA	 RONA	 in

Foss,	Bryan	Talbot	(vsi	V.Britanija)

Zamrznjena	 v	 času	 /Aneja

SVETODREV. (ANI)

in	 Jeanne	 Gomoll	 ter	 Robin	 Hobb

Gros;	 	 vse	 Portorož:	 Murano,

(obe	 iz	 ZDA).	 Predviden	 je	 bil	 še

2013

Iain	M	Banks	(V.Britanija),	ki	pa	je

 Neverjetni	 Dobrogoj	 Bajc	 /

pred	kratkim	preminil.

Iztok	 Vrhovec;	 	 Ljubljana:	 Ved,





EUROCON	2014	DUBLIN


Organizatorji	napovedujejo	nap-


2013

Prihodnje	leto	bo	evropska	kon-

oren	 urnik,	 ki	 obsega	 intervjuje	 z

 Arcas	 /Barbara	 Chybei	 (Cibej);

vencija	znanstvene	fanstatike,	ki	jo

različnimi

avtorji,

predavanja,

Bevke:	Smar-team,	2013

prireja	ESFS	(European	SF	Society)

debate,	 delavnice,	 bralnice	 in

 Svit	 in	 skrivnostno	 jezero	 /

v	 Dublinu	 med	 22.	 in	 24.	 avgus-

panelne	 razprave,	 da	o	 projekcijah

Iztok	 Vrhovec;	 	 Ljubljana:	 Ved,

tom	2014.	 Tehnični	 organizator	 je

ilmov,	razstavah	in	zunanjih	prire-

2013

Irsko	 združenje,	 ki	 sicer	 prireja

ditvah	 niti	 ne	 govorimo.	 Skupaj	 je

 Uroki	polne	lune	/Marjan	Tom-

irski	festival	Shamrokon.

predvidenih	 več	 kakor	 600	 dogod-

šič;	 Ljubljana:	 Studentska	 založ-

Castni	gostje	(GOHs)	bodo	pred-

kov.

ba,	2008-2013

vidoma	 Andrzej	 Sapkowski	 (Polj-

Vsekakor	velik	in	naporen	dogo-

 Poljub	Črnega	jezera,	saga

ska)	 Jim	 Fitzpatrick,	 Michael	 Car-

dek,	pravzaprav	kar	dva!

Uslužbenka	/Annalight	Night;

roll,	 (oba	 Irska),	 Seanan	 McGuire

Več	o	obeh	dogodkih	na:

Uslužbenka	Zmaja,	saga	Usluž-

(ZDA,	 pisateljica	 s	 škotskimi	 kore-



SHAMROKON

benka	/Annalight	Night;

ninami)	 in	 Ylva	 Spångberg	 (Sved-





www.shamrokon.ie


Uslužbenka	senc, saga	Usluž-

ska)	ter	morda	še	kdo.



LONCOM3

benka	/Annalight	Night	;	vse

Delegat	 za	 Slovenijo	 je	 Bojan





www.loncon3.org


Portorož:	Murano,	2013

Ekselenski	iz	društva	Zvezdni	prah.

(ANI)

(ANI)

O	ŽIVLJENJU,	VESOLJU	IN	SPLOH	VSEM

KOMET	ISON	(C/2012	S1)

njegova	 toplota	 preprosto	 stopila.





SE	JE	STOPIL


Ostal	je	samo	še	plinasti	oblak,	ki	se

»Konec	letošnjega	leta	pričakuje-

počasi	izgublja.

mo	pojav	kometa	po	imenu	Ison.	Gre

Odkrila	 sta	 ga	 Vitalij	 Nevski	 iz

za	najlepšo	repatico,	ki	jo	bo	mogoče

Belorusije	 in	 Artjom	 Novičonok	 iz

videti	s	prostimi	očmi	in	hkrati	uvrs-

Rusije	 septembra	 2012.	 Ob	 odkritju

titi	med	najlepše	v	zadnjih	desetlet-

so	 domnevali,	 da	 ima	 premer	 okrog

jih,«	 so	 napovedovali	 astronomi	 in

5	km,	kasneje	pa	se	je	vrednost	zma-

bombastično	 napovedovali	 časopisi.

njšala	na	2	km.	Na	sliki	je	komet	foto-

A	 žal	 se	 napovedi	 niso	 uresničile.

gra iran	s	pomočjo	teleskopa	preden

Ker	je	potoval	tako	blizu	Sonca,	ga	je

je	zavil	okrog	Sonca. (ANI)





4





PLANET HUMORJA





PONASTAVITEV	GESLA


>> Oprostite, vaše geslo ni bilo v uporabi več kakor 30 dni in je poteklo. Zato ga morate ponastaviti.

	rožice

>> Oprostite, uporabili ste premalo znakov.

lepe	rožice

>> Oprostite, uporabiti morate vsaj en numerični znak.

1	lepe	rožice





BREZ	BESED


>> Oprostite, ne smete uporabljati presledkov.

1leperožice

>> Oprostite, uporabiti morate vsaj 10 različnih znakov.

1jebeneleperožice

>> Oprostite, uporabiti morate vsaj eno veliko tiskano črko.

1JEBENEleperožice

>> Oprostite, velikih tiskanih črk ne smete uporabiti zaporedno.

1JebeneLepeRožice

>> Oprostite, če vnašate stavek, morate uporabiti več kakor 20 znakov.

1JebeneLepeRožice,DajMiŽeEnkratTaPrekletiDostop

>> Oprostite, v stavku ne smete uporabljati ločil.

1JebeneLepeRožiceDajMiŽeEnkratTaPrekletiDostop





	JebemtiMater


>> Oprostite, to geslo je že uporabljeno!





5





POROČAMO





ROKODELSTVO	SPEKULATIVNE	FIKCIJE


PRVA	DELAVNICA	-	TRUBARJEVA	HIŠA	LITERATURE

NOVEMBER,	DECEMBER	2013

Pripravil	Bojan	Ekselenski

PRVA	SLOVENSKA	DELAVNICA	SPEKULATIVNE

POTEK	DELAVNICE





FIKCIJE


Kako	je	vse	skupaj	potekalo?	Za	razliko	od	nekaterih

Clani	 društva	 Zvezdni	 prah	 smo	 v	 Trubarjevi	 hiši drugih	delavnic	z	besedama	'kreativno	pisanje'	v	imenu

literature	 v	 Ljubljani	 organizirali	 Delavnico	 kreativ-pri	tej	delavnici	ni	bilo	nobenih	vstopnih	pogojev.	Nika-

nega	 pisanja	 spekulativne	 ikcije.	 Projekt	 je	 inančno kor	si	nismo	dovolili	predrznosti	z	omejevanjem	vpisa	z

podprl	 Javni	 sklad	 republike	 Slovenije	 za	 kulturne nekakšnimi	 iktivnimi	kriteriji.	Začetna	delavnica	je	bila dejavnosti	(JSKD). 	To	je	prvi	takšen	dogodek	v	Slove-odprta	za	vse,	ne	glede	na	pisateljske	izkušnje,	izobraz-

niji.

bo	ali	življenjski	status.	Delavnica	se	je	ločila	od	drugih Moja	 pričakovanja	 so	 bila	 precej	 skromna.	 Računal

tudi	 po	 namenu	 in	 izvedbi.	 Namenjena	 je	 bila	 vsem	 z sem	na	tri,	mogoče	štiri	udeležence.	Na	koncu	jih	je	bilo željo	po	pridobitvi	osnovnih	obrtniških	veščin	in	orodij, osem.	 Izredno	 zanimiva	 je	 bila	 tudi	 sestava	 udeleženk potrebnih	 za	 pisanje	 dobrih	 zgodb,	 s	 poudarkom	 na

in	 udeležencev.	 Skupaj	 so	 se	 znašli	 že	 precej	 izkušene spekulativni	 ikciji.

pisatelji/ce	in	popolni	začetniki/ce.	Tudi	drugače	je	šlo Delavnica	1,	 kot	 ji	 skrajšano	 rečemo,	 je	 namenjena za	pisano	druščino.	Sodelovali	so	od	študenta	do	odvet-tudi	poenotenju	terminologije	in	vzpostavitvi	osnovnih

nice.	Skratka,	izredna	druščina.

standardov.	Zaradi	tega	je	bila	bolj	ali	manj	niz	preda-

Delavnica	se	je	odvijala	v	treh	zaporednih	torkih	po

vanj	 z	 malo	 debate.	 Težko	 debatiraš,	 dokler	 nimaš

dve	šolski	uri	z	dodatnim	debatnim	časom.	Začeli	smo

vzpostavljenega	 komunikacijskega	 protokola.	 To	 smo

19.	11.	2013	ob	18h	in	zaključili	3.	12.	2013	ob	precej

postorili	s	predavanji	in	z	e-knjigo.	Tako	so	tudi	popolni pozni	 uri.	 Predavali	 smo	 dr.	 Robert	 Simonišek,	 Andrej začetniki	lahko	udobno	stopili	na	vlak	ustvarjanja	spe-Ivanuša	in	moja	malenkost,	ki	sem	bil	tudi	organizator

kulativne	 ikcije	(pravzaprav	vsakršne	 ikcije).

delavnice.

Za	 potrebe	 delavnice	 sem	 v	 tem	 času	 izdal	 tudi	 e-priročnik	 Rokodelstvo	spekulativne	 ikcije	1.	 Knjiga NE	OPISUJ	-	PRIPOVEDUJ,

je	 v	 e-obliki	 na	 voljo	 na	 Biblosu	 (www.biblos.si/lib/

book/9789619347195)	 za	 izposojo	 ali	 nakup.	 Vsak NE	PRIPOVEDUJ	-	TEMVEČ	POKAŽI!

udeleženec	delavnice	je	dobil	DVD	s	knjigo,	računalniš-

ko	aplikacijo	za	podporo	pisanju	proze,	wordove	podlo-



ge	 za	 pisanje	 v	 skladu	 s	 standardi	 in	 še	 nekaj	 orodij PRVO	SREČANJE	–	19.	NOVEMBER	2013

odprtokodne	 narave	 (slovenski	 Open	 Of ice	 in	 Libre

Na	 prvem	 srečanju	 smo	 se	 spoznali.	 Najprej	 »vau«

Of ice	za	pisateljevanje,	Sigil	za	izdelavo	ePub	in	Calibre zaradi	 udeležbe.	 Na	 tem	 srečanju	 sva	 z	 Andrejem	 na za	 delo	 z	 e-publikacijami	 na	 osebnem	 računalniku).

kratko	 razložila,	 kaj	 termin	 spekulativna	 ikcija	 sploh Pravzaprav	 so	 na	 disku	 vsa	 orodja	 za	 rokodelstvo	 v pomeni	 in	 izpostavila	 tri	 žanrske	 skupine,	 ki	 sodijo	 v domači	literarni	delavnici.

ožji	nabor.	Seveda	spekulativna	 ikcija	niso	samo	znan-

Drugi dan na delavnici - levo: beremo; desno: predavatelj dr. Robert Simonišek; 6





POROČAMO

stvena	fantastika,	fantazija	in	grozljivščina,	a	smo	se	na Opravili	 smo	 tudi	 anketo,	 saj	 smo	 z	 njeno	 pomočjo njih	omejili	predvsem	zaradi	obvladljivosti	vsebine	pri

dobili	 dragocene	 napotke	 za	 nadaljnje	 delo.	 Objavili začetnem	spoznavanju	s	to	literaturo.

smo	še	razpis	za	udeleženke	in	udeležence	delavnice	za

V	drugem	delu	sva	najprej	podala	osnovne	tehnične

pet	vsebinskih	sklopov.	Vsakdo	lahko	sodeluje	z	eno	ali

standarde	pri	(ne)oblikovanju	besedila	za	objavo.	Na	ta

več	zgodbami,	ki	jih	mora	poslati	do	konca	januarja.	25.

način	sva	predstavila	temeljne	tehnične	in	terminološ-

februarja	bo	predvidoma	predstavitev	skupne	E-knjige.

ke	pojme,	veljavne	na	razvitih	trgih.	Končno	smo	prišli

Nekateri	 udeleženci	 so	 pokazali	 svoje	 knjižne	 izdel-do	'resne'	vsebine.	Na	kratko	sva	razložila	način	poda-

ke.	Upam,	da	bodo	vsi	predstavljeni	v	fanzinu	ali	nasta-

janje	zgodbe,	predvsem,	kako	se	izogniti	duhamornemu

jajoči	 polprofesionalni	 literarni	 reviji	 za	 spekulativno opisovanju	in	uspavanju	bralčeve	pozornosti.

ikcijo.

Na	koncu	pa	sva	se	dotaknila	še	precejšnjega	proble-



ma,	ki	ga	opažajo	tudi	tuji	uredniki	–	pozerskega	pisan-

DOMAČE	NALOGE

ja.	To	je	pisanje,	kjer	avtor	predstavlja	svoje	pisanje,	v Kvaliteta	 domačih	 nalog	 me	 je	 glede	 na	 časovno

ospredje	postavlja	sposobnosti	tvorjenja	besednih	zvez,

okno	za	pripravo	prijetno	presenetila.	Vse	zgodbe	so	z

a	zgodba,	če	jo	sploh	ima,	je	v	ozadju,	v	službi	avtorjeve malo	uredniškega	in	lektorskega	čiščenja	in	preurejanja samopromocije.	 Opozorila	 sva,	 če	 v	 kakšni	 recenziji vredne	objave,	kar	je	zelo	dober	pokazatelj.	Izziv	je	bil

opazite	meta izično	zapisovanje	navdušenja	nad	avtor-

predvsem	napisati	kratke	zgodbe,	pravzaprav	črtice	na

jevim	pisanjem,	a	skoraj	ni	ničesar	o	vsebini,	je	to	pri-

zadane	téme.

mer	pozerskega	pisanja.

Delavnica	je	uspela.	Tudi	rezultate	ankete	so	pokaza-

Kot	se	spodobi,	je	bila	na	koncu	domača	naloga.

li	zadovoljstvo.	Na	srečo	so	se	skoraj	vsi	razpisali	glede mnenj	 in	 predvsem	 izboljšav.	 Dobili	 smo	 dragoceno

DRUGO	SREČANJE	–	26.	NOVEMBER	2013

pričevanje	 in	 na	 njegovi	 osnovi	 bomo	 pripravili	 novo Na	drugem	srečanju	nam	je	predaval	izkušen	preda-Delavnico-1	in	seveda	Delavnico-2.

vatelj	 dr.	 Robert	 Simonišek.	 Predaval	 je	 o	 poeziji	 in osnovah	proznega	ustvarjanja,	kot	ga	vidi	literarni	stro-DELAVNICA-2?

kovnjak	 in	 izkušen	 avtor.	 Odlično	 predavanje	 je	 hitro Delavnica-2	 glede	 na	 obisk	 Delavnice-1	 sploh	 ni

minilo.	Robert	je	spretno	izbral	primerne	poudarke,	saj

vprašljiva.	Lokacija	bo	ista,	če	nam	bo	gostitelj	odstopil sta	 dve	 šolski	 uri	 premalo	 za	 celovitejšo	 obravnavo prostor.

predstavljene	tematike.	Po	predavanju	je	sledila	debata,

Vsekakor	bo	Delavnica-2	bolj	debata	in	manj	preda-

a	ta	je	bila	kratka,	ker	smo	bili	časovno	omejeni	zaradi

vanje.	Seveda	po	bomo	imeli	kakšnega	predavatelja,	ki

drugega	dogodka	za	nami.	Cisto	na	koncu	smo	pobrali

nam	 bo	 predaval	 o	 strokovnih	 vprašanjih.	 Ce	 nam	 bo nekatere	domače	naloge.	S	tega	srečanja	so	tudi	slike.

naklonjeno,	bomo	gostili	tudi	kakšnega	prepoznavnega



avtorja	izven	našega	kroga.

TRETJE	SREČANJE	–	3.	DECEMBER	2013

Predvidoma	 bo	 Delavnica-2	 marca	 in	 aprila	 2014,	 a

Tretje	srečanje	je	bilo	vsebinsko	najobširnejše.	Obra-

Delavnica-1	aprila	in	maja	2014.	V	zraku	je	tudi	jesen-

vnavali	 smo	 melodijo	 pripovedi,	 nadzor	 nad	 tempom,

ski	termin.	Vse	je	odvisno	od	interesa.

izbiro	perspektive	in	časovne	dimenzije	in	načinu,	kako

Literarna	scena	bo	zaživela,	ko	bo	povezanih	dovolj

se	izogniti	neumnostim.	Cisto	na	koncu	je	bilo	še	preda-

ustvarjalk	in	ustvarjalcev.	Naj	bo	avtorica	gospodinjska

vanje	o	uredniškem	in	založniškem	delu.	Imeli	smo	tudi

pomočnica	ali	doktorica	znanosti,	naj	bo	avtor	ključav-

kratko	 analizo	 domačih	 nalog	 in	 na	 koncu	 je	 sledila ničar	 ali	 doktor	 književnosti,	 pomembno	 je,	 da	 napiše obča	debata.

dobro	zgodbo	z	dobro	idejo.

Drugi dan na delavnici (vse foto BEK)

Prvi dan na delavnici — Bojan predava (foto ANI)





7





POROČAMO

HOBIT:	SMAUGOVA	PUŠČA

PREDPREMIERA	FILMA:	CINPLEXX,	KRANJ	-11.12.2013

Pripravil	Andrej	Ivanuša

Ja,	res	je!	Zgodilo	se	je!	Bojan	in	Andrej	sva	bila	vab-

ljena	 kot	 urednik	 in	 novinar	 časopisa(!)	 Jašubeg	 en Jered	 na	 predpremiero	 ilma	 Hobit:	 Smaugova	 pušča.

Tole	je	bilo	za	naju	prvič,	da	sva	dobila	povabilo	kot	VIP

gosta	s	plačano	vstopnico	za	ogled	 ilma.

Tako	 sva	 se	 v	 sredo,	 11.12.2013,	 oborožila	 z	 dobro mero	dobre	volje	in	obiljem	fotografske	opreme	ter	se

podala	na	najino	'epsko'	potovanje	iz	Maribora,		oz.	Cel-

ja	 preko	 Ljubljane	 do	 Kranja,	 kjer	 sva	 'nastopila',	 v Cinplexx-u.	Vsekakor,	to	ni	nič	proti	tistemu	potovanju,

ki	ga	že	v	drugem	 ilmu	opravlja	Hobit	Bilbo	Bisagin	iz

svoje	priljubljene	S(t)ajerske	vse	do	...

Vendar	je	bil	že	pogled	na	vhodno	avlo	zelo	ohrabru-

joč.	 Dva	 škrata	 sta	 varovala	 krutega	 Orka,	 ki	 je	 trgal Na predpremieri se je trlo eminentnih gostov. Tukaj je bil tudi ameriški svoje	 verige	 in	 strašil	 obiskovalce	 s	 svojim	 rjovečim veleposlanik v Sloveniji s svojo družino. Ni bil le na vljudnostnem obisku, glasom.	 Ampak,	 učinek	 ni	 bil	 preveč	 dober.	 Kajti	 vsi, temveč so vsi skupaj uživali ob ogledu filma in v dogajanju okrog njega.

tudi	tisti	najmlajši,	ki	se	sicer	'grozno	bojijo	parkeljnov', so	se	želeli	fotogra irati	z	njim.	Tako,	za	spomin!	Zagotovo	narobe	svet.

Bojan	si	je	privoščil	in	se	je	za	nekaj	trenutkov	preo-

Navzgor	po	tekočih	stopnicah	sva	prišla	v	Tolkienovski

blekel	v	tolkienovskega	škrata.	Saj	bi	se	mu	pridružil,	a raj,	kjer	so	kraljevale	vilinke	lokostrelke,	škrati	jekloseki sem	bil	določen	za	fotografa.	Tudi	drugi	obiskovalci	so

in	 še	 ljudje	 v	 srednjeveških	 oblačilih,	 ki	 so	 na	 stojnicah se	preoblačili	v	junake	iz	 ilma.	No,	seveda,	nekateri	pa prodajali	'srednjesvetno'	kramo.	Vsekakor	obetaven	zače-so	se	z	njimi	samo	fotogra irali.	Vloge	fantazijskih	bitij tek	 ilmske	predstave.	Ce	bi	nekateri	ne	kupovali	kokic	(in so	prevzeli	člani	tolkienovskega	društva	Gil	Galad.

jih	seveda	pridno	razsipavali	v	gneči),	bi	človek	pomislil, Obiskovalci	so	skoraj	napolnili	dvorano	in	med	spro-da	smo	se	res	preselili	tja	v	Srednji	svet.

ščenim	klepetom	komaj	čakali,	da	se	 ilm	prične.	A	naj-Organizatorji	so	uspeli	zbrati	zanimivo	družbo.	Najbolj

prej	 smo	 poslušali	 uvodni	 govor	 organizatorja	 in	 Con-eminenten	 gost	 je	 bil	 ameriški	 veleposlanik	 v	 Sloveniji norjev	nagovor.	Ta	je	predvsem	pohvalil	odlične	posne-Joseph	A.	Mussomeli	z	družino.	Videlo	se	je,	da	ni	bil	samo tke	 pokrajine	 Nove	 Zelandije,	 kjer	 so	 snemali	 že	 vse VIP	povabljenec,	temveč,	da	je	prav	tako	tolkienovski	fan ilme	iz	tolkienovskega	sveta.	Seveda	je	omenil	še	J.R.R.

in	 vsi	 člani	 njegove	 družine	 so	 uživali	 pri	 ogledu	 ilma.

Tolkiena	 in	 njegove	 knjige.	 Končno	 se	 je	 pričelo	 in	 3D

Nagovor	pred	 ilmom	je	imel	Connor	Snowden	iz	British

izkušnja	je	bila	res	dobra.

Council-a	v	Sloveniji.	Ob	tem	so	si	 ilm	med	drugimi	ogle-

Po	predstavi	so	nas	zabavali	liki	iz	 ilma,	srednjeveš-

dali	 še	 Miha	 Hočevar,	 Saša	 Einsiedler,	 Ana	 Marija	 Mitič, ki	godci	in	organizatorji	s	šampanjcem	in	sokom.	Bila	je

Nuška	Drašček,	Erazem	Pintar,	Jurij	Schollmayer,	Katari-zanimiva	in	polna	izkušnja,	ki	jo	bomo	čez	leto	dni	ver-

na	Jurkovič,	David	Urankar,	Mateja	Cotar,	…

jetno	znova	uporabili.

Levo: Vsi smo nestrpno čakali, da se film začne — Desno: Škrat Jeklosek in škrat Bojan Ekskladivski 8





3,9/5

FILMI, KINO, DVD

HOBIT:	SMAUGOVA	PUŠČA

THE	HOBBIT:	THE	DESOLATION	OF	SMAUG

Ocenil	Bojan	Ekselenski





Zvrst


pustolovščina,	fantazijski

www.thehobbit.net





Podatki	o	 ilmu


Metro-Goldwyn-Mayer	(MGM),

New	Line	Cinema,

WingNut	FilmsSee

11.	december	2013

Dolžina:	173	minut



Režiser:

Peter	Jackson



Scenaristi:

Peter	Jackson,	Philippa	Boyens,

Guillermo	del	Toro,	Fran	Walsh

	Igralci:

Ian	McKellen	(Gandalf),	Benedict

Cumberbatch	(zmaj	Smaug,	Nekro-

mant),	Richard	Armitag	(Thorin

Hrastoščit),	Martin	Freeman	(bilbo

Bisagin),	Orlando	Bloom	(Legolas),

Kate	Blanchett	(Galadriel),	Evange-

line	Lilly	(Tauriel),	Luke	Evans

(Bard),	Lee	Pace	(Thranduil)





Kratek	opis


Nadaljevanje	 pustolovščine	 malega

Hobita	 in	 njegovo	 prvo	 srečanje	 z

zmajem	Smaugom.

PODMNOŽICA	MNOŽICE

Drugi	 od	 treh	 ilmov,	 napisanih

po	povesti	Hobit,	je	med	nami.	Gre

za	 enega	 najbolj	 pričakovanih	 il-

mov	 letošnjika.	 Glede	 na	 kultnost

režiserja	 ilma	in	avtorja	povesti	to

sploh	ni	nenavadno.

Preden	 kupite	 vstopnico,	 se

morate	 sprijazniti	 vsaj	 z	 nečem	 –

povest	 Hobit	 je	 samo	 podmnožica

množice,	 imenovane	 scenarij	 tega

raj	 enaka	 ilmski	 obnovi	 nekajkrat

Tudi	ta	se	je	začela	z	drugo	trilogijo

ilma.	To	je	logično,	kajti	200+	stra-

debelejše	knjige.	Ker	vsega	Tolkien

in	nadaljevala	s	prvo.	V	Vojni	zvezd

ni	izvirne	zgodbe	bi	povedali	v	sla-

ni	 napisal,	 so	 si	 lep	 kos	 preprosto

nekdo	 pade	 v	 lavo,	 tukaj	 pa	 na

bih	dveh	urah	dolgem	 ilmu.	A	last-

izmislili.

nekoga	pade	raztaljeno	zlato.

niki	 ilmske	 licence	 morajo	 molsti,

Film	 traja	 skoraj	 tri	 ure.	 In	 ja,

Tolkienovski	 fani	 -	 pred	 ogle-

dokler	je	kaj	za	molžo.	Scenaristi	so

tudi	v	tem	 ilmu	boste	deležni	hipi-

dom	 vam	 svetujem	 dobršno	 mero

se	 odločili,	 poleg	 izvirne	 pripovedi

jevskega	 Redagasta	 s	 prisrčnim

strpnosti	 do	 ustvarjalcev	 ilma.

dodati	 vse,	 kar	 je	 Tolkien	 spisal

ptičjim	 gnezdom	 v	 laseh.	 Znaten

Nepričakovano	 potovanje	 je	 precej

okoli	 Hobita	 in	 Gospodarja	 prsta-

del	 ilma	 predstavljajo	 nastavki

odstopalo	 od	 knjižne	 podloge,	 a

nov	 in	 oba	 knjižna	 dela	 povezati	 v

Gospodarja	prstanov.

tukaj	 korak	 stran	 od	 knjige	 daje

logično	 celoto.	 Samo	 tako	 je	 lahko

Nekako	 je	 vse	 podobno	 še	 eni

nov	 pomen	 besedi	 'odstopanje'	 .

nastala	še	ena	trilogija	dolžine,	sko-

popularni	 licenci	 –	 Vojni	 Zvezd.

Kot	 sem	 zapisal	 že	 pri	 Nepričako-





9





FILMI, KINO, DVD

vanem	 potovanju,	 ponavljam	 tudi

Zatem	 sledi	 beg	 iz	 vilinske	 ječe	 v

tukaj	 –	 ilm	 je	 drugačen	 medij	 od

sodih	za	vino.	Vmes	je	veliko	komi-

knjige	 in	 odstopanje	 od	 knjige	 ni

čnega	 pobijanja	 orkov.	 Ker	 zvenijo

nujno	 slabo.	 Pravzaprav	 sploh	 ni

malce	arabsko,	jih	Legolas	in	druš-

slabo.	 Večkrat	 se	 pijansko	 držanje

čina	ukinjajo	množično,	na	izjemno

plota	 knjižne	 podloge	 izkaže	 za

pisan	 nabor	 načinov.	 Seveda	 je

slabo	ali	vsaj	ne	dovolj	dobro	 ilm-

tukaj	 tudi	 zmaj	 Smaug	 in

sko	 izkušnjo.	 Pred	 ogledom	 ilma

(dobesedno)	vroča	zabava	v	hodni-

sem	 preprosto	 odmislil	 knjigo.	 Ko

kih	 mogočnega	 Ereborja.	 Vzpored-

gledam	 ilm,	pač	ne	berem	knjige	in

no	s	povestjo	Hobita	pa	gledamo	še

ilm	ocenjujem	kot	celoto.

pred ilm	 Gospodarja	 prstanov.	 Ta



se	za	Gandalfa	ne	izteče	po	načrtih.

POZOR(!)	VSEBINA

Vaginalni	 simbol	 iz	 Gospodarja

Film	se	začne	s	srečanjem	Gana-

zamenja	silhueta	človečka,	da	lahko

dlfa	in	Thorina	v	gostilni	pri	Kopit-

ilm	gledajo	tudi	'mala	deca'.

ljavču	 v	 Brešah.	 Ja,	 v	 isti	 gostilni,



kjer	 so	 hobiti	 srečali	 Aragorna	 v





TEHNIKALIJE


Bratovščini	 prstana.	 Tam,	 kjer	 so

Kaj	več	vam	ne	povem.	Zagotovo

Nazguli	 izvedli	 neuspešen	 atentat

boste	vsi	ljubitelji	fantazije	in	soro-

na	porajajočo	Bratovščino	prstana.

dnih	 žanrov	 šli	 v	 kino.	 Večinoma

je	 tudi	 vreden	 takšne	 izkušnje,	 je

Mogoče	 naj	 omenim	 zanimivost.	 V

boste	zadovoljni.	Po	prvem	predva-

meditativna	Gravitacija.

enem	začetnih	kadrov	uzremo	tudi

jalnem	 vikendu	 se	 boste	 delili	 na

Glasbena	 spremljava	 je	 domače

Jacksonov	 obraz.	 Režiser	 rad	 pre-

dve	 sorti	 –	 tiste,	 ki	 ste	 ZE	 videli

gospodarjevska.	 Morebiti	 je	 malce

vzame	 kakšno	 stransko	 vlogo	 za

Smaugovo	 puščo	 in	 tiste,	 ki	 ga	 SE

manj	izrazita,	kot	v	ostalih	 ilmih	o

mimogredno	 pojavljanje	 v	 kadru.

niste	videli	(pa	ga	boste	kmalu).

Srednjem	 svetu.	 Mogoče	 sem	 že

Po	tej	gostilniški	izkušnji	se	pripo-

Vsi	Tolikienovi	fani,	zlasti	tisti,	ki

poln	vsega	dobrega.	Ja,	to	bo!	CD	z

ved	 vrne	 med	 visoke	 vršace,	 kjer

jim	ukvarjanje	s	Tolkienovo	zapuš-

glasbo	 po	 čudežu	 najdete	 celo	 v

smo	 pustili	 druščino	 v	 Nepričako-

čino	pomeni	tudi	precej	resno	pro-

domačih	trgovinah.	Lahko	pa	pose-

vanem	 potovanju,	 Pravzaprav	 be-

stočasne	 aktivnosti,	 morebiti	 ne

žete	po	digitalijah.

žanju.	 Ves	 čas	 jim	 besno	 sledijo

bodo	 zadovoljni.	 Zgodba	 kar	 mast-

Seveda	 pa	 vse	 v	 ilmu	 ni	 popol-

orki	 Azoga	 Skrunitelja.	 Tip	 je	 še

no	 zavije	 s	 kolesnic	 Tolkienovega

no.	Ce	ste	ljubitelj	logike,	potem	ta

vedno	 enako	 psihotičen.	 Po	 svoje

pisanja	(tudi	tistega	neformalnega)

svoj	 del	 možganov	 malce	 utišajte,

mi	je	prirasel	k	srcu	s	svojo	bolest-

in	 večkrat	 prav	 konkretno	 odide

včasih	pa	čisto	izklopite.	Ob	Legola-

no	 vztrajnostjo.	 Ker	 je	 dovolj	 nor,

daleč	izven	Tolkienove	dediščine.

sovih	vragolijah	ali	v	nekaterih	sce-

napreduje	 v	 Nekromatovega	 pove-

Film	je	s	stališča	tehnike	vrhun-

nah	v	Ereborju	vam	zna	iti	navzgor,

ljnika.	Gliha	vkup	štriha.

ska	izkušnja.	HFR	4K	3D	so	kratice,

kar	 bi	 moralo	 iti	 navzdol.	 Ceprav

Naša	 druščina	 se	 zavleče	 v

ki	 ne	 pomenijo	 nič	 drugega,	 kot

sem	 senzor	 za	 logiko	 dal	 na	 OFF,

domovanje	 Beorna,	 bitja,	 ki	 lahko

vrhunsko	vizualno	poslastico.

sem	 se	 zalotil,	 kako	 se	 nasmiham

menjava	 svoj	 videz.	 Od	 tam	 pa	 se

Cineplexx	 je	 v	 podsaharsko	 Slo-

ob	logičnih	debilnostih.

podajo	 v	 Mrkolesje.	 Zapletejo	 se	 v

venijo	pripeljal	kompetentno	pred-

Nadalje,	za	moj	okus	je	vse	pre-

pajčevino,	 ujamejo	 jih	 Vilini	 opor-

vajalno	tehnologijo	in	Hobit	jo	pol-

več	 lovljenja,	 bežanja	 in	 demons-

tunističnega	 kralja	 Thranduila.

no	izkoristi.	Edini	 ilm	letošnjika,	ki

tracije	 različnih	 načinov	 pobijanja

Levo: Poblegi Ork je bil ujet v Kranju — Desno: Zmagovalna ekipa, ki je ujela Orka (Vsi člani društva Gil-Galad in navdušenci nad Tolkienom.) 10





FILMI, KINO, DVD

SKUPAJ	3,9/5

Film	pri	zgodbi	in	izvedbi	največ

izgubi	z	nerazumljivimi	logičnimi

mimosuki	(na	nekatere	od	njih	bi

ustvarjalci	morali	popaziti).

zmenek	s	Konkluzijo	in	se	pogovo-

riti	s	stricem	Mnenjem:

Vse	 te	 prigode	 so	 predvsem	 v

službi	 zabavnosti.	 To	 jim	 je	 olajše-

valna	okoliščina.	Vsebinska	zamera

pa	je	razvlečenost	na	račun	nepres-

tanega	tekanja.	Tega	bi	lahko	nekaj

porezali,	saj	je	znaten	del	namenjen

prikazu	 Legolasove	 akrobatike	 in

zabavanju	na	račun	pisanega	nabo-

ra	 usmrtitev	 Orkov.	 Malce	 proble-

ma	ima	 ilm	tudi	zaradi	dejstva,	da

nesrečnih	orkov.	Divji	dir	je	popes-

orkov.	 Na	 voljo	 je	 bilo	 tudi	 nekaj

je	 treba	 nekaj	 pustiti	 tudi	 za	 tretji

tritev,	če	ga	je	za	ščepec.	A	tukaj	ga

kostimov,	 da	 si	 lahko	 sam	 postal

del.

je	 malce	 preveč	 tudi	 za	 moj	 zelo

škrat.	 Zabavno!	 Raj	 za	 ljubitelja

Drugače	 pa	 je	 ilm	 vrhunska

toleranten	okus.

norčij	moje	vrste.

izkušnja,	saj	tehnični	kvaliteti	izve-

Seveda	 so	 to	 izlivi	 nerganja

Pred	 predstavo	 je	 bilo	 žrebanje

dbe	ni	kaj	očitati.	3D	ni	vsiljiv,	sam

nekoga	zelo	razvajenega	z	različni-

vstopnic	 in	 potem	 boj	 za	 glavno

sebi	namen,	temveč	je	del	izkušnje.

mi	izdelki	nam	ljubih	žanrov.

nagrado,	 ki	 jo	 je	 darovala	 Zlatarna

Glede	 na	 lanski	 3D	 brez	 HFR	 je



Celje.	 Ko	 smo	 že	 pri	 sponzorjih	 …

napredek	 očiten.	 Film	 obstaja	 tudi





PREPREMIERA


Medijski	 del	 je	 pokrival	 Zurnal24.

v	 2D	 verziji,	 a	 vam	 te	 izkušnje	 ne

Pomemben	 del	 izkušnje	 je	 bilo

Ce	 ste	 bili	 tam,	 lahko	 pokukate	 na

morem	priporočiti.	 Izjema	je	 samo

spremljajoče	 dogajanje.	 Z	 Andre-

Zurnal24.si,	 mogoče	 so	 tudi	 vas

manjšina,	ki	ima	težave	zaradi	očal

jem	sva	bila	gosta	na	predpremieri

ujeli	 v	 objektiv.	 Vsekakor	 več	 o

za	ogled	3D.

v	Kranju	in	Cineplexx	se	je	potrudil.

spremnem	dogajanju	povedo	slike.

Skratka,	 podarite	 si	 božično

Tolkienovo	 društvo	 Gil	 Galad	 je



darilo	 in	 si	 ilm	 oglejte	 v	 kinu,	 po

pripravilo	 stojnice,	 članice	 in	 člani





OBISK	PRI	TETI	KONKLUZIJI


možnosti	 HFR	 3D.	 Ne	 sramotite	 se

so	 se	 oblekli	 v	 kostume	 in	 odlično

Na	 koncu	 pa	 moramo	 urediti

s	 piratovanjem.	 Naj	 vam	 crkne

popestrili	 dogajanje.	 Zraven	 so	 bili

računalnik,	 če	 ste	 takšen	 Skot

tudi	 iz	 društva	 Ampus,	 specialisti

Teta	Konkluzija	in	stric	Mnenje

(Gorenjc,	 ipd.),	 da	 vam	 je	 žal	 tistih

za	domače	rokodelstvo	srednjeveš-





Zgodba


1,4/2

nekaj	evrov	za	vstopnico.	Verjemite

ke	 opreme.	 Pogrešal	 sem	 edino





Izvedba


1,2/1,5

mi,	 če	 se	 imate	 radi,	 si	 zaslužite

Witch	Kinga	s	konvencije	NMN.

polno	3D	izkušnjo	velikega	platna.





Igra


0,8/1

Možno	 je	 bilo	 fotogra iranje	 v



družbi	 škratov,	 vilincev,	 vilink	 in

Tehnična	izvedba

0,5/0,5

<>

Levo: Slovenski vilinki med pogovorom — Desno: Člana zmagovalne ekipe nad Orkom razkazujeta mišice.





11





FILMI, KINO, DVD

3,0/5

THOR:	SVET	TEME

THOR:	THE	DARK	WORLD

Za	vas	gledal	Bojan	Ekselenski





Zvrst


znanstvena	fantastika,	pustolovšči-

na,	spektakel





Podatki	o	 ilmu


Marvel	Entertainment,	Marvel	Stu-

dios	See

8.	november	2013

Dolžina:	112	minut

Režiser:

Alan	Taylor	Yost,	James	Gunn

Scenaristi:

Christopher	Yost,	Christoper	Mar-

kus,	Stephen	Mcfeely



Igralci:

Natalie	Portman	(Jane	Forster),

Chris	Hemsworth	(Thor),	Idris	Elba

(Heimdall),	Tom	Hiddleston	(Loki),

Anhony	Hopkins	(Odin),	Kat	Den-

nings	(Dary	Lewis),	Ray	Stevenson

(Volstagg),	Christopher	Eccelston

(Malekhit)





Kratek	opis


Nadaljevanje	 Marvelovega	 stripa,

kjer	 ima	 Thor	 le	 malo	 skupnega	 z

nordijskim	 božanstvom,	 razen	 kla-

vsake	 toliko	 devet	 svetov	 Asgarda

osnovnošolske	ljubezni,	pogrešanja

diva.

poravna	in	pojavijo	se	čudne	gravi-

mame,	očetovski	lik,	junaštvo,	sple-

tacijske	anomalije.	Njih	logika?	Ce	v

tkarstvo	 in	 seveda	 ogromni	 bazen

Svet	 teme	 je	 nadaljevanje	 izvir-

ilmu	 iščete	 pridevnik	 znanstveno,

vrednot	najbolj	demokratične	drža-

nega	 Thora.	 Gre	 za,	 kot	 že	 veste,

tega	najdete	samo	v	redkih	preblis-

ve	 na	 svetu.	 Izvirni	 Thor	 je	 imel

Marvelov	strip,	udejanjen	v	gibljive

kih,	 drugače	 je	 vse	 v	 službi	 dobrih

bolj	razdelano	zgodbo	in	tamkajšnji

sličice.	 Zavedajte	 se,	 da	 tukajšnji

fantov	in	nekaj	deklet.

liki	so	bili	manj	omejeni.

Thor	z	nordijskim	božanstvom	deli

V	 tej	 poravnavi	 Jane	 naleti	 na

Seveda	 pa	 moramo	 počakati	 na

samo	ime	in	kladivo.	Vse	drugo	je	v

eter	 in	 ga	 vsrka.	 Tako	 dobesedno

teto	Konkluzijo	in	strica	Mnenje:

stilu	 ameriškega	 izvoza	 ameriške

postane	 eterična.	 Malakit	 zavoha

pravičnosti.

posel	 in	 njegova	 vojska	 se	 zbudi.

Teta	Konkluzija	in	stric	Mnenje

Film	 ima	 tudi	 zgodbo.	 Na	 srečo

Ker	pa	se	Thor	in	druščine	ne	strin-





Zgodba


1,0/2

ni	 popolna	 žalitev	 povprečno	 bis-

jajo	 z	 nastopom	 islam…,	 pardon,

trega	 homo	 sapiensa.	 V	 času	 pred

komun...,,	 še	 enkrat	 pardon,	 temne





Izvedba


1,1/1,5

našim	 vesoljem	 so	 vladali	 temni

sile,	krenejo	v	akcijo.	Thor	se	pove-





Igra


0,5/1

vilini,	 a	 so	 bili	 pri	 poskusu	 odstra-

že	 tudi	 s	 svojim	 zaprtim	 bratom

Tehnična	izvedba

0,4/0,5

nitve	 Asgarda	 poraženi.	 Njihovo

Lokijem	 in	 igre	 se	 lahko	 začnejo.

osnovno	 orožje	 je	 eter,	 ki	 odstrani

Imamo	 tudi	 čisto	 vojno-zvezdno

SKUPAJ	3,0/5

svetlobo	iz	vesolja.	Film	nam	prika-

bitko	med	oblaki,	pa	klasično	klofu-

kar	pomeni	dobro	izkušnjo.	Film

že	 čisto	 pravo	 bitko	 z	 laserji	 in

tanje	in	seveda	»puso	na	lice«.

je	vreden	ogleda	v	kinu,	a	ne	išči-

podobnim,	česar	se	ne	bi	sramova-

Film	je	tehnično	brezhiben.	3D	je

te	presežnikov	na	vsebinskem

la	 niti	 Vojna	 Zvezd.	 A	 demokracija

užiten,	 zvočna	 podlaga	 je	 klasična,

področju.	Jih	ni.	Spektakularno

vedno	zmaga.

kakršno	pač	pričakujemo.	Igra	gla-

posnet	 ilm	je	predvsem	paša	za

Dolgo	časa	so	vilini	s	svojim	vod-

vnih	 je	 na	 nivoju	 pričakovanj,	 a

čute	in	manj	za	intelekt,	a	na	sre-

jem	 Malakitom	 dremali	 spanec

scenarij	jim	ne	daje	moči	presegan-

čo	ga	ne	kazijo	neumnosti.

poraženega.	 A	 zgodi	 se,	 da	 se	 na

ja	 klišejskih	 igur.	 Imamo	 nekaj





12





4,5/5

FILMI, KINO, DVD

GRAVITACIJA

GRAVITY

Za	vas	gledal	Bojan	Ekselenski





Zvrst


drama,	znanstvena	fantastika





Podatki	o	 ilmu


Warner	Bros.,	Esperanto	Fil-

moj,	Heyday	Films

4.	oktober	2013

Dolžina:	91	minut

Režiser:

Alfonso	Cuarón

Scenarista:

Alfonso	Cuarón,	Jonás	Cuarón



Igralci:

Sandra	Bullock	(Dr.	Ryan	Stone),

George	Clooney	(Matt	Kowalski),

Ed	Harris	(glas	operaterja)





Kratek	opis


Kaj	 vse	 se	 lahko	 pripeti	 Sandri	 in

Georgu,	 ko	 poskusita	 popraviti

ostareli	Hubblov	teleskop.

Gravitacija	 je	 na	 prvi	 pogled

neumnimi	 družinskimi	 travmami

Skratka,	čas	je	za	teto	Konkluzijo

nepotreben	in	neumen	 ilm.	Ampak

in	 tudi	 ne	 z	 romancami.	 Edina

in	strica	Mnenje:

samo	 na	 prvi	 pogled.	 Na	 drugi

romanca	je	ljubezen	do	preživetja.

pogled	 pa	 gre	 za	 eno	 boljših	 ilm-

Najosupljivejša	je	režija.	Po	Ava-

Teta	Konkluzija	in	stric	Mnenje

skih	izkušenj	v	absolutnem	smislu.

tarju	je	to	prvi	 ilm,	ki	upraviči	3D.

Zgodba	je	v	osnovi	silno	preprosta.

Verodostojnost

breztežnostnega





Zgodba


1,8/2

Znanstvenica	 Stonova	 in	 izkušen

stanja	 je	 naravnost	 'gate	 trgajoča'.





Izvedba


1,4/1,5

astronavt	 Kowalski	 z	 vesoljskim

Pridevnik	 znanstveno	 je	 še	 kako





Igra


0,8/1

taksijem

Explorer

popravljata

upoštevan	in	ves	 ilm	temelji	ravno

Tehnična	izvedba

0,5/0,5

vesoljski	 teleskop	 Hubble.	 Dobita

na	tem.	Omeniti	moram	fantastične

obvestilo	o	eksploziji	ruskega	sate-

posnetke	 naše	 Zemlje	 iz	 vesolja.

SKUPAJ	4,5/5

lita.	Seveda	pa	ta	eksplozija	prinese

Skratka,	gre	za	izjemno	vizijo,	prav-

Seštevek	nam	pričara	eno	najbo-

težave,	 veliko	 težav.	 Delci	 uničijo

zaprav	 vizualno	 revolucijo,	 vredno

ljših	 ilmskih	izkušenj	zadnjih

Explorer,	 pobijejo	 vso	 posadko	 in

samo	 velikega	 platna.	 Najbrž	 je	 ta

let.	Film	je	obvezen	za	vse,	ki

ostaneta	 samo	 dr.	 Stone	 in

ilm	 trenutno	 edino,	 kar	 osmišlja

imate	radi	odlično	posneto	dra-

Kowalski.	 Izkušeni	 astronavt	 pre-

nakup	velikanskega	3D	televizorja.

mo	in	znanstveni	pogled	na	vizi-

vzame	 vajeti	 v	 svoje	 roke.	 Priti

Edini	 ilm,	 ki	 se	 lahko	 primerja,	 je

jo	 ilmskega	vesolja.	najbrž

morata	do	ISS	(Mednarodne	vesolj-

Odiseja	 2001	 iz	 davnega	 1968.

bomo	znova	čakali	nekaj	let	na

ske	postaje).	Ampak	kmalu	se	znaj-

Nisem	se	zmotil.	Res	gre	za	 ilm	iz





kaj	podobnega.	Edina	opcija


deta	 pred	 dilemo,	 kdo	 bo	 preživel.

leta	1968	in	do	danes	niso	bili	spo-

ogleda	je	kino	v	3D.	Če	pa	ste

Kowalski	se	žrtvuje,	Stonova	preži-

sobni	 posneti	 kaj	 tako	 vesoljsko

zamudili,	bo	odlična	opcija	BD	v

vi	 in	 vstopi	 v	 zapuščeno	 postajo.

verodostojnega.	 V	 obeh	 ilmih	 je

3D	in	pred	velikim	3D	zaslonom.

Ampak	 tudi	 tam	 ni	 varna.	 Delci

pridevnik	 znanstveno	 na	 prvem





Vse	drugo	bo	bistveno	oklestilo


razbitega	 satelita	 namreč	 krožijo

mestu.	Oba	 ilma	druži	odrasla	pri-

vizualno	izkušnjo.	No,	še	vedno

okoli	Zemlje	in	grozijo	...

poved	 brez	 nepotrebnih	 neumnos-

pa	ostane	odlična	igra	z	odlično

Film	 nas	 ne	 mori	 z	 izvozom

ti,	 namenjenih	 »širokemu	 krogu

minimalistično	zgodbo.

demokracije	 v	 vesolje,	 ne	 najeda	 z

gledalcev«,	karkoli	že	to	pomeni.





13





FILMI, KINO, DVD

2,2/5

DUŠA

THE	HOST





Za	vas	gledal	Bojan	Ekselenski


bitja.	 Ta	 fentajo	 izvorno	 osebnost





Zvrst


in	naredijo	iz	nje	ljubko	ovčko,	ide-

triler,	znanstvena	fantastika



al	pridnega	otroka.	Od	še	živih	ljudi





Podatki	o	 ilmu


se	 ločijo	 po	 svetlečih	 očeh.	 Tista	 o

Chockstone	Pictures,	Nick	Wechsler

blodinkah,	da	imajo	oči	kot	zvezdi-

Productions,	Silver	Reel

ce,	 tukaj	 dobi	 popolnoma	 nov

29.	marec	2013

pomen.	Bi	rekel	–	od	same	ljubkosti

Dolžina:	127	minut

se	jim	oči	svetijo	od	vsega	dobrega.

DVD	–	13,99€



A	 ljudje	 se	 ne	 strinjamo,	 da	 nas

Režiser:

nekdo	 paci ira	 mimo	 naše	 zasebne

Andrew	Niccol

volje.	Torej	je	čas	za	vsebino	Duše.



Spremljamo	 potovanje	 dekliča

Scenarist:

Melanie	 Stryder	 (Saoirse	 Ronan).

Andrew	Niccol



Nekega	 dne	 jo	 ujamejo	 tujski	 pre-

vseh	 je	 povprečna	 in	 malce	 izpod,

Igralci:

datorji,	t.i.	Lovci	v	 inih	gvantih	in	z

kajti	 po	 polžje	 plazeč	 se	 scenarij

Saoirse	Ronan,	Max	Irons,	Diane

modnimi	pričeskami	pod	vodstvom

nikomur	ne	dovoli	kakšnega	poseb-

Kruger,	Jake	Abel,	Chandler

Lacey	 (Diane	 Kruger).	 Seveda	 jo

nega	razvoja.

Canterbury,	William	Hurt,	Boyd

ujamejo,	čeprav	s	skokom	v	prepad

Naj	se	teta	Konkluzija	nasloni	na

Holbrook



naredi	samomor.	Zatem	v	njo	nase-

mojo	ramo	in	se	zjoče:





Kratek	opis


lijo


tujsko

dušo

Wando	 Teta	Konkluzija	in	stric	Mnenje

Uh,	Somrak	brez	vampirjev	in	zgod-

(Popotnico),	ki	ji	je	to	že	osmo	telo.

ba	 je	 nedvomno	 žalitev	 za	 pridev-

Pravi	 veteran	 torej.	 Ti	 duhovni	 Zgodba

0,8/2

nik	'znanstvena'.

paraziti	 so	 nesmrtni	 in	 menjavajo	 Igra

0,5/1

telesa,	kot	mi	obleke.	A	izvirna	ose-

Tehnična	izvedba

0,5/1



bnost	 Melanie	 ni	 pokončana	 in	 v

O	Duši	si	nisem	delal	utvar.	Film

telesu	se	začneta	prerivati	Melanie	 Kvaliteta	paketa

0,2/0,5

pač	 nima	 duše	 in	 je	 mineštra,	 ki

in	Wanda.	Gre	za	nekakšno	Bello	s	 Vrednost	za	denar

0,2/0,5

somračno	pripoved	prenese	v	Kra-

shizofrenijo.

dljivce	 teles.	 Nazadnje	 smo	 se	 s

Melanie	 občasno	 dobi	 nadzor

SKUPAJ	2,2/5

telesnimi	 lopovi	 srečali	 v	 Invaziji.

nad	 svojim	 telesom,	 a	 sčasoma	 z





Nepretresljiva	ocena.	Film	je


Duša	je	bil	(iz)rojen	izključno	zara-

Wando	najdeta	skupni	jezik.	Kot	bi

primeren	za	ljubitelje	Somraka,

di	potrebe	kravatarjev,	da	jahajo	na

Bella,	ki	ljubi	vampirja,	našla	duše-

a	ostalim	se	zehalno	vodenje	že

valu	popularnosti	Somraka	Stepha-

vni	mir	z	Bello,	ki	se	ji	dogajajo	vro-

videnega	ne	bo	preveč	dogajalo.

nie	 Mayer.	 Film	 je	 posnet	 po

čekrvni	 volkodlaki.	 Najdeta	 preži-

»znanstveno«	 fantastični	 knjigi

vele	 ljudi	 in	 tam	 se	splete	klasičen



Stephanie	Mayer.	Knjigo	sem	vzel	v

somračni	ljubezenski	trikotnik.	Kar

Naj	 še	 omenim,	 da	 je	 tehnična

roke,	po	nekako	100	straneh	sado-

zabavno,	 kajti	 vsaka	 od	 duš,	 preri-

kvaliteta	 DVD-ja	 brez	 posebnih

mazohističnega	mučenja	razuma	je

vajoča	 v	 telesu	 Melanie	 (Wande)

dodatkov	 precej	 mejna,	 saj	 je	 moj

obležala	 v	 kotu.	 Ce	 sem	 okruten,

ima	svojega	izbranca.

vrhunski	Harman	Kardon	DVD	pre-

gre	za	žalitev	pridevnika	znanstve-

Tako	se	zgodba	nekako	pokveče-

dvajalnik	imel	nekaj	težav.

no	 pri	 pojmu	 znanstvena	 fantasti-

no	prevleče	do	konca.	Kaj	več	vam

Nakup	tudi	ne	morem	priporoči-

ka.	Debela	knjiga	je	lahko	uspavan-

nimam	 za	 povedati,	 saj	 vse	 skupaj

ti,	 razen,	 kot	 sem	 omenil,	 fanom

ka	samo,	če	nekoga	častite,	da	vas	z

poteka	silno	počasi.	Logičnih	lukenj

Somraka	in	podobnega.	DVD	dobite

njo	lopne	po	glavi,	saj	vas	ob	branju

je	 kar	 nekaj,	kopiranja	 Somračenja

v	videotekah	in	knjižnicah.	Vpraša-

prime,	 da	 nekoga	 nekam	 pošljete.

še	 več,	 vendar	 je	 to	 samo	 plus	 za

nje,	če	je	vreden	pasovne	širine,	če

Da,	 tako	 hudo	 je.	 Somrak	 je	 proti

ciljno	 publiko.	 Najvišjo	 povprečno

ga	 hočete	 ukrasti	 Piratom	 iz	 Kari-

temu	 vrhunska	 literatura.	 Ze	 pred

oceno	so	 ilmu	dale	najstnice	izpod

bov.

ogledom	 ilma	si	nisem	delal	utvar.

18	 let	 starosti,	 torej	 ciljna	 publika



Pripovedni	 lok	 je	 pravzaprav

tržnikov,	ki	so	zaukazali	ta	 ilm.



Somrak	 brez	 vampirjev.	 A	 ker	 se

Zdaj	 pa	 k	 okoliškim	 zadevam.



mora	 nekaj	 svetiti,	 so	 tu	 v	 sijoče

Film	je	sicer	korektno	posnet,	ven-



školjke	 zaprta	 svetleča	 lovkasta

dar	 seveda	 brez	 presežnikov.	 Igra

<>





14





3,5/5

FILMI, KINO, DVD





ENDERJEVA	IGRA


ENDER'S	GAME





Za	vas	gledal	Bojan	Ekselenski


čas	poriva	naprej,	ga	postavlja	pred





Zvrst


izzive.	Ender	te	izzive	vedno	ledeno

akcija,	znanstvena	fantastika,	pus-

hladno	sprejme	in	jih	premaga.	Vse

tolovščina



te	priprave	pa	so	namenjene	 inal-





Podatki	o	 ilmu


nemu	 obračunu	 s	 Formniki	 (tako

Summit	Entertainment,	OddLot

se	 imenujejo	 tehnološko	 napredni

Entertainment,	Chartoff	Product.

žužki,	 ki	 pa	 so	 še	 vedno	 po	 duši

1.	november	2013

mravlje).	Ta	žužkasti	del	je	po	svoje

Dolžina:	114	minut



podoben	 Vesoljskim	 bojevnikom.

Režiser:

Prikažejo	 vojne	 žužke	 in	 misleče

Gavin	Hood

žužke.	Samo	družba	prihodnosti	ni



tako	 karikirano	 militaristična,	 kot

Scenarist:

Gavin	Hood

je	 v	 omenjenem	 Verhovnovem	 il-



mu.	Tam	tistih	nacistično	opicanje-

bodo	 razočarani	 ljubitelji	 besnega

Igralci:

nih	ljudi	nisi	jemal	resno.	Tukaj	gre

izvoza	 demokratičnih	 vrednost	 in

Harrison	Ford	(polkovnik	Hyrum

za	 resnejši	 pristop.	 V	 tem	 ilmu

velikih	 pokalic	 v	 akciji.	 Struktura

Graff),	Abigail	Breslin,	Hailee	Stein-

zgodba	 lepo	 prikazuje	 razvoj	 fanta

ocen	 na	 IMDB	 kaže,	 da	 so	 najbolj

feld,	Asa	Butter ield	(Ender

in	velik	del	časa	nimamo	opravka	z

izvisela	ravno	ta	»moška«	pričako-

Wiggins),	Moises	Arias,	Ben

velikimi	 eksplozijami	 in	 izvozom

vanja.	 Film	 se	 je	 najmanj	 dogajal

Kingsley	(polkovnik	Mazer	Rack-

demokracije,	 temveč	 razvojem

ravno	 fantom	 v	 mladičkastih	 letih

ham),	Viola	Davis



likov,	 njihovimi	 medsebojnimi

(ni	joškatih	potrebnic,	velikih	pušk





Kratek	opis


odnosi	 in	 razmišljanjem	 o	 etiki	 in

in	obilja	velikih	eksplozij).	Nasploh

Rekrutirani	mladenič	Ender	se	spo-

smislu	 početja.	 Glavna	 zvezda	 je

je	 ilm	 zaradi	 pazljivega	 razvoja

pade	s	Formniki,	ki	so	humanocid-

odraščanje	 v	 čorbi	 izzivov,	 ki	 jih

likov	in	njihove	dinamike	bolj	sedel

na	rasa	in	nas	skoraj	izbrišejo	iz

postavljajo	odrasli.

ženski	publiki.

Vesolja	ob	prvi	invaziji.

Moram	omeniti	prizore	v	obmo-

Konkluzija	pa	pravi	sledeče:

čju	brez	gravitacije,	prikaz	tehnolo-

Enderjeva	 igra	 je	 kar	 konkretna

gije	in	tudi	like.	Ti	so	sicer	namerno

Teta	Konkluzija	in	stric	Mnenje

literarna	 franšiza.	 Izvirne	 knjige

poudarjeni,	mnogi	klišejski,	vendar

priporočajo	celo	na	ameriških	voja-

dobro	izvedeni	in	vodeni.	Morebiti





Zgodba


1,4/2

ških	 šolah.	 A	 se	 s	 tem	 v	 sedanjem

je	 premalo	 poudarka	 na	 žužkasti





Izvedba


1,1/1,5

času	 ne	 bi	 hvalil.	 No,	 romani	 in

strani.





Igra


0,7/1

povesti	so	zelo	cenjeni,	prevedeni	v

Zaključek	 je	 po	 svoje	 presenet-

Tehnična	izvedba

0,3/0,5

mnogo	 jezikov,	 tudi	 slovenščino.

ljiv	 in	 dopušča	 nadaljevanje.	 Ce	 bo

Branje	vam	priporočam,	saj	ne	gre

ilm	prinesel	dovolj	obilen	 inančni

za	po lasto	reklamo	US	Army.	Zgo-

tok,	ga	gotovo	vidimo.

SKUPAJ	3,5/5

dba	 ni	 klišejsko	 klofutanje	 med

Posebni	 učinki	 so	 korektni.	 Fil-

Skupaj	imamo	za	ogled	 ilma	v

dobrimi	 izvozniki	 demokracije	 in

ma	 niso	 tlačili	 v	 3D,	 ker	 itak	 ni

kinu	3,5/5,	torej	gre	za	korekten

komunističnimi	žužki.

zamera.	Scene	z	bojnimi	simulacija-

izdelek,	vreden	ogleda	v	kinu.

Dogajanje	je	postavljeno	v	precej

mi	so	že	videne,	vendar	verodostoj-

Čeprav	ni	3D,	mu	tega	ne	jem-

daljno	 prihodnost.	 Zemljo	 naskoči-

no	 izpeljane.	 Znova	 hvalim	 brez-

ljem	v	zlo.	Največja	pripovedna

jo	 mravljam	 podobni	 žužki,	 a	 jih	 z

gravitacijske	 boje.	 Večkrat	 me	 je

rana	je	mestoma	raztrgana	pri-

dnevnega	 reda	 spravi	 samo	 en

spomin	 zapeljal	 na	 že	 omenjene

poved,	malce	premalo	se	posve-

samcat	 človek	 –	 polkovnik	 Mazer

Vesoljske	 bojevnike.	 Ce	 je	 bil	 tam

ča	žužkom	in	konec	je	bolj	epi-

Rackham.

genocid	 nekaj	 zaželenega,	 je	 tukaj





zodne	narave.


Cloveštvo	 pričakuje,	 da	 je	 bila

zadeva	 bistveno	 drugačna.	 Kljub

Preprosto	priporočam.

dobljena	 samo	 bitka,	 ne	 pa	 vojna.

vsemu	pa	 ilm	čisto	ne	sledi	knjigi,

Za	nov	spopad	urijo	otroke,	pravza-

saj	je	to	zaradi	prepletenosti	pripo-



prav	 izjemne	 otroke.	 Fantič	 Ender

vednih	 niti	 skoraj	 nemogoče.	 Film



Wiggins	 je	 izjemen	 tudi	 med	 temi

povzema	samo	glavno	nit	in	to	sto-



izjemnimi.	Njegova	izjemnost	pade

ri	dovolj	premeteno,	da	ljubitelji	ZF



v	 oči	 polkovniku	 Griffu.	 ta	 ga	 ves

-ja	s	soljo	ne	bodo	užaljeni.	Mogoče

<>





15





PREBRANO ZA VAS


2,6/5 - 2,5/5





BOJNI	TIGER


DAVID	GIBBINS:	THE	TIGER	WARRIOR





Za	vas	bral	Bojan	Ekselenski


Prigode	Jacka	Howarda	po	svoje	spominjajo	na	pro-





Naslov


Bojni	tiger	/	David	Gibbins



fesorja	 Roberta	 Langdona.	 Imamo	 raziskovalca	 prete-





Orig.	naslov


The	Tiger	Warrior	(slovenski	j.)



klosti,	veliko	tehnične	latovščine	in	v	ozadju	preži	tak-



Prevajalec/ka	 Elena	Doren

šna	ali	drugačna	hudodelska	druščina.	Prebral	sem	zad-



nji	Gibbinsovi	knjigi	in	lahko	ju	ocenim	kar	skupaj.	Gre

Založnik

Tržič	:	Učila	International,	2010



za	podoben	razvoj	zapleta	in	izvedbo	razpleta,	zato	ne

Fizični	opis

400	str.,	24	cm



zgrešim	s	skupno	obravnavo.





ISBN


ISBN	978-961-00-1065-4





UDK


821.111-311.3





BOJNI	TIGER


COBISS.SI-ID

251424256



Zgodba	 govori	 o	 arte-



faktu	 prvega	 kitajske-





TROJANSKA	MASKA


ga	 cesarja,	 odisejadi

Trojanska	 maska	 se

dveh	 rimskih	 ubežni-

ukvarja	 z	 odkritjem

kov	 iz	 partskega	 ujet-

Troje.	 Vrnemo	 se	 v

ništva,	 rimskih	 ostan-

čas	 odkritja	 legendar-

kih	 daleč	 na	 vzhodu,

ne	 Troje	 ob	 koncu

svileni	 poti	 in	 angleš-

bronaste	dobe.	Zraven

kega	potikanja	po	pra-

so	 hvaležni	 hudobci	 v

gozdu	 Indije.	 Nima

obliki	sodobnih	nacis-

smisla,	 da	 vam	 s	 pod-

tov,	 obiščemo	 zadnje

robnostmi

vzamem

dneve	Reicha,	se	pota-

bralne	 užitke.	 Ce	 ste

pljamo	 in	 odkopava-

prebrali	 prejšnje	 Gib-

mo	legendarno	mesto.

binsove

knjige

o

Samo	 vodenje	 zgodbe

Howardovih	prigodah,

je	enako,	kot	v	ostalih

natanko	 veste,	 kako

Gibbinsovih	 romanih.

vse	 poteka.	 Najprej	 malce	 dogajanja	 v	 zgodovini,	 pa Znova	obilo	ukvarjan-vrnitev	 v	 današnji	 čas,	 malce	 bolj	 ali	 manj	 napete	 igre ja	 s	 tehniko,	 klasični

mačke	in	miši	in	seveda	srečni	konec.

uvod	v	preteklosti,	ki	služi	za	iztočnico	in	seveda	zaklju-Avtor	je	v	knjigo,	kot	je	njegova	navada,	vložil	ogro-

čni	 boj.	 Vse	 se	 vrti	 okoli	 znamenite	 Agamemnonove

mno	raziskovalnega	truda.	Vidi	se,	da	obvlada	obravna-

posmrtne	maske.	Avtor	nam	servira	nekaj	iskrih	domis-

vano	snov.	Zgodba	se	večinoma	tekoče	bere.	Seveda	vsi,

lic	 in	 knjiga	 je	 malce	 boljša	 od	 Bojnega	 tigra,	 ki	 je	 po ki	sovražite	tehnične	podrobnosti,	ne	boste	najbolj	uži-mojem	 mnenju	 nižek	 Howardovih	 pustolovščin.	 Nekaj

vali,	a	to	je	cena,	ki	jo	plačate	za	lepo	peljano	trilersko domislic	je	dobro	izvedenih,	nekaj	pa	sledi	že	utečenim

izkušnjo.	 Kljub	 vsemu	 pa	 v	 tej	 knjigi	 ni	 tiste	 magične klišejem.

napetosti,	ni	nekega	dovolj	karizmatičnega	zlobca.

Počasi	bo	moral	avtor	malce	spremeniti	svojo	formu-

Gre	 za	 užitno	 žanrsko	 delo,	 a	 ne	 pričakujte	 nekih lo	podajanja	zgodbe.	Znova	velja,	če	se	vam	je	dogajala

posebnih	 literarnih	 presežnikov.	 če	 so	 vam	 bile	 všeč

Atlantida,	Križarjevo	zlato	ali	Judežev	kelih,	se	vam	bo prejšnje	Gibbinsve	knjige,	vam	bo	tudi	ta.

tudi	Trojanska	maska.	V	nasprotnem	pač	ne.





Konkluzija	in	ocena	(vsebina)	-	BOJNI	TIGER

Konkluzija	in	ocena	(vsebina)	-	TROJANSKA	MASKA





Zgodba


1,5/3





Zgodba


1,7/3





Izvedba	ideje


0,6/1





Izvedba	ideje


0,6/1

Umeščenost

0,5/1

Umeščenost

0,6/1





VSEBINA


2,6/5





VSEBINA


2,9/5

Užitno	žanrsko	delo	brez	presežnikov.

Avtor	bo	moral	spremeniti	formulo	za	podajanje	zgodb.





16





2,9/5 - 2,5/5

PREBRANO ZA VAS





TROJANSKA	MASKA


DAVID	GIBBINS:	THE	MASK	OF	TROY

Za	vas	bral	Bojan	Ekselenski





Naslov


Trojanska	maska	/	David	Gibbins

literarno	estetski	presežnik.	Bolje	je	z	žepnicami,	če	jih Orig.	naslov

The	Mask	of	Troy	(slovenski	j.)



'ujagate',	te	so	okoli	15	€	in	povprečje	je	zlata	sredina.



Knjigi	 si,	 če	 ste	 ljubitelj	 tehnološko	 –	 arheoloških Prevajalec/ka	 Andrej	Zavrl



trilerjev,	sposodite	v	knjižnici,	saj	sta	obrtniško	brezhi-Založnik

Tržič	:	Učila	International,	2011



bna	izdelka.	Zgodba	lepo	teče,	nikjer	ne	 pade	v	neum-

Fizični	opis

350	str.,	24	cm



nosti	in	zavlačevanje,	a	gre	za	že	nekajkrat	videno	for-





ISBN


ISBN	978-961-00-1157-6




mulo.	Nekateri	bi	radi	še	več	iste	doze	in	Gibbins	vam



ustreže.	 Tudi	 meni.	 Rad	 imam	 nekaj,	 kar	 mi	 dovoli UDK

821.111-311.3



sproščujoče,	 a	 vendarle	 dovolj	 izobraževalno	 branje.

COBISS.SI-ID

255805952



Zanima	me,	kako	jo	bo	v	tej	luči	odnesel	Dan	Brownov



Inferno.	Je	vsaj	na	ravni	Zadnjega	simbola?	Nikakor	ne





OBLIKOVANJE	IN	PODOBNO


morem	mimo	primerjav	med	Langdonom	in	Howardom

Za	obe	knjigi	lahko	podam	enake	ocene	glede	spletne

(Brownom	in	Gibbinsom).

podpore,	oblikovanja	in	dobljenega	za	denar.

Avtor	ima	svojo	spletno	stran,	a	na	njej	so	samo	najo-

Konkluzija	in	ocena	(oblika)

snovnejši	 podatki.	 Na	 voljo	 je	 tudi	 brezplačno	 branje Oprema,	oblikovanje

1,0/2

poglavja	in	to	je	vse.	Oblikovanje	knjig	sledi	precej	kla-

sičnemu	 vzorcu.	 Naslovnice	 in	 ostalo	 oblikovanje	 je Spletna	podpora

1,0/2

korektno,	ni	pa	presežnik.





Vrednost	za	denar


0,5/1

Na	 koncu	 še	 cena.	 Ce	 se	 odločite	 za	 mehko	 vezavo, OBLIKA

2,5/5

sklenete	precej	ugoden	posel,	a	trda	vezava	pomeni	kar

Oblikovanje	brez	presežkov,	spletna	stran	z	osnovni	podatki.

precejšen	strošek.	34+	€	je	veliko	za	knjigo,	ki	ni	ravno ZADNJA	IZ	SERIJE	OTROCI	ZEMLJE

JEAN	M.	AUEL:	DEŽELA	POSLIKANIH	JAM

Za	vas	bral	Andrej	Ivanuša

V	mesecu	novembru	2013	je	založba	Učila	Internatio-

V	 knjigi	 Lovci	na	mamute	Zondalar	 in	 Ajla	 poiščeta nal	končno	uspela	prevesti	in	v	slovenščini	izdati	še	šesto ljudi,	 lovce	 na	 mamute	 in	 se	 jim	 pridružita	 (osrednja knjigo	iz	serije	Otroci	zemlje	avtorice	 Jean	M.	Auel.

Ukrajina).	Tukaj	spozna	Ajla	temnopoltega	člana	plemena

Jean	Marie	Auel	(Untinen)	je	bila	rojena	1936	v	Chica-

Raneka.	Z	njim	se	zaplete	v	resno	ljubezensko	razmerje	in

gu,	Illinois,	ZDA.	Je	ameriška	pisateljica	 inskega	porekla.

potuje	na	letno	srečanje	plemen.	Na	koncu	knjige	spozna,

Njeno	glavno	delo	je	zbirka	Otroci	Zemlje,	ki	obsega	šest da	je	njena	ljubezen	do	Zondalarja	močnejša	in	odpravi	se knjig.	Zadnja	knjiga	iz	te	serije	je	v	ZDA	izšla	marca	2011.

z	njim	nazaj	na	zahod.

Zbirka	je	prevedena	v	več	kot	25	jezikov	in	prodana	v	več

Knjiga	 Pot	domov	 pripoveduje	 o	 skupni	 poti	 Ajle	 in kot	45	milijonih	izvodov.

Zondalarja	ob	Veliki	materi	reki		-	Donavi	na	vzhod.	Njun

Prva	knjiga	Rod	jamskega	medveda	je	postavljena	v

cilj	 je	 današnja	 osrednja	 Francija	 pod	 Osrednjim	 masi-čas	 35.000	 do	 25.000	 let	 pred	 našim	 štetjem	 v	 obdobje vom,	 domovanje	 Zelandoncev,	 Zondalarjevega	 ljudstva.

poznega	pleistocena	(ledena	doba).	Govori	o	Kromanjon-

Na	koncu	srečno	prispeta	v	bližino	današnjega	mesta	Les ski	deklici	Ajli,	ki	v	potresu	izgubi	vse,	celotno	svoje	ple-Eyzes	v	pokrajini	Dordogne	v	Franciji.

me.	 Sprejmejo	 jo	 Neandertalci.	 V	 knjigi	 je	 govora	 o	 nje-Jedro	knjige	Zavetje	skal	predstavlja	Ajlina	nosečnost nem	odraščanju	v	popolnoma	tujem	okolju.	Na	koncu	se

in	spoznavanje	Zelandoncev	ter	njen	vzpon	v	novi	družbi

zaradi	različnih	vzrokov	odloči,	da	poišče	svoje	ljudstvo.

do	plemenske	zdravilke.

Druga	 knjiga	 Dolina	 konj	 pripoveduje	 dve	 zgodbi.

Knjiga	Dežela	poslikanih	jam	nadaljuje	z	zgodbo	Ajle, Prve	 je	 Ajlina,	 ki	 živi	 v	 odmaknjeni	 dolini	 (danes	 Krim) in	Zondalarja	ter	njune	hčerkice	Zonajle.	Ajla	se	v	zgodbi Pri	tem	ji	uspe	udomačiti	par	konj,	volka	in	tigra.	Druga bojuje	med	dolžnostmi	mlade	matere	in	med	zahtevami,

zgodba	govori	o	Zelandoncu	Zondalarju	in	njegovem	pri-

ki	jih	prinaša	šolanje	za	 zelandoni	Devete	jame.	Tako	bo jatelju	Tonolanu,	ki	se	podata	na	dolgo	pot	na	vzhod	ob

postala	spiritualna	voditeljica	in	zdravilka	Jame.

toku	Velike	matere	reke	–	Donave.	Konec	poti	je	za	njego-

Serija	je	vsekakor	odlično	branje	za	vse	'pustolovce'	in

vega	prijatelja	usoden,	a	Zondalar	se	sreča	z	Ajlo.

tiste,	ki	jih	zanima	življenje	kamenodobnih	ljudi.





17





F INTERVJU


KDO	JE	KARA	SHYRE?





ILUSTRATOR	MARK	JORDAN


Vprašanja	zastavil	Andrej	Ivanuša

Marsikdo vpraša, od kod je Mark Jordan? Odgovor je

jasen - je naše 'gore list'. Na zadnjem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu sva se dogovorila za intervju.



V	Sloveniji	je	verjetno	težko	biti	ilustrator/risar

fantazijske	ilustracije?

Zelo!	 To	 je	 zato,	 ker	 smo	 majhni,	 povpraševanja	 ni.

Ce	že	je,	je	običajno	vedno	pogojeno	z	dokaj	nizkim	pro-

računom	 za	 ilustratorja	 pri	 določenem	 projektu.	 NA koncu	se	vedno	izkaže,	da	to	počnemo	zato,	ker	nam	je

preprosto	všeč	in	ne	za	to,	da	si	služimo	vsakdanji	kruh.

K	temu	še	dodatno	zelo	pripomore	ta	naša	'recesija'	ali

kakor	jo	že	imenujemo?!	Zato	večina	tistih,	ki	jih	oseb-

no	 poznam	 v	 Sloveniji,	 počne	 še	 druge	 stvari.	 Sam moram	 opravljati	 retuše	 fotogra ij,	 razne	 montaže	 in izvrstne	 oblikovalske	 rešitve	 za	 različne	 oglaševalske agencije	in	podobno.



Prosim,	 če	 se	 lahko	 podrobneje	 predstaviš?

Predvsem	bi	me	zanimalo,	kje	vse	so	objavljene	tvo-

je	ilustracije	in	slike?

Moje	 ime	 je	 Mark	 Jordan	 sem	 rojen	 in	 odraščal	 v Trbovljah	 	 v	 Sloveniji.	 To	 poudarjam	 predvsem	 zaradi Mark Jordan: Kara Shyre in PawPaw (iz GuildWars)

svojega	 imena,	 ki	 običajno	 zmede	 tiste,	 ki	 zame	 slišijo prvič.

Sem	 svobodni	 ilustrator	 in	 gra ični	 oblikovalec	 za

oglaševalske	agencije	 v	 Sloveniji	 in	 v	 Evropi.	 Nekatera moja	dela	so	objavljena	na	različnih	ilustratorskih	por-talih	kot	so	CGSociety	 (www.cgsociety.org), Deviantart (www.deviantart.com) in	 podobni.	 Nekaj	 mojih	 del	 je bilo	tudi	objavljenih	v	svetovno	priznanih	knjigah	digitalne	 umetnosti	 Exotique	 issue	 1,	 Expose	 issue	 8,	 kjer med	 drugim	 objavlja	 svetovno	 znani	 umetnik

H.	R.	Giger	(založnik	Ballistic	Publishing	Australia).



Katera	je	tvoja	najbolj	priljubljena	tematika?

He-he,	 predvsem	 tisto	 kar	 v	 resničnem	 svetu	 ne

obstaja	—	fantazija	vseh	vrst.



Sledi	zanimivo	vprašanje,	ki	sem	ga	zastavil	tudi

v	naslovu:	kdo	je	Kara	Shyre?

Hmm,	 ja!	 Kara	 Shyre	 je	 ime	 karakterja/avatarja,	 ki

sem	 ga	 ustvaril	 v	 računalniški	 igri	 Guildwars	 že	 leta nazaj.	Nekaj	kasneje	sem	se	odločil,	da	bom	narisal	njen

portret,	 kot	 nekakšno	 fan-art	 ilustracijo.	 Bila	 je	 risana na	 osnovi	 sveta	 in	 podob	 iz	 igre	 Guildwars	 ter	 z	 delč-

kom	moje	skromne	domišljije.



Na	internetu	ima	ranger-ica	kar	nekaj	posnemo-

valcev.	Lahko	kaj	več	poveš	o	tem,	kakšen	je	odziv

na	 njo	 in	 njenega	 partnerja	 –	 belega	 sibirskega

Mark Jordan: Dominator

tigra	z	imenom	PawPaw?





18





Mark Jordan: thumbnail iz avtoportreta





F INTERVJU


Po	 pravici	 nisem	 nikoli	 preverjal


kakšen	 je	 bil	 dejanski	 odziv	 na	 to

ilustracijo.	 Zanimivo	 je,	 da	 z	 njo

nisem	bil	kaj	prida	zadovoljen,	ko	sem	jo	končal.	Na	kon-

cu	 pa	 je	 vseeno	 precej	 priljubljena	 med	 skupnostjo

Guildwars	fanov	in	v	nekaterih	drugih	forumih	digitalne

umetnosti.

Zakaj?	Ne	vem!	Mogoče	zato,	ker	je	tematika,	iz	kate-

re	je	ilustracija	nastala,	zelo	priljubljena	sama	po	sebi.

Tudi	Guildwars	je	priljubljen	'špil'.

Ja,	naj	ne	pozabim	na	belega	tigra!	Ta	je	bil	moj	digi-

talni	spremljevalec	v	igri	kar	nekaj	časa.	Ime	pa	je	dobil, kar	mi	je	takrat	prvo	prišlo	na	misel.



Ilustriral	si	nekaj	naslovnic	knjig	domačih	avtor-

jev.	Katera	zgodba	ti	je	bila	najbolj	všeč	in	si	zanjo

naredil	'najboljšo'	naslovnico?

Seveda.	Zrisal	sem	kar	nekaj	naslovnic	knjig	domačih

avtorjev.	Moram	priznati,	da	imam	'neko	čudno	hibo'	in

sem	zelo	len	glede	branja	česar	koli.	OK,	razen	stripov

Mikija	Musterja,	te	znam	bolj	kot	ne	—	na	pamet.

Ne	 vem,	 če	 sebe	 lahko	 poimenujem	 'antibralec'.	 Ne

spomnim	se	več,	kdaj	sem	nazadnje	prebral	kakšen	fan-

tazijski	 roman	 ali	 kaj	 podobnega.	 Sem	 preprosto	 ilustrator,	ki	ne	bere	dosti	knjig.

Zanimivo	 je,	 da	 mi	 je	 pri	 ilustriranju	 naslovnic	 običajno	 uspelo	 zadeti	 bistvo	 zgodbe	 iz	 uvodne	 besede Mark Jordan: Warrior

knjige,	oz.	iz	tistih	nekaj	stavkov,	ki	so	mi	jih	pred	risanjem	napisali	avtorji,	ali	celo	samo	iz	naslova	knjige.	Všeč

nekatere	druge	stvari	bolj	pomembne	od	mladostniških

mi	 je	 risanje	 naslovnic	 knjig,	 ker	 je	 vedno	 zanimivo sanj,	 kot	 je	 na	 primer	 družina.	 Po	 pravici	 povedano vstopiti	v	glavo	nekoga	drugega	in	poskušati	to	spraviti

živim	 iz	 dneva	 v	 dan,	 življenje	 uživam	 kolikor	 se	 da	 in na	papir,	pa	čeprav	je	samo	digitalni,	he-he.

poskušam	 delati	 predvsem	 tisto,	 kar	 me	 veseli.	 Bi	 si	 pa Katera	 je	 moja	 najljubša	 ilustracija	 naslovnice?

želel	v	prihodnosti	živet	samo	od	ilustracij.

Hmm,	 težko	 rečem.	 Ampak,	 po	 mojem,	 bi	 lahko	 rekel, da	je	to	naslovnica	knjige	Indigo	novi	svet	iz	epa	Vitezi

Kaj	bi	si	neznansko	želel	ilustrirati?

in	Carovniki	avtorja	Bojana	Ekselenskega.

Ja,	 težko	 vprašanje!	 To	 je	 vedno	 tako	 odvisno	 od inspiracije.	Ce	lahko	upam,	neznansko	bi	si	želel	biti	del Kakšni	so	tvoji	načrti	za	prihodnost?

ilustratorjev	 oz.	 art	 departmenta	 za	 kakšen	 fantazijski Hmm,	to	je	dobro	vprasanje,	he-he.	Ko	sem	bil	mlajši,

ilm	kot	sta	Avatar	ali	Hobbit,	he-he,	kot	še	tisoče	dru-

sem	seveda	sanjaril	v	marsičem.	Vendar	se	veliko	tega

gih,	verjetno!	To	je	verjetno	bolj	želja	po	drugačni	kari-ni	 uresničilo.	 Potem	 odrasteš	 in	 v	 življenju	 postanejo eri.	Ali	ne?																																																																																		<> Mark Jordan: Ice Moon





19





IZOBRAŽEVANJE





ALEXANDER	A.	SCHOMBURG


FANTASTIČNI	ILUSTRATOR

Pripravil	Andrej	Ivanuša

Za	prejšnjo	številko	JeJ	sem	iskal	sliko,	ki	bi	najbolje narisal	 svojo	 prvo	 znanstveno	 fantastično	 ilustracijo ponazorila	 svet	 znanstvene	 fantastike	 in	 fantazije	 in septembra	1939	za	serijo	zgodb	Startling	Stories.

naletele	 sem	 na	 odlično	 ilustracijo	 Alexa	 Schomburga.

Zdaj	so	ga	opazili	še	drugi.	Leta	1940	je	narisal	ilus-

Pričelo	me	je	 zanimati	kdo	je	umetnik,	ki	jo	je	narisal.

tracijo	 za	 Timely	 Comics,	 ki	 so	 predhodnik	 znamenite Spoznal	sem,	da	sem	se	‘srečal’	z	enim	največjih	umet-hiše	Marvel.	Njegove	naslovnice	prikazujejo	znamenite

nikov	 na	 področju	 stripa	 in	 fantazijske	 umetnosti.

pulp- ikcijske	 junake	 kot	 so	 Captain	 America,	 the	 Sub-Rojen	 je	 bil	 na	 Portoriku,	 deloval	 je	 v	 ZDA	 in	 njegova Mariner,	 the	 Human	 Torch,	 itd.	 Schomburg	 je	 v	 tem

kariera	je	trajala	več	kakor	70	let.

času	osvojil	še	air-brush	tehniko	risanja	in	v	njej	narisal Rodil	 se	 je	 10.	 maja	 1905	 v	 Portoriku,	 umrl	 pa	 7.

skoraj	šeststo	naslovnic	v	času	t.i.	'Golden	Age	of	Comic aprila	1998	v	mestecu	Hillsboro,	Oregon,	ZDA.

Books'.	V	začetku	leta	1950	je	opustil	risanje	stripov	in V	New	York	se	je	preselil	v	začetku	leta	1920,	kjer	je

se	je	do	konca	svoje	kariere	osredotočil	na	oblikovanje

pričel	svojo	kariero	kot	komercialni	umetnik	skupaj	še

naslovnic	in	risanje	ilustracij	za	znanstveno	fantastične s	tremi	brati.	Nekako	so	životarili	vse	do	leta	1928,	ko

magazine,	 astrološke	 publikacije	 in	 knjige,	 med	 njimi je	Alex	dobil	delo	pri	National	Screen	Service.	Tukaj	je

tudi	knjižno	serijo	Winston	Juvenile.

risal	reklamne	sličice	na	stekla	svetilk	in	sodeloval	pri Leta	1977	so	Schomburga	in	nekaj	njegovih	prijatel-ilmskih	uvodnikih	(movie	trailers).	V	tistih	časih	je	bilo jev	ter	sodelavcev	iz	časov	Golden	Age	stripov	počastili običajno,	 da	 so	 za	 ilmske	 premiere	 obesili	 svetilke	 s z	monogra ijo	Invaders	Annual	#1,	ki	jo	je	napisal	Roy

prizori	iz	 ilma	pred	kinematografe.	Ob	tem	je	pogodbe-

Thomas.	Leta	1986	pa	je	Jon	Gustafson	napisal	knjigo	o

no	sodeloval	še	z	Better	Publications,	kjer	je	oblikoval

njem	in	jo	poimenoval	Chroma:	The	Art	of	Alex	Schom-

Thrilling	 Wonder	 Stories	 in	 še	 druge	 njihove	 pulp-

burg	(založba	Father	Tree	Press).

magazine.	Tukaj	je	izbrusil	svoj	slog.	Bil	je	nenadkriljiv, Schomburg	je	prejel	več	nagrad:	nominacija	za	Hugo

ko	je	bilo	potrebno	narisati	nekaj	'mehaničnega'.	Opazil

Award	1662	za	najboljšega	profesionalnega	ilustrator-

ga	 je	 znameniti	 Hugo	 Gernsback,	 oče	 ameriške	 trde ja,	 Doc	 Smith	 Second	 Stage	 Lensman	 1979,	 Frank	 R.

pulp	 znanstvene	 fantastike.	 Za	 magazin	 Radio	 Craft	 je Paul	 1984,	 Inkpot,	 1985,	 Kentucky	 Colonel	 1986,





20





IZOBRAŽEVANJE

Chesley	(A.S.F.A.	za	umetniške	dosežke)	1986,	Guest	of

umetnik,	 ki	ga	 poznam,	 ki	lahko	 sestavi	močne	 in	 dra-Honor	na	PulpCon,	Dayton,	Ohio	1987,	nagrada	za	živ-

matične	 ilustracije	 samo	 z	 nekaj	 potezami.	 Obenem	 so ljenjsko	delo	Kansas	City	Comic	Con	1989,	First	Fandom

tako	enostavne	in	delujejo	napeto	ter	imaš	občutek,	da

Hall	of	Fame	1990,	47.	World	Science	Fiction	Conventi-

so	 kljub	 temu	 zelo	 natančne.	 Ob	 tem	 so	 vsi	 uredniki on	Noreascon	III	(nagrada	za	življenjsko	delo)	1990	in

vedeli,	da	se	lahko	zanesejo	nanj.	Ne	glede	na	to	kdaj	in

za	odličen	prispevek	na	področju	znanstvene	fantastike

koliko	 dela	 so	 mu	 naložili,	 nikoli	 ni	 zamudil	 z	 oddajo The	Will	Eisner	Award	Hall	of	Fame	1999.

svojih	ilustracij.«

Ob	 podelitvi	 slednje	 je	 Stan	 Lee,	 predsednik	 organi-Vsekakor	so	mi	njegove	slike	všeč.	Nekaj	manj	tiste,

zacijskega	odbora,	povedal	naslednje:

ki	 krasijo	 naslovnice	 pulp-magazinov,	 vendar	 je	 težko

»Alex	 Schomburgova	 ilustracija	 je	 bila	 vedno	 zelo

razglabljati	o	okusu	Američanov.	Vsekakor	pa	so	njego-

posebna,	njegov	stil	je	nekaj	popolnoma	drugačnega	od

ve	'čiste'	risbe	in	ilustracije	izredne.	Ob	tem	pa	me	nav-stilov	 drugih	 ilustratorjev.	 Ko	 vidiš	 njegovo	 ilustracijo, dušuje	 njegova	 dolgoletna	 zavzetost	 za	 risanje	 znans-je	 nikakor	 ne	 moreš	 pripisati	 komu	 drugemu.	 Je	 edini tveno	fantastičnih	'zgodb'.





21





POGLEDI

SOBIVANJE

PAPIRNATEGA	IN	ELEKTRONSKEGA





Pripravil	Bojan	Ekselenski


Na	razvitih	trgih	(beri:	angloameriških)	se	vzpostav-

more	 brati	 svojega	 tehnotrilerja,	 a	 mulo	 ne	 more	 do lja	 določeno	 razmerje	 med	 digitalno	 in	 elektronsko

svoje	 interaktivne	 slikanice.	 Več	 bralnikov,	 kot	 imajo knjižno	produkcijo.	Motili	so	se	tehnološki	guruji,	ko	so nekateri	 domovi	 več	 televizij?	 Mogoče.	 A	 to	 ni	 edina pred	 nekaj	 leti	 papirnate	 knjige	 obsojali	 na	 smetišče zagata.	Bralna	površina	E-knjig	je	omejena	z	velikostjo

zgodovine.	Teta	Zgodovina	se	rada	ponavlja	in	ponovila

zaslona.	Kaj	 več,	 recimo	 večjem	 od	 A5,	 ni	 dostopno	 za se	 je	 zgodba	 radija,	 kina	 in	 televizije.	 Nov	 medij	 za obče	sprejemljiv	človeški	cekin.	Ste	že	videli	bralnik	A3

podajanje	 vsebin	 sicer	 odgrizne	 del	 pozornosti,	 tudi formata?	So	bralniki	A4	razširjeni?	Kaj	pa	slikanice	50	x trga,	vendar	nikoli	ne	izrine	starejšo	tehnologijo,	razen, 50	cm?	Se	mi	je	zdelo.	LCD	zasloni	sicer	napredujejo,	a

če	 star	 medij	 nima	 niti	 ene	 same	 prednosti.	 Takšna utrujajo	 oči	 in	 goltajo	 elektriko.	 E-papir	 od	 vseh	 elek-žrtev	 je	 VHS	 kaseta.	 Umrla	 je	 zaradi	 ergonomično	 in tronskih	 naprav	 še	 najbolje	 posnema	 navaden	 papir.

kvalitativno	superiornih	 digitalij.	 Televizija	 ni	 popolno Vendar	 ima	 druge	 težave,	 kot	 je	 na	 primer	 odsotnost nadomestilo	 za	 radio,	 niti	 ni	 bila	 »kino-morilka«.	 Tudi barv	za	sprejemljiv	cenovni	razred.

internet	ni	pokončal	radia,	televizije	in	kina,	samo	karte so	se	na	novo	premešale.

ZALOŽNIKI	NA	OKOPIH



Naši	založniki	so	po	nepotrebnem	na	okopih	in	bes-

POHITITE,	KONEC	JE	BLIZU

no	vztrajajo	z	neumno	trmo	neizdajanja	E-knjig.	Trenu-

Se	 pred	 nekaj	 leti	 so	 bili	 zlasti	 računalniški	 mediji tno	sta	samo	Studentska	založba	Slovenije	in	Mladinska

polni	 pisanja	 o	 skorajšnjem	 izumrtju	 tiskane	 knjige.

knjiga	izdali	manjši	del	svojega	nabora	v	E-obliki.	Osta-

Spisali	so	že	pogrebno	mašo,	ki	naj	bi	jo	daroval	Ama-

le	obče	založbe	skoraj	niso	omembe	vredne.	V	Sloveniji

zon.	Tudi	naše	računalniške	revije	so	nas	prepričevale, smo	šele	letos	dobili	prvi	resni	knjigarni	z	elektronski-zdaj,	 zdaj	 se	 bo	 to	 zgodilo.	 Kar	 začnite	 zbirati	 knjige, mi	knjigami	in	prvo	splošno	dostopno	javno	knjižnico	z

kmalu	bodo	muzejski	artefakt.	Nekaj	časa	je	skokovita

E-knjigami.	 Ruslici	 žal	 glede	 na	 njeno	 ergonomijo	 in rast	 deleža	 prodaja	 digitalij	 in	 zapiranje	 knjigarn	 v ponudbo,	kljub	dobro	volji,	ne	moremo	reči	moderna	E-angloameriškem	svetu	celo	dajal	iluzijo	česa	podobne-

knjigarniška	 platforma.	 Pa	 bi	 rad	 drugačno	 stanje, ga.	 Na	 veliko	so	 poudarjali	prednosti	 E-knjige.	 Ampak, upam	vanj,	ker	potrebujemo	nekoga	tretjega	brez	roke

vedno	je	ta	»ampak«	zrnce	peska	v	prerokovalni	maši-

v	založniški	malhi.	Obe	novi	in	ergonomično	kompeten-

ni.	Računalniški	geeki	so	preprosto	pozabili	na	uporab-

tni	 E-knjigarni	 sta	 trenutno	 zelo	 skromno	 založeni.

niške	preference	in	čisto	ergonomične	prednosti	papir-

Kljub	 napredku	 je	 njuna	 funkcionalnost	 še	 na	 začetku nate	knjige.	Zategadelj	so	police	s	knjigami	še	daleč	od in	kar	je	mogoče	najhuje,	vsaka	je	s	ponudbo	na	svojem

tržne	terminacije.	Pravzaprav	ljudje	več	berejo,	kot	so, okopu.	 Mogoče	 kdo	 poreče,	 tudi	 Kobo	 in	 Amazon	 sta tako	 papirnato	 in	 digitalno.	 So	 zaprli	 zadnjo	 radijsko vsak	na	svojem,	tudi	programsko	in	strojno,	a	pri	njiju

postajo?	So	ukinili	zadnjo	kino	dvorano?	Je	šla	pod	rušo gre	za	globalna	giganta	in	ne	drobna	slovenska	palčka.

zadnja	TV	postaja?

Sočasna	 izdaja	 novih	 naslovov	 v	 E	 in	 papirni	 obliki Nekaj	 časa	 se	 je	 res	 tresla	 »kindlova	 gora«,	 na

pri	nas	še	ni	običajnost,	temveč	posebnost.	Ko	založnik

»amazonovem	Olimpu«	se	je	kadilo,	strele	so	švigale	in

izpostavlja	 sočasni	 izid	 v	 E	 in	 papirnati	 obliki	 zgolj	 za glasno	 je	 grmelo,	 a	 na	 koncu	 je	 v	 svet	 pokukalo	 nekaj en	sam	naslov,	je	to	leta	2013	znak	za	hudo	tržno	mot-digitalnih	mišk.	To	rundo	bo	papirnata	knjiga	preživela.

njo.	Vsaj	za	tržno	normalno	okolje.	A	naš	trg	je	daleč	od Fizična	 knjiga	 torej	 ne	 bo	 preživela,	 ker	 ji	 v	 Evropi normalnega.	Pravzaprav	sploh	nimamo	knjižnega	trga,

mečejo	pod	noge	digitalna,	davčna	in	še	kakšna	polena.

temveč	večinoma	razdelilnico	državnih	subvencij.	Edini

Tudi	 kričanje,	 kako	 je	 izična	 knjiga	 kulturna	 dobrina, ne	 bo	 kaj	 veliko	 pomagala.	 Ko	 se	 stranke	 odločijo,	 so kriki	vpijajočega	v	puščavi	zgolj	kriki.

Zakaj	bi	papirnato	preživelo?

Razlog	 je	 preprost.	 Elektronska	 knjiga	 v	 trenutni

obliki	 je	 drugačen	 in	 ne	 nadomestni	 medij.	 Določene vsebine	preprosto	ne	najdejo	svoje	elektronske	podobe.

Ergonomija	in	namen	listanja	je	še	vedno	na	strani	 izič-

nega	papirja.	Ce	otrok	strga	slikanico	za	10	€,	je	to	manj od	loma	bralnika	za	100	ali	200	€.	Fizična	knjiga	je	na

polici,	dostopna	vsem	bivalcem	doma,	a	elektronska	ždi

v	bralniku,	ki	mogoče	ni	vedno	pri	roki.	Ko	žena	na	hiš-

nem	 bralniku	 bere	 svojo	 priljubljeno	 revijo,	 ata	 ne 22





POGLEDI

znak	trga	so	prevodi	najbolj	prodajanih	(ne	nujno	naj-

E-knjigarne	 ukinjajo	 takšne	 poteze.	 Zakaj	 nikogar

boljših)	tujih	uspešnic,	ki	vas	napadajo	z	vsake	izposta-izven	obeh	založb	in	redkih	samozaložnikov	ne	zanima

vljene	knjižne	police.

priložnost	dostopa	do	potencialnih	strank?	Zakaj	jim	ne

Glavni	 vzrok	 za	 obskurnost	 E-ponudbe	 ždi	 v	 pro-

diši	 neprekinjeno	 bivanje	 v	 izložbi,	 enakovrednem

gramskih	načrtih	slovenskih	založb.	Te	se	bojijo	novega

položaju	 z	 deli	 domicilne	 založbe?	 Zakaj	 nočejo	 svojih medija.	Seveda	to	ni	strah	pred	neznanim,	to	je	strah	s

knjig	 »prevesti«	 v	 ePub	 in/ali	 PDF?	 Saj.	 Zakaj?	 Kje	 je čisto	ekonomskimi	temelji.	Nastop	digitalnega	medija	v

logika?

svet	 čudnega	 knjižnega	 monopola	 vnaša	 vsaj	 sled	 trž-

nih	zakonitosti.

Verjetno	je	tu	še	pojmovanje	papirne	knjige	kot	otip-

ljive	kulturne	biti.	Knjiga	je	nekakšna	smetana	kulture

in	zatorej	lahko	knjige	ustvarjajo	samo	umetniki	v	služ-

bi	nacionalne	kulture.	V	tem	svetu	ideja,	da	lahko	vsak-

do	izda	knjigo,	vzrok	za	predinfarktno	stanje.	Ni	grozlji-

vejšega,	če	bi	knjige,	temelj	slovenske	kulture	in	umet-

nosti,	pisale	gospodinjske	pomočnice	in	strojni	ključav-

ničarji.	Groza	vseh	groz!

V	 elektronski	 knjigarni	 so	 vse	 knjige	 na	 isti	 štartni črti.	Tam	so	državno	podprti	in	ostali	avtorji	v	isti	izlož-

bi.	 Naenkrat	 se	 uradno	 ugleden	 književnik	 znajde	 v družbi	»po lastih«	samoukov.	Vrhunsko	delo	(po	mnenju	kritikov	in	zapisov	v	literarnih	revijah)	doktorja	knji-Preprosto!	 Praktično	 vse	 založbe	 so	 pri	 digitalnem ževnosti	je	poleg	dela	gospodinjske	pomočnice,	o	kateri

»previdne«.	To	je	samo	drugi	izraz	za	čakanje	na	držav-

nikjer	nihče	ničesar	ne	napiše,	niti	omeni	ne,	da	sploh no	 podporo	 in	 morebitno	 davčno,	 tehnično	 ali	 kako obstaja.	Znajdeta	se,	pomislite	vi	to,	na	isti	polici,	more-drugačno	 zaščito	 pred	 »poplavo	 po la«.	 Previdnost

biti	 celo	 eden	 zraven	 drugega.	 Ljudje	 lahko	 izbirajo	 in pomeni	 tudi	 željo	 po	 državnem	 plačevanju	 še	 tistih nadaljnja	prodajna	usoda	dela	je	skoraj	izključno	odvis-nekaj	stroškov	digitalne	produkcije.	Dobro	so	jim	znani

na	 od	 ljudi,	 ki	 glasujejo	 z	 nakupi	 in	 izposojami.	 V	 tak-trendi	v	tujini,	kjer	je	ustvarjanje	literarnih	del	postalo šnem	okolju	gospodinjska	pomočnica	lahko	proda	bis-precej	množično	početje.	Ljudje	pišejo,	stranke	glasuje-tveno	več	od	vrhunskega	književnika.	Kaj	to	pomeni	za

jo.	Uspeh	ni	odvisen	od	določevalcev	kulturne	politike,

kulturo?

temveč	 ljudi,	 ki	 z	 »rejtingi«	 in	 denarjem	 podprejo,	 kar Seveda	slovenski	književni	in	založniški	javnosti	tak

jih	 pritegne	 k	 branju.	 Tega	 pri	 nas	 verjetno	 nočejo.

scenarij	 prav	 nič	 ne	 diši.	 Pravzaprav	 se	 temu	 upirajo Hočejo	 zanesljivo	 zaščito	 pred	 pišočimi	 gospodinjami.

zaradi	lastnih	koristi	in	svojega	pogleda	na	knjigo.

Na	 E-trg	 se	 najbrž	 ne	 bodo	 podali,	 dokler	 jim	 politika kulturnega	ministrstva	ne	bo	ustvarila	stanja,	podobne-DIGITALNO	JIH	OVIRA

ga	trgu	papirnatih	knjig.	Hočejo,	da	je	ustvarjanje	knjig Omenil	sem	že,	da	v	knjigarnah	E-knjig	najdete	samo

v	varni	domeni	»poklicanih	v	poslanstvo«.

knjige	 domicilne	 založbe	 in	 nekaj	 samozaložniških

Vedno	se	vse	začne	in	konča	pri	denarju.	Tukaj	je	E-

izdelkov.	Zakaj	druge	založbe	ne	prodajajo	svojih	knjig

žebljica	na	krsto	enakopravne	produkcije	E-knjig	dejs-

v	 E-knjigarni	 Mladinske	 knjige?	 Zakaj	 so	 na	 Biblosu tvo,	 da	 E-knjiga	 pomeni	 nekakšen	 minus	 v	 svetu	 sub-skoraj	 izključno	 knjige	 Studentske	 založbe?	 Biblos	 je vencij	za	tiskano	knjigo.	V	Sloveniji	ravno	zaradi	tega	ne tudi	del	slovenskih	knjižnic	in	z	veljavno	člansko	izkaz-bomo	 videli	 naših	 ustreznic	 Kobota,	 Amazona	 ali

nico	 si	 zlahka	 izposojate	 knjige,	 ki	 so	 torej	 ves	 čas	 na Smashworda.	Tam	prodajajo	E-knjige	raznih	založnikov

očeh	 bralne	 publike.	 Vsi	 ves	 čas	 tarnajo,	 kako	 jih	 Mla-in	edina	motivacija	je	prodaja	in	iz	tega	izhajajoč	dobi-

dinska	knjiga	daje	na	slabše	pozicije.

ček.	Pri	nas	vsi	zavijajo	z	očmi,	ko	kdo	omeni	dobiček	s knjigami.

Porekli	 boste,	 da	 se	 s	 prejšnjimi	 odstavki	 motim.

Raziskave	trga	namreč	govorijo	o	skokoviti	rasti	prodo-

ra	 E-knjig,	 vendar	 to	 ni	 nič	 posebnega.	 Gre	 za	 rast	 na nekaj	iz	skoraj	nič.	Rast	iz	1	na	3	je	v	odstotkih	gotovo več,	 kot	 rast	 z	 10.000	 na	 10.500.	 Naš	 trg	 je	 glede	 na delež	 celotnega	 knjižnega	 trga	 še	 vedno	 daleč	 izpod povprečja	in	tako	bo	še	nekaj	časa.	Dokler	ne	bodo	vse

izdaje	 istočasno	 dostopne	 v	 papirni	 in	 E-obliki,	 toliko časa	 bo	 E-knjiga	 marginalni	 nebodigatreba	 v	 svetu

»vrhunske	umetnosti«.	E-knjige	so	nekaj,	kar	je	moder-

no,	 ker	 ima,	 hočeš	 nočeš	 cela	 Evropa,	 a	 vsi	 po	 tihem upajo,	da	v	teh	razmerah	ne	bo	pomenilo	resnega	posla.





23





POGLEDI

»Bastarda	e-knjigo«	so	k	nam	zanesli	angloameriški	trgi

ustrezni	 datotečni	 format	 (ePub,	 PDF,	 mobi).	 Dokler in	pač	mora	biti,	ker	se	mu	ni	možno	izogniti.	Verjetno

udeleženci	 ustvarjalne	 in	 produkcijske	 prehranjevalne bo	tako,	dokler	ministrstvo	čakajočih	pri	koritu	ne	pri-verige	ne	bodo	dojeli	drugačnosti	in	predvsem	predno-

me	za	rokico	in	jih	popelje	do	digitalne	 inančne	sklede.

sti	 digitalnega,	 bodo	 E-knjige	 samo	 ozki	 nišni	 izdelki.



Njihov	tržni	delež	bo	še	naprej	nesorazmerno	nizek.	E-

knjige	bodo	zaživele,	ko	bodo	odgovorni	za	distribucijo

znali	 izkoristiti	 njene	 možnosti	 (interaktivnost,	 povez-ljivost	v	splet,	možnosti	dodatnih	vsebin,	demokratiza-

cija	 objavljanja	 leposlovja	 in	 kritika	 objavljenega).	 E-knjige	 so	 lahko	 v	 pogojih,	 kjer	 cena	 tiska	 predstavlja tudi	 70%	 stroška,	 precej	 poceni,	 a	 nikoli	 ne	 bodo (skoraj)	 zastonj.	 Se	 vedno	 je	 treba	 plačati	 vsaj	 avtorja (čeprav	 hodiš	 v	 službo,	 bi	 rad	 še	 sam	 kakšen	 košček pogače)	 in	 podporno	 infrastrukturo.	 E-knjiga	 prinaša tudi	 drugačen	 koncept	 odnosa	 do	 knjige.	 Dodaja	 se	 ji socialna	 komponenta.	 V	 eksploziji	 socialnih	 omrežij, vsesplošnega	 všečkanja,	 lajkanja	 in	 glasovanja	 o	 splet-nih	 dobrinah,	 je	 glas	 ljudstva	 močnejši,	 kot	 kdajkoli doslej.	Dostop	do	objavljanja	imajo	vsi	in	vsi	imajo	enako	možnost.	Kot	sme	že	omenil,	običajni	ljudje	odločajo, kaj	ima	višje	ratinge	in	ne	neke,	od	življenja	odmaknje-ne	avtoritete.

Kaj	mislite,	kaj	na	to	porečejo	kulturniške	veličine	iz svojih	 porcelanastih	 gradov?	 Saj	 menda	 ne	 mislite,	 da se	 strinjajo	 s	 popolno	 demokratizacijo	 po	 njihovem

tako	temeljne	kulturne	dobrine,	kot	je	knjiga.





POJMOVANJE	KNJIGE


In	s	tem	pridemo	na	drugo	minsko	polje	–	pojmovan-

SOBIVANJE	DRUGAČNOSTI

je	literarnega	dela.

Digitalno	 in	 papirnato	 sta	 prijatelja,	 sodelavca	 in

Temeljni	postulat	evropskega	knjižnega	trga	je	dru-

medsebojna	 podpornika.	 Nista	 sovražnika	 ali	 konku-

gačen	 od	 angloameriškega.	 Trga	 se	 ločita,	 čeprav	 oba renca.	To	je	prvo,	kar	je	treba	razumeti.

ponujata	enake	izdelke.

V	Sloveniji	ima	zavidljivo	število	ljudi	tehnično	opre-

V	angloameriškem	svetu	skoraj	ni	kulturne	politike	v

mo,	 primerno	 za	 udobno	 branje	 E-knjig.	 Računalniški evropskem	pomenu	besede.	Knjiga	ni	prvenstveno	kul-zaslon	 (stacionarnega	 ali	 prenosnega	 računalnika)	 ne turna	dobrina,	temveč	je	potrošna	dobrina,	ki	ima	lahko

šteje	med	resno	opremo	za	branje.	Mogoče	je	zaskrblju-

kulturno-izobraževalno	vlogo.	Namen	knjige	je	prodreti

joče,	 ker	 bralnikov	 Kobo,	 poleg	 Amazona	 edinih	 ergo-do	vsakogar	in	od	vsakogar	izvleči	kakšen	dolar	ali	funt.

nomičnih	 in	 konkurenčnih	 naprav,	 ni	 možno	 kupiti

V	zameno	za	»ka-čing«	pa	tudi	najmanj	izobražena	ose-

recimo	 v	 knjigarnah	 ali	 preko	 E-knjigarn.	 Cudno,	 kajti ba,	takšna,	čisto	brez	vsakršne	literarne	ali	splošne	izo-format	 slovenskih	 E-knjig	 je	 kompatibilen	 z	 bralniki brazbe,	dobi	pravico	do	glasovanja	o	všečnosti	prebra-Kobo.	Ze	to	je	znak,	da	digitalno	ni	resni	posel	za	tiste, nega.	Njegov	glas	na	tržnici	velja	enako,	kot	glas	vrhun-ki	imajo	pri	nas	sredstva	za	izvajanje	resnega	knjižnega

skega	literarnega	strokovnjaka	in	profesionalnega	kriti-

posla.	Majhen	samozaložnik	pač	nima	sredstev	za	servi-

ka.	 E-knjiga	 je	 za	 angloameriški	 trg	 priložnost	 novih siranje	ponudbe	bralnikov	in	infrastrukture	za	spodob-zaslužkov.	 Kulturna	 politika	 se	 je	 v	 tem	 potrošniškem no	E-knjigarno.

svetu	 zreducirala	 na	 nulto	 davčno	 stopnjo.	 Knjiga	 ni Kljub	vsemu	pa	ima	veliko	ljudi	Androidne	in	Apple

obdavčena,	a	tudi	ni	deležna	sistematične	državne	pod-

tablice.	Prodajajo	jih	v	vsaki	veleblagovnici.	Vsaka	tabli-pore.	Očitno	je	ta	sistem	uspešen,	saj	se	vsi	trendi	popu-ca	ima	vsaj	en	programski	bralnik	ePub,	Kindle	ali	PDF,

larnosti	 začnejo	 na	 teh	 trgih.	 Tolkien,	 Martin,

ki	 tablico	 spremeni	 v	 dovolj	 ergonomičen	 elektronski Rowlingova,	 Asimov	 in	 mnogi	 drugi	 so	 k	 nam	 prišli	 s bralnik.	Ce	program	ni	naložen,	je	pa	 z	 nekaj	tapkanja

teh	trgov.

po	zaslonu	brezplačno	dostopen	preko	digitalne	tržnice



(AppStore,	GooglePlay).	Tudi	obe	naši	resni	E-knjigarni





PLANET	IZ	DRUGE	GALAKSIJE


imata	 svoji	 aplikaciji.	 Torej	 odsotnost	 resne	 ponudbe Evropa	je	glede	knjige	planet	iz	čisto	druge	galaksije.

Kobo	bralnikov	ni	kritična	pomanjkljivost.	Zategadelj	je

Knjiga	v	Evropi	ni	potrošna	dobrina	z	morebitno	doda-

tehnika	 skoraj	 v	 vsakem	 domu.	 Problem	 uveljavitve

no	kulturno	vrednostjo,	temveč	je	ena	od	temeljnih	kul-

digitalnih	 knjig	 je	 nerazumevanje	 možnosti	 novega

turnih	 dobrin	 s	 posebej	 vzvišenim	 mestom	 v	 življenju medija.	 E-knjiga	 ne	 sme	 biti	 samo	 preprost	 prenos	 v narodov.	Zaradi	te	vloge	naj	bi	bilo	knjižno	ustvarjanje





24





POGLEDI

ljam	mantro	enega	od	domačih	priznanih	književnikov

–	pri	nas	manjka	kvalitetnih	bralcev.	Kaj	to	pomeni,	raje

ne	razmišljam.	V	vsakem	primeru	se	znova	vrnemo	na

nenavaden	monopol.	V	njem	nikomur	nič	ne	odgovarja,

a	vsi	želijo,	da	tako	ostane.	E-knjiga	je	tu	nebodigatreba.

Nihče	ne	razmišlja	o	sobivanju,	temveč	o	prerivanju.



SREČANJE		S	TETO	KONKLUZIJO

Na	 koncu	 vedno	 pride	 teta	 Konkluzija	 s	 stričkom

Mnenjem.	Vedno	je	treba	izpljuniti	kakšen	zaključek.

E-knjiga	ne	more	nadomestiti	papirnate	knjige.	Bral-

niki	 knjigo	 predstavijo	 na	 en,	 izični	 papir	 pa	 na	 drug način.	 Papir	 bo	 zagotovo	 še	 vladal,	 dokler	 E-knjige	 ne bodo	polno	izkoristile	prednosti	svojega	medija.	Potem

je	tukaj	zavedanje	ljudi,	da	je	samo	 izična	knjiga	prava prvenstveno	 od	 vzvišene	 božanske	 muze	 poklicano

kulturna	 dobrina.	 Internetna	 generacija	 je	 preprosto

početje	posebej	navdihnjenih	ljudi.	Kdo	ima	ta	psoeben

pojedla	 še	 premalo	 knjižnih	 žgancev,	 zato	 še	 ne	 pred-hermetični	 dar,	 pa	 običajno	 ni	 odvisno	 od	 tistih,	 ki	 to stavlja	dovolj	velik	del	odjemalcev.	Mediji	in	založbe	bi plačajo.

morali	vložiti	nekaj	truda	v	izobraževanje	in	informira-

Razvoj	 knjižne	 produkcije	 je	 del	 fundamentalne

nje	 ljudi,	 da	 je	 tudi	 E-knjiga	 kulturna	 dobrina	 in	 ne državne	kulturne	politike,	močno	prepletene	z	delitvijo

nekaj,	kar	je	pač	nujno	zlo,	ker	pač	to	imajo	Američani.

inančnih	sredstev.	V	tem	svetu	pišoče	kuharice	in	lite-

Znaten	del	domačih	založb	zaradi	sistema	 inanciranja

rarno	dejavni	električarji	nimajo	kaj	iskati,	saj	po	mne-

v	 E-knjigi	 ne	 vidijo	 priložnosti,	 temveč	 neprijetno	 tve-nju	kulturniške	elite	v	bližini	državnega	denarnega	lon-ganje	 in	 konkurenco	 svojemu	 tržnemu	 položaju

ca	niso	sposobni	dojeti	vseh	 ilozofskih,	eksistenčnih	in (kolikor	sploh	lahko	govorimo	o	pridevniku	tržno).

drugih	 visoko	 zvenečih	 stanj.	 To	 je	 še	 zlasti	 očitno	 v Svoje	 dodajo	 še	 ne	 popolnoma	 dodelani	 bralniki,

Sloveniji,	kjer	je	knjiga	temelj	naše	kulturne	in	narodne njihove	porodne	težave	in	predvsem	njihova	slaba	dos-identitete.	In	seveda	te	svetinje	ne	smejo	skruniti	ama-

topnost	tam,	kjer	jim	je	mesto	–	v	knjigarnah	in	knjižni-

terji	brez	literarne	ali	sorodne	humanistične	izobrazbe.

cah.	 Ampak,	hej,	 E-knjige	živijo	 komaj	nekaj	 let.	 V	pri-Evropski	založniki	so	proti	nultemu	davku	na	knjige.

merjavi	 s	 tradicijo	 izične	 knjige	 niso	 niti	 shodile,	 kaj Zlasti	 slovenskim	 glavnim	 založnikom	 se	 smeji,	 ker	 je šele	rekle	svojo	besedo.

pri	nas	E-knjiga	obdavčena	po	najvišji	stopnji,	izenače-Se	pomnite	mnenje	vrhunskih	fotografov	na	začetku

na	 s	 pornogra ijo.	 Se	 nobena	 založba	 ni	 dovolj	 glasno prodora	 digitalnega	 v	 fotogra ijo?	 In	 rezultat?Kdo	 še opozorila	na	to	davčno	anomalijo,	ker	ji	to	ni	v	interesu.

danes	uporablja	 ilm?!

Tako	je	»nadležna«	E-knjiga	privzeto	za	desetino	dražja.

Fizična	in	E-knjiga	bosta	v	kulturnem	prostoru	sobi-

Celinska	 Evropa	 je	 jezikovno	 pisana,	 mnogi	 knjižni

vali,	ko	bodo	založniki	znali	izkoristiti	nov	medij	in	bos-trgi	so	majhni	(posebej	naš	slovenski)	in	angloameriško

ta	oba	medija	en	drugemu	podpora	in	dopolnilo.

demokratično	 tržno	 mašinerijo	 razumejo	 kot	 grožnjo lastni	 identiteti.	 Kljub	 vsem	 simfonijam	 v	 čast	 evrop-Nam,	 ustvarjalcem	 kulturni	 politiki	 obstranske	 lite-

skega	skupnega	trga	še	nihče	ni	pokazal	»jajc	ali	jajčni-rature,	je	E-knjiga	edinstvena	priložnost.	Za	produkcijo

kov«	in	postavil	primerno	vseevropsko	večjezično	plat-

E-knjige	potrebuješ	predvsem	znanje	in	ne	kupa	gotovi-

formo,	enako	dostopno	vsem	v	Evropski	uniji.	Se	vedno

ne	za	tiskarja.	Orodja	so	silno	poceni,	na	spletu	se	valja-smo	 vsi	 prisiljeni	 v	 nakupe	 na	angloameriških	 platfor-jo	 gore	 primerne	 likovne	 opreme,	 dosegljive	 za	 nekaj mah.	 Evropa	 je	 še	 vedno	 dežela	 samozadostnih	 vrtič-

10	evrov.	Edini	nujni	strošek	je	lektor,	če	v	hiši	nimate kov,	 ker	 s	 tem	 mnogi	 dobro	 služijo.	 E-knjiga	 ukinja nikogar	 z	 jezikovno	 izobrazbo	 in	 izkušnjami.	 Kmalu

načelo	 »jezik	 in	 zemlja«,	 da	 parafraziram	 »kri	 in	 zem-mogoče	 tudi	 lektor	 ne	 bo	 nujni	 sopotnik	 literarnega lja«.	V	tem	vrtičkarskem	naselju	ima	knjiga	vlogo	ogra-ustvarjanja,	a	to	je	že	druga	zgodba.

de	za	razmejitev.	Ze	sama	misel	na	tržnost	vsem	obrne

Priporočam	vam,	da	se	primete	E-knjižne	produkcije.

želodce.	Posledično	knjižni	trg	že	v	zasnovi	ni	trg	v	pra-Vendar	pozor!	Polizdelek	v	E-obliki	je	enakosorten	gro-

vem	pomenu	besede.	To	seveda	velja	samo	za	papirna-

bar	od	polizdelka	v	celulozni	obliki.	Izkoristite	prednos-

te	 knjige,	 kajti	 papirnato	 je	 pod	 nadzorom.	 Papirnata ti	novega	medija.	To	je	edina	pot	do	uspeha.

knjiga	je	v	očeh	klasične	knjižne	javnosti	kulturna	dob-

<>

rina,	 a	 E-knjiga	 potrošniška.	 In	 tako	 se	 tudi	 obnašajo.

Davek	na	knjigo	in	skepsa	do	E-knjige	z	ne-izdajanjem

knjig	 tudi	 v	 E-obliki	 to	 potrjujejo.	 DDV	 na	 knjigo	 se pobere	 od	 vseh,	 a	 razdeli	 se	 samo	 med	 nekatere.	 Kdo dobi,	 pa	 odločajo	 institucije,	 ki	 jih	 ne	 vodi	 dobrobit množic,	 temveč	 ne	 vedno	 sledljivi	 cilji.	 Znova	 ponav-25



DRAŽILNIK





ZLOM	IMPERIJA


VITEZI	&	ČAROVNIKI

Bojan	Ekslenski

POVZETEK	ZGODBE





ZLOM	IMPERIJA


Dogajanje	novele	je	postavljeno	v	zadnje	leto	Svetov-

>>>

nega	 cesarstva.	 Zgodba	 temelji	 na	 kratki	 zgodbi	 Pre-Holgar	stopi	mimo	mahiba	in	pregleduje	trupla:

vrat,	ki	je	izšla	leta	2007.	Kratka	zgodba	je	zajela	samo

»Ste	 že	 našli	 mladega	 bedaka?	 Brez	 njegovega,	 v

drobec	 tragičnega	 dogajanja	 v	 zadnjih	 dneh	 legendar-junaškem	 boju	 padlega	 trupla,	 ne	 morem	 nič!	 Zgolj nega	Svetovnega	cesarstva.

Hirod	bo	verjetno	bolj	slaba	uteha.«

*	*	*	*	*

Mahib	 Antil	 med	 brisanjem	 okrvavljenega	 meča

Pred	petimi	leti	sta	bila	v	dvornem	udaru	ubita	cesar

ležerno	odvrne:

in	 vilinska	 kraljica.	 Morilce	 so	 elešeji	 ulovili,	 vendar

»Gospod,	mladi	Simadal	je	zaradi	Hirodove	nesposo-

niso	 izbrskali	 naročnikov	 okrutnega	 pokola.	 Od	 takrat bnosti	še	na	begu.	Tudi	prismuknjeni	Geor	je	izginil.«

vlada	regentski	svet.

Holgar	 stopi	 do	 razmetane	 mize.	 Spoznanje	 bridko

Majordom	 Trona	 je	 malahid	 (plemič,	 modrokrvni)

udari	v	čelo.	S	pestjo	udari	po	tej	mizi.	Stvari	poskočijo: Abram	 Holgar.	 Skupaj	 z	 Hirodom	 in	 Georjem	 Simidal,

»Geor!	Ta	prismuknjenec	nas	je	vlekel	za	nos.	Hiroda

bratoma	 ubitega	 cesarja,	 je	 član	 regentskega	 sveta.

smo	 se	 prehitro	 odkrižali.	 Se	 bi	 mogoče	 potrebovali Regentski	 svet	 vlada	 do	 polnoletnosti	 mladoletnega

njegove	 usluge.	 Preiščite	 palačo!«	 besno	 zarenči: Timeusa	 Simidal,	 svetokrvnega	 (božansko	 poreklo)

»Nekje	 mora	 biti	 kakšen	 tajni	 prehod.	 Stisnite	 osebje!

šelgeaca	 (naslednika)	 Trona.	 V	 petem	 letu	 regentske Ne	 pokažite	 nobene	 milosti,	 dokler	 ne	 dobimo	 vseh

vladavine	se	basilea	(naziv	vzhodnega	carja),	imenova-

odgovorov,«	 in	 se	 sreča	 s	 srepim	 pogledom	 mahiba

ni	Vesoljni	car,	odloči	za	napad	na	Svetovno	cesarstvo.

Antila	in	stisne	skozi	zobe:	»In	vseh	trupel!«

Vzrok	napada	je	žalitev	carske	meašike	(	in	njeno	sra-

Mahib	prikima	in	hiti	izdajati	nove	ukaze.

motno	jetništvo	v	cesarski	ječi.	Meašika	se	seveda	zlah-Upravnik	v	spremstvu	stražarjev	stopi	na	hodnik	in

ka	osvobodi	in	skupaj	s	carskih	mahibom(general	ple-

se	napoti	proti	svojim	prostorom.	Se	enkrat	vrže	pogled

menitega	 porekla)	 	 Apo isom	 vodi	 napad	 na	 osrednji

na	 mrtvega	 svetokrvnega	 moža	 in	 pohiti	 proti	 svojim del	 mogočnega	 Svetovnega	 cesarstva.	 Ta	 se	 v	 nekaj

prostorom.

mogosih	 (mesecih)	 sesuje	 kot	 hišica	 iz	 kart.	 Severna Pri	veliki	ovalni	mize	ga	pričaka	komornik	v	družbi

armada	 pod	 vodstvom	 mahiba	 Ureusa	 z	 bliskovitim

nekaj	 Wendenburških	 malahidov,	 gospodarjev	 najpo-

napadom	 hitro	 pomendra	 gro ijo	 Medalar	 in	 razbije

membnejši	sektorjev	superprestolnice.	Ti	se	nekaj	živč-

severno	 cesarsko	 armado	 moči	 osemnajstih	 medrej

no	prerekajo.	Ob	pogledu	na	gospodarja	Holgarja	potih-

(vsaka	 medreja	 tistega	 časa	 ima	 4000	 lemikov

nejo.	Nimor	Zavair	previdno	vpraša:

(profesionalnih	vojakov)).	Carsko	armado	za	kratek	čas

»Gospodar,	je	kaj	novic	o	šelgeacu	in	prismuknjenem

ustavijo	Temni	vilini.	Ti	so	plačali	visoko	ceno	za	začas-Georju?«

no	 zaustavitev	 hitrega	 prodora	 proti	 Zahodni	 Aldeški Abram	nekaj	časa	nepremično	stoji	in	se	igra	z	brči-marki	in	cesarskemu	duhovnemu	središču	–	legendar-

cami:

nem	Aldevergu.	Severni	vilini	se	zaradi	umora	kraljice

»Ne!	Zaradi	Hirodove	nerodne	akcije	so	se	izmaknili.

(rešgeje)	 zabrikadirajo	 in	 hitijo	 z	 gradnjo	 mogočnega Tisti	bebasti	debeluh	nas	je	dobro	vlekel	za	nos.	Mogo-Zidu	in	z	urokom	zamrznejo	vseh	svojih	deset	kraljes-

če	niti	niso	več	v	palači,«	in	sede	na	najvišji	fotelj,	skoraj tev.	Vilini	izginejo	iz	zgodovine.

prestol.	Vsi	ga	molče	spremljajo.	Zgrabi	čašo	vina,	nare-Apo isove	 horde	 prodrejo	 pred	 prestolnico

di	požirek	in	jo	besno	razbije:

Wendenburg.	 Majordom	 Holgar	 pripravi	 protinapad.

»Presneto!«	in	še	z	drugo	roko	udari	po	mizi:

Začne	se	zelo	uspešno.	Medreje	cesarske	vojske	prodre-

»Nekdo	od	osebja	mora	kaj	vedeti!	Mora!	Ne	moreta

jo	globoko	v	zaledje	Apo isove	vojske.	Holgar	se	odloči

šelgeac	 in	 svetokrvni	 princ	 kar	 izginiti,	 izpuhteti!	 Ne za	naslednji	korak.	Začne	se	še	zadnje	dejanje	dvornega

moreta!	Saj	gre	pri	Elu	za	cesarskega	šelgeaca!«

udara	 izpred	 petih	 let.	 S	 spretno	 pripravljeno	 spletko Nimor	previdno	reče:

poskuša	izkoristiti	Hiroda	Simidala.	Naslednikov	malce

»Mogoče	sta	oba	svetokrvna	že	zapustila	palačo.	Poš-

hecni	stric	Geor	se	izkaže	za	izjemno	zvitega	in	na	vse

ljite	kurirje	k	vsem	obzidnim	vratom.«

pripravljenega	moža.	Pravzaprav	je	on	edini,	ki	razume

Oglasi	 se	 malahid	 nizke	 rasti	 z	 vzhodnjaškimi	 pote-udar	in	tudi	prodor	cesarske	vojske.	Z	nečakom,	šelgea-

zami:

com	Timeusom	in	zvestimi	elešeji	(elitna	cesarska	stra-

»Gospodar,	to	ne	bo	preveč	učinkovito.	Veste,	koliko

ža	s	 posebnim	 kodeksom	časti	 in	 lojalnosti)	 se	poda	v obzidnih	vrat	imamo?	Preko	petsto.	Ce	osebje	svetokrv-begunstvo.	 Prva	 postaja	 begunstva	 je	 najzloglasnejši nih	 malce	 namočimo	 v	 vrelo	 olje,	 bo	 gotovo	 nekdo

sektor	 superprestolnice	 (premer	 zunanjega	 obzidja	 je

zapel.	 Takšen	 pobeg	 ni	 možen	 brez	 pomoči	 osebnih 42	km)	Wendenburg	–	Tamraih.

strežnikov.	 Zaposlimo	 dragocene	 šadase.	 Naj	 zaslužijo 26



DRAŽILNIK

svoje	plačilo!	Gotovo	bodo	našli	sled	za	izginulima	sve-

Abram	ga	prekine:

tokrvnežema.	 Oba	 sta	 navajena	 razkošja	 in	 šadasi	 naj

»Kdaj	si	mi	mislil	to	povedati?	Ce	bi	mi	za	te	njegove

sledijo	pojavu	večjih	količin	zlatnikov	in	razkošja.	Goto-poti	povedal	pred	tremi	dnevi,	ne	bi	šadase	pošiljal	po

vo	 še	 nista	 zapustila	 mesta.	 Nekje	 se	 bosta	 prikazala.

celem	mestu.«

Morata	se!«

»Saj	menda	ne	mislite,	da	je	Geor	vodil	šelgeaca	Tro-

Gospodar	prikima:

na	v	leglo	najnižje	brezkrvne	zalege?	Saj	poznate	Time-

»Verjetno	 imaš	 prav.	 Nimor,	 zberi	 vse	 preživele	 iz usa.«

cesarske	osebne	strežbe.	Najprej	se	lepo	poigraj	z	deci-

Abram	skoči	na	noge:

miranjem.	Ce	ne	zaleže,	pa	jih	prepuščam	tvoji	domišlji-

»Geor,	 šelgeac	 in	 njuni	 pomočniki	 so	 tam!	 Njemu	 je ji.	Ce	ti	ne	uspe,	bo	tebe	doletela	usoda	iz	moje	domišlji-to	zabavno.	On	igra	partijo	tidiasa	z	živimi	ljudmi.	Zakaj je.	Hočem	vedeti,	kako,	kje	in	kam	sta	pobegnila	in	kdo

mi	tega	nisi	takoj	povedal?«

jima	 pomaga!	 Pošlji	 kurirskega	 sokola	 do	 carskega

»Ni	se	mi	zdelo	pomembno.	Po	mojem	mnenju	mora-

mahiba	Apo isa.	Cas	je	za	naše	premirje,«	in	nakaže,	naj mo	ubežnike	iskati	...«

zapustijo	dvorano.	 Možje	 ga	 hrupno	 zapustijo.	 Končno Stavka	ne	dokonča:

ostane	sam.

»Nič	po	tvojem!	Jaz	sem	zdaj	gospodar	cesarstva!	Jaz

Skozi	okno	svoje	velike	pisarne,	pravzaprav	razkoš-

odločam,	 kaj	 je	 pomembno!	 Samo	 svojim	 zaslugam	 se

ne	dvorane,	opazuje	vrvež	na	ploščadi	sredi	cesarskega

zahvali,	da	te	ne	vržem	šadasu.	Takoj	in	brez	ugovarjan-

dvorca.	Na	robu	lemiki	pobijajo	redke	preživele	eleše	in ja	usmeri	vse	napore	v	sektor	Tamraih.	Ce	je	treba,	vsa-trupla	 pomečejo	 v	 prepad.	 Podobna	 usoda	 bo	 doletela kega	 brezkrvneža	 posebej	 sleci	 iz	 kože.	 Ne	 prizanašaj, tudi	preostalo	osebno	osebje	cesarske	družine.	Gospo-dokler	ne	najdeš	ubežnikov.	Mulca	hočem	živega!	Kro-

dar	Holgar	hoče	odstraniti	vsako	sled	za	Simidali.	Samo

no	svetokrvne	dediščine	mi	bo	on	položil	na	glavo	in	on ena	družina	je	lahko	svetokrvna	in	to	bo,	ko	pride	čas,

mi	 bo	 potem	 izmil	 noge	 s	 svojimi	 solzami	 bridkega

rodbina	Holgar.

kesanja.	 Sele	 potem	 ga	 bom	 slekel	 iz	 kože	 in	 ga	 vrgel

*	*	*	*	*

volčinom	ali	orkom.«

Minejo	 trije	 dnevi	 grozljivega	 trpljenja	 cesarskega

Nimor	 pogoltne	 slino,	 prikima	 in	 zapusti	 jeznega

osebnega	 osebja.	 Zvečer	 tretjega	 dne	 v	 Abramovo

gospodarja.

pisarno	vstopi	komornik	Nimor:

*	*	*	*	*

»Gospodar,	slekli	smo	jim	kožo,	jih	pekli	do	hrustlja-

Barka	 pristane	 ob	 zanemarjenem	 pomolu.	 Geor	 od

vosti	 in	 se	 skupinsko	 zabavali.	 V	 mukah,	 preko	 meje vseh	zahteva	novo	preoblačenje:

zdrave	 pameti,	 je	 Georjeva	 strežnica	 ponavljala	 samo

»Moramo	 se	 dobesedno	 zliti	 z	 okoljem.	 S	 tem,	 kar

dve	besedi	–	skrivni	hodniki.«

imamo	na	sebi,	bomo	izstopali.	Tukaj	te	zakoljejo	že	za

Abram	se	sunkovito	dvigne:

manjše	 stvari,	 kot	 je	 malce	 boljša	 obleka	 ali	 obutev.

»In?	O	kakšnih	skrivnih	hodnikih	je	govorila?«

Orožje	bomo	spravili	pod	obleko.«

Nimor	odkima:

Geor	se	prvi	preobleče.	Timeus	se	zakrohota:

»Tega	 nihče	 ne	 ve.	 Izkopali	 smo	 ji	 oči,	 moji	 so	 se

»Saj	si	podoben	zvodniku!«

serijsko	 zabavali,	 potem	 ji	 naredili	 še	 kakšno	 dodatno Geor	resno	prikima:

luknjo,	 ji	 odrezali	 mlekarne,	 iztrgali	 drob,	 a	 je	 potem

»Saj	 tudi	 igram	 zvodnika.	 Ce	 me	 ne	 boš	 natančno

prasičnica	 izdihnila.	 Ponavljala	 je	 samo	 ti	 dve	 besedi	 -

ubogal,	te	bom	imel	za	fantka.	Nedolžnost	takšnih,	kot

skrivni	hodnik.	Nihče	drug	ni	ničesar	povedal.	Vse	smo

si	ti,	tukaj	zlahka	prodaš.	Brez	nerganja	in	pogajanj!	V

razstavili	na	posamezne	kosti,	a	so	molčali	do	krvavega

tej	 gnojni	 jami	 smo	 vsaj	 za	 nekaj	 časa	 varni	 pred	 Hol-konca.	 Se	 stokali	 niso.	 Eni	 od	 njih	 smo	 vrgli	 volčinom garjevo	in	Hirodovo	roko.«

komaj	rojenega	dojenčka.	Nič.	Popolnoma	nič.	Se	solze

Timeus	 se	 upre	 ob	 pogledu	 na	 neugledna	 oblačila,

ni	potočila.	Neverjetno,	kakšna	privrženost.	Se	za	Ela	ne nevredna	celo	dvornih	čistilk:

bi	tako	trpeli.	So	šadasi	zunaj?	Je	kaj	glasu	od	basilea?«

»Tega	ne	oblečem.	Saj	sem	vendar	šelgeac	Trona!«

Abram	odkima:

Geor	jezno	odvrne:

»Nobenega	glasu	ni	od	basilea.	Saj	se	bo	oglasil.	Zdaj,

»V	Tamraihu	si	vreden,	kolikor	dobijo	s	prodajo	tega,

ko	mu	koljemo	živino,	se	bo	odzval.	Sadasi	še	niso	našli kar	je	na	tebi	ali	v	tebi.	Tukaj	moramo	izginiti	za	nekaj

nobene	sledi.	Vsaka	sled	jih	je	vodila	v	prazno.	Geor	je

dni.	 Izginili	 pa	 bomo	 samo	 z	 zlitjem	 s	 svojatjo	 okoli samo	igral	svojo	maloumnost.	Vse	nas	je	prevaral	s	svo-nas.«

jo	norčavo	igro.«

Timeus	se	končno	nejevoljno	preobleče.	Olih	ogledu-

Nimor	skomigne	z	rameni:

je	svoja	meča	in	noža:

»Meni	 se	 je	 zdel	 prismuknjeno	 prisrčen.	 Tidias	 je

»Vsega	ne	morem	imeti.«

edina	 veščina,	 ki	 jo	 je	 obvladal	 poleg	 svojih	 nočnih Geor	odvrne:

pohodov	v	objem	blodnic	Tamraiha.«

»Dva	 noža	 bosta	 zadostovala.	 Tukaj	 skoraj	 nihče

Holgar	prebledi:

nima	meča.	Aurilska	noža	sta	kos	vsem	izzivom.«

»Kaj	si	rekel?«

Na	barki	pustijo	enega	od	stražarjev.	Geor	mu	zabiča:

Nimor	široko	odpre	oči:

»Ce	se	ne	vrnemo	čez	dva	sončna	zahoda,	se	z	barko

»Kaj	sem	rekel?	No,	Geor	se	je	rad	izmuznil	iz	palače		in	...«

spusti	do	južnega	predmestja.	Počakaj	nas	v	Zeqinu.«





27





DRAŽILNIK

Zatem	reče	še	druščini:

tvo,«	in	si	ogleduje	orkinjo:

»Tukaj	 sem	 uri.	 Tako	 me	 tudi	 kličite.	 Svetokrvnega

»Upam,	da	je	ukročena.«

šelgeaca	bomo	klicali	Tami.	Velja?«

Selani	odvrne:

Vsi	prikimajo,	celo	Timeus	s	stisnjenimi	zobmi.	Hitro

»Naučena	 je	 pogovorščine	 in	 uboganja	 ukazov	 gos-

se	napotijo	v	vrvež	pristanišča.	Povsod	je	polno	robatih podarjev.	 Rojena	 je	 tukaj.	 Sploh	 ne	 ve,	 kaj	 je	 pleme	 in mož	in	kričavih	žensk.	Na	stojnicah	prodajajo	raznoliko horda.	Vidimo	se	torej	tretji	sončni	vzhod.«

kramo,	 prostitutke,	 prostitute	 vseh	 barv	 in	 ras	 ter	 vse Geor	prikima	in	Selani	mu	izroči	ročaj	verige:

mogoče	 usluge.	 Geor	 se	 ustavi	 pri	 kičasto	 oblečenem

»Moral	bi	zaračunati	še	verigo.	Veš,	ta	škratja	zlitina trgovcu	z	orčjimi	samicami:

je	iz	zadnje	pošiljke.	Ze	osem	mogosov	ni	bilo	ničesar.

»Koliko?«

Baje	 je	 carski	 mahib,	 ime	 mu	 je	 Uris,	 Ureus	 ali	 nekaj Timeus	se	zgrozi.	Olih	ga	utiša:

podobnega,«	in	pljune	na	tla:	»Prekinil	trgovke	poti	na

»Vaše	 božansko	 veličastje,	 pustite	 vodenje	 njegove-zahod,«	in	skomigne	z	rameni:	»Res	ne	vem,	komu	kori-

mu	veličanstvu.	On	je	tukaj	očitno	precej	domač.«

sti	 sekanje	 trgovine?	 Kdo	bo	 živel,	 če	 stranke	 ne	 bodo Timeus	povesi	ustnice	in	utihne.

dobile,	kar	želijo?«

Kičasti	mož	z	modro	lasuljo	odvrne:

Geor	zaupljivo	prikima:

»Zate	stari	prijatelj,	dva	zlatnika.	Gotovo	veš,	kako	je

»prekinitev	trgovine	ni	nekaj,	kar	je	baje,	temveč	se

danes	v	tej	zmedi	težko	najti	mlade	samice.	Cene	tako

je	to	res	zgodilo.	Ampak	tudi	carski	mahib	nima	ničesar

dobre	samice	je	tudi	tri	ali	štiri	zlatnike.	Basilea	in	nje-od	 prekinitve	 trgovine.	 Vojne	 bo	 prej	 ali	 slej	 konec	 in gov	 volčin	 Apo is	 sta	 nam	 pokvarila	 dostavo	 in	 cene posel	bo	znova	stekel.	Naj	ti	namignem	skrivnost.	Samo

lezejo	proti	vrhu	še	znosnega.«

tebi,	in	obljubi,	da	boš	molčal.«

Geor	se	naredi	razočaranega:

Trgovec	dvigne	obrvi.	Geor	mu	zašepeta	na	uho:

»Selani,	 zame	 moraš	 malce	 spustiti	 ceno.	 Saj	 veš,

»Se	preden	bo	mogos	okoli,	osvobodi	orčje	sužnje.	Iz

zaradi	dobrega	posla.	Od	enega	posla	potem	prideš	na

svojih	virov	sem	izvedel	zelo	slabo	novico.«

drugi	posel.«

»Kakšno?«

Mož	nekaj	časa	razmišlja	in	končno	izstreli:

»Se	spomniš	osnovnega	zmagovalnega	pravila	tidiasa?«

»Zate	dragi	Uri,	naj	bo	zlatnik	in	pol.	Ampak	to	je	res

Selani	prikima.

najnižja	cena.	Se	stroškov	mi	ne	pokrije.	El	ve,	kdaj	bo

»No,	 tudi	 carski	 mahib	 Apo is	 igra	 tidias.	 Preden	 se nova	pošiljka.	Potrebujete	še	kaj?«

bo	obrnil	še	drugi	mogos,	bodo	carske	vojske	korakale

Geor	prikima:

po	 mestnih	 ulicah.	 Zagotovo	 ne	 bodo	 navdušene	 nad

»Ob	 sončnem	 vzhodu	 tretjega	 dne	 potrebujem	 dve

zasužnjenimi	rojaki.«

kočiji	 s	 primerno	 spretnimi	 odstranjevalci	 težav.	 Saj Selanija	oblije	rdečica:

veš,	kaj	mislim.«

»Saj	menda	niso	tam	samo	orki?«

Selani	si	pomane	dlani:

Geor	ga	pomiri:

»Saj	veš,	Selani	ima	najboljše.	Za	koliko	dni	in	kam?«

»Orki	 so	 namenjeni	 rahljanju	 naše	 vojske.	 Končno

»Gremo	na	jug.	Tri,	mogoče	štiri	dni.«

delo	opravijo	ljudje.	Takšni	so	kot	midva,	eni	svetlopol-

»Toliko?	 To	 bo	 stalo,«	 zavrti	 z	 očmi	 in	 se	 pohlepno ti,	 drugi	 črni	 kot	 oglje.	 Odvisno	 od	 porekla.	 Apo is	 je oblizne:	»Sto	zlatnikov.«

gotovo	sposoben	človek.	Vsekakor	pa	se	za	svoje	dobro

Geor	prikima:

pravočasno	reši	orčjih	sužnjev.	Mogoče	si	lahko	omisliš

»Tretji	sončni	vzhod	na	tem	mestu	pričakujem	naro-

posel	 z	 bežečimi	 malahidi.	 Kaj	 misliš,	 s	 kom	 bodo čeno.	Jagheose	osebno	izberi.	Nočem	nekih	slabokrvnih

nahranili	svoje	orke?«

pokvek.«

Selani	pogoltne	slino:

Timeus	zašepeta	na	Olihovo	uho:

»Kako	veš?«

»Kaj?	Stric	je	tukaj	celo	znan?«

»Saj	me	poznaš.	Zaradi	svojega	posla	moram	vedeti,

Olih	zašepeta:

kaj	se	dogaja.«

»Utihnite!	Saj	nočete,	da	se	komu	posveti,	kdo	smo.«

Selani	vzdihne:

Geor	se	nakremži	in	izvleče	kovance:

»Raje	ne	vem,	kakšni	so	tvoji	posli.«

»Naj	ti	bo.	Sto	en	in	pol	zlatnika	je	pravo	malo	bogas-

<<<





www.drugotnost.si


Kar	ni	mogoče	najti	v	tej	številki,	je	zagotovo	na	naši	spletni	strani.

Tudi	stare	številke	Jašubeg	en	Jered	od	prazgodovine	(beri:	od	prve	številke)	do	danes	in	to	v	PDF!





28





ZF ZGODBA

TERORIST





Bojan	Ekselenski


Preklemanska	vročina.	Zge,	kot	bi	me	spustili	v	sam

Sledim	množici	in	v	daljavi	ugledam	moža,	ki	je	spre-

pekel.	Najprej	poiščem	senco.	Aha,	moja	naloga.	Na	sre-

menil	človeško	zgodovino.	Zmrazi	me	ob	misli	-	gledam

čo	 sem	 sredi	 ničesar	 in	 v	 bližini	 ni	 nikogar.	 Moram	 se živega	Jezusa	Kristusa,	Jašuo	ben	Miriam.	Lahko	se	pre-javiti	centrali.	Pritisnem	na	gumb	časokoma,	pogoltnem

rinem	bližje	in	posnamem	njegov	govor.	Kako	bi	reagi-

slino	in	počakam	na	odziv.	Operaterka	na	drugi	strani	je

rale	 krščanske	 cerkve,	 če	 ta	 govor	 prodam	 medijskim v	 inem	 klimatiziranem	 bunkerju,	 zato	 se	 ji	 ne	 mudi.

hišam?	 Takoj	 pozabim	 na	 to	 idejo.	 Direktiva	 o	 zaščiti Končno	zaslišim	njen	pocukrani	glas:

pred	časovnimi	paradoksi	vključuje	tudi	prepoved	pre-

»Karl,	si	na	pravih	koordinatah?«

dvajanje	zapisov,	dobljenih	pri	časovnih	skokih,	in	dras-

Preklemansko	 ženšče,	 vedno	 sprašuje	 nekaj,	 kar	 ji tično	kaznuje	takšno	početje.	Na	srečo.

itak	prikazuje	zaslon.	Pogoltnem	slino	in	odvrnem:

Moj	mrežnični	skener	sem	nastavil	na	iskanje	časov-

»Saj	vidiš!	Terorist	je	še	izven	dosega.	Gotovo	je	že	v nega	 čipa.	Brez	 tega	čipa	 ni	 potovanja	 v	času	 in	 kar	 je Jeruzalemu.	Caka	ga.«

najpomembneje,	ni	neopaznega	izginotja	s	kraja	dogod-

»Najdi	ga,	preden	on	najde	njega!«

ka.	Toda	pojavi	se	težava.	Skrajno	zoprna	težava.	Casov-

Suho	odvrnem:

nega	čipa	ne	najdem,	a	pred	sabo	imam	Jezusa.	Kako	to?

»Vem,«	in	si	mislim	svoje.	Prekinem	zvezo	in	se	hitro

Kje	 je?	 Moral	 bi	 biti	 v	 bližini!	 Nenavadno.	 Pravzaprav preoblečem	v	tukajšnje	cunje.	Pri	božjih	stopalih,	kako grozljivo.	Kaj	naklepa?	Edini	čip	v	krogu	deset	kilomet-lahko	ljudje	živijo	v	tej	vročini,	pa	je	šele	pomlad?

rov	 je	 moj	 čip.	 Cipa	 ni	 možno	 preprosto	 odstraniti	 in Ravno	pravi	čas	se	prilagodim	okolju.	V	daljavi	ugle-montirati	 nazaj.	 Za	 kaj	 takšnega	 je	 potrebna	 izjemna dam	gručo	rimskih	vojakov.	Kako	se	jim	ljubi	korakati

tehnologija.	Prepozen	zagotovo	 nisem!	 Jezus	stoji	dve-

po	 tem	 soncu?	 Hitro	 se	 posvetim	 svojemu	 cilju.	 Arij sto	metrov	od	mene	in	govori	množici.

Robernik	je	najnevarnejši	terorist	zadnjega	stoletja.	Ta

Diskretno	 se	 umaknem.	 Pokličem	 centralo.	 Nič	 kaj

status	si	je	'pristrelil'	po	umoru	J.	F.	Kennedyja.	A	zna-

vljudno	prekinem	uvodno	nakladanje	operaterke:

meniti	 umor	 ni	 njegova	 največja	 'mojstrovina'.	 Njegov

»Nekaj	je	narobe.	Nikjer	ni	časovnega	čipa.«

najusodnejši	podvig	je	bil	potopitev	letalonosilke	sredi

»Nemogoče.	Naš	čas	je	zapustil	1,1342	sekunde	pred

Mehiškega	zaliva.	Tam	je	služil	oče	direktorja	Agencije vdorom	 TTF.	Koordinate	skoka	 so	't'	 s	 toleranco	 2450

za	časovno	varnost.	Mož	je	nekega	dne	preprosto	izginil

ur,	lokacija	Jeruzalem	s	toleranco	pol	kilometra.	Jezusa

in	vsi	smo	imeli	temeljitega	mačka	zaradi	hude	eskala-

bo	 zagotovo	 ubil,	 preden	 ga	 bodo	 predali	 Rimljanom.

cije	časovnega	paradoksa.	Zdaj	se	je	podal	na	še	usod-

Mora	biti	kje	v	bližini!«

nejšo	akcijo	–	umor	Jezusa	Kristusa,	preden	se	zgodijo

Besno	odvrnem:

usodni	velikonočni	dogodki.

»Sto	dni	časovne	tolerance?	Raje	mi	povej,	zakaj	me

Z	 mrežničnim	 senzorjem	 iščem	 sledi	 za	 teroristom.

nihče	ni	obvestil	o	tako	visoki	toleranci	skoka?«

Jeruzalem	tistega	časa	je	en	velik	kotel	verskega	in	poli-

»Analitiki	 so	 iz	 ostankov	 izbrskali	 najboljše,	 kar	 so tičnega	vretja.	Sveži	rimski	guverner	Poncij	Pilat	posku-lahko.	 Lokacija	 je	 bila	 še	 zapisana,	 a	 časovni	 okvir	 so ša	v	tej	zmedi	uveljaviti	rimski	zakon.

izračunali	na	osnovi	algoritma	logike	vpliva	in	psihološ-

Tako	 namazan	 s	 kožnim	 barvilom	 se	 počutim	 silno

kega	pro ila	terorista.«

neprijetno.	Kot	bi	me	ovili	v	nevidno	mrežo.	To	je	bila

Jezno	pihnem:

cena	 za	 zlitje	 z	 okoljem.	 Sestavil	 sem	 preprost	 načrt.

»Analitiki?	Arij	ni	ravno	vzor	logičnega	delovanja.	Zau-

Najprej	moram	najti	Jezusa	in	njegovo	množico.	Arij	bo

pali	ste	analitikom,	ki	nikoli	ne	pomolijo	nosu	na	teren?

zagotovo	prežal	kje	v	bližini.	Podobno	je	bilo	pri	posku-Cudi	me,	da	sploh	preprečimo	kakšno	anomalijo!«

su	 umora	 Stalina	 na	 predvečer	 sovjetskega	 napada	 na

»Ko	 ocene	 analitikov	 sprejme	 Odbor,	 o	 tem	 ni	 več

Poljsko.	Stalina	sem	sicer	rešil,	a	pri	lovu	na	Arija	mi	je razprave.	Dobil	si	jasne	ukaze	in	jih	izvrši.«

spodletelo.	Zdaj	bo	drugače.	Mora	biti	drugače.	Na	roko

Ostanem	brez	besed.	Izklopim	komunikator.	Tedaj	se

mi	bo	šlo	Arijevo	megalomanstvo.	Hotel	bo	spektakula-

razočarano	 obrnem	 proti	 najsvetejšemu	 človeku	 vseh ren	uboj.	Moja	naloga	bo	težka.	Zavedam	se	nasprotni-časov.	 Mrežnični	 senzor	 dam	 na	 največjo	 povečavo.

kove	 veščine.	 Poleg	 želje	 po	 izbrisu	 madeža	 neuspeha Zelel	 sem	 si	 od	 blizu	 videti	 človeka,	 ki	 je	 tako	 usodno uboja	 sovjetskega	 voditelja,	 ga	 žene	 tudi	 soočenje	 z vplival	na	človeško	civilizacijo.

mano.	 V	 svetu	 njegove	 samopodobe	 veličastja	 sem

Tedaj	ga	zagledam	...

nekakšna	nadležna	podrepna	muha.	Ravno	moje	igle	so

Oblije	me	pot.	Vidim	nezgrešljiv	Arijev	nasmeh.	Sta-

odstranile	 že	 sedemnajst	 članov	 Bratovščine.	 Arij	 je vil	bi,	da	je	bil	namenjen	meni.

nekakšen	 kronski	 dragulj,	 saj	 po	 njegovi	 smrti	 ostane samo	 kakšnih	 deset	 zavedenih	 norcev.	 Jezno	 pihnem,



kajti	vročina	me	res	spravlja	ob	živce.

<>





29





F ZGODBA





LEVITEV


Tihomir	Jovanović	-	Tika	(Srbija)

prevedel	Andrej	Ivanuša,	originalni	naslov:	SVLAKOVI

Stanko	Klobučar	je	še	enkrat	zagnal	trnek	proti	sre-

la	starka	v	hišici.	Vedno	znova	je	občudoval	rožnati	les, dini	vodotoka	in	opazoval	kako	brzice	premetavajo	plo-ki	 ga	 je	 umetnik	 pred	 vsaj	 stoletjem	 okrasil	 z	 izredno vec.	Na	žalost	samo	brzice,	saj	ribe	niso	hotele	zagristi.

lepo	 rezbarijo	 cvetov	 in	 listja	 po	 vsem	 obodu	 omare.

Stopil	je	globlje	v	vodo,	toliko	kolikor	so	pač	dopuščali Zelel	si	je,	da	bi	pokukal	notri,	da	vidi	kaj	baba	Ziva	hra-visoki	ribiški	škornji.	Se	nekaj	minut	je	napeto	opazoval ni	v	njej,	a	je	bil	vedno	zaklenjena.

gibanje	plovca.

Stanko	 je	 bil	 večkrat	 gost	 pri	 babi	 Zivi,	 saj	 je	 imela Okolica	 je	 bila	 neverjetno	 lepa.	 Dvajset	 metrov	 niz-vedno	odlično	domače	žganje	in	tudi	kavo	je	dobro	sku-

vodno	je	rečica	padala	v	mogočnem	slapu	in	ustvarjala

hala.	Ob	tem	je	z	zanimanjem	poslušal	njene	zgodbe,	ki

enoličen	hrum,	ki	pa	ga	ni	motil.	Fine	kapljice	so	ustvar-so	bile	vedno	tako	grozljive,	da	ga	je	spreletaval	srh	in

jale	meglico	nad	njo	in	lomile	sončevo	svetlobo	v	mavri-

je	dobival	kurjo	polt.	Govorile	so	o	vampirjih,	duhovih

co,	ki	je	ves	čas	visela	nad	vodo.

in	 o	 skrivnostnih	 izginotjih.	 Ceprav	 si	 ni	 priznal,	 je	 bil Nedaleč	od	obrežja	je	rano	zjutraj	parkiral	staro	Sko-vseeno	rahlo	vraževeren.

do.	Podvizal	se	je,	da	se	je	ognil	jutranjemu	prometne-

Zgodba	 o	 Devinskem	 viru	 je	 bila	 ena	 od	 njenih	 naj-mu	 zamašku	 na	 izhodu	 iz	 mesta.	 V	 prtljažniku	 je	 za bolj	priljubljenih	zgodb.	Govorila	je	prav	o	kraju,	kjer	je vsak	slučaj	imel	nekaj	dimljenih	klobasic	za	žar,	ki	jih	je sedaj	lovil	ribe.	Pripovedovala	mu	je,	da	se	je	tukaj	pred kupil	v	Frenkovi	mesnici.	V	vodi	pa	je	hladil	nekaj	ste-mnogimi,	mnogimi	leti	utopila	mlada	nesrečnica	zaradi

klenic	laškega	piva.

neuslišane	ljubezni.	Njen	duh	se	od	časa	do	časa	pojavi Izza	brestov	se	je	rečno	obrežje	dvigalo	in	se	zaklju-in	utopi	moške,	ki	se	pridejo	okopati.

čilo	s	platojem	nad	rečnim	zavojem.	Tukaj	je	stala	bajti-Stanko	 je	 to	 zgodbo	 pripovedoval	 še	 prijateljem	 v

ca	 babe	 Zive.	 Nihče	 ni	 vedel	 kaj	 je	 starejše,	 bajtica	 ali mestu.	Sedeli	so	gostilnici	Pri	vrčku	in	vsak	je	pripom-baba	Ziva.	Obe	sta	bili	dotrajani	in	vegasti.	Hiša	je	bila nil,	da	take	zgodbe	res	krožijo	naokrog.	Vendar	se	nihče ometana	 z	 blatom	 in	 žagovino.	 To	 je	 bila	 stara,	 dobra med	njimi	ni	spomnil,	da	se	je	v	zadnjem	času	kdorkoli

toplotna	izolacija.	Zagotovo	so	stari	mojstri	vedeli,	kako tam	utopil.	Nekaj	starcev	se	je	megleno	spominjalo,	da

se	zadevi	streže.	Na	nekaterih	mestih	je	omet	odpadel,

se	 je	 v	 njihovih	 mladih	 letih	 res	 govorilo,	 da	 se	 je	 nek da	se	je	prikazal	zid	narejen	iz	surove	opeke.	Sama	stre-mladenič	 tam	 utopil	 pred	 mnogimi	 leti.	 Vendar	 njego-ha	 se	 skoraj	 ni	 videla,	 saj	 je	 bila	 na	 debelo	 prekrita	 z vega	trupla	nikoli	niso	našli.	Tako	sploh	ni	bilo	jasno	ali mahovjem,	plezalkami	in	suhim	listjem,	ki	je	mnoga	leta

se	je	res	utopil	in	ali	je	to	sploh	bilo	tam,	pri	Devinskem odpadalo	z	vrb,	nagibajočih	se	nad	bajtico.

viru.

V	kočici	sta	bila	dva	prostora,	v	enem	je	bila	kuhinja,

Stanko	 je	 stopil	 iz	 vode	 in	 sezul	 gumijaste	 ribiške v	drugem	pa	spalnica.	Pohištvo	je	bilo	prastaro,	nareje-škornje.	Voda	je	bila	topla	in	si	je	zaželel,	da	se	okopa	v no	iz	polnega,	čvrstega	lesa,	ki	pa	ga,	presenetljivo,	nik-bistri	rečici.	Za	danes	je	imel	vsega	dovolj.	Tudi	lačen	je jer	niso	prevrtali	črvi.	Zidovi	so	porumeneli	zaradi	šte-postal.	Tako	se	je	odločil,	da	se	najprej	okopa	in	potem

dilnika	na	drva,	ki	ga	je	baba	Ziva	uporabljala.

naredi	klobasice	na	žaru	in	spije	ohlajeno	pivo.

Stanku	se	je	zdela	najbolj	nenavadna	njena	ogromna

Vsa	oblačila	je	odložil	na	gruščnato	obrežje.	Najprej omara,	ki	je	bila	vredna	več	kakor	vse	ostalo,	kar	je	ime-je	 še	 nekaj	 časa	 kolebal	 okrog	 spodnjic,	 a	 potem	 se	 je 30





F ZGODBA


slekel	do	golega.	Saj	ni	bilo	nikogar,	pa	še	lepše	je	plava-mu	približuje.	Nejeverno	je	strmel	v	prstan	s	konico,	ki

ti	gol.	Tako	bolje	občutiš	tok	reke	tudi	na	najbolj	intim-ga	je	skrivala	v	dlani.	Kakor,	da	ga	je	zbodla	osa.	Zdelo

nih	in	izpostavljenih	delih.	Voda	je	bila	zares	odlična,	le se	mu	je,	da	se	koža	razpira	in	da	se	konica	brez	bolečin malo	 hladnejša	 od	 zraka	 in	 penila	 se	 je	 pri	 vsakem zabada	globoko	v	meso.	Bil	je	popolnoma	nemočen,	da

zamahu	 ter	 dolgo	 časa	 na	 površini	 puščala	 bleščave bi	 karkoli	 naredil.	 Mišice	 okrog	 vboda	 so	 ohromele mehurčke.	Ko	je	plaval	proti	sredini	rečice,	se	je	Stanko kakor	 od	 injekcije	 pri	 zobozdravniku.	 Skozi	 zamegljen nenadoma	 zdrznil.	 V	 glavo	 mu	 je	 šinila	 zgodba	 babe pogled	je	opazil,	kako	izpod	njene	gornje	ustnice	kukata

Zive	in	ni	vedel,	zakaj	se	mu	je	v	kosti	zalezel	prastari

podočnjaka.	To	je	bilo	zadnje,	kar	je	videl.

praznoverni	strah,	ki	je	prihajal	iz	globoke	podzavesti.

Baba	 Ziva	 je	 srkala	 kri	 iz	 rane	 na	 vratu	 toliko	 časa Obrnil	se	je	in	z	močnimi	zamahi	zaplaval	nazaj	proti

kolikor	jo	je	črpalo	po	ožilju	živo	srce.	Ko	je	iz	Stanko-obrežju.	 Hitel	 je,	 kakor	 da	 ga	 preganja	 vodna	 pošast.

vega	telesa	spolzelo	življenje,	je	truplo	prepustila	rečici.

Potem	je	zastal,	saj	je	opazil,	da	ob	vodi	stoji	baba	Ziva.

Sama	je	s	čvrstimi	koraki	zabredla	nazaj	na	obrežje.

Nenadoma	je	vsa	tresoča	se	in	z	drsajočimi	koraki	sto-

Ko	je	prišla	v	svojo	podrtijo,	je	sedla	na	stol.	Iz	dolgih pila	v	vodo.	Oblečena!	Vsa	zavita	v	svoja	običajna	črna oblačil	se	je	še	vedno	cedila	voda.	Drhtela	je,	v	glavi	se	ji in	temno-siva	oblačila	je	počasi	brodila	proti	njemu.

je	 vrtelo	 in	 njeno	 telo	 je	 gorelo.	 Ze	 dolgo	 se	 ni	 tako

»Hej,	baba	Ziva!	Utopila	se	boš!«	ji	je	zaklical	Stanko.

počutila.	Bila	je	zelo	zadovoljna,	ker	je	bil	Stanko	tako Ni	si	upal	naprej,	saj	ji	ni	hotel	pokazati	svoje	moškosti.

zdrav	in	močan	…

Kakor	bi	njegove	besede	raznesli	vetrovi	in	jih	pogoltni-

Se	vedno	je	drhtela,	ko	se	je	pričela	slačiti.	Trgala	je	s lo	 šumeče	 slapovje.	 Baba	 Ziva	 je	 nadaljevala	 s	 svojo sebe	 mokra	 ter	 blatna	 oblačila	 in	 jih	 metala	 na	tla.	Na počasno	hojo.	Nekaj	mu	ni	bilo	všeč	v	njenem	pogledu.

koncu	 se	 je	 iz	 cunj	 prikazalo	 staro	 in	 nagubano	 telo.

Bil	je	drugačen	od	običajnega,	tistega	v	njeni	kočuri.

Koža	je	visela	na	njej	kakor	nekaj	številk	prevelika	oble-

»Nora	ženščina,«	je	pomislil.	»Pa	menda	si	ni	požele-

ka.	Drhteč	glas	se	je	izvil	iz	njenega	grla.	Pričela	je	sto-la	mladega	moškega	mesa!«	Ne,	tako	si	njenega	pogleda

kati.	Z	rokama	je	božala	samo	sebe	in	na	licu	se	ji	je	pri-ni	mogel	razlagati.	Zavedel	se	je,	da	ga	je	prestrašilo	to, kazal	izraz,	ki	je	bil	nekje	med	agonijo	in	evforijo.	Zabo-da	si	ga	ne	more	tolmačiti	kot	poželenje.

dla	 je	 nohte	 v	 kožo	 na	 ramenu	 in	 jo	 raztrgala	 kakor Pljuskanje	vode	je	prenehalo.	Baba	Ziva	je	bila	v	vodi

papir.	Ni	bilo	ne	krvi	in	ne	bolečine.

visoko	nad	koleni.	Nasmejala	se	je	tako,	da	je	samo	raz-

Pod	 staro,	 uvelo	 kožo	 se	 je	 prikazala	 nova,	 čvrsto vlekla	ustnice	in	ni	pokazala	svojih	piškavih	zob.	Gleda-zategnjena	 preko	 napetih	 mišic.	 Starka	 je	 slačila	 svojo la	ga	je	strmo	v	oči.	Ko	je	videla	strah	v	njih,	je	s	tihim zmečkano	kožo	kakor	kača,	ki	se	levi.	Na	koncu	je	stopi-glasom	rekla:

la	iz	kupa	svoje	stare	kože.	Postavila	se	je	pred	zamaza-

»Pripovedovala	sem	ti	zgodbe	…	Vendar	si	vse	presli-

no	ogledalo	in	se	dobro	ugledala	v	njem.	Obraz	ji	je	pre-

šal	…«	Stanko	se	je	skušal	zmuzniti	mimo	nje	na	breg.

šinilo	zadovoljstvo,	ko	je	z	dlanjo	pogladila	novo,	meh-

Vendar	ga	je	starka	zagrabila	za	nadlaket.	Njena	roka	je

ko	kožo.	Dotaknila	se	je	dojk,	ki	so	bile	znova	jedre	in

bila	 presenetljivo	 močna.	 Nikjer	 ni	 bilo	 sledu	 tistega čvrste.

drhtenja	in	slabosti	kot	takrat,	ko	mu	je	servirala	kavo

Odklenila	 je	 omaro	 iz	 rožnega	 lesa,	 ki	 jo	 je	 Stanko ali	žganje.

tako	 občudoval.	 Na	 levi	 strani	 so	 visela	 nova	 oblačila,

»Pusti	me,	baba	nora!«	je	zaklical	Stanko.	Pozabil	je

bele	srajce	in	umetelno	izvezena	krila.	Na	desni	strani,

na	njuno	prijateljstvo	in	roko	skušal	iztrgati.	Vendar	ga za	 pregrado,	pa	 so	 bili	 lepo	 poravnani	 in	 zloženi	 njeni je	z	neverjetno	močjo	pritegnila	k	sebi.	Stanko	je	s	stra-levi,	ki	so	se	sčasoma	spremenili	v	kožnati	pergament.

hom	 zavedel,	 da	 mu	 je	 ud	 začel	 trdeti.	 Takoj	 nato	 je Počasi,	s	premišljenimi	gibi,	je	zložila	svoj	novi	lev	in začutil	starkino	roko	na	vratu	in	videl	še	drugo,	kako	se ga	položila	na	vrh	kupa	…

TIHOMIR	JOVANOVIĆ-TIKA	(	*1955,	Osipaonica,	občina	Smederevo,	Srbija) Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v Beograd. Brati se je naučil že pred šolo, ko je opazoval starejšega brata, kako se v šoli uči branja. Takoj je pri-

čel brati Politikin zabavnik in v njem so ga najbolj privlačile zgodbe o Flashu Gor-donu in Dan Berryju. Kasneje se je še sam poskusil v pisanju, a najprej je prevajal različna ZF dela.

Priključil se je beograjskemu društvu ljubiteljev fantastike Lazar Komarčić in kmalu postal urednik njihovega fanzina Emitor. Fanzin je na Eurocon 2004, Plov-div, Bolgarija, prejel nagrado za najboljši fanzin. Njegove zgodbe so objavljene v različnih zbornikih po vsej bivši Jugoslaviji, na primer: Zekon BiH, Refestikon Črna gora, Festival fantastične književnosti Pazin, Hrvaška. Objavljal jih je tudi v najbolj znanem časopisu Sirius (Mutant, številka 155-156) in v najbolj brani poljudno-znanstveni reviji Galaksija (Roskov svet, št.245, Slučaj Šampanjak, št.282) ter v časopisih: Torpedo 2036, Odlazak kapetana Ljube, Narukvica (Orbis), Subota uveče (Signali), Vučji tragovi (Kikindske novine), itd. Izdal je zbirko zgodb Fantom. Z

Dušanom Božićem pa sta izdelala stripa Zašto ne volim pivo in Drćolski ala.





31





F ZGODBA





AEQUILIBRIUM


Andrej	Ivanuša

Starec	ga	je	hlastno	zagrabil	za	zapestje	in	pritegnil	k	sebi.

čemu	služi.	Premišljeval	je,	zakaj	je	moškemu	stroj	tako

»Ali	te	lahko	nekaj	prosim?«	je	dejal	šepetaje,	da	ga

pomemben.	Vendar	je	želel	ugoditi	starcu,	ki	je	umiral.

je	bolničar	komaj	slišal	med	zavijanjem	sirene	reševal-

Cez	 starčev	 obraz	 se	 je	 razlilo	 olajšanje.	 Nekaj	 je nega	vozila.

zamrmral.	Mark	se	je	tako	globoko	sklonil	nadenj,	da	je

Bolničar	Mark	se	je	sklonil	nadenj.	Vedel	je,	da	gos-

skoraj	prislonil	uho	na	njegove	ustnice.

pod,	ki	so	ga	pobrali	z	ulice,	ker	ga	je	povozil	avtomobil,

»Ulica	 s	 kostanji,	 tista	 najstarejša	 zgrad…,«	 je	 bilo ne	bo	več	dolgo	živel.	Verjetno	mu	ne	bo	usojeno,	da	ga

zadnje,	 kar	 je	 uspel	 razbrati.	 Ko	 je	 odmaknil	 lice,	 je pripeljejo	do	urgence.

popustil	tudi	starčev	prijem	njegove	roke.

Rešilec	je	zapeljal	čez	grbino	na	cesti	in	vozilo	se	je

Mark	je	segel	k	njegovim	očem	in	jih	zaprl.

streslo.	 Starec	 se	 je	 nakremžil	 od	 bolečine	 in	 si	 nato

»Počivaj v miru, neznanec!«

suho	obliznil	ustnice.

Nekaj	 časa	 je	 tako	 sedel	 ob	 umrlem.	 Ko	 so	 zavili

»V	 mojem	 žepu	 je	 ključ	 …	 od	 stanovanja	 …	 Stroj	 …

okrog	 vogala	 na	 ulico	 proti	 bolnici,	 se	 je	 predramil	 iz Nekdo	 ga	 mora	 uravnavati	 …	 Ti,	 moraš	 …	 namesto

razmišljanja.	 Potipal	 je	 mrtvečeve	 hlačnice	 z	 zunanje mene!«

strani	žepov.

»Prosim?«	 je	 nerazumevajoče	 dejal	 Mark.	 Starec	 je

V	levem	je	bil	res	velik,	starinski,	kovani	ključ.

stisnil	 prste	 s	 presenetljivo	 močjo,	 da	 ga	 je	 zabolelo.



Najprej	 jih	 je	 hotel	 razkleniti,	 a	 zadržal	 ga	 je	 starčev



*****

proseč	pogled.

Ključ	je	potisnil	v	ključavnico	na	prastarih,	masivnih,

»Vse	 ti	 zapustim	 …	 denar,	 stanovanje,	 vse!«	 je	 čez hrastovih	vratih	hiše.	Kot	je	dejal	neznani	starec,	je	bila nekaj	 trenutkov	 nadaljeval	 starec.	 Mark	 je	 opazoval

najstarejša	 v	 vsej	 ulici	 v	 najstarejšem	 predelu	 mesta.

njegove	oči,	kajti	v	njih	se	zrcali	človeška	duša.	Iskal	je Dolgo	časa	jo	je	iskal,	dokler	se	ni	spomnil,	da	je	to	edi-znamenja	norosti	ali	zmedenosti.	A	bile	so	presenetljivo

na	ulica	s	kostanjevim	drevoredom	v	mestu.

jasne	in	čiste.

Plašno	 se	 je	 ozrl	 gor	 in	 dol	 po	 ulici.	 Bila	 je	 prazna.

»Samo	 stroj,	 tega	 moraš	 uravnavati	 …	 ti	 si	 pravi	 za Previdno	 je	 obrnil	 ključ.	 Ni	 potreboval	 veliko	 moči, to!«	je	prepričano	dejal	ranjenec	na	reševalnih	nosilih.

ključ	se	je	lahkotno	obrnil	v	ključavnici.	Vrata	so	zaškri-Nenadoma	je	Mark	začutil	močan	glavobol	in	vse	okrog

pala.	Iz	hodnika	je	zavela	soparna	trohnoba.	Previdno	je

njega	je	postalo	nekako	megleno,	zvok	oddaljen	in	čas

vstopil.

je	 pričel	 teči	 počasneje.	 Kot	 v	 snu	 je	 videl	 nekakšne Na	 drugi	 strani	 hodnika	 so	 bila	 priprta	 vrata	 in	 iz ročice	 in	 kazalce.	 Stresel	 je	 z	 glavo	 in	 vse	 je	 bilo	 kot prostora	za	njimi	se	je	slišalo	pridušeno	brnenje.

prej.

»Dober	dan!	Je	kdo	doma?«	je	glasno	zaklical.	Zastal

Starec	 je	 znova	 spačil	 obraz	 od	 bolečine	 in	 nato	 s je	 pred	 vrati	 in	 prisluškoval	 zvokom	 hiše.	 Nič.	Potisnil presenetljivo	jasnim	glasom	vprašal:

je	priprta	vrata	in	obstal	na	pragu.

»Obljubiš,	da	boš	skrbel	za	Stroj?«

Stroj	 je	 zapolnjeval	 skoraj	 ves	 prostor.	 Slišalo	 se	 je

»Obljubim!«	 je	 prepričano,	 vendar	 napol	 zasanjano

kakor,	da	diha	velika	mehanska	žival.	Mehanski	mons-

dejal	 Mark,	 čeprav	 mu	 ni	 bilo	 jasno,	 kje	 je	 ta	 stroj	 in trum	je	žužnjal	svojo	čudno	elektrostatično	pesem.

O	življenju,	vesolju	in	sploh	vsem

www.andros.si/vesolje/





 podroben	opis	Sonca	in	planetov	Osončja,

 nastanek	in	mehanika	galaksij,

 rojstvo,	življenje	in	smrt	zvezd,

 bigbang,	struktura	vesolja	in	njegov	konec,

 o	možnostih	življenja	na	različnih	planetih,

 potovanja	na	Mars,	izza	meja	Osončja	in	še	dlje,

 pojmovnik,	pojasnilo	manj	znanih	pojmov,

formule.





32





F ZGODBA


Stopil	je	korak	naprej,	ko	so	se	nenadoma	stresla	tla

»Aequilibrium?« je	zašepetal	v	mislih	Mark. »Kaj ...«

pod	njim.	Prejel	se	je	za	podboj.

»Kaj počnemo? Preprosto, uravnavamo Zemljo.

»Kaj,	 za	 vraga	 se	 dogaja!«	 je	 rekel	 na	 glas.	 Tresenje Ustvarjena je bila v Vesoljski delavnici z osjo nagnjeno za tal	se	je	povečalo	in	padel	je	po	tleh.

23 in pol stopinje na ekliptiko. Vrti se okrog svoje osi z Stroj	je	pobesnel.	Kazalci	so	poskočili	na	rdeča	polja.

ekvatorialno obodno hitrostjo 465,12 metra na sekundo.

Ročice	na	njem	so	se	besno	vrtele	v	vse	smeri.	Odpirale

Okrog Sonca potuje 365,24 zemeljskih dni, in tako nap-

in	zapirale	so	se	lopute	in	odprtine,	nekakšni	preklopni-

rej. Pazimo na potrese, vetrove in še na mnoge druge

ki	so	divje	ropotali	kakor	strojnice.	Stara	hiša	se	je	tres-stvari. Kakorkoli ... kmalu bo pri tebi naslednji potresni la	in	ječala.

sunek. Če ga ne uravnaš, bo močnejši kot prejšnji in mes-

»Potres!« je	 končno	 šinilo	 skozi	 njegove	 možgane.

to bo izginilo v potresu.«

Počasi	se	je	pričel	plaziti	do	udobnega	fotelja,	ki	je	stal

»Kaj naj naredim?« je	 preplašeno	 vprašal	 Mark.

pred	stikalno	ploščo	na	prednji	strani	tega	velikanskega Odgovora	ni	dobil.

kupa	železa.

Tresenje	 tal	 se	 je	 znova	 začelo.	 Kazalci	na	 Stroju	 so Tresenje	tal	je	nenadoma	prenehalo.	Vendar	je	Stroj

znova	 poskočili	 in	 releji	 zaregljali.	 Mark	 se	 je	 krčevito še	naprej	divjal	in	regljal.

oprijel	naslonjal	za	roke	in	nenadoma	spoznal,	da	neka-

Mark	je	vstal	in	sedel	na	fotelj.	Z	rokavom	si	je	obri-

ko	ve,	kaj	je	potrebno	narediti.	Videl	je	ranjenega	starca sal	znoj	s	čela.

v	 rešilcu	 in	 doumel	 tiste	 meglene	 misli,	 ko	 se	 mu	 je

»Kaj je to?« se	je	spraševal	in	z	očmi	iskal	gumb,	da zazrl	v	oči.

izklopi	podivjanega	mehanskega	bika.

Ko	je	uspel	z	mislimi	premikati	ročice	v	stroju	tako,

A	nenadoma	se	je	Stroj	umiril	in	z	istim	mirnim	gla-

da	so	kazalci	zdrseli	z	rdečih	polj,	se	je	tresenje	tal	umi-som	naprej	prepeval	svojo	električno	pesem.

rilo.	Globoko	je	zadihal	in	skoraj	orgazmično	zadovolj-

»Jožef,	javi	se!«	je	zahreščal	glas	iz	zvočnika	postavlje-stvo	mu	je	šinilo	skozi	telo.

nega	na	vrh	Stroja.	Sledilo	je	tiho	prasketanje	zvočnika.

»To je Aequilibrium!« je	zaslišal	glas	bradatega	starca.

»Oh,	 prekleto!«	 je	 zamrmral	 Mark.	 Naslonil	 se	 je

»Mi smo Aequilibrium!« so	 ponovili	 bolj	 oddaljeni nazaj,	 da	 se	 udobno	 namesti	 v	 fotelju	 in	 razmisli	 o glasovi.

vsem.	Obe	roki	je	položil	na	naslonjala	sedeža.



»Jožef,	 dobro,	 da	 si	 spet	 tam!	 Zakaj	 nisi	 uravnal	 ta



*****

potres?	Samo	tokrat	sem	ti	še	lahko	pomagal.	Saj	veš	...«

Kostanji	v	ulici	so	jeseni	odvrgli	listje.	Njihove	veje	je

»Mark	tukaj,«	se	je	opogumil	Mark.

pozimi	prekril	sneg.	Pomladi	so	znova	zacveteli.	A	Mark

»Jožef,	kaj	se	dogaja	s	teboj?	...	Eee	...	Kdo?	Mark?«

je	vsako	sekundo	tega	časa	sedel	na	fotelju	in	uravnaval

»Mark	tukaj,«	je	še	enkrat	bleknil	Mark	in	se	pri	tem

delovanje	Zemlje.	Zlil	se	je	s	Strojem,	ki	mu	je	nudil	vse, počutil	prav	neumno. »Mogoče bi bilo bolje, če bi pobri-kar	je	potreboval.

sal iz te čudne hiše,«	je	razmišljal.	A	nato	je	čutil,	da	se	je Mark	je	zadovoljno	mislil:

pričel	nekako	povezovati	s	Strojem.	Skozi	roke	je	zaznal

»Jaz sem Aequilibrium!«

drhtenje	naprave.	Počasi	je	mrščavica	dosegla	njegovo



zatilje	in	priklopil	se	je.



»Kje je Jožef?« je	 eksplodiralo	 vprašanje	 v	 njegovi

<>

glavi.

Vse	se	je	zavrtelo	v	divjem	vrtincu.

»Mrtev je!« je	 pomislil	 in	 skozi	 misli	 so	 mu	 šinili dogodki	iz	zadnjih	dni.

»Oh, vidim kaj se je pripetilo ...«

»Tudi jaz!«

»Tudi jaz! Tudi jaz! Tudi jaz! ...« Kakšnih	deset	moš-

kih	 in	 ženskih	 glasov	 je	 v	 njegovi	 zavesti	 povzročilo divjo	kakofonijo.	Nekdo	je	v	njegovem	umu	zaklical:

»Ne vsi naenkrat!«

»Prosim, ne vsi naenkrat!« je	 preplašeno	 pomislil Mark.	Potihnili	so.

Počasi	se	je	v	zraku	pred	njim	pojavila	meglena	glava

bradatega	starca.	Vsaj	zdelo	se	mu	je	tako.

»Tako mlad si še!«	 je	 zašepetala	 glava	 v	 njegovih možganih. »Dobil boš odgovore na vsa vprašanja. Vsekakor si izbran ...«

»Izbran, za kaj sem izbran?«

»Pravzaprav ... Jožef te je izbral, da ga nadomestiš v ...

Aequilibriumu. Po latinsko je to in v tvojem jeziku pomeni Ravnotežnost,« je	dejala	glava	bradatega	starca.

Aequilibrium, fotografija Silvia Biondi, Italija (TicK64, deviantART) 33



(ZF) ZGODBA

DOBRA	KARTA





Marko	Vitas


Zgodba je nastala na delavnici rokodelstva spekulativne ikcije in je zvrst 'alternativna zgodovina'

na temo »v jarku prve svetovne vojne leta 1950«.

Odprejo	 se	 vrata.	 Skoznja	 vstopi	 medicinska	 sestra.	 Z

koncu	mi	obriše	usta	in	tiho	brez	besed	zapusti	sobo.	Tudi odločnimi	koraki	se	nameni	proti	oknu.	Na	temenu	glave,

njej	hočem	veleti,	naj	zapre	pipo,	a	ko	se	znova	zavem	svoje nad	bujnimi	svetlimi	kodrastimi	lasmi,	nosi	majhno	ume-nemoči,	si	v	zadnjem	hipu	premislim.	Voda	še	vedno	kaplja telno	 oglato	 zloženo	 belo	 bolniško	 čepico,	 kakršne	 nosijo v	umivalnik.

medicinske	 sestre.	 S	 sunkovitim	 potegom	 potegne	 vrvico Potem	me	obiščejo	domači:	žena,	hči	in	vnuk.	Ne	razve-na	spodnjem	delu	bele	zavese,	ki	se	v	trenutku	dvigne	in	se selim	se	jih.	Zaradi	svoje	nemoči	se	čutim	osramočenega.

zvije	 v	 rolo	 nad	 zgornjim	 robom	 okna.	 Dnevna	 svetloba Ni	 mi	 všeč,	 da	 me	 vidijo	 v	 takšnem	 stanju.	 A	 zagotovo preplavi	sobo	in	v	hipu	razblini	somrak	zatemnjene	sobe.

morajo	 misliti,	 da	 me	 bo	 njihov	 obisk	 razvedril	 in	 mi	 vlil Na	stežaj	odpre	okno,	in	po	nekaj	trenutkih	začutim	v	nos-ponovnega	 upanja.	 Vidim	 njihove	 zaskrbljene	 obraze.

nicah	vonj	poznopomladanskega	jutra,	duh	po	cveticah	in

Govorijo	glasno,	še	posebej	takrat,	kadar	mi	hočejo	kaj	reči.

po	sveže	pokošeni	travi.

Toda	jaz	jih	dobro	in	razločno	slišim.	Edino,	kar	lahko	sto-

»Dobro	jutro!	Kako	smo	danes?	Danes	je	prav	poseben

rim	je,	da	v	znak	pritrjevanja,	če	me	že	kaj	vprašajo,	s	kazal-dan,«	me	ogovori	in	me	od	nog	do	glave	premeri	z	vedrim

cem	potapkam	na	odejo,	s	katero	sem	pokrit.	Kratkohlačni

pogledom,	 a	 za	 poklicno	 narejenim	 nasmeškom	 začutim vnuk	se	ne	meni	dosti	zame.	Nekaj	 časa	teka	z	 modelom

sočut	in	pomilovanje.

Spit ire-ja	po	sobi	in	oponaša	zvok	letalskega	motorja.	Pre-

»Dobro	vas	je	zadelo.	Toda	ne	skrbite,	saj	vam	bo	zago-

den	me	je	zadela	kap,	sem	mu	moral	ure	in	ure	pripovedo-

tovo	kmalu	bolje.«

vati	 o	 mojih	 pilotskih	 dogodivščinah.	 V	 tistem	 trenutku Nekaj	 trenutkov	 še	 postane	 ob	 moji	 postelji	 in	 nato	 z odtavam	med	spomine	na	adventni	čas	v	letu	1917,	ko	sem

enako	 mero	 odločnosti,	 kot	 je	 vstopila,	 zapusti	 sobo	 in za	las	ušel	smrti,	med	služenjem	na	fronti	Velike	vojne.

zapahne	vrata	za	seboj.



Ne	 vem,	 koliko	 časa	 je	 minilo.	 Za	 medicinsko	 sestro Spominjam	se	večera,	ko	smo	po	večerji	v	pilotski	kanti-vstopi	belo	opravljena	mlada	bolnišnična	strežnica.	Kadar ni	igrali	partijo	kart.	Mične	hostese	v	uniformah,	ki	so	nam je	človek	sam	in	negiben,	lahko	le	s	težavo	opredeli	mine-stregle,	 kljub	 vojnemu	 času	 niso	 izgubile	 svojega	 šarma.

vanje	časa.	Brez	besed	mi	zamenja	plenico	in	me	očedi	in Izvidniki	 nismo	 veljali	 za	 elito,	 v	 katero	 so	 spadali	 piloti obrije.	Komajda	mi	nameni	kakšen	pogled.	Preden	s	strež-

lovskih	letal.	Ti	so	bili	izurjeni,	da	ubijajo	in	da	so	ubiti	za niškim	vozičkom	zapusti	sobo,	si	umije	roke.	A	vodovodne kralja	in	domovino.	Mi	pa	smo	bili	izurjeni	samo,	da	enkrat pipe	ne	zategne	dovolj,	tako	da	voda	še	naprej	komaj	slišno umremo,	prav	tako	za	kralja	in	domovino.	A	še	vedno	smo

kaplja	iz	pipe.	Zrem	v	prazno	belo	steno	pred	seboj	in	še bili	na	boljšem	kot	tisti,	ki	so	prezebali	v	blatnih	rovih,	sem naprej	poslušam	kapljanje	vode	v	umivalniku.

razmišljal.	 Spominjam	 se,	 da	 sem	 tiste	 noči	 veliko	 sanjal.

Zven	 kapljanja	 vode	 prekine	 dežurni	 zdravnik,	 plešast Sanjal	sem	ravnatelja	konjeniške	šole,	kako	rohni,	da	kon-moški	srednjih	let,	svetle	polti.	Stopi	ob	vznožje	moje	pos-jenica	ni	več	potrebna,	in	v	sanjah	sem	se	znašel	do	kolen	v telje.	Dvigne	kovinsko	tablico,	na	kateri	je	pripet	moj	bolni-landrijskem	blatu.	Iz	rova	streljam	z	mitraljezom	in	s	svin-ški	 list,	 ki	 je	 obešena	 ob	 mojih	 nogah	 na	 belo	 pobarvani čenimi	kroglami	bijem	po	sovražniku.

kovinski	okvir	stranice	moje	postelje.	Zaskrbljeno	zre	vanj.

Spominjam	 se	 naslednjega	 dopoldneva.	 Po	 jutranjem

Njegov	 obraz	 je	 bled.	 Hočem	 mu	 reči,	 naj	 zapre	 vodo,	 a čaju	nama	je	polkovnik	dajal	napotke	za	izvidniško	akcijo,	v razen	naprezanja	ne	čutim	in	ne	zmorem	ničesar.

katero	se	podajava:

»Lahko	 ste	 srečni,	 da	 ste	 preživeli.	 Sčasoma	 vam	 bo

»Na	 vzhodni	 fronti	 vlada	 premirje,«	 je	 dejal	 poveljnik, zagotovo	bolje,«	reče	zdravnik	in	si	samozavestno	prikima.

»in	vsakemu	norcu	je	zdaj	že	jasno,	da	je	samo	vprašanje

»Vraga,	ne	more	biti	bolje,«	pomislim,	»čas	je	počasen,	a časa,	 kdaj	 se	 bo	 nad	 nas	 zgrnila	 velika	 ofenziva	 in	 se	 bo okruten	sovražnik.	Moralo	se	je	enkrat	zgoditi	in	me	zadeti.«

razdivjala	 silovita	 bitka.	 Zato	 bosta	 v	 današnji	 izvidniški Zdravnik	 se	 obrne	 in	 nameni	 proti	 vratom.	 Skušam

misiji	oprezala	za	morebitnimi	novimi	položaji	dolgomet-

zakričati	za	njim,	naj	vendar	zapre	vodo,	a	ponovno	razen nega	topništva	in	opazovala	železniška	križišča,	promet	na naprezanja	ne	zmorem	ničesar.

cestah	in	poskušala	zaznati	vsako	malenkost,	ki	bi	morebiti Zopet	sem	sam	in	voda	kaplja.	Poizkušam	se	spomniti

kazala	na	dovažanje	okrepitev.«

kateri	je	današnji	datum:	drugi	junij	tisoč	devetsto	triinpet-

»Razumem,«	sva	v	en	glas	pritrdila.	Nisva	se	po	vojaško

deset.

zadrla,	kot	je	veleval	vojaški	dril.	Ta	ni	bil	v	navadi	za	može Voda	še	vedno	kaplja	v	umivalnik.	K	sreči	me	ponovno

v	prvih	bojnih	vrstah.	Zapovedan	pa	je	bil	v	zaledju,	nekaj obišče	ena	izmed	bolnišničnih	strežnic.	Kot	malega	otroka milj	za	nami.	Poveljnik	naju	je	še	prijateljsko	potrepljal	po me	nahrani	na	žlico	in	odžeja	s	čajem.	Hrana	je	brezokusna, rami	in	nama	zaželel	vso	srečo.

oziroma	 ima	 tisti	 vonj,	 ki	 je	 značilen	 za	 vse	 bolnišnične Urno	 sva	 se	 podvizala	 do	 najinega	 dobrega	 starega,	 a kuhinje.	 Tudi	 ona	 je	 tiho,	 medtem	 ko	 mi	 daje	 hrano.	 Na zanesljivega	 dvokrilnega	 Armstronga.	 Pred	 kratkim	 so





34




(ZF) ZGODBA

nama	ga	bili	pobarvali,	zgoraj	umazano	rjavozeleno	in	od

ji	 sledil.	 Zavijal	 sem	 levo	 in	 desno	 kakor	 je	 tekla	 frontna spodaj	sinje	modro.	Tako	naj	bi	naju	sovražnik	težje	opazil.

črta,	sem	ter	tja.	Trokrilni	Fokker	naju	je	obletaval	iz	vseh Piloti	smo	čutili,	da	se	je	s	to	spremembo	k	nam	priplazil strani.	Začel	 je	 streljati	 in	zadrdrala	 je	tudi	težka	 Joeyeva vonj	 in	zadah	iz	 pehotnih	 rovov.	 Sovražni	piloti	 iz	 lovske strojnica	 za	 menoj.	 Kmalu	 sem	 lahko	 opazil,	 da	 izstrelki eskadrilje	Letečega	cirkusa,	ki	so	sejali	strah	in	trepet	med cefrajo	delce	kril	najinega	letala.	Sovražni	Fokker	je	streljal zavezniškimi	piloti	so,	v	znak	protesta,	dali	prebarvati	svo-vse	bolj	natančno.	Pobožno	sem	upal,	da	tudi	naši	iz	strelja	letala	z	živopisnimi	barvami.	Po	drugi	strani	je	ta	spre-skih	 jarkov	 streljajo	 karseda	 natančno.	 Ker	 so	 si	 bili	 rovi memba	v	psihološkem	smislu	porazno	delovala	na	novince

sovražnih	sil	tako	blizu	skupaj,	so	zagotovo	morali	streljati med	zavezniškimi	piloti.	Ob	srečanju	z	lovskimi	letali	Lete-na	naju	tudi	iz	sovražnih	položajev.	Se	nadalje	sem	sledil čega	cirkusa	so	se	pogostoma	brezglavo	spustili	v	beg,	in sem	ter	tja	frontni	črti,	kakor	je	vijugala.	Izstrelki	pa	so	še takšna	panika	je	praviloma	zapečatila	njihovo	usodo.	Moj vedno	 deževali	 po	 najinem	 letalu	 in	 Joeyeva	 strojnica	 za izvidnik	Joey,	je	takoj	zatem,	ko	so	nama	prebarvali	letalo, menoj	je	v	nekem	trenutku	utihnila.	Vijugal	sem	in	prigan-na	zadnji	del	letalskega	trupa,	tik	ob	repu,	poleg	rdeče-belo jal	 starega	 Armstronga	 do	 roba	 njegovih	 zmogljivosti.

-modrega	znaka	kraljevskega	letalstva,	naslikal	tarot	karto Motor	 je	 brenčeče	 rohnel.	 A	 trokrilec	 za	 menoj	 se	 ni	 dal.

obešenca,	ki	za	pete	obešen	visi	z	drevesne	veje.	Vsaj	nekaj Imel	 sem	 občutek,	 da	 ga	 moji	 obupni	 manevri	 vijuganja osebnega,	kar	naju	 bi	 ločevalo	od	drugih	 pilotov	 v	 enako samo	spodbujajo	k	še	večji	napadalnosti.	Se	naprej	naju	je uniformno	prebarvanih	letalih.	Ko	sem	ga	povprašal,	zakaj obletaval,	preletaval	in	neusmiljeno,	besno	streljal	po	naju.

nama	je	namenil	tako	morbidno	sliko,	mi	je	odvrnil:

Ze	 sem	 bil	 pomislil,	 da	 to	 mora	 biti	 zagotovo	 zadnji	 dan

»To	je	pravzaprav	dobra	karta.	Pa	saj	midva	gledava	na

mojega	življenja,	ko	je	trokrilec	nenadoma,	brez	kakršnesvet	od	zgoraj.«

gakoli	vzroka	odnehal	in	se	oddaljil.	Zavil	sem	proti	doma-Joey	je	bil	v	civilu	slikar	in	zato	me	ni	presenečalo,	da	so čemu	zaledju.	V	daljavi,	nad	sovražnim	zaledjem,	sem	lah-ga	dodelili	v	letalstvo	za	izvidnika.	Vešč	je	bil	s	fotografsko ko	 opazil	 trokrilca,	 ki	 me	 je	 bil	 napadal,	 za	 katerim	 se	 je kamero	in,	kot	se	to	spodobi	in	pričakuje	za	slikarja,	je	znal vlekla	tenka	dimna	črta.

dobro,	pronicljivo	trezno	opazovati.

Pogledal	sem	nazaj	proti	Joeyu	in	mu	z	rokami	pomahal

Nebo	je	bilo	tisti	dan	jekleno	sive	barve	in	visoka	oblač-

in	nakazal,	da	se	bova	kmalu	vrnila	in	spustila	na	domače nost	ni	obetala	ničesar	dobrega.	Splezala	sva	v	letalo.	Dodal letališče.	 Toda	 Joey	 mi	 ni	 odzdravil.	 Videti	 je	 bil	 zlovešče sem	plin	in	stari	Armstrong	je	gromko	zabrnel.	Letalo	se	je negiben.	Spustil	sem	se	na	domačo	travnato	letališko	stezo.

treslo	 in	 poskakovalo	 po	 travnati	 vzletni	 stezi,	 dokler	 se Letalo	se	je	streslo.	V	mislih	sem	začutil	odrešujoče	olajšan-nisva	počasi	odlepila	od	tal	in	se	začela	dvigati	nad	 landrij-je.	Motor	starega	Armstronga	je	ob	tem	nekoliko	pokašljal.

ske	ravnice.	Pod	nama	se	je	razprostiral	rjavo-zelen	mozaik Ko	so	nama	prinesli	lestve,	sem	nemudoma	skočil	iz	letala, njiv	 in	 travnikov.	 Kmalu	 sva	 preletela	 tudi	 črto.	 Frontno medtem	ko	je	Joey	obsedel	na	svojem	sedežu.	Splezal	sem

črto,	črto	uničenja,	blata,	življenja	in	hkrati	mejo	sto	tisoče-do	njega	in	ga	potrepljal	po	licih.	A	je	bil	popolnoma	negi-rih	smrti,	ki	se	je	vila	na	stotine,	tisoče	milj	in	za	njo	labirin-ben.	Medtem	so	pritekli	bolničarji	in	Joeya	izvlekli	iz	letala te	oskrbovalnih	rovov	in	seveda	neštete	kotanje,	ki	so	jih in	ga	položili	na	nosila.	Bolničar	mi	je	z	izrazom	osuplosti bile	izkopale	granate.	Letela	sva	in	oprezala	za	morebitni-na	 obrazu	 odkimal.	 Pred	 očmi	 se	 mi	 je	 stemnilo.	 Nekdo mi	premiki.	A	na	bojišču	je	bilo	težko	prepoznati	neobičaj-izmed	letališkega	osebja	je	pritekel	do	mene	in	me	objel.

ne	 spremembe.	 Vse	 je	 bilo	 videti	 enako,	 tone	 železja	 in

»Ze	dobro,«	sem	mu	dejal.

betona,	ter	seveda	ljudi,	vkopane	vojake	obtežene	s	svojimi Namenil	 sem	 se	 nazaj	 proti	 najinemu	 staremu	 Arm-usodami.	Mnogo	lažje	je	bilo	spoznati	spremembe	v	zaled-

strongu,	 ki	 je	 mestoma	 skorajda	 spominjal	 na	 kuhinjsko ju,	kjer	je	bilo	navidez	vse	spokojno	in	idilično,	do	koder	so cedilo.	Splezal	sem	po	lestvi,	da	bi	vzel	razpelo,	ki	ga	je	Joey postajale	 kotanje	 težkih	 topovskih	 izstrelkov	 vse	 redkeje hranil	poleg	sedeža.	Sedež	je	bil	popolnoma	okrvavljen	in posejane	ali	pa	jih	sploh	ni	bilo	več.

pred	njim	na	tleh	je	ležala	mlaka	krvi.	Vedel	sem,	da	je	bilo Toda	tisti	dan	sva	imela	smolo.	Kaj	kmalu	sva	zagledala

razpelo	 darilo	 Joeyeve	 matere.	 Zato	 sem	 razpelo	 kasneje živopisno	 prebarvano	 letalo,	 ki	 je	 nedvoumno	 pripadalo po	pošti	poslal	Joeyevi	materi.

eskadrilji	 zloglasnega	 Letečega	 cirkusa.	 Zavil	 sem	 nazaj proti	frontni	črti	in	se	silovito	spustil	v	strmoglavi	let.	Sov-Iz	 spominov	 me	 predramijo	 moji	 domači	 z	 glasnim

ražni	lovec	nama	je	kot	divja	sestradana	zver	neusmiljeno govorjenjem,	dokler	jih	ne	prekine	zven	Big	Bena	in	za

sledil.	Ko	sem	izravnal	letalo,	sem	od	sredobežne	sile	sko-njim	silovito	stopničasto	valovito	pritrkavanje	manjših

rajda	izgubil	zavest.	Sovražno	letalo	je	bilo	mnogo	hitrejše zvonov	iz	številnih	cerkva.	Voda	še	naprej	kaplja	v	umi-in	kmalu	se	nama	je	čisto	približalo.	Samo	čakal	sem,	kdaj valnik.

se	bo	po	nama	usul	dež	težkih	strojničnih	krogel.	Dvigniti

»Imamo	suverena!	Danes	je	kronanje,«	reče	moja	žena.

se	nisem	mogel	več,	saj	je	bilo	znano,	da	se	sovražni	trokril-Zena	in	hči	se	vzravnata	in	se	obrneta	proti	oknu.	Opazim, ci	 silovito	 vzpenjajo,	 mnogo	 hitreje	 kot	 najin	 stari	 dobri da	imata	obe	orošene	oči.	Ko	zvonjenje	poneha,	me	nahra-Armstrong.	Ze	sem	hotel	letalo	usmeriti	proti	lažni,	mamlji-nita	 s	 svežim	 jabolkom.	 Preden	 odideta,	 me	 poljubita	 in vi	 varnosti	 domačega	 zaledja,	 a	 sem	 se	 zadnji	 trenutek pogladita	po	roki.	Jaz	pa	hočem	zakričati,	prekleto	naj	ven-pred	tako	nespametno	odločitvijo	premislil.

darle	nekdo	zapre	vodo.	Za	njimi	ostane	tišina,	le	voda	še Bežno	sem	si	v	zavest	priklical	spomin	na	sanje,	ki	sem

naprej	kaplja	v	umivalnik.	Kmalu	bo	zopet	prišla	bolnišnič-

jih	bil	sanjal	tiste	noči,	in	letalo	usmeril	nad	frontno	linijo	in na	strežnica,	ki	me	bo	nahranila	s	kosilom.





35





ZF ZGODBA

ANDROID	ADAM





PODOBE	IZ	PRIHODNOSTI


Vid	Pečjak

Zazvonilo	 je.	 Odprla	 je	 vrata	 in	 zagledala	 svojega

pred	petnajstimi	leti.

pokojnega	 soproga	 Adama.	 Obšla	 jo	 je	 groza	 in	 v	 hipu

»Se	spomniš	najinega	poročnega	potovanja	v	Benet-

so	ji	otrdeli	udje.	Ni	se	mogla	premakniti.	Neznanec	je

ke?«	je	vprašal	Adam.	»Nekdo	je	ob	čolnu	skočil	v	vodo

bil	dobesedna	kopija	njenega	Adama:	imel	je	enake	oči,

in	te	zmočil.	Morala	si	zamenjati	obleko.«

enake	lase,	enaka	usta,	tudi	velikost,	celo	znamenje	na

»Spomnim	se,«	je	dahnila.	»Kupil	si	mi	široko	vijoli-

čelu	in	pega	na	vratu	nista	manjkali.	Kaj	takega	ni	priča-často	 krilo,	 kot	 so	 ga	 nekdaj	 nosile	 Benečanke,«	 ga	 je kovala.

dopolnila.

»Ojoj!«	 je	 vzkliknila.	 Spomnila	 se	 je,	 kako	 ji	 je	 njen Cedalje	bolj	se	je	obračala	nanj	kot	na	pravega	Ada-Adam	 malo	 pred	 smrtjo	 obljubil	 svojega	 dvojnika,

ma	 in	 počasi	 je	 pozabljala,	 da	 je	 le	 njegova	 kopija.	 Iz androida	 Adama	 2.	 Vendar	 ni	 pričakovala,	 da	 mu	 bo njega	je	dihal	njen	Adam	in	samo	to	je	bilo	važno.	Kadar

tako	do	pikice	podoben.

sta	se	ponoči	objemala,	je	jecljala:	»Oh	Adam!	Samo	da

»Prišel	sem,«	 je	dejal	android	Adam,	»Naročil	me	je

si	prišel	nazaj!«	Adam	ji	ni	ostal	dolžan.	»Rahela,	jaz	te vaš	 pokojni	 soprog	 Adam.«	 Celo	 glas	 je	 bil	 istoveten.

nisem	in	te	ne	bom	pozabil,	nikoli,	večno		boš	ostala	v

Kot	da	bi	poslušala	svojega	Adama.

mojem	srcu,	saj	vidiš,	da	naju	niti	smrt	ne	more	ločiti.«

»Prišel	si,«	je	ponovila.	»Ampak	ti	nisi	moj	Adam.«

Sepetal	ji	je	sladke	besede	kot	njen	Adam	v	mladih	letih.

»Nisem	tvoj	Adam,«	je	rekel.	»Sem	android	Adam.«

Poklical	jo	je	»spominčica«	in	tedaj	se	je	spomnila,	kako

»Si	android	Adam,«	je	ponovila.

ji	je	dal	to	ime,	ko	sta	šla	prvič	na	skupni	dopust.	Kupil

»Sem.	Vendar	mi	reci	kar	Adam,«	je	predlagal.

je	rože	od	poulične	prodajalke	in	rekel:	»Ti	si	moja	spo-

»Rečem	naj	ti	kar	Adam.«

minčica.«

»Seveda.	Saj	se	v	ničemer	ne	razlikujem	od	pokojne-

Ko	so	jo	sosede	in	prijateljice	spraševale,	kdo	je	njen

ga	Adama.«

novi	prijatelj,	je	odgovarjala	»Adam.«

»Se	ne	razlikuješ	od	mojega	Adama.	Misliš,	da	ga	lah-

»Zares	mu	je	podoben,	a	to	ne	pomeni,	da	je	vstal	od

ko	zamenjaš?«

mrtvih,«	je	dejala	prijateljica.

»Seveda.	Sem	njegov	natančen	posnetek.«

»Zaljubila	si	se	zato,	ker	mu	je	podoben	in	te	spomin-

»Vstopi,«	ga	je	povabila,	ker	je	svojemu	nekdanjemu

ja	nanj.«

možu	obljubila,	da	bo	sprejela	njegovega	dvojnika.

Nihče	 ji	 ni	 verjel,	 da	 prijateljuje	 z	 androidom	 Ada-Spočetka	sta	živela	vsak	zase.	Toda	android	jo	je	pre-

mom,	ki	ga	je	izdelala	 irma	Androidos	Electronics,	kjer

več	spominjal	na	njenega	Adama.	Počasi	se	je	začel	led

je	 bil	 njen	 nekdanji	 mož	 zaposlen.	 Ni	 se	 spraševala, med	njima	taliti.	Zvečer	sta	gledala	televizijo	in	se	pogo-kako	 so	 naredili	 humanoidnega	 robota,	 ki	 je	 popoln

varjala	o	vsem	mogočem,	pogosto	tudi	o	njenem	življe-

posnetek	njenega	nekdanjega	moža.	Prejšnji	Adam	ji	je

nju	s	pravim	Adamom.		Novi	Adam	se	je	spominjal	vseh

razlagal,	kako	v	podjetju	posnamejo	vse,	kar	je	v	spomi-

pomembnih	 dogodkov,	 celo	 podrobnosti,	 	 na	 primer

nu	 posameznika	 ter	 vsa	 njegova	 nagnjenja	 in	 nagone, kako	sta	se	prvič	srečala,	prvič	poljubila,	šla	v	restavra-vendar	ga	ni	nikoli	povsem	razumela.	Z	novim	Adamom

cijo	 Letališče,	 na	 izlete	 	 na	 obalo	 in	 slovesno	 	 poroko sta	 hodila	 v	 restavracije	 in	 vedela	 je,	 da	 na	 straniščih 36





ZF ZGODBA


izbruha	 pojedeno	 hrano	 ter	 da	 se	 ponoči	 vklaplja	 v imam,	vrnil	si	mi	to,	kar	sem	mislila,	da	sem	za	zmerom

električni	tok,	a	to	je	ni	motilo.	Novi	Adam	ni	bil	nič	sla-izgubila.«

bši	od	prejšnjega,	v	zapeljavanju	pa	ga	je	celo	prekašal.

»In	kaj	je	to?«

Spomnil	se	je,	kam	jo	je	uščipnil	na	poročno	noč	in	kam

»Zivljenje.«

jo	je	poljubil,	ko	sta	na	Sierri	Nevadi	ušla	črnemu	med-

»Zivljenje?«

vedu.

»Da,	 življenje.	 Po	 moževi	 smrti	 sem	 bila	 čisto	 strta, Velika	preizkušnja	je	bila	srečanje	z	njegovimi	starši.

zgubljena.	 Brez	 veselja,	 brez	 smisla,	 brez	 interesa.	 Vse Android	 se	 je	 vedel	 prijazno	 in	 nadvse	 podobno	 kot to	si	mi	daroval	nazaj.«

prejšnji	Adam.	Le	nekoč	ni	vedel,	kdo	je	bila	Adamova

Po	 tem	 razgovoru	 se	 nista	 več	 pogovarjala	 o	 prejš-

ljubezen	v	srednješolskih	letih,	tako	da	se	je	oče	začu-njem	 Adamu,	 o	 irmi	 Androidos	 Electronics	 in	 niti	 o dil:	»Si	pozabil	Melito?«	V	hipu	se	jo	je	novi	Adam	spo-androidih.	Zivela	sta	samo	drug	za	drugega.

mnil	in	jo	opisal.	Ponovil	je,	da	jo	je	zapustil	zato,	ker	je Do	 prvega	 kon likta	 med	 njima	 je	 prišlo,	 ko	 mu	 je preveč	smrkala,	kar	mu	je	šlo	zelo	na	živce.

Rahela	rekla,	da	bi	rada	imela	otroka.	Adam	jo	je	začu-

»No,	saj	nič	ne	rečem,	Rahela	je	v	redu	dekle,	čeprav

deno	pogledal	in	na	kratko	dejal:	»Otroka	mi	niso	pro-

mi	je	bila	Melita	bolj	pri	srcu.«

gramirali.«

Z	novim	Adamom	je	šla	na	počitnice	na	otok	Kreto	in

Poslej	 nista	 več	 govorila	 o	 otroku,	 čeprav	 je	 Adam v	dveh	tednih	ni	nihče	opazil,	da	ni	pravi	človek	s	krvjo opazil,	da	radovedno	pogleduje	otroke,	ki	so	se	igrali	v

in	kostmi.	Vpisal	se	je	z	imenom	Adam	Klijent	in	Rahela

parku.	 Pomirljivo	 je	 dejal:	 »Oprosti,	 ampak	 zares	 ne ga	ni	opozorila,	da	to	ni	njegovo	pravo	ime.	Prevzel	je

morem.«

identiteto	njenega	prejšnjega	moža	in	odlično	igral	nje-Rahela	 se	 je	 delala,	 kot	 da	 ga	 ni	 slišala,	 čeprav	 je govo	vlogo.

ponoči	premišljevala	o	njegovih	besedah.	Sele	tedaj	se

Nekoč	ga	je	vprašala,	kakšno	je	njegovo	pravo	ime,	a

je		spomnila,	da	je	vendarle	samo	android,	ki	so	mu	člo-

je	 zagonetno	 odgovoril:	 »Adam	 Android.	 Vendar	 prii-

veška	čustva	in	potrebe	tuje.		Vendar	to	ni	omajalo	nju-

mek	ponavadi	izpuščam.	Na	vse	dokumente	se	je	podpi-

ne	zveze.	Družila	sta	se	še	naprej	in	hodila	na

soval	 Adam	 Klijent	 in	 nihče	 ni	 nikoli	zahteval	 dodatna Nekega	 dne	 sta	 se	 sprehajala	 v	 bližini	 parka,	 ko	 je pojasnila.

izza	sprehode,	kot	da	se	ni	bilo	ničesar	pripetilo.		vogala Vsak	teden	je	za	kakšen	dan	izginil	iz	njenega	stano-pridrvel	avto.	Hitro	je	zavrl,	a	ga	je	postrani	odneslo	v

vanja.	 Ni	 vedela,	 da	 ga	 preiskujejo	 v	 irmi	 Androidos njiju.	 Zavore	 so	 škripale,	 Rahela	 in	 Adam	 pa	 sta	 padla Electronics,	dejal	je	le,	da	se	srečuje	s	prijatelji,	čeprav na	tla.	Ona	se	je	hitro	pobrala,	on	pa	je	obležal.	Sprednji ni	 vedela	 zanje.	 S	 prijatelji	 njenega	 prejšnjega	 Adama odbijač	 se	 mu	 je	 zaril	 v	 globoko	 v	 pas.	 Pokazala	 so	 se nista	imela	nobenega	stika.

vezja	 in	 elektronske	 naprave,	 preprežene	 z	 žicami.

»In	kdo	so	tvoji	prijatelji?«	ga	je	vprašala.

Rahela	ni	mogla	verjeti	svojim	očem.	Bruhnila	je	v	neu-

»Drugi	androidi,«	ji	je	zvito	odgovoril.

tolažljiv	jok	in	stokala:	»Adam,	joj,	moj	Adam!«	Zaslišala

»Ali	jih	je	veliko?«

je	glas:	»To	je	bil	pa	robot.«	Zazrla	se	je	predse.	S	steg-

»Ne,«	je	odgovoril.	»Sem	eden	od	prvih,	ki	jih	je	izde-

njeno	roko	je	neki	mladenič	kazal	na	razmesarjeno	tru-

lala	moja	 irma,	načrt	pa	je	pripravil	tvoj	mož		Adam.«

plo.	 »Ne,	 ni	 bil	 robot!«	 je	 zajecljala.	 »Bil	 je	 moj	 Adam,

»	 Saj	mi	 je	 vseeno,	 ali	 si	android	 ali	človek.	 Rada	te moj	edini	Adam.«

OSEBNA	ŠTEVILKA





PODOBE	IZ	PRIHODNOSTI


Vid	Pečjak

Samson	si	ni	mogel	kaj,	da	ne	bi	neprestano	ogledo-

nicam	dvignila	promet	in	dobiček.	Sporočala	je,	kdo	ima

val	številko,	vtetovirano	na	levo	podlaket.	Veliko	je	bral prirojeno	nagnjenje	do	kriminalnih	dejanj	in	pri	komu

o	njej.	Posameznikom	jo	vtisnejo	kmalu	po	rojstvu,	nato

lahko	 pričakujemo	 nastanek	 psihopatije.	 Poleg	 tega	 so pa	 avtomatično	 dopolnjujejo	 z	 življenjskimi	 podatki.

bili	v	številki	zabeleženi	vsi	dolgovi	in	denarni	promet Najel	 je	 razlagalce,	 a	 noben	 ni	 znal	 pravilno	 prebrati posameznika,	 izobrazba	 in	 ocene	 šolskih	 predmetov,

številke,	 nekateri	 sploh	 niso	 mogli	 odpreti	 zapisa.	 Ni psihološki	del	pa	je	razodeval	osebnostno	strukturo	in

vedel,	zakaj	ji	pravijo	osebna	številka,	pravilno	in	urad-dominantne	 motive	 posameznika.	 Stevilčne	 zapise	 so

no	se	 je	glasila	Stevilka	socialnega	 zavarovanja	 (Social izrabljali	 v	 podjetjih,	 bolnišnicah	 in	 izobraževalnih Security	Number)	Na	TV	so	jo	pogosto	hvalili.	Odkrivala

ustanovah.	 Od	 nje	 je	 bilo	 odvisno,	 ali	 bo	 študent	dobil je	gensko	strukturo	DNA		in	opozarjala	na	»slabe«	gene.

štipendijo	ali	ne,	ali	je	primeren	za	neko	delovno	mesto

Bojda	je	mnogim	ženam	napovedala	prsnega	raka	in	so

in	nazadnje	celo	plača.	Nekateri	izvedenci,	zlasti	v	poli-si	jih	dale	pravočasno	odstraniti.	Opozarjala	je	na	večjo tiki,	so	jo	hvalili,	češ	da	je	veliko	pomagala	pri	zdravlje-ali	manjšo	verjetnost	mnogih	drugih	bolezni	in	bolniš-

nju	 nevarnih	 bolezni,	 pri	 izobraževanju,	 odkrivanju





37





ZF ZGODBA


kriminala,	izbiri	zakoncev,	zaposlovanju	talentov,	kriti-

popuščanje	srčne	mišice.«	Latinske	izraze	je	sproti	pre-ki	pa	so	poudarjali,	da	gre	za	nedopusten	poseg	v	člove-

vajal	v	materin	jezik,	da	ga	Samson	ne	bi	narobe	razu-

kovo	 svobodo	 in	 avtonomnost.	 Na	 referendumu	 pa	 so

mel.	Imel	je	že	dolgo	prakso	z	branjem	diagnoz,	čeprav

močno	 zmagali	 zagovorniki	 osebne	 številke.	 Od	 takrat ni	bil	zdravnik	niti	bolničar.	Kar	tretjina	njegovih	napo-se	je	osebna	številka			ohranjala	v	nespremenjeni	obliki.

vedi	se	je	uresničila,	pri	nekaterih	osebah	pa	skoraj	tri Po	 časopisih	 in	 revijah	 so	 pogosto	 pogrevali	 »Primer četrtine.

Eve	Schulz«,	ki	je	v	prometni	nesreči	zgubila	pol	kože	z Od	 tega	 dne	 naprej	 Samson	 ni	 imel	 več	 notranjega

lasišča	 ter	 drugih	 kosmatih	 delov	 telesa,	 nekaj	 prstov, miru.	Neprestano	je	premišljeval,	kaj	ga	čaka	v	prihod-zelo	poškodovani	so	bili	nos	in	ušesa	ter	nekateri	notranosti,	 in	 prisluškoval	 svojim	 iziološkim	 procesom.

nji	organi,	kljub	temu	pa	je	zdravnikom	uspelo	s	pomo-

Nekoč	 je	 začutil	 trganje	 v	 prsih	 in	 takoj	 je	 pomislil	 na čjo	osebne	številke	sestaviti	deklico	nazaj.	Na	TV	ekra-prihajajočega	raka.	A	čez	nekaj	dni	je	prenehalo.	Drugič

nih	so	kazali	Evo	pred	in	po	operacijah.

ga	je	bolelo	levo	koleno	in	je	pričakoval	napad	artritisa.

Razlagalcev	številke	je	bilo	kot	listja	in	trave	in	tudi

Sele	kasneje	se	je	spomnil,	da	se	je	malo	pred	tem	uda-

Samson	jih	je	dvakrat	najel,	a	je	bil	obakrat	razočaran.

ril	v	koleno.

Tedaj	 je	 zvedel,	 da	 je	 razlagalec	 tudi	 njegov	 prijatelj	 z Ko	ga	je	zabolel	trebuh,	je	odšel	k	zdravniku,	da	ugo-otroških	 let,	 Jakob	 Magnus,	 ki	 so	 ga	 hvalili,	 da	 je	 zelo tovi	 žolčne	 kamne.	 Ni	 jih	 našel.	 Odšel	 je	 še	 po	 drugo vešč	in	natančen.	Telefoniral	mu	je	in	Magnus	je	oblju-mnenje	k	drugemu	zdravniku,	ki	je	potrdil	prejšnjo	dia-

bil,	da	mu	bo	odvozlal	skrivnost.

gnozo.	Sel	bi	tudi	k	tretjemu	zdravniku	po	tretje	mnen-

Ko	sta	se	srečala,	je	prijatelj	najprej	prebral	številko je,	a	mu	je	bilo	nerodno.	Najbolj	pa	se	je	bal	raka.	Kadar 2.111.345.	 667.	 Vpisal	 jo	 je	 v	 majhen	 elektronski	 apa-je	zakašljal,	je	takoj	odprl	internet	in	pregledal	simptorat,	 kjer	 se	 je	 prikazala	 veriga	 številčnih	 in	 črkovnih me	pljučnega	raka.	Poznal	jih	je	bolje	kot	njegov	zdrav-simbolov.

nik	pulmolog.	Zdelo	se	mu	je,	da	tako	ne	bo	mogel	več

»Kaj	želiš	vedeti?	Svoj	genetski	kod,	podatke	o	šolan-

dolgo	naprej.

ju,	najprimernejše	prijateljice	za	ljubezen		ali	kaj?«	ga	je

»Sem	med	nebo	in	Zemljo,«	se	je	pritožil	Samsonu,	ta

vprašal.

pa	ga	ni	razumel	in	je	odgovoril:

»Začniva	pri	genetskem	kodu,	kasneje	bova	pogledali

»Zaenkrat	še	nisi	astronavt	na	Vesoljski	postaji.«

tudi	druge	znake,«	je	odgovoril	Samson.

Ko	je	brez	raka	dočakal	štirideseto	leto,	je	uvidel,	da

»Pripominjam,	da	bolezenski	kod	ne	pomeni,	da	boš

je	bila	napoved	napačna.

neizogibno	zbolel	za	neko	boleznijo.	Večini	se	je	mogo-

»Se	dolgo	bom	živel,«	si	je	prigovarjal.	Sklenil	je,	da

če	s	pravilnim	načinom	življenja	izogniti.«

ne	 bo	 več	 brskal	 po	 internetu.	 Ceprav	 so	 mu	 misli	 še

»Na	primer?«

vedno	 uhajale	 k	 boleznim,	 se	 je	 držal	 obljube.	 Tudi	 z

»S	 prehrano,«	 je	 odgovoril	 Jakob.	 »Saj	 je	 znano,	 da Jakobom	 ni	 več	 govoril	 o	 boleznih	 in	 njihovih	 simpto-prehrana	spodbuja	ali	zavira	nastanek	bolezni.«

mih.	 Prepričal	 se	 je,	 da	 je	 zdrav	 in	 se	 ni	 več	 menil	 za

»V	redu,«	je	dejal	Samson.	»Bom	upošteval.«

morebitne	simptome.	Prijatelj	mu	je	svetoval,	naj	pono-

Jakob	 je	 bral:	 »V	 otroštvu	 nagnjenje	 k	 ošpicam	 in vno	 pregledata	 številčni	 zapis,	 a	 je	 odklonil.	 Tako	 je škrlatinki...«

dočakal	petdeseto	leto.

»Skrlatinko	sem	imel,	ošpic	pa	ne.«

Ko	pa	je	s	svojo	zaročenko	ter	Jakobom	in	njegovim

»Seveda,	 ošpice	 so	 izumrle,«	 je	 dejal	 Jakob.	 »Zadnje dekletom	odhajal	iz	gledališča,	kjer	so	gledali	Molierovo viruse	 hrani	 v	 zamrznjenem	stanju	 zdravstvena	 banka

igro	Namišljeni	bolnik,	ga	je	nenadoma	v	pljučih	zaske-

v	New	Jerseyu.«

lelo.	 Zakašljal	 je	 in	 izpljunil	 kri.	 Dejal	 je	 (bolj	 sebi	 kot

»Le	zakaj?«	je	vprašal	Samson.	»Ce	želijo	neko	bole-

drugim):

zen	 iztrebiti,	 jo	 morajo	 uničiti	 do	 zadnjega	 virusa	 ali

»Ni	vse	namišljeno,	kar	je	namišljeno.«

bakterije.«

»Ne	vem.	Morda	jih	hranijo	za	primer	vojne?«

»Da	bi	raztrosili	viruse	po	sovražnikovem	prebivals-

tvu?	Ne	verjamem.«

»Zakaj	pa	hranijo	v	silosih	radioaktivni	prah?	Menda

ne,	da	bi	pomagali	ljudem.«

Jakob	je	poročal	naprej:	»Večkrat	te	bo	ogrožala	gri-

pa	in	druga	vnetja	grla,	niso	izključene	pljučnice,	tukaj pa...	tukaj	pa	je	nekaj	bolj	nevarnega.	Pljučni	rak	v	četr-tem	desetletju.«

»Ali	res?	Kmalu	jih	bom	imel	trideset.	Se	mu	je	mogo-

če	izogniti?«

»Seveda.	Beri	medicinsko	literaturo.	Preglej	internet.

Posvetuj	se	z	zdravnikom.«

»Se	pred	tem	ti	bodo	zrasli	boleči	žolčni	kamni.«

Jakob	je	napovedal	tudi	zgodnji	revmatični	artritis	in





38





POEZIJA


ŠIMEN	INU	AGATA

BALADA	PO	MOTIVIH	IZ	LJUDSKIH	PESMI

Andrej	Ivanuša





Simen	en	dan	prišel	je	'z	višav,

Ko	zbor	vse	bolj	glasi	se	in	kriči,

nos	krompir,	obraz	mu	ves	kozav.

množ'co	nenadoma	novica	prestreli:

Nihče	ne	ve,	kako	je	to	res	bilo,

»Cujte,	naš	kozavi	Simen	se	vrnil	je!«

a	krivogledo	Agato	vzel	je	za	ženo.

»Kako?	Kje	bil	je?	Le	kje	vedril	je?«





Bajta	naše	Agate,	te	sirote	mlade,

Vso	noč	na	tihem,	širnem	morju,

vegasta,	prepišna,	so	sprhnele	klade,

daleč	vstran,	tam	zadaj	na	obzorju,

mahovje	inu	slak	prekrila	sta	ji	krov,

rečem	vam,	ni	ne	jedel	in	ne	pil,

postal	zdaj	to	je	njun	domek	nov.

vso	hladno	noč	je	ribe	tam	lovil.





Sklenila	sta,	zaljubljena,	srečna	vsa,

Vendar	v	mreži	nikoli	ničesar	ni,

da	majavo	kočuro	sama	si	popravita.

so	le	alge	in	bele	ribje	so	kosti.

Kje	le	revi	lakotni	soldov	naj	dobita?

Naj	se	še	tak'	trudi,	išče	položaj,

Nenadoma	Simenu	šine	misel	skrita.

s	soncem	praznih	rok	vrne	se	nazaj.





K	bogatinu	Drašu	skup'	oba	sta	šla,

Ko	blagoglasno	glas	zvona	zazvoni,

če	jima	v	lesi	nekaj	paleg'	drva	da.

Simen	zbranim	na	plac'	spregovori:

Skopuh	prekleti	srce	ima	brezovo

»Za	pala	drva	se	z	Drašem	pogodim

»Ce	plačata!«	dejanje	to	je	'jegovo.

da	plačam,	kar	ponoči	v	mrežo	ulovim.«





Dolgo	v	noč	se	Simen	je	tam	pogajal,

V	zarjaveto	skledo	dal	je	alge	in	kosti

pogodbo	kruto	je	težko	si	izpogajal.

in	pred	vsemi	svečano	mu	jo	pomoli.

S	sklonjeno	glavo	končno	je	pristal,

Draš	rdečih	lic	skledo	vrže	besnó	na	tla:

na	bogato	poplačilo	svoj	križ	pridal.

»Jutri	znova	pridem,	saj	pogodba	še	velja!«





Simen	naš	inu	'jegova	žena	Agata

Tako	vsako	jutro	vaščani	so	se	zbrali,

v	temnem	lesi	si	pale	drve	žagata.

da	videli	bi	komedijo	in	dramo,	ka-li?

Reče	mladec	zdihan	Simen	Agati:

Vsako	jutro	v	skledi	so	le	alge	in	kosti,

»Zenka,	nej	tak	hitru	drve	žagati!«

Draš	vsako	jutro	mu	na	tla	jo	zavihti.





Na	kraji	vasi	kočo	sta	si	uredila,

Ko	mine	deveti	dan,	Drašu	končno	prekipi:

nove	klade,	vrata,	polkna	naredila.

»Tu	je	pogodba	tvoja,	naj	v	grlu	zatakne	ti!«

Mahovje	zatlačila	v	pišne	špranje,

Papir	s	križem	on	raztrga,	vrže	jo	na	tla,

škripava	postelj'	ziblje	ju	v	spanje.

jezno,	med	smehom	ljudstva,	divje	odvihra.





Zjutraj	Agata	nemirna	na	plac	hiti.

Deseti,	enajsti	dan	vihar	Drašu	čolne	preobrne,

»Moj'ga	Simna	v	postli,	v	koči	ni!«

dvanajsti	dan	Simen	znova	se	na	morje	vrne.

Se	zbral	je	ženski	celi	vaški	zbor,

Ko	privesla	nazaj,	vodo	čoln	'jegov	zajema,

še	moški	stop'li	hitro	so	na	dvor.

saj	rib	je	čez	in	čez,	da	zbor	komaj	to	dojema.





»Kaj	dogaja	se?«	čez	drugega	sprašujejo.

Simen	ribe	podeli	z	vsemi,	ki	so	na	plac	prišli,

»Simna	ni!«	nejeverno	z	glavó	zmajujejo.

slavje	naredijo,	zbero	vsi	ljudje	iz	male	se	vasi.

»Dan's	ponoč'	ga	zagotovo	je	hudič	uzel,

Od	takrat	Simnu	inu	Agati	vse	v	dobro	se	obrne,

sred	noči	iz	post'le	tople	ga	je	nekam	snel.«

Drašu	lakomnemu	pa	hudič	na	slabo	vse	prevrne.





39





VITEZI	IN	ČAROVNIKI

ZADNJA STRAN





www.vitezicarovniki.com




JAŠUBEG	EN	JERED





NOVICE	IZ	DRUGOTNOSTI


ZVEZDNI PRAH 2014


www.drugotnost.si





DRUŠTVO	ZVEZDNI	PRAH

Letni zbir slovenske fikcije



www.zvezdni-prah.si



DRUŠTVO	PRIZMA

RAZPIS	ZA	OBJAVO





www.prizma.si




TOLKIENOVO	DRUŠTVO	GIL-GALAD





SPEKULATIVNIH	ZGODB	IN	PESMI	2014


www.drustvogil-galad.si





Novembra 2012 smo uspešno izdali prvo zbirko spekulativnih zgodb FUTURUM





www.futurum.si


in pesmi ZVEZDNI	PRAH	2012	-	letni	zbir	slovenske	 ikcije. V pripra-



vi je naslednja ZVEZDNI	PRAH	2013. Mi pa načrtujemo naprej: VODNIK	PO	ZF

vodnik-zf.info





RAZPIS	ZA	LETO	2014

MARA	R.	SIRAKO





www.marasirako.info


Društvo	 ustvarjalcev	 spekulativnih	 umetnosti	 ZVEZDNI	 PRAH,



Stritarjeva	 24,	 Maribor,	 razpisuje	 netekmovalni	 natečaj	 za	 objavo MARTIN	VAVPOTIČ





martinvavpotic.wordpress.com


spekulativnih	zgodb	in	pesmi	za	drugo	zbirko	spekulativnih	zgodb



ZVEZDNI	PRAH	2014	-	letni	zbir	slovenske	 ikcije.

BOJAN	EKSELENSKI





www.pisatelj.net




Namen	natečaja	je	pridobiti	kvalitetna	dela	za	objavo.

ANDREJ	IVANUŠA





www.andros.si


Zaključek	3.	natečaja	je:	30.	september	2014.





MIHA	REMEC





www.miha.remec.si


Zbirka	 bo	 izšla	 predvidoma	 med	 novembrom	 2014	 in	 marcem



2015.	Na	natečaj	pošljite	vašo	zgodbo	ali	pesmi	s	področij: MIHA	MAZZINI





mihamazzini.com


 znanstvena	fantastika,



 fantazija,

MIKI	MUSTER





www.muster.si


 horor	(grozljivka),



 in/ali	kriminalka.

IVAN	SIVEC





www.ivan.sivec.net


Zgodba	 naj	 bo	 dolžine	 največ	 24.000	 besed	 (ali	 96	 strani	 ali	 6



avtorskih	pol	ali	172.800	znakov	s	presledki).	Pesmi	naj	bodo	naj-VID	LEGRADIČ

www.vtine.org/nr.html

več	tri,	poljubne	dolžine.	Besedilo	naj	bo	v	elektronski	obliki	(DOC,



DOCX,	ODT,	ipd.)	in	naj	bo	pripravljeno	skladno	s	standardi,	ki	so



objavljeni	na	naši	internetni	strani	www.zvezdni-prah.si.



Tričlanska	komisija	sestavljena	iz	članov	društva,	bo	ocenila	vse



prispele	zgodbe	ali	pesmi	in	se	odločila	o	uvrstitvi	besedila	v	izbor.



Na	 njihovo	 odločitev	 pritožba	 ni	 možna.	 Avtorji	 prejmejo	 kratko



sporočilo	 o	 izboru/neizboru	 v	 roku	 30	 dni	 od	 dneva	 zaključka



natečaja.	Z	izbranimi	avtorji	bomo	sklenili	ustrezno	avtorsko	pogo-



dbo	o	brezplačnem	odstopu	besedila.





Gradivo	pošljite	v	elektronski	obliki	na	e-naslov:



info@zvezdni-prah.si



ali	v	drugi	digitalni	obliki	(USB	ključek,	CD)	na	naslov: SLOVENSKA	WIKIPEDIJA

Društvo	ZVEZDNI	PRAH

sl.wikipedia.org/wiki/





Slovenska_znanstvena_fantastika


Stritarjeva	24,	2000	Maribor.