Številka 306 Trst. v sredo 7. novembra 1906. Tečaj XXXI. ^Sf Izhaja vsaki ds.D '4get idi / 5!čBlt?fe in premElJ Dfi 5. ut rt'pmtfiBnHi on uri ilitrsl. 5 Vaftiničre ftfTtlke se prodajajo po 3 nvfi (6 etotinkj • tDnf-gih tobnbarnah v Trptu in okolici, Ljubljani. Gorici, Petru, Sežani, Nabrežir.i, siv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, PoBtojni, Dornbergu. Solkanu itd. • rce ofiiifcOT se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke 2' t min); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; rs osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po iiO stot. Za oglase v tekBtu lista do 5 vret K 20, vsaka na-ialjns vr?ta K 27 Mali oglnsi po S st. beseda, najmanj pa po 40 stot. — (»glase Bprejema inseratni oddelek uprave r-dinoet". — FlaČuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moči Naročnina znala ea vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 nesece 6 K. — Na aaročbe brez doposiane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankov&na pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list h UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*'. — Natisnila tiskarna konsorcija lista Edinost" v Tretu, ulica Giorgio Galatti 5t. 18. PoStno-Iiranilnični račun it. 841.652. ■ TKT.r.roa štev. 1167. —— Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a Karel Havliček buditelj češkega naroda. K petdesetletnici njegove smrti. — Napisal Franjo K—vec. IV. V 1. 1849. je Havliček često nastopal proti radikalom, števši jim v greli, da brez-potrebno dajajo vladi povoda k izrednim pripravam. Ko pa je bilo nad Prago proglašeno vojno ztanje, postalo je Havlfčkovo stališče vrlo težko. Narodne Novine so bile od zapo-.ednika generala KhevenliUllerja obustavljene, ili Havliček je izposloval pri ministru notr. -tvari, Bacliu, da jih je mogel začetkom av-ia.-ta zopet izdavati, V tej kritični dobi, ni smel z ostrimi političnimi članki na dan in linašal je v feljtonu svoj prevod Gogoljovih ..Mrtvili duš", podavaje tako češkemu čitateljstvu prvo priložnost k spoznavanju ruskega literarnega realizma in satire. Oblasti pa niso nehale šikanirati. Tekom vsega 1. 1849. so mu grozili se zaustavljanjem lista in ko Hav-_ek ni prestal pisati v opozičnem tonu, bila j v prosincu 1850. od vojaškega koman-lanta pristrižena nit življenja edinemu takratnemu češkemu političnemu listu. In tu počenja Havličkovo junaštvo. Kakor toliko drugih bi bil lahko opustil breznadejno borbo in začel previdno molčati. Ali v tej dobi je pokazal svoj vzvišeni značaj. Čutil je potrebo, la v tej kritični dobi izhaja češki politični list, in ker je bilo to v Pragi, ki je ječala od vojaško oblego, nemožno, ustanovil je svoj list v Kutni Gori. Začetkom aprila 1850. je začel v Kutni •i ori izdavati svoj tednik „Slovan". S tem je nastala poslednja doba njegove publicistične delavnosti. Ze kakor urednik „Narodnicli Novin" je stal Havliček v ospredju narodnega probujenja, v „Slovanu*' pa je stal na svojem mestu kakor cel mož, kakor poslednji, ki vstraja in se bori do zadnjega izdiha. Njegov glas je bil sedaj odmev največje odporne sile, ki jo je pokazoval narod 1, 1848. prevarjen, proti rcakcijonarski vladi, ta glas e bil menda sploh edini opozični glas v tej iobi, ko je bila madjarska revolucija z vojaško premočjo udušena in ko je Avstrija vstopala v razdobje krutega absolutizma. » lanki „Slovana" so višek Havličkove časnikarske sposobnosti. Iz njih govori neupogljivo trdno prepričanje in moška energija. Neprestano očita vladi njeno absolutistično samovoljnost in pri tem podaja češkemu narodu stvarnega pouka o političnih vprašanjih, vrona njegovega pisateljskega delovanja so .. Kutnohorske Epištolv". Ali čim dalje tem bolj je spoznaval brezvspešnost svojega bojevanja. Po Češkem je vladala grobna tišina in bojevalec se je čutil vendno bolj osamljenim. Vsa znamenja so kazala da vlada z nasiljem zlomi njegov odpor. Zaplemba je sledila za ::aplembo, prepoved za prepovedjo. Havliček je živel v Kutni V?ori — skrit. Izvršil je kakor mož vse, kar je bilo v njegovih močeh imel je pravico, da misli tudi na sebe in na -svojce. Hotel se je odpočiti po tako dolgi liuti borbi in rad bi se bil posvetil gospodarstvu, ali ni se mu posrečilo, da bi si bil ..ajel kako posestvo : njegovo politično delovanje mu je bilo povsodi v oviro. Medtem je lada že pripravljala vrv, ki je imela „Slo-.-ana* zadušiti. Ko je Havliček sprevidel, da • iada prej ali slej zaustavi izdajanje njegovega lista, pa je zaustavil list sam in dne 4. avgusta 1851. je izšla poslednja številka. S tem je končana pot češkega bojevnika; kar je sledilo, to je trpljenje mučenikovo. Da svoje čitatelje nagradi za predplačano naročnino, je izdal Havliček knjego „Nektere povesti. Preklad z francouskeho". Tđ so pripovedke francoskega enciklopedista Voltaire-a. ime avtorja je Havliček seveda moral zamol-ati, da varuje svojo knjigo pred kontiskacijo, EDINOST« štev. 30(3. V sredo, dne 7. novembra 19C5 Srbom. Nič ne moti takih katolikov očitno' Dalmazia comprende il 97 °/o di Morlacchi dejstvo, da se svojim divjim ščuvanjem — ki (di stirpe serba) e il 3°/o d' Italiani". je prava antiteza pravega katoliškega in krščanskega čutstvovanja — koristijo le naj-različnejim sovražnikom istih Hrvatov: oni nočejo drugače r služiti katoliški stvari", nego z besnenjem proti Srbom. No, na srečo hrvatske in srbske stvari in v največo čast hrvatskemu svećenstvu služi fakt, da je med tem svećenstvom mnogo pametnih, treznih in rodoljubnih mož, ki odkrito obsojajo tako podžiganje prepira med brati in ki so glasni in odkriti propagatorji ideje vzajemnosti in jedinstva med Hrvati in Srbi. Takov rodoljuben svečenik je dekan in župnik L Stojanovićv Vinkovcih. Ta poštenjak je pisal Srbu dru. Petroviču krasno pismo, iz katerega je razvidno, kako mož pametno in rodoljubno motri hrvatsko-srbsko vprašanje. Pravi, da mu je že v detinskili letih gorelo srce za slogo med Hrvati in Srbi, in kako ga radosti, ko se mu na stare dni izpolnjuje ta prisrčna želja iz mladih let. In vsklika : „A koliko smo pretrpeli v teh 50 letih ?!" Da je po mojem — tako zaključuje — jaz bi to jedinstvo, to slogo, takoj prenesel in razsadil v vse življenje rodbinsko, društveno, nejavno in javno, v vse šole, v vse urade, na vse zabave in veselice, v vsa društva in korporacije, v vse časti in dostojanstva, civilna in cerkvena. Izruval in izbrisal bi vse razlike izmed nas do najdrobnejih : da bi bila Srb in Hrvat v vsem eno, da bomo čim močneji, in potem se moremo ubraniti tolikih sovragov, ki nas rušijo in dušijo". Kako visoko stoji takov katolik nad kakim furtimašem a la---Barbić! 3fiiiisterska kriza v Bolgariji. Iz Sotije poročajo od 5. t. m.: Dolgo pričakovani odstop ministerskega predsednika Petrova iz ministerstva se je izvršil. Minister-ski predsednik je sinoči podal knezu Ferdinandu demisijo skupnega kabineta. Knez je demisijo vsprejel ter je istočasno poveril ministru za notranje stvari, Petkovu, naj sestavi novi kabinet. Kriza utegne biti rešena s tem, da bo sedanje ministerstvo preustrojeno na način, da namesto Petrova postane minister vnanjih stvari sedanji bolgarski di-plomatični agent v Petrogradu, Stancijov, a listnico trgovinskega ministerstva prevzame pa kak ugleden stambulovec, najbrž predsednik sobranja G ude v. Grško-romunski spor. V Carigradu menijo, da se poravna spor med Grško in Romunsko, ako pride v slednji na krmilo liberalno ministerstvo. (Na Romunskem se namreč pripravlja ministerska kriza, ker so med posamičnimi členi kabineta nav-stale diference). Dogodki na Ruskom. Izgon židovskih dijakov iz Petrograda. Petrograjski mestni glavar je razglasil, da ne bo več dovoljeval židovskim izrednim slušateljem bivanja v Petrogradu. Pričakovati morejo, da se jih izžene iz Petrograda. Ob enem se jim povrne kolegnina. VVitte kandidat za dumo. rFrankfurter Zeitung" javlja iz Petrograda, da bo grof Witte kandidiral v državno dumo in sicer v črnomorski guberniji, kjer ima velika posestva. Sv. Sinod je sklenil, da se ne bo več vsprejemalo ino-zemcev v kijevsko duhovno semenišče, ker so isti v zadnjem času razširjali med bogoslovci svobodoumno gibanje. Domače vesti. Prispevek k vprašanju slovansko-italijanskega sporazumljenja. — Hrvatski listi poročajo, da vladajo v Zadru po dogodki h s Sokolaši uprav turške razmere. Sosebno imajo italijanaški divjaki na piki dijake tamošnje hrvatske gimnazije in moške preparandije v Arbanasih. Ravnatelja omenjenih učilišč namerujeta predložiti poročilo o teh zistematičnih napadih na dijake poverjenih jima šol ter zahtevati, da se vkrenejo potrebne odredbe proti tem sramotnim provo-kacijam in napadom. Avstrijska vlada ne pozna Dalmacije. „Naša Sloga" piše pod tem naslovom : V šolski knjigi, ki je namenjena meščanskim šolam z italijanskim učnim jezikom v Dalmaciji in se imenuje „Geografia e Statistica della Monarchia austro-ungarica, compilata da M. Zucalli e G. Hajek", je na strani 12. sledeči zanimivi stavek: rLa popolazione della To je zares nečuveno, nesramno. Tem gorostasneje, ako uv&žujemo, da je ta šolska knjiga odobrena od ministerstva nauka z odlokom od 26. junija 1906. št. 24696!! Kaj doživi še Dalmacija v tej ljubeznjivi Avstriji ? ! Je Ii to mogoče? Pod tem naslovom piše „Domovina" : „Slovenski Narod" piše, da „Ljudska posojilnica" inserira v „Grazer Tagblattu" pod imenom Laibacher „Volkskredit", da prodaja v slovenskih Halozah velik vinograd in vabi nemške kupce, naj si kupijo ta lepi in veliiri kos slovenske zemlje. Ista „Ljudska posojilnica" je, kakor piše „Slov. Narod", že prodala po nekem Regoršku prevzeto posestvo strastnemu nemškemu nacijonalcu, dasi bi bila lahko dobila slovenskega kupca. — Če se tako bogat slovenski denarni zavod kakor je „Ljudska posojilnica" na tak način pregreša zoper slovenski narod, se to ne da z besedami dovolj ostro obsoditi. Greh je že, če kakega reveža silijo razmere, da mora svojo zemljiško posest prodati Nemcu; če pa to dela bogata „Ljudska posojilnica" in to celo na našem, od vseh strani ogroženem Spodnjem Štajerskem, je to pač več nego greh. Če je to res, kaka razlika je potem še med delovanjem „Ljudske posojilnice" in „Sudmarke" na Spodnjem Štajerskem ? Morda edino le ta, da „Siidmark" spravlja našo zemljo po koščkih v nemško last, dočim jo r Ljudska posojilnica" kar na debelo med Nemce razpečava". Črni dan. Mariborski Velikonemci so z odpravo nadpisa Cirilove tiskarne vstrelili — zopet velikonemškega kozla! Velikonemški mar-i-borski magistrat je s svojim kanibalskim postopanjem pokazal in dokazal le to, da je velikonemška kultura slična oni, ki jo, oziroma ki so jo imeli na lahonskem magistratu v Trstu še pred dobrimi 18 leti! Kakor sedaj mariborski, tako je bil tedaj tržaški magistrat izdal dekret, s katerim naj bi pok. Anton Počkaj odstranil svoj samoslovenski nadpis v času 14 dnij ! Pokojni naš Anton se pa ni čisto nič prestrašil grožnje ter ga ni razburila niti razmerno visoka denarna globa s katero se mu je grozilo za slučaj, da ne bi se pokoril avtokratskemu dekretu. Dan pred potekom določenega roka je ta nepozabni narodni mož vložil priziv na mestno delegacijo. Delegacija je priziv odbila, a magistrat je povišal globo in skrajšal rok za dvignjenje nadpisa na (ako se ne motim) 8 dni. Dan pred potekom roka je pokojnik vložil priziv na mestni svet. Kakor delegacija, tako je razsodil tudi z 2000 letno „kulturo" oblizani i mestni svet, a magistrat je naložil Počkaju, da mora v teku treh dni izvršiti odstranitev edinega samoslovenskega nadpisa v Trstjj. V tem zadnjem odloku je bilo rečeno, da, ako Počkaj ne bi ubogal, bode magistrat nasilnim potom dal odstraniti grozno prikazen — slovenski nadpis! Določenega dne je prišel velik aparat mestnih pandurjev, uradnikov in težakov z lestvami in drugimi sličnimi pripravami ! Pokojni Anton je ta velekulturni magistratni aparat pričakoval s smehom na ustnicah ; in ko so pristavili lestve, je nevstra-šeni mož pokazal potrdilo o vloženem prizivu na namestništvo. Izjavil je, naj magistratovci le odstranijo tablo, toda naj bodo tudi pripravljeni, da jo pozneje povrnejo tja, kjer so jo vzeli. Magistratna vojska je odkorakala osramočena! Preprosti slovenski trgovec je ugnal v kozji rog vso magistratno — kulturo! Namestništvo je dalo magistratu tako lekcijo, da mu ni prišlo več na misel na odstranjanje slovenskih napisov. V odloku je bilo rečeno : Magistrat ima paziti na estetično stran javnih napisov — nikakor pa nima pravi cje določevati jezikov, v katerih naj bodo ti napisi sestavljeni — to zadnjo pravico imajo le dotični trgovci, obrtniki i. t. d. Otvoritev „Narodnega doma ' v Roču. (Izv. Dopis.) Po maši se je podala procesija ob sviranju godbe iz cerkve v „Narodni dom" ki ga je naš vrli župnik g. Ružička ob asistenci gg. svečenikov Havela in Tonkovića blagoslovil. Veličanstvena je bila procesija, a veličanstven je bil tudi prizor blagoslova, kateremu je prisostvovalo toliko število našega pobožnega naroda. Po blagoslovu je ostal narod pred „Narodnim domom", a na balkon so stopili naši mili poslanci gg. Mandić in dr. Trinajst ić ter slavnostni odbor. Z balkona je gosp. prof. Mandić držal narodu govor. Mladeniškim žarom govoril je osiveli boritelj za naše narodne pravice zbranemu narodu, a okolo 2000 duš poslušalo je te lepe besede Burni „živio" pozdravil je na zvršetku vrlega ' nega s terpentinom. Slučajno se jej je nek -govornika. Slavnostni del slavja zaključil je liko te vrele tekočine razlilo na ogenj i:, g. dr. Trinajstić, ki je svojim lepim govorom j vsplapolal je visok zubelj, na kar se je vnei; dosegel vrhunec navdušenja. Gromki „živio"- vsa tekočina v vrču. Delavka je prestrašenu klici spremljali so zvršetek njegovega go-1 izpustila vrč, vsled česar je bilo mahoma vse vora. v ognju. Vnela se je tudi obleka na njej, Pevci društva „Venec", iz Kozine, ki so delavcu Vasku Ruter, ki je prihitel njej nu došli z drugim vlakom, zapeli so lepo pesem, pomoč, je bil ves obraz hudo opečen. Oba istotako tudi pevci iz Trsta. Nato sta za-1 Ruter in Ana Leiter sta bila v smrtni ne-igrali godbi vsaka po en komad. Diven je j varnosti. V istem hipu je pa prihitel lastnik bil prizor, ko so dični pevci tako navdušeno (krčme „Šport", ki je bil nekdaj gasilec v peli med tako številnim narodom. A kako so tovarni Linoleum, in ta se je z veliko nevar-se obnašali junaški Buzečani v svoji lepi so- nostjo za lastno življenje podal sredi ogn, kolski obleki! ;in rešil oba. Da ni bilo njega, bila bi obit S tem je bil „Narodni dom" proglašen poginila v ognju. otvorjenim a navdušeni narod je hitel vanj, Pozvali so takoj zdravnika se zdravnišk da se pozabavi, dočim je mladi svet] šel, da postaje, ki je dal nemudoma oba prepeljati se zavrti pod vedrim nebom, kjer je bil ve- bolnišnico. Ana Leiter je jako hudo ožgana seli ples. p0 vsem životu. Gostje so se zbrali v dvorani kjer je ; Eno uro pozneje je bil požar že pog;t-bil skupni obed. Dvorana je bila napolnjena. šen. Škoda, ki jo je požar provzročil, znaš;-, tako da niso mogli mnogi dobiti več prostora 20.000 kron. istotako napolnjeni so bili tudi drugi pro-^ Mlada nesrečnica. Mej ženskami, ki stori. so včeraj v jutro se svojimi voziči peljale Naš izvrstni gostilničar g. Ivan Čeh je miek0 v Trstj je bila tudi neka 16-letna de-vzlic temu, da se ni pričakovalo toliko go- klica, doma iz Štorij. Ko so bile ženske z stov, vendar vsega obilno priskrbel, da je miek0m že v Trstu, se je tej deklici mahom . zadovoljil goste. Naš „Narodni dom" si zmešala pamet in je začela letati iz ene ulice more čestitati, da ima tako vrlega gostil- v drugo, tako, da se je naposled izgubila, ničarja. Neki Ivan Krebelj, ki je videl deklico letati Tekom obeda je bilo izrečenih več lepih kakor brezumno, je pri ostalih ženskih zve-napitnic, a vrli pevci iz Trsta in Kozine so (jei> kaj da se je pripetilo ter je šel na to zabavali goste svojim krasnim in ubranim p0Vedat stvar na redarstveno stražnico v ulii i petjem. Dična sokolska godba je pa zabavala 3i v uiici della Madonna del Mare. Pred-peljalo v kočijah tudi nekoliko Buzečanov. sinočnjim je bil ostal s prijatelji do 2. ur Sedaj je zopet pričela lepa zabava, vrstile so p0p0lnoči v kavarni „AUa Stazione". Ob 2. se različne napitnice, petje in sviranje. V uri s0 vsi vstali in se napotili vsak proti tako veselem razpoloženju je neopaženo prišel svojemu domu. Gospod Helmpacher je še: čas ločitve. spremit enega prijateljev do ulice sv. Katarine Ob 8. uri zvečer so morali že oditi tisti jn p0tem se je podal domov i on. Ob 2. uri ki so odpotovali s tržaškim brzovlakom, a iQ poi po p0ln0či je bil pred vežnimi vratmi malo potem tudi gostje iz Pazina, Boljuna in v kateri stanuje. Odprl je vrata, jih zo- Lupoglave. Zadnji zvoki godbe in pesmi so pet nazaj zapri jn se potem napotil proti se razlegali v vedro jesensko noč, a med tem st0pnjicam. Šel je kar v temi, ker je stopnii-je prisopihal vlak, da nam odnese brate, s cam vajen. Napravil je kakih 5 ali (i kora-katerimi smo tako lepo preživeli ta dan. Stis- ko je sii§ai? (]a se za portirjevo lož- kanje rok, gromki ^Živio", in vlak se je za- nekaj giblje. Vstavil se je in prisluhnil. Hotel čel pomikati proti Počekarju. Malo potem so je p0Svetiti z užigalico. a v istem hipu ga j. odšli tudi drugi gostje proti Pazinu, sprem- nekdo prijel za roke, a ob enem ga je nekdo Ijani z navdušenimi Živio-klici. jrugi za£el nabijati s pestjo po glavi. On s Ostali smo sami. Ostali, toda v naših je rešii roke jn se branil z dežnikom, a na-srcih ostane lep in mil [spomin na vse, ki so posied je omagal in pal na tla. kjer so g prihiteli na naše slavje, ki so doprinesli, da nevidne roke še toliko časa pretepale, da je je isto tako lepo izpalo. Leta minejo, a naš sieanjič izgubil zavest. narod se bo vedno spominjal tega dneva, Ko je zopet prišei k zavesti, je najpre vedno se bo spominjal onih lepih besed, mi- opazii? da so hišna vrata odprta. Nasproti lega petja in godbe. A Vi, gospoda, sporni- stoječ.a plinova svetiljka je razlivala svojo njajte se tega našega naroda, pridite večkrat, s^ti^o v vežo. Ogledavši se okrog, je go3-da mu pomagate usajati v srce iskro rodo- pod Helmpacher videl na tleh svoj hišni ključ, ljubja, da ga z milo našo besedo in pesmijo Ko se je pa na to otipaj je konstatoval, da dvignete in navdušite. Le edino tako postane nima yeč v žepu iistniCC; Y kateri je imel 8" naš narod narodom, a tedaj zasvete lepši krQn denarja. Šel je na lulico in tam naše! dnevi tudi tej tužni Istri ! (Zvršetek.) re(jarja na vogalu ulic Cavana in Madonna Imenovanje v politični stroki. Name- del Mare, kjer ga je videl tudi, ko je So! stniški koncepist v Sežani dr. Henrik domov. Na cesti je našel tudi svojo listnico, Deutschmann je imenovan okrajnim a seveda prazno. Povedal je redarju, kaj s komisarjem. mu je pripetilo in potem šel ž njim v ulicc Razpisana služba. Pri c. kr. okraj-' Tigor na ponočni policijski urad, kjer je po-nem sodišču v Puli je izpraznjeno mesto vedal vso stvar. Dejal je, da se mu zdi, d:i kancelista v XI. činovnem razredu. sta bila roparja le dva. Park v Miramaru. Od včeraj naprej Vzoren soprog je 43-letni brivec Daje park v gradu Miramaru zopet odprt ob- mijan Chierego, ki stanuje v ulici Giorgi<> činstvu. Galatti št. 14. Predsinočnjim se je bil nekaj Trgovski in obrtni shod priredi v spri se svojo ženo Jakobino in jej je grozit nedeljo dne 11. t. m. ob 5. uri popoludne v z nožem. Žena je vsa prestrašena pobegnila Nabrežini v gostilniških prostorih g. Nemca od doma. On pa, ker se je bil z nožem ne-..Trgovsko in obrtno društvo" iz Gorice. In- koliko porezal po roki. je šel najprej na teresenti in prijatelji se uljudno vabijo. zdravniško postajo, a potem na policijo, da Požar. Dve osebi v smrtni nevar- bi se sam ovadil. Na policiji je pa že našel nosti. Včeraj popoludne ob 4. uri in tričetrt ovadbo, ki jo je bila proti njemu vložila nje-je neki natakar kavarne * „Šport", ki je blizu gova žena. Vzeli so ga na zapisnik in ga pojavnega vrta v ulici Giulia, telefoniral gasil- tem izpustili. cem, da je navstal požar v tovarni voščila Neznani tatovi so gospej Mariji De za parkete, ki je v hiši št. 23 v ulici Giulia. Lorenzi, ko se je predvčerajšnjim popoludne Gasilci so se takoj podali gasit se štirimi selila iz ulice del Bosco v ulico della < a brizgalnicami. serma št. 5, ukradli z voza dva dežniki Evo, kako je bil navstal požar: V to- vredna 6 kron. varni, ki je last g. Marcela Cillia, delajo mo- — Ivanu Kostnik, ki je bil osem dni \ ški in ženske ter pripravljajo voščilo za par- bolnišnici, so mej tem časom ukradli iz sta-kete, pri čemer rabijo vosek in terpentin. novanja v Kolonji zimsko suknjo, vredno f-19-letna Ana Leiter, stanujoča v ulici S. kron. Servolo št. 9, ki dela v tovarni, je imela — Predsinočnjim so skušali vlomiti v prenesti vrč raztopljenega voska, že pomeša- stanovanje občinskega uradnika, g. Feliksa V sredo, dne 7. novembra 1906 »EDINOST« štev. 306 Stran III Griggi, v Štorklji bt. 336. Šum, ki so ga zlikovci provzročili, je pa prebudil dve Grig- gijevi hčeri, ki sta začeli vpiti in tako prepodili tatove. Zoled&r ln vreme. Danes: Engelbert,] -kof in mućenec"; iStislav; Zdenka. — Jutri: Bogomir ; , Kazimir:vŽivka. — Temperatura včeraj: ob 2. uri; popoludne 19" Celsiua. — Vreme včeraj : deloma oblačao. Društvene vesti in zabave. Svetčcv večer. V nedeljo ob 5. uri pop. bo v našem „Narodnem domu" izredni umetniški ukitek. Poleg gospe C o s t a p e r-a r i a. znane umetniške pevke, nastopi prvič pred občinstvom gospica Silva Mahne, jako nadarjena virtuozinja ; na glasovirju jo bo spremljala nam dobro znana pianistinja gospica Krstnik. Močan zbor vrlih naših planinskih pevcev bo spopolnjeval slarnost, ki se zaključi s slavnostno predstavo. Vsi ti nastopijo le zato, ker je ta večer v korist naši družbi sv. Cirila in Metodiia. Vabila se tudi kmalu razpošljejo, a vstop bo dovoljen vsakemu, ki bo želel uživati nekaj izvanredno lepega, a ima tudi rodoljubno srce, da pomore s tem naši šolski družbi. Vse odbornice ženske podružnice sv. Cirila in Metoda, zavoda sv. Nikolaja in vse prijateljice obeh društev so vabljene na sejo in posvetovanje, ki bo v četrtek ob 4. uri pop. v prostorih zavoda, ulica Farneto št. 18. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici naznanja, da se je na občnem zboru dne 21. oktobra 1906. izvolil in konstituiral odbor iz sledečih gospodov v Gorici: dr. Henrik T u m a, odvetnik, predsednik : J. Krašovec, c. k. sodni oficijal, podpredsednik; Viktor C rnko, uradnik Goriške ljudske posojilnice, Idagajnik; Artur Jakše, uradnik Trgovsko-obrtne zadruge, tajnik in gospodar; Ferd. SeidJ. c. kr. profesor, nadzornik šole; Josip MichI pevovodja in arhivar ; Emil Komel, učitelj klavirja. Odborniki : Fr. Blažon. oficijal južne železnice; Peter Cotič, posestnik in čevljarski mojster ; dr. J. Faganelj, odvetniški kandidat ; A. Jeretič trg.; J. Kerševani, trgovec ; Fr. Lavrič, oficijal južne žel. ; dr. .Tosin Levpušček, od vet. kandidat; Rudolf Levpušček uradnik Trg. obrt. zadruge ; dr. K. Podgornik. odv. kand. Namestniki : J. Kornac c. kr. vadniški učitelj ; J. Nusič, uradnik pri Monte di Pieta; Pragotin Gilč-vert. veleposestnik in pisarniški vodja. Preglednika računov: A. Kopač, blag. Goriške ljudske posojilnice, in Fr. Ferfila, ravnatelj plinarne. Pevsko društvo ».Skala*4 v Sv. Križu pri Trstu priredi društveni ples v nedeljo dne II. novembra 1906. v dvorani gospoda Takoba Maganja. — Začettk ob 4. uri popoludne in bo ples trajal do polunoči. K plesu bo svirala dobroznana domača godba. — V^aki plesni komad 20 stotink. — Na obilno vdeležbo vabi odbor. Izlet napravi rSvetoivanski cerkveni pevski zbbor" v nedeljo 11. t. m. v Kolonjo ter priredi v društveni krčmi v Kolonji pevsko zabavo. Prijatelji društva dobro došli, sestanek za odhod točno ob 3. uri popoludne v gostilni r Obrtnega in konsumnega društva*1 pri sv. Ivanu (poleg cerkve). | Ako bo vreme ugodnoj. Hrvatsko akad. društvo „Zvonimir" na Dunaju nam piše: Uz najljepšu zahvalu umoljavamo Vas, da uvrstite v sljedećem broju Vašeg uvaževanog lista konstituciju hrv. akad. društva v Zvonimir" u Beču. Konstituiran dne 2. XI. na glavnoj godišnjoj sjednici za god. 1906.—7. Presjednik A. Stuparir stud. teh. ; pod- presjednik V. Vouk. stud. phil.; blagajnik D. Stambuk, stud. jur.; I. tajnik K. Baškovič, stud. pliil.; II. tajnik Lj. Gurinac, stud. med. ; knjižničar G. Pšenica, cand. jur.; novinar i gospodar A. Korgotič, stud. phil. ; revisori : Maka!e, Molin, Matičević; časni sud : Mon-dekar. Grizogono, Mrkušić, Cambij ; odborski zamjenici: V. Rismondo stud. teh. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Zadruga opravičenih posestnikov na Op-činah*1. Društvo „Vodnik™ v Dolini je dopo-slalo 3 K za moško podružnico sv. Cirila in Metodija. — Denar se nahaja pri upravi „Edinosti"1. ^^^^^^^ Darovi. Za Viharjev spomenik v Postojni je daroval gospod Tavčar 70 stotink. Pevsko društvo „Višava*1 na Kon-konelu. V gostilni predsednika gosp. Vinka Ferluga se je povodom društvene obletnice nabralo v veseli družbi 6 K za moško podružnico sv. Cirila in Metodija na Greti. Gospodarstvo. Koruze so letos pridelali na Ogrskem in Hrvatskem mnogo več kakor je izza dolgo let. Lani so je pridelali 24 milij. met. stot., pa 40 mil. Hrvatski vinotržci v Zagrebu so skle-, nili podražiti vinske cene za 20 do 250/°. - Nase gledaliiče. PREMIJERA „KINEMATOGRAFA". (Konec). Velekomična figurca v tej burki je bil gospod tast Strnad, ki ga je igral g. Cotič. Njegova bradica, njegove tenke nožice in velikanski suknjič, v katerem je tičal mah mo-žiček, vse to je bilo drastično. Samo veliko preživi in premladostni so bili ta striček! Igrati bi ga moral g. Cotič nekoliko narav-nejše, tako-le bolj zmerno in preprosto, da bi zadel bolj tipično jovialnega starega gospoda, ki s svojim lahkoživim zetom tako hrabro „drži skup" in ki bi jih tudi sam tako rad še uganjal na stare dni... Pohvaliti moramo pri g. Cotiču spretno kretanje na odru, nadalje njegovo razločno in pravilno izgovarjanje. Njegova mimika pa večkrat ni bila na pravem mestu in tudi se je ta gospod preveč trudil s povdarjanjem in markiranjem dovtipov, kakor da bi jih mi ne razumeli in nas je treba posebej opozarjati nanje. To je bilo čisto nepotrebno: dovtipi v tej burki so tako prozorni, da je sleherni zadel gor do vrha galerije. V tem pogledu naj se uči g. Cotič od gospoda Stoke; ta vrže najkrep-kejši dovtip malomarno kakor najnavadnejšo vsakdanjo besedo tja med občinstvo in vsa-kikrat doseže efekt! To je prava metoda. Sicer pa velja o Cotiču, kar smo rekli o Po-liarju : napake začetnikove ima še, ko pa te izgubi, bo brezdvomno eden najboljših naših igralcev. K nedeljskemu nastopu mu moramo vsekakor čestitati! Imeniten je bil atlet g. Podkrajšeka. To-bija Poteron. Se mi smo se bali njegovih mišic in trenutkov, kadar ga je zasrbelo v prstih. Dosegel je ta atlet velik efekt, a bi bil morda še večjega, da je govoril bolj „po atletsko" — bolj počasi, bolj na široko, mirno. Vsekakor je govoril prehitro in tudi njega večkrat nismo nič razumeli. Je pa g. Podkrajšek igralec, ki vedno bolj napreduje; vedno bolj izgublja svojo okornost in pridobiva na elastičnosti mimike in gest. On je velikovredna moč našega gledališča. Tobija Poteron pa je njegova najboljša vloga. G. G u 1 i č (Avšin) je svojo malo vlogo tudi dobro izvedel in je bil tipična figura agenta. Sploh moramo pohvaliti vseskoz srečne maske, ki so jih imeli to-pot naši igralci. Zdaj pa k našim damam. Završujemo ž njimi, da lahko toliko lepše zaključimo svoje poročilo. Ženske vloge so v „Kinematografu" samo tri. od teh je ona postrežnice, boljše rečeno : liišinje Eme, čisto neznatna. A tudi malo zasluži pohvalo in mi jo radi izrekamo gdč. Pucelj novi. Gdč. J a n o v a je igrala gospo Hildo in sicer tako fino, da bi ji bili najrajši pri vsakem prizoru klicali Bravo. V tem dražestnem dekletcu tiči izvrstna igralka, to smo že lani povdarjali, in dokaz za to smo prejeli zdaj vnovič. Naš oder si lahko čestita na tej igralki, samo da bi mu hotela ostati zvesta ! Gdč. O d i n a 1 o v a je ljubezniva, nam jako simpatična igralka. Kakor „Backfisch" Marta bi morala biti pač nekoliko bolj živahna ; no, to menda ni v njeni naravi. Glasovito taščo v burki je igrala gospa Germekova. Tudi njej naše priznanje! Mi smo si tako taščo morda predstavljali malo drugače, a ugajala nam je tudi v tej figuri. Priporočali bi pa gospej Germekovi, naj poizkusi taščo podati več komično, nego strogo in hudo. Umestna bi bila morda zanjo tudi starejša maska. Vjemali pa sta se v naši igri „tašča in sinalia" na eni strani ravno tako fino kakor famozna dvojica „tast in zet" na drugi strani. In tako torej se je obnesla premijera „Kinematografa" prav srečno in dobro, repriza pa se bo še boljše, ko bo — tako upamo — tempo živahnejši, dialog gladkejši — ko bodo nekateri igralci bolj znali svoje u!oge. Gledališče je bilo dobro obiskano, upamo pa, da bo pri reprizi docela napolnjeno. Saj ti, ki so videli „Kinematograf" prvikrat, ga bodo prišli gledat tudi drugič in zraven š« drugih več, samo da je sezona enkrat v teku. Gotove vrste ljudi seveda tudi prihodnjič še ne bo v naše gledališče. Tiste vrste ljudi namreč, ki hočejo imeti pri nas povsod prvo besedo in ki bi jih človek zato tudi iskal na prvih mestih, kjer je treba. A ta prva mesta so bila v nedeljo v naši gledališki dvorani prazna, in kakor se poznamo, bodo tudi še v nadalje. No, ker vemo, po čim je „narodno delo" teh ljudi, tudi ne računimo nanj. K. Razne vesti. * Levi in tigri raztrgali krotitelja. V cirkusu Busch v Berolinu se je včeraj dogodila velika nesreča. Deset levov in sedem tigrov je bilo v kletkah jako nemirnih. Ko je krotitelj levov Viljem Peters se med levi spodtaknil in padel, so zverine planile nanj in ga pričele trgati. Pomočniki krotiteljevi so z železnimi drogi skočili med zverine in streljali, med občinstvom je nastala panika. Petersa so njegovi pomočniki iztrgali zverinam, a je smrtno nevarno ranjen. * Upor na nemškem parniku. Iz Al tone poročajo, da na nemškem parniku „Elbe" so se spuntali mornarji. Na zahtevo moštva je parnik priplul nazaj v Altono. Mornarji so grozili, da sicer kapitana vržejo v morje. * Naval dijakov v ruska vseučilišča je ogromen. V Petrogradu se je vpisalo nad 8000 slušateljev, v Moskvi celo 9000. Brzojavne vesti. Pogreb nadvojvode Otona. DUNAJ 6. Ob 4. uri popoludne se je vršil pogreb nadvojvode Otona. Ko je škof dr. Mayer blagoslovil truplo, so podčastniki nesli krsto na mrtvaški voz, nakar se je sprevod začel pomikati proti kapucinski cerkvi. Nekoliko minut pred 4. uro sta prišla v kapucinsko cerkev cesar in saški kral Friderik (Dalje na četrti strani). Spretnega pisarja advokat v Trstu ulica Nuova štev. 13 Pisarji na stroj imajo prednost. Josip Oppenheim švicarski kronometer in urar priporoča svojo bogato opremljeno zalogo pravih švicarskih ur najfineje kakovosti iz najznamenitejih tovarn VELIKA IZBERA modernih hišnih ur po zelo nizkih cenah) Specijalist v popravljanju prav malih ur za gospe in starih hišnih ur. ulica della Jarriera vecchia 35 (nova palača. Govori se tudi slovensko. Trgovina z manufakturnim blagom Rossit & Kaucich Nasledniki Lnigi Rtcei-ja Trst - ulica Malcanton št 10 - Trst Za zimsko letno dobo vdobi se po najnižjih cenah : Blago gladko za gospe . . . „ ribelln „ „ ... Fuštanji žametasti novi vzorci „ s križnim tkanjem n. „ „ navadni novi vzorci . . ,, mešani „ „ . . od nvč. 60 napre 90 „ 20 „ 28 „ 20 „ 22 ii ii ii iy ii ii ii ii ii ii VELIKANSKA ZALOGA maj, nogovic, -volnenih rut, flanelnih Šalov, jocococ volnenih in svilenih prevez. Trgovina z manufakturnim blagom Rossit & Kaucich Nasledniki Lnlgi Rlccl-ja Trst - ulica Malcanton št. IO - Trst -loiionoiion ononoiioiioiioiioi O - Tovarna pohlitva 1H Aleksander levi jtiinzi ulica Tmi Siv. 52. R (lastaa Mi* ZALOGA: * « Ptnzzn ROSARIO (Šolske peslef je}. H 0*no,datonl bati mbon*konkurMM. j? Sprejemajo m vsakovrstna deta tudi p« y posebnih asMfli. ••mik krM»laiae la i je najbolje desinfekcijsko sredstvo za stranišča in pisoare, mm Vredno priporočbe za šole, urade, bolnišnice, kavarne, restavracije itd. itd. _ LAHKA UPORABA. —> Jemlje straniščem popolnoma vsak vonj ter prihranj a drago čiiftenje z vodo -pa ffcaffaello Spazzali zaloga barv, olja in povlake TRST, ulica Cassa di Risparmio št U (ogel Via Nuova) NOVA PRODAJALNA EDOARDO SCHAPBIK XXXXXX Borzni trg. štev. 8 XXXXXX ZELO BOGATA IZBERA umetnih bronastih predmetov keramike, ki-nežkega srebra, igrač, dragotin, predmetov iz kože, predmetov za potovanje, pahljač itd. Velita zaloga krasnih naptaih predmetov primernih za darove. Trdne zelo nizke cene. SVOJI K SVOJIM! O > CA Trgovina špecerijskega, kolonijalnega blaga in delikates FRAN VERTOVEC, Trst === VIA CASERMA št. 14. ===== Bogato opremljena trgovina kave, riža, sladkorja, napolltanskih In ilirskih tes tenin ter vsakovrstnih salamov, praške šnnke, pristnih kranjskih klobas, najfln. svežega masla. Najfinejša čokolada iz prvih tvornic : Kakao, holandski Bensdoff in Van Houten Ruski čaj prve vrste itd. itd. — VELIKA IZBERA: prve vrste likerjev. Maršale, Malage, Madeira, Chery, Astl spumante, fini stari Refošk, Rum itd. itd. — Fino Jedilno la namizno olje ; pristni vinski kis. Razpošiljam tudi na deželo v 5 kilo paketih, kakor tudi po železnici po najnižji ceni in se priporočam prečastiti duhovšlini, gospodom učiteljem, gostilničarjem itd. itd. Pošiljatve izvršujem točno in natančno le proti poštnemu povzetju. SVOJI K SVOJIM! 0/3 < O (Ji < •Iran IV. ►EDINOST« štev. 306 V sre«.lo, dne 7. novembra V v HOTEL BALKAN 70 sob, elektr. razsvetljava, lift,_kope!ji Cene zmerne t- (HALI OGLASI. Mali oglasi računajo se po 3 etot. besedo; ---- ' J -- —x----"nkraf stotink mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 »t.rink. Plača se takoj. Mož dvaintridesetih let ki je zvršil kadetno, poljedelsko in pred nekolikimi tedni trgovsko šolo z odliko, išče posla. — A. T r o b e c, Sv. Ivan - Trst 1279 Proda v najlepšem kraju mesta trgovina z mešanim blagom. Dohodek pod garancijo gotov. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti". _Mr Proda se Avgust, kjer sc je že zbral ves dvor, zastopniki inozemskih knezov, avstrijski in ogrski ministri, predsedniki avstrijskih in ogrskih zbornic. Ko je bilo truplo v cerkvi zopet blagoslovljeno, so nesli podčastniki krsto v grobnico. Nato so cesar in drugi gostje odšli iz cerkve. Le bližnji sorodniki so se podal v grobnico, kjer je bila krsta provizorično postavljena na oder. Rumunski kralj. BUKAREŠTA 6. Profesor Noorden z Dunaja, ki je bil pozvan v Bukarešto, da preišče kralja Karola, je izjavil, da se kralj počuti bolje. iNovi avstro-ogrski poslanik v Bukarešti. BUKAREŠTA 6. Novoimenovani avstro-ogrski poslanik princ Schijnburg-Hartenstein je danes izročil kralju svoje poverilno pismo. Kriza v romunskem ministerstvu. BUKAREŠTA 6. Minister za nauk in bogočastje Vladescu je stavil svojo listnico na razpolago ministerskemu predsedniku. Njegovim naslednikom je imenovan bivši pravosodni minister Dissescu. Italijanska zbornica. RIM »j. V sled obiska grškega kralja Jurja bo zbornica mesto 22. t. m. otvorjena še le 27. t. m. Španska kraljeva dvojica. MALAGA (5. Kralj in kraljica sta se povrnila v Madrid. Iz Maroka. _ MADRID H. Poročila iz Maroka pravijo, Spalna SObŽCa "t. t^^J. da se tamkaj bavajoči Evropejci nahajajo " povsod v nevarnosti. Neka španska kri žarka je odplula v Tanger. r-> "C-- ffi W 11OTEI j BAI-.K A.\ Pridite vsi! GLAS. V bogate) zalogi pohištva En?. Ehrenfreund (prej (i«of __J ulica »nova 24 (pritličje) daj a novo in rabljeno pohižtvo po konkurenčnih cenah v najem. —~ v Rocolu 450 klaft. zemlje s hi-_ _ _ SO Sami in hlevi vred, priprarno za zidanje in trgovino. Studenec z vodo, letnih dohodkov 2.250 krču. Naslov pove ..Inseratni oddelek ( Edinosti"._____i trgovine jestvin sprejme se takoj, svojem redilom, tedensko plačilo. Jsaslov Inseratni oddelek Edinosti". _ gospodično za prodajalno, katera se razume tudi na umetno Zahteva se znanje slo- Učenca pove_ Sprejme se vezanje na šivalnem stroju venskega in italijanskega jezika ter nekoliko knjigovodstva. Već pove ..InBeratni odd. Edinosti". 1273 V najem / Kojan.___ Išče se Dragotin Jurič. Slovenci! Podpirajmo ,Dijaško podporno društvo" v Trstu Velika zaloga istrijanskega in dalmatinskega vina, belega in črnega i? najboljih kleti, maršala I. vrste na debelo in drobno Pošilja na dom brezplačno vsako količino, izven Trsta franko postaja Trst po konkurenčnih cenah. TJ1. Glov. Boccaccio 11 FRATEIrlil de GIOIA, Trst se odda 15. t. m. majhno stanoj vanie. Ulica 12 moreri štev. 25 i '_1270 čevljarski pomočnik, latrdka ulica št. 218, nasproti karoliškega pokopališča, 1270 Trgovina. Borzna poročila dne 6. novembra. Tržaška borza. Radi važnega vzroka goji v najem ravno dobro vpeljana Mamiakturna trgovina. Lokal je na lepem in dobrem pro=toru in zraven velikih tovarn na Dol. štajerskem. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti". 1215 Učiteljica glasbe sovir ob sredah in sobotah tudi skupno. Naslov pri „Edinosti". _____1267 Ul. < * It 0 Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lsr. lOo državnih mtr; 20 mark 20 fiarkov KO i tal. lir C^tareki cekini Parižka in londonska borza. Far iz: (Sklep, t — Fraucozka renta 95.60, i.alijHDska renta 103 30, španski exter:eur 94.72, akcije otomenske banke 674 —. Menjice na London 252 43. F a r i z : (Sklep) Avstrijske državne železnice _Lombarde 185.— unificirana turška renta 93.75 s avstrijska zlata renta 98.50, ogrska 4°/0 zlata renta ; 96.40. Linderbank 485.—, turške srečke 150.50, pa- I rižka banka 15.49, italijanske meridijonalne akcije 7^3.— akcije Kio Tinto "l9.r3. Trlna. London: (Sklep) Konsolidiran rolg Sli.5/, srebro 32."/4. Lombardi 7.V«, španska renta 9 i.T/„ ita-li anfika renta 101.31 tržni diskont 6'— menjice na Dunaju 24.45. Stalna. Tržna poročila 6. novembra. Budimpešta Pšenica za april. K 14.78 do S 14 80, rž za april K 13.08 do 1310, oves za april cd K 14 34 do 14.36, koruza za maj. 10.26 do 10 28. tšenica: ponudbe in povpraševanj s ednje, tendenca mirna. Frcdsja: met. stot., nekoliko sto-tink nižje, druga žita nespremenjeno. Vreme: lepo. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za december 357S, za marec 36*/r, maj 3o.*V za september 37V, •vadna loco 35—37 navalna reelna i.8—40 dobra 41—43. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za november 17.50, za dec.17.55j za jan. 17.70, za februvar 17.85, za marec 17.95, za april 18.05, — Stalno. Vreme: dež. Ha vre. (Sklep) Kava Santos good average za tekoči mesec 44. l|., za december 44* Mlačno. K e w • Y o r k. Kava Rio za bodoče dobave. Sialno nespremenjeno. — Prodaja: 2Cx)0 vreč. London. Sladkor iz repe surov, ć 8% Sh. Trdno. Pariz. Rž za tekoči mesec 18.—, za december 18.25, za jan.-april 1S.50, marec-junij lS.oO (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 23.15, za december 2315, za januvar-april 23. i5, za marec-junij 23.30 (stalno). — Moka za tekoči mesec 34.80 za december 31.—, za januvar-april 30.80, za marec-junij 30 90 (trdno). — Repično olje za tekoči mesec 743 ,, za december. 74.3/t, jan.-april 75.—, za maj-avgust 73.*/« (mlačno). — špirit ^a tekoči mesec 40%, za december 41.»V, za januvar-april 42llt, za maj-avgust 43.'/«, (mlačno). — Sladkor surov 88° uso nov 22-23*/»» (mirno), bel za tekoči mesec 26.1 ,, za december. 26' ,. za januvar-april 26.3/B, za marec-junij 27(stalnoj, rafiniran 60.—60.jO. Vreme: oblačno. dalje žaga z d vem i gartri, se odda v najem, ali se pod zelo ugodnimi pogoji proda, zaradi družinskih razmer. Kje pove upravništvo „Edinosti". Mirno. Kava Rio na-navadna Zali lisa iu Hi Prodaja tudi koruzno perje za postelje. M. ud. ZERQUENIK ulica Lnigi da Palestrina 2 (ogel al. Coroneo) XXXXXXXXXXXXXXXX Prva avtorizovana agencija za posredovanje „Gambri- niic" (Prima autorizzatta agenzia di me-KlUO diaziono ,.GAMBR!NUSiS) v ulici Far-neto št. tO, II, nadstr.# se priporoča gospo-1 dom JMF" gostilničarjem in krčmarjem ki žele kupiti ali prodati gostilne, krčme in pivarne v mestu ali okolici, ki iščejo najemnike ali drugo osobje, oziroma zaloge, naj se obrnejo edino (e na omenjeno agencijo. MARKO JESURURT. X)K)000<)00©SQKXX500p£ (Assicurazioni generali) v TRSTU (DruStvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnilo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje na morju in po kopnem odposlanega biiga in zavarovanje na življenje. Stanje društva dne 31. dec. 1905 : DruStvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1905. . . K 270,052.078.64 Glavnica za zavarovanje življenja do 31. decembra 1905. . . „ 771,879.007.54 Plačana povračila: a) v letu 1905....... 30,285.711.02 b) od začetka društva do 31. decembra 1905...... 827,976.227.40 T jtni računi, iztaz dosedaj plačanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natančna pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva Via della Stazione štev. 8SS1 (v lastnej hiši). Gruerino Marčen ulica i ivarnella štev 3. Priporoča svojo zalogo oglja in drv ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo^ in drobno, pf Pošiljanje na dom. Telefon štev. 1664. TVRDKA €mi!io Segre je otvorila novo zalogo koroškega lesa v ulici Antonio Caccia št. 17 (ex Androna del Moro) ■ i KONKUEENČSE CENE. - J9. Trst — Anstro - Američana — New-Yor ====== Anonimno parobrodno društvo. ===== Edino domače društvo za promet blaga in potnikov med Trstom in New-Yorkom ter med najmodernejimi parniki, ki so večim delom zgradjeni navlašč Ur za prevažanje izseljencev. V Trstu dobivajo potniki pred odhodom pnrnikov hrano in stanovanje v novozgrajenem hotelu: „PENSION-ATJSTKO-A^IEPJl ANA". Ix TRSTA odhajajo parniki vsakih 8 dni. — Brzi in elegantni novi parnlk Gerty odpotuje v NEW-YORK clne 17. novebra t. J. -- Cene jako nizke. - Za natančneja navodila treba se je obrniti na upravo društva: Jrst, ul. JVtolin piccolo 2 Hočete se prepričati? obiščite velika skladišča parije vdove SaluHfi? ul. Posto Nuove 5 „Alla Cittii
  • povzetju ter se priporočam za mnogobrojni ' ink. FRANCESCO S. DONAT! elektrotehnik TRST, ulica đelP Acquedotto Št. 2 "> Antoruo?ana elefctrotelmična deiaimca s pridelano mehanično delalnico Sprejema vpeljavo električne razsvetljave, zvon.-, v, telefonov, strelovoclov, takur tuđi mehanična dela. k i so v zvezi 7. elektrotehniko, kakor poprava d i nam -nih motorjev in preosuove svetiljk katorSnogasi l oli sistema. Cene jako zmerre In izvršitev popolni. 5 W ^ndrej mmm sse- in izdelovalec pohištva sa (ulica Ireneo della crocs 4, in ulica Scnssa ■ Ima vedno v zalogi zakonske in obedovala - -t>lK' najfinejše In tdno delane v lastni delalnicj. Posebna izbera kuhinjske oprav*. Specijaliteta : MT OMARE- LEDENICE Sprejemlje kakor?no-ko!i naročilo za tu zunaj, kakor tudi poprave. m za Prva i 11 edina pisarna v vojaški stvari konce>ijonirana od vis. c. k. namestništv.. ulica Bachi št. 12, II. nadst. (uhod pod prehodiščem.) Daja nasvete in informacije o vsem. k..r se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpošilja vsako vrsto proi ij vojaškega značaja — oproščenje od vr i-ških vaj in kontrolnih shodov, enoletno -i --brovoljstvo, ženitbe, dosezanje zakon via ugodnosti glede prezenčne slu/.be vsprejeij.i v vojaške šole itd. itd. Pooblaščena je zastopati stranke pr i upravnimi obla-tnijami. Posreduje v najtežavnejih slučajih. Reševanje hitro in točno. URADNE URE: Ob delavnikih o