PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovim „ nn l« Abb. postale 1 gruppo " LaCUH OU IlT Leto XVI. - Št. 168 (4631) TRST, četrtek 14. julija 1960 Na pritisk protifašističnega prebivalstva bo KD morala odsloviti Tambronijevo vlado Proti volji Tambronija se je danes sestalo vodstvo KD in posredno sprejelo zahtevo govornikov parlamentarne opozicije po odstopu vlade, ko je pristalo na ponudbe P S DL PLI in PRI glede njihove podpore enobarvni vladi KD, ki naj pomeni izhod iz sedanjega nevarnega položaja (Od našega dopisnika) RIM, 12. — Tambroni bo morda dober notranji minister, ki mu je glavna skrb vzdrževanje javnega reda, toda kot ministrski predsednik je pogosto dokazal, da ne zna obvladati svojih živcev. Podoben dokaz je dal tudi med včerajšnjim zasedanjem poslanske zbornice, ko se je vršila splošna politična diskusija o nedavnih dogodkih v Genovi in drugih italijanskih mestih. Ko je se govoril Togliatti, mu je Moro poslal listek, na katerega je Tambroni skomignil z rameni ter nato nekaj pripisal, podtajnik KD Scaglia Pa ga je vrnil Moru. Ko pa je dobil v roke drugi Morov listek, ni mogel skriti svoje jeze_ in je treščil kemični svinčnik na mizo. Mož očitno ni zadovoljen z vodstvom svoje stranke, ki ga noče pustiti pri miru, da bi nadaljeval s svojo politiko «močne roke«, ki je tako všeč vsem reakcionarjem, in kateri odkrito ploskajo nekatera glasila katoliške akcije. Kaj je Moro sporočil Tam-broniju? Točno tega ne vemo; vemo pa, da je Tambroni računal, da se bo diskusija nadaljevala danes dopoldne in da bo kritikom odgovoril danes popoldne. Na zahtevo Mora pa je bilo zasedanje zbornice odloženo na danes popoldne. da bi mogel med tem sklicati vodstvo KD, ker so godija. pa tudi Nennija, nudili nove elemente, da bi mogel j likvidirati «nevšečno« Tambronijevo vlado, ki jo podpirajo fašisti. To na Tam-broniju ni všeč, kljub tgipu da je sam, ob nastopu, slovesno izjavil v parlamentu, da kaj nerad sprejema nase neprijetno dolžnost vladanja in da si iskreno želi, da bi ga čimprej rešili te dolžnosti in sestavili vlado, ki bi mogla računati v parlamentu z demokratično večino! Sedaj pa. ko je treba iti, vidimo koliko iskrenosti je bilo takrat v njegovih besedah! Toda resnici na ljubo je treba priznati, da mož nikakor ni pričakoval, da se bo njegovo slovo od oblasti izvršilo v tako neugodnih okoliščinah za njegovo nadaljnjo politično kariero: kajti tu ne gre le za običajen odstop demokratične vlade, ampak za politično likvidacijo moža, ki si je domišljal, da je državnik »božje previdnosti*. (In pisanje katoliškega tiska v teh poslednjih tednih ga je moglo samo utrditi v tem zmotnem prepričanju!) Nič čudnega, torej, če je mož upravičeno besen na svojo stranko, ki je iz-podrezala tla njegovim slavohlepnim sanjam. Kajti na zasedanju vodstva KD, ki se je vršilo danes dopoldne, se je v bistvu izvršila likvidacija Tambronijeve vlade. V sporočilu, ki so ga izdali. ob zaključku zasedanja, se socialnega napredka v bodi«. V nadaljevanju splošne politične diskusije v zbornici je najprej govoril Roberti (MSI) ki je seveda zavrnil vse očitke in obtožbe opozicije in zagovarjal tezo, da je MSI le lažni cilj opozicije, njen pra-v cilj pa odstop Tambronijeve vlade. Glede parlamentarne pobude, da se MSI razpusti, je Roberti dejal, da se tega ne vodstvo sklicuje na svoje boji, zahteva pa, da se vpraša-mar- nie ustavne legitimnosti razši- prejšnje sklepe z dne 24. marca tsl., 27. maja in 11. t.m., s katerimi je KD dala svojo podporo Tambronijevi vladi le z namenom, da izvrši neodložljive posle in da se omogoči razčiščevalna politična diskusija med raznimi strankami, kar se je. v teh poslednjih mesecih, predvsem pa na včerajšnjem zasedanju poslanske zbornice tudi zgodilo. Zato na laga predsedniku odbora poslancev KD, Guiju, da sicer izrazi v parlamentu solidarnost KD Tambronijevi vladi za to, kar je storila do sedaj, hkrati pa, da izrazi pripravljenost KD, da ob podpori demokratičnih strank zagotovi v sedanjem težavnem položaju {(nepopustljivo obrambo svobode proti vsem totalitar mm ekstremistom«; politiko «atlantske in evropske solidarnosti« ter politiko ((gospodarskega razvoja in pogumnega mu govori Saragata in Mala-'"■'Hiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimimiiii . SZ predložila Varnostnemu svetu incident z ameriškim letalom V ponedeljek seja Varnostnega sveta v zvezi z ameriškim pritiskom na Kubo MOSKVA, 13. — Moskovski radio je sporočil, da je sovjetska vlada zahtevala sklicanje seje Varnostnega sveta, daj prouči nov ameriški napad na Sovjetsko zvezo, ki Sa je izvršilo 1. julija ameriško letalo. S tem v zvezi je Gromiko poslal pismo predsedniku Varnostnega sveta, v katerem pravi med drugim, da je »takojšnja proučitev te-ga vprašanja potrebna zaradi napadalnih vdorov ameriških letal v sovjetski letalski prostor, o čemer se je že razpravljalo v Varnostnem sveta od 23. do 27. maja. »Sovjetska vlada pričakuje, da bo Varnostni svet, ki si v smislu listine OZN prevzema važno odgovornost za ohranitev svetovnega miru in varnosti, nemudoma prouči vprašanje izzivalnih dejanj ZDA m da bo ob tej priložnosti sprejel potrebne ukrepe, da napravi konec takim dejanjem, ki so nevarna za mir.* “ Londona javljajo, da je Mac Millan pripravil odgovor na sovjetski protest v zvezi s sestreljenim ameriškim letalom. V poučenih krogih pra-tnjo, da se Mac Millan pridružuje ameriškemu protestu m obtožuje sovjetsko vlado, ,v®ča mednarodno napetost £ dejanji, kakršno je »nezakonita sestrelitev letala*. Mac Millan zavrača sovjetsko obtožbo proti Veliki Britaniji, vendar pa poudarja, da želi še yedno prispevati k zmanj- monstrantov zažgati ameriško zastavo. Policija je tedaj nastopila in začela demonstrante razganjati s solzilnimi bombami. Bajar obtožen veleizdaje ANKARA, 13. — Bivši predsednik turške republike Bajal bo sojen zaradi veleizdaje Členi kazenskega zakona s tem v zvezi predvidevajo smrtno kazen. Dan procesa ni bil še določen. Zadevni sklep je sprejel 7. julija odbor, ki je proučil položaj Bajarja. Sporočeno je bilo tudi, da se bo proces proti članom bivšega režima začel kmalu in bo javen. «»------ Ustavnost državnega televizijskega monopola RIM, 13. — Ustavno sodišče je danes izdalo razsodbo v zvezi s prizivom zasebne televizijske družbe «11 tempo-TV» proti državnemu televizijskemu monopolu (češ da je v nasprotju z ustavno določbo o svobodi obveščanja), v kateri zavrača argumente zasebne stranke in utemeljuje ustavnost državnega televizijskega monopola tudi s tem, da gre pri televiziji za omejeno število «kanalov», hkrati pa da je treba televizijsko dejavnost odtegniti za-sebn. pobudi, ker gre pri tem za dejavnost, ki je izrazito občekoristna Pogajanja v Ženevi ŽENEVA, 13. — Po današnji »eji konference o 'prekinitvi jedrskih poizkusov so sporočili, da je ameriška delegacija sporočila nove predloge o progiamu raziskovanj potresnih pojrvcv. ZDA predlagajo, naj se pri predvidenih podzemeljskih eksplozijah, ki jih bodo v ZDA začeli 14. julija, upoštevajo naslednji pogoji- 1. Vsaka od treh držav — ZDA, Velika Britani** in SZ — bi morala dati na razpolago svoje jedrske naprave. 2. Te naprave Di skupno pregledali stro kovnjaki treh držav. 3 Strokovnjaki treh držav bi prav tako imeli pravico do inšpekci. je v krajih, ki bi bili določeni za poizkuse. 4. Nadzorstveni instrumenti bi bili pod nadzorstvom strokovnjakov treh držav, ki bi imeli prost dostop med poizkusi na podlagi popolne enakopravnosti. Prof. Jože Zcmljak odhaja z Dunaja DUNAJ, 13. — JugoslovansKi veleposlanik na Dunaju, prof. Jože Zemljak je nocoj pred 'jdeležilo veliko’ število štu- svojim odhodom z Dunaja pr. sanju mednarodne napetosti. Predsednik Eisenhower je crjavil nocoj izjavo, v kateri Pravi, da je sestrelitev ameriškega letala »nad mednarodnimi vodami* »neodgovor-n° dejanje*. Izjava dodaja, da J* ameriška vlada pripravlje-n* predložiti zadevo Varnostnemu svetu, da se o njej podrobno diskutira. Pripomnil 3*- da bodo ZDA v Varnostnem svetu »posvetile vso pokornost nezakoniti akciji in grožnjam sovjetske vlade*. Stalni predstavnik ZDA v HfN Cabot Lodge pa je izjavil, da je »fantastično*, da je Prav SZ protestirala pri OZN y zvezi s sestreljenim letalom. Dodal je, da sovjetska \lada »povsem greši, ko trdi, je letalo letelo nad sovjetskim ozemljem*. V zvezi z incidentom z letalom »RB-47* so se v ZDA Pbnadoma spomnili sovjetske ribiške ladje «Vega», ki je ba-19 27. aprila plula v bližini ameriške obale. Ameriška mor. harica je objavila danes izja-y°; v kateri pravi, da se je 'adja približala do 12 milj ameriški obali v zalivu Che-s4peake, toda je vedno stala v mednarodnih vodah Izjava Pravi dalje, da je bila ladja ('e)ansko »vohunska ladja«, ki J® imela elektronske naprave ln je imela nalogo izvidniike-«8 Pregleda ameriške obrambe. * ponedeljek pa se bo sestal Varnostni svet OZN in razpravljal o protestu Kube Preti ameriškemu gospodar-s"*mu napadu na Kubo. ,1* Meksika javljajo, da je [tila sinoči v tem mestu veli-f® manifestacija, katere se je [[Beležilo veliko število študentov. Na manifestaciji so Protestirali proti ameriškemu Pritisku na Kubo. Med mam-'"»tacijo je prišlo do inciden-1&V, ko je skušala skupina de- redil poslovilni sprejem, katerega so se udeležili predse-) nik avstrijske vlade Raab, pred-4 sednik parlamenta Figi, pol' predsednik vlade Pittermann, številni ministri in okrog 300 zastopnikov političnega, gospo- »farskega in kulturnega življenja Avstrije. Na sprejemu so bili tudi veleposlaniki in za stopniiki diplomatskih misij v Avatrfjj. «»-------- MOSKVA, 13. — Moskovski radio je sporočil, da je plenarno zasedanje CK KP začelo danes zjutraj svoje del0 v Kremlju. Prvi tajnik Hruščev je v kratkem govoru pozdravil udeležence. MANILA, 13. — Dve potniški letali, od katerih je eno pripadalo družbi «Northwest Airlines«, drugo družbi »Phi-lippines Airlines« sta padli v ocean v dveh ločenih incidentih. V obeh letalih je bilo skup. no *9 potnikov. (O prvem glej poročilo na 5. strani, op. ur.) V drugem letalu je bilo 31 potnikov in Je padlo v morje severozahodno od otoka Minda-nao. nje ustavne legitimnosti razširi tudi na ostale stranke in da se uvede parlamentarna preiskava o njihovi strukturi, organizaciji in finančnih virih. V imenu PDI je govoril Co-velli, ki je vladi zameril, da ni nastopila dovolj odločno v Genovi, ker bi si baje s tem prihranila tudi poznejše incidente, in dejal, da je do vsega tega prišlo samo zato, ker se trdoglavo vztraja pri politiki levega centra, namesto da bi KD iskala podpore pri resničnih demokratih, ki so seveda med bivšimi monarhisti. Reale (PRI) je podčrtal vzročnost med parlamentarno večino, ki podpira vlado, in dogodki teh poslednjih dni, iu dejal, da si vlada zaman prizadeva, da bi odgovornost za te dogodke zvrnila na komuniste. V nadaljevanju je Reale izrazil prepričanje, da vlada levega centra predstavlja zrelo rešitev, brez večjih nevarnosti, in da je taka vlada možna tudi v tem trenutku. Ce pa KD izjavlja, da ne more ponovno poskusiti s tako vlado, hoče pa vendar najti neko bolj pomirjujočo rešitev za deželo, so republikanci pripravljeni podpreti tudi tako vlado KD, ki pa mora pustiti odprta vrata za prihodnost in dati demokratična jamstva glede svobode in socialnega napredka. Nato je v imenu poslancev KD govoril Gui, ki je najprej polemiziral z Nennijem in njegovo trditvijo, da ima tudi «u-lica« pravico pritiskati na vlado, kar naj bi dokazovalo, da socialisti še niso pristali na demokratično metodo, nato pa polemiziral s «komunistično tezo«, da so protifašistične manifestacije posledica podpore fa-šistov_ Tambronijevi vladi. Gui je dejal, da protifašizma KPI ni jemati resno, pri čemer je omenil pakt med Stalinom in Hitlerjem in sodelovanje med KPI in MSI na Siciliji. Vladi le' izrazil priznanje za njeno dejavnost, tudi na mednarodnem področju, nato pa je nadaljeval in zaključil v smislu sklepa vodstva KD, da je namreč Krščanska demokracija pripravljena upoštevati nove pogoje, ki so nastali v parlamentu v teku splošne politične diskusije, do katerih ima KD pozitiven odnos. V svojih izvajanjih je Gui odklonil nekatere 'kritike opozicije, ki naj bi bile neutemeljene. in dodal, da je v govorih poslancev naletel zlasti na nekatere konstruktivne elemente glede perspektive sodelovanja med demokratičnimi strankami, in da naj bi ti elementi turni milimi im iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiii milim iihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii Zadnja vest Seja Varnostnega sveta NEW YORK, 13. — Var- nostni svet se je sestal v sredo zvečer ob 20.30 po krajevnem času (ob 1,30 v četrtek po srednjeevropskem času) in razpravljal o položaju v Kongu. Sejo je zahteval glavni tajnik Hammarskjoeld. V začetku seje, kateri je predsedoval ekvadorski delegat Jose Correa, je sovjetski delegat Soboljev zahteval, naj se na dnevni red siprejme ne samo tajnikovo sklicanje Varnostnega sveta, temveč tudi sporočila predsednika in ministrskega predsednika Konga temu svetu, v katerih se zahteva pomoč OZN proti belgijskemu napadu. Hammarskjoeld je odgovoril, da če te brzojavke niso na dnevnem redu, je to zaradi tega, ker se v njih ne omenja Varnostni svet. Dodal pa je, da Varnostni svet lahko omeni te dokumente. Soboljev ie vztrajal pri svojem stališču, toda ameriški delegat Cabot I.odge je izjavil, da Soboljev ni predstavnik vlade Konga, ta vlada pa ni zahtevala sestanka Varnostnega sveta. Soboljev je odgovoril, da se on ne predstavlja kot glasnik vlade Konga ter je pripomnil, da če bodo drugi člani sveta ugovarjali, ne bo vztraja] pri tem. Predsednik Varnostnega sveta je sprejel na znanje to izjavo in dnevni red je bil spre-je* brez sprememb. Hammarskjoeld je zatem izjavil: »Očitno je, da je edin* Itrajna rešitev tega vprašanja v tem, da so redni instrumenti vlade in v prvi vrsti organiziranje varnosti v stanju obvladati položaj v Kongu«. Zatem je tajnik sporočil, da bo jutri podal podrobne predloge s tem v zvezi vladi Konga in je nadaljeval: «Navzočnost belgijskih čet v Kongu se ae more sprejeti kot začasna zadovoljiva rešitev v pričakovanju, da domače varnostne sile vzpostavijo red«, Hammarskjoeld je poudaril, da je treba vojaško pomoč Kongu nuditi predvsem s po-šiijatvijo afriških čet. Hammarskjoeld je dejal, da bi v primeru sprejema te rešitve bilo že od vsega začetka primerno, da belgijska vlada sprejme umik svojih čet. Dodal je, da čete OZN v Kongu ne bi imele pravice do drugih akcij razen tistih, ki bi bile v zvezi z njihovo obrambo, ter ne bi smele biti vmešane v notranje spore v Kongu. Razen tega mora biti narodnost čet, ki bi sestavljale kontingente OZN, taka, da ne bi ustvarjala nobenega novega problema. To ne izključuje, da afriške čete sestavljajo kontingent OZN, toda izključuje po-šiljatev čet vseh drugih držav članic Varnostnega sveta. Hammarskjoeld je pozval Varnostni svet, naj naglo nastopi, ter je poudaril važnost, da pride čimprej do načelne odločitve. Na koncu je izjavil, da je naklonjen novim posvetovanjem s tem v zvezi in novim sejam Varnostnega sveta. Obvezal se je, da bo dal Varnostnemu svetu vse podrobne informacije o akcijah, ki jih bo sprejel na podlagi mandata, ki ga zahteva od sveta. Po izjavah Hammarskjoelda it predsednik prekinil sejr _a četrt ure. zato da so se de'e-gacije lahko posvetovala. bili odmev na pozive, ki jih je KD stalno naslavljala na ostale stranke. Skratka: kriza sedanje vlade naj ne bi nastala zaradi tega ker jo podpirajo fašisti, in ker je le zaradi zadržanja in ravnanja take vlade prišlo do protifašističnega odpora med prebivalstvom, ampak samo zato, ker naj bi se demokratične stranke končno odlo. čile pozitivno odgovoriti KD na njene pozive k sodelovanju. Dialektika pa taka! Če bi Gui živel na Luni, bi mu mogli :o spregledati; toda zagata je res velika in zato dopuščamo, da ni lahko priznati, da je Tam-bronijeva vlada zašla v krizo zaradi odločnega pritiska protifašističnih množič, ne pa zato, ker so nekatere stranke do sedaj odklanjale sodelovanje s KD, sedaj pa naj bi to svoje stališče nenadno, iz neznanega vzroka, spremenile in pristaie na to, kar so do sedaj odklanjale. V senatu so nadaljevali :n zaključili debato o proračuna ministrstva za javna dela, hkrati pa odobrili znižanje ‘davka na proizvodnjo bencina in plinskih olj. Ko se je izvedelo, da je KD prepustila Tambronijevo vlado svoji neslavni usodi, je Italijanska monarhistična stranka izdala sporočilo, v katerem poziva Tambronija, naj »brani državo pred vsiljevanjem strank, kakor jo je branil pred nasiljem ulice«, da bi dežela mogla ugotoviti, kdo so ((sovražniki domovine in vere«. O-čitno tudi monarhisti žive na ■; .- - v.* ■ '• ■!■. '• fS r E Tl OP I J t ...v.-. K E N I UCVVilli, VgnaiJdhatvfllk KONGO ‘J • £:•''V!: vV: F ruj) j ut ■)( -1 N A i\ "a\ 'J; ' -i ^iEOPOlDVlue .__________ :---- G) < TANCANIKA (POdT.) miaiiiiii ii i iHMimiim 111 im i umi i mi 11111111 imiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihi i«t i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii m iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniii**! Seja Varnostnega sveta v zvezi z dogodki v Kongu Vlada Konga obtožuje Belgijo napada in prosi OZN za nujno vojaško pomoč V pričakovanju sklepov OZN je zaprosila nujno pomoč Gane - Poziv Belgiji, naj umakne svoje čete v taborišča - Belgijski padalci v Leopoldvillu - Sovjetski protest petim zahodnim državam LEOPOLDVILLE, 13. — Položaj v zvezi z dogodki v Kongu je danes naslednji: 1. Iz New Yorka javljajo, da se bo nocoj ob 2030 po krajevnem času sestal Varnostni svet na zahtevo glavnega tajnika OZN. 2. Predsednik republike Kasavubu in ministrski predsednik Lumumba sta Protestirala zaradi belgijskega napada na Kongo ter pozvala belgijske čete, naj se takoj umaknejo v svoja taborišča. 3. Vlada Konga poziva ——. - —■ , državi. Dejanski vzrok večine neredov so kolonialistična izzivanja. Obtožujemo belgijsko vlado, da je podrobno pripravila odcepitev Katange, zato da postavi roke na našo deželo. Vlada, ki j0 podpira ljudstvo Konga, odklanja izvršeno dejstvo, ki izhaja iz zarote katero so organizirali bel- OZN, naj nujno pošlje svoje čete v Kongo. V pričakovanju zadevnih skiepov v OZN se je vlade Konga obrnila na republiko Gano s firošnjo, naj takoj pošlje vo-aško pomoč;- V zadevni brzojavki je tudi rečeno, da vlada Konga ni nikoli zahtevala od ZDA, naj pošlje svoje čete v Kongo. Kakor je znano, so to sklenili nekateri ministri v odsotnosti Lumumbe in Kasavuba ter na pritisk dveh belgijskih ministrov. 4. Sovjetska vlada je poslala ZDA, Veliki Britaniji, Franciji, Belgiji in Zahodni Nemčiji odločen protest zaradi intervencije v Kongu in poudarja, da je Belgija tem izvršila napad na Kongo. 9. Belgijska vlada se ne ozira na pozive vlade Konga ter nadaljuje svoje vojaške operacije. Danes je poslala svoje padalce v Leopoldville. 6. Po prvih sporočilih, da se je pokrajina Katanga odcepila od Konga, so sinoči javili, da je predsednik tamkajšnje vlade Combe izjavil, da položaj še proučuje in da so napačno razumeli njegovo izjavo. Kakor so pozneje javili, da je Combe dejal, da je treba izključiti, da bi preklical razglasitev neodvisnosti Katange. Protest vlade Konga sta podpisala predsednik rapubli-” savubu in predsednik. .umumba, Sporočilo se glasi: »Državni poglavar in a ^ *. « ln t. %r vlade Lumumba, Spo glasi: »Državni pogl ministrski predsednik republike Konga sta zapustila Lu-luaburg v prvih popoldanskih urah in sta bila namenjena v Elisabethville. Med njunim bivanjem v prestolnici pokrajine Kasai so oblasti Konga po dolgem delu, ki se je zavleklo pozno v nočo, pripravili podrobnosti za afrikaniza-cijo poveljstva domače vojske. Imenovanja so bila sporočena proti koncu dopoldneva poveljstvu orožništva in šoli vojaških častnikov. Na drugi strani sta državni poglavar in ministrski predsednik, ki sta se ob prihodu v Kasai znašla pred izvršenim dejstvom navzočnosti belgijskih čet, takoj odločno protestirala pri belgijskem generalnem konzulu v Luluaburgu. Razen tega je bila poslana glavnemu tajniku OZN v New York s prepisom njegovemu pomočniku Ralphu Bunche, ki je sedaj v Leopoldvillu, naslednja brzojavka: Vlada republike Konga, zahteva, naj OZN nujno pošlje vojaško pomoč. Naša zahteva je upravičena, ker so bile v Kongo poslane belgijske metropolitanske čete, kar pomeni kršitev prijateljske pogodbe med Belgijo in Kongom. Na podlagi te pogodbe ne morejo belgijske čete intervenirati drugače, nego na izrecno zahtevo vlade Konga. V belgijskem dejanju, vidimo gijski . imperialisti skupno z majhno skupino predstavnikov Katange. Ogromna večina prebivalstva Katange nasprotuje odcepitvi, ki pomeni zakrinkano nadaljevanje kolonialnega režima. Zahtevana vojaška pomoč ima glavni namen zaščititi ozemlje Konga proti sedanjemu zunanjemu napadu, ki ogroža mednarodni mir. 2ivo vztrajamo, naj se nujno pošljejo čete OZN v Kongo. Tajnik OZN Hammarskjoeld je zahteval sejo Varnostnega sveta s poudarkom, da gre »za stanje, ki ogroža mir in mednarodno varnost*. Na kosilu, ki ga je priredil delegatom, ki sestavljajo Varnostni svet, je Hammarskjoeld podal poročilo o položaju v Kongu in sporočil vsebino protesta predsednika vlade Konga ter vsebino brzojavke, v kateri se poudarja, da pri zahtevi, naj se v Kongo pošljejo čete OZN, ne gre za vzpostavitev reda, temveč za zaščito, ozemeljske, celovitosti Konga proti napadalnemu dejanju. V brzojavki se tudi poudarja, da v nasprotju s poročanjem »nekaterih radij-«pgstaj» se4ni zahtevala morale prihajati iz nevtralnih držav, če bi poziv OZN ostal brez odziva, bi se Kongo obrni na bandunške države. Kakor rečeno, se je vlada medtem obrnila na Gano, naj takoj ppšlje vojaško pomoč, ker je potrebno nekaj časa, preden pride do intervencije čet OZN. Minister za informacije Kašamuru je prebral tudi brzojavko predsednika republike in predsednika vlade, v kateri je rečeno, da vlada ni nikoli zahtevala intervencije ameriških čet v Kongu. Brzojavka dodaja, da hoče vlada Konga vojaško pomoč majhnih držav članic OZN, da izžene iz države belgijske čete. Kakamuru je izjavil tudi, da je potrebno ščititi človeška življenja brez razlike barve ali vere, ter je dodal, da bodo radijske oddaje v Leopoldvillu organizirali za obveščanje prebivalstva o dogodkih. Minister za informacije Gane pa je izjavil, da Gana ne bo dopustila, da bi v Kongu intervenirala katera koli ne-afriška države. S svoje strani pa nudi vojaško in tehnično pomoč, če bi to zahtevala vlada Konga neposredno ali s pomočjo OZN. V Leopoldville je odšla posebna delegacija, da ponudi vsestransko pomoč Kongu. Vlada Gane je mnenja, da bi morali sedanje težave v Kongu rešiti predvsem z napori neodvisnih afriških držav v okviru OZN. Vsekakor je potrebno preprečiti intervencijo tujih držav, ki med seboj tekmujejo v iskanju lastnih interesov. Prav tako nasprotuje Gana vmešavanju držav Com-monwealtha v dogodke v Kongu ter izreka zaskrbljenost zaradi poizkusov kompromitiranja celovitosti Konga. V sovjetski noti že ornenje-rum zahodnipi državam sovjetska vlada odločno protestira zaradi belgijske intervencije v Kongu. Po mnenju sovjetske vlade je Belgija izvršila napadalno dejanje v Kongu in je grobo kršila neodvisnost te republike. Nota dodaja, da nekatere države, predvsem pa ZDA, nadaljujejo po poti napada proti narodom, ki so dosegli neodvisnost. Sovjetska vlada obsoja ta napad in zahteva, naj se mu napravi konec. OZN mora sprejeti potrebne ukrepe, da preneha na. pad v Kongu. Ta država mora dobiti popolno neodvisnost. Noto je sovjetska vlada poslala omenjenim državam, ker je mnenja, da te države podpirajo, vojaško intervencijo Belgije proti Kongu. Belgijski minister za obrambo Gilson je v zvezi s pozivom Lumumbe, naj se belgijske čete umaknejo v svoja taborišča, izjavil, da belgijska vojska ne bo izvršila tega ukaza. Pripomnil je, da je edini namen belgijske vojske ((zagotoviti povsod zaščito«. Po seji belgijske vlade pa so sporočili, da je belgijska vlada sklenila podpreti pri OZN za htevo vlade Konga, naj OZN sodeluje pri vzpostavitvi reda in varnosti. Vlada je dalje sklenila, da b0 »še bolj pospešila izseljevanje žensk m otrok«. Belgijski poslanik v Kongu Van Den Bosch pa je v zvezi z brzojavko, ki jo je vlada Konga poslala OZN, izjavil, da je zahteva te vlade v nasprotju s sporazumom, sklenjenim z Lumumbo v Luluaburgu in z belgijskim generalnim konzulom ter z vlado Katange, «ki je zahtevala intervencijo belgijskih čet.« V izjavi pravi dalje poslanik, da so metropolitanske čete intervenirale v Kongu samo «da zaščitijo človeška življenja in eventualno gospodarsko imetje«. Trdi tudi, da je do intervencije prišlo »šele potem, ko je bilo mnogo Belgijcev ubitih, ranjenih, zaprtih, ali Nacistična izzivanja v Avstriji Številni protesti proti prireditvam avstrijskega telovadnega združenja DUNAJ, 13. — Agencija A ju telovadna tekmovanja, tem- in španskim zunanjim mini- PA javlja, da so se danes začele v Gradcu prireditve avstrijskega telovadnega združenja, ki bodo trajale do nedelje. Organizatorje in voditelje je sprejel župan inž. Scher-baum. Ta manifestacija je izzvala v številnih avstrijskih krogih veliko razburjenje ter številne proteste. Številne organizacije in tudi ugledni listi so zahtevali prepoved te manifestacije s poudarkom, da gre za neonacistično izzivanje. Združenje «Akeija proti antisemitizmu v Avstriji« je te dni poslalo avstrijskemu notranjemu ministru pismo, v katerem je med drugim rečeno: »Avstrijsko telovadno združenje, ki je naslednik nemškega telovadnega združenja zgloglasnega spomina, namerava imeti od 13. do 17. julija v Gradcu tako imenovani narodni telovadni praznik. Ze objava imen udeležencev, med katerimi so številni bivši notranji in zunanji funkcionarji «SS» in «SA», kaže, da pri 1 napadalno dejanje proti naši tej manifestaciji niso v ospred- več širjenje pangermanskih in nacističnih idej. Zato je razumljivo, da se tako naši člani kakor šircii krogi našega ljudstva, zgražajo nad tem. Zaradi tega protestiramo proti nameravani manifestaciji in zahtevamo njeno takojšnjo prepoved«. Tudi katoliški tednik »Die Furche« in glasilo demokratske zveze «Neues Oesterreich« sta protestirala. Drugi je te dni pisal: »Nismo pozabili vloge, ki jo je večina društev, ki so včlanjena v telovadnem združenju, imela pred letom 1938 in ob priliki nacističnega anšlusa. Bila so legla nacionalsocializma in sokrivci tistih napadalcev, ki so zadušili Avstrijo«. «»------ 0 razgovorih Uoyd-Castiella LONDON, 13. — Foreign Office je objavil po končanih razgovorih med zunanjim ministrom Selwynom Lloydom strom Castiello izjavo, v kateri je rečeno, da sta se oba ministra sporazumela, »da je potrebno še dalje izboljševati odnose med obema državama*-Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da med razgovori niso govorili o sprejemu Španije v NATO in tudi ne o po. lozaju v Afriki. Prav tako se ni govorilo o morebitni vključitvi Španije v. EFTA. Castiella pa je poudaril važnost, ki jo Španija pripisuje svojim odnosom s Portugalsko Izjava poudarja, da med bivanjem španskega ministra v Londonu ni bilo nobenih angleško-španskih pogajanj. Predstavnik Foreign Officea je tudi izjavil, da je Castiella načel vprašanje Gibraltarja. Prav tako sta oba ministra govorila o vprašanju protestantov v Španiji. «»------- W ASBINGTON. 13. — Zvedelo se je, da je državni tajnik Herter dokončno razveljavil svoj obisk v Kanadi, in to v zvezi z dogodki v Kongu in v zvezi z ameriškim pritiskom na Kubo. pa so bili »podvrženi strahotnim krutostim«. Na koncu pravi poslanik, da bo umik metropolitanskih čet mogoč »samo tedaj, ko bo varnost dejansko vzpostavljena in jo bodo odgovorne oblasti učinkovito zajamčile«. V zadnji točki izjave je rečeno, da belgijska vlada protestira zaradi «atentatov, katerih so postali žrtve Belgijci«, ter poudarja, da je «akcija metropolitanskih čet pomožna akcija, ki nima nič opraviti z notranjimi in političnimi zadevami Konga«. Vlada Konga je odredila danes, naj se letališče v Leopoldvillu zapre za letalski promet, ravnatelja družbe »Sabena« pa so aretirali. Toda kmalu zatem so belgijski padalci napadli vojake Konga, ki so stražili letališče in so letališče zavzeli. 2e V jutranjih urah so začela na letališču pristajati letala, ki prevažajo belgijske čete. Pozneje so belgijski padalci prišli tudi v mesto Leopoldville. Iz Bruslja javljajo, da bodo danes poslali z letali še druge oddelke vojaštva v Kongo. Na današnji seji poslanske zbornice Konga je minister za informacije Kašamura izjavil med drugim: »Belgija nam je napovedala vojno. E-dino vprašanje je sedaj, da se združimo in odločimo, kako naj odgovorimo na to napoved vojne, bodisi s sredstvi, s katerimi razpolagamo, ali pa s tem, da zaprosimo zunanjo pomoč.« V Elisabethvillu pa je predsednik vlade Katange Moise Combe izjavil, «da je treba izključiti«, da bi preklical razglasitev neodvisnosti Katange. Dodal je: »Ostajamo na svojem stališču. Prav tako je treba izključiti nove razgovore z Lumumbo. V Elisabethvillu vzdržujejo red belgijske čete, policijski oddelki in «rezerve prostovoljcev«, ki jih sestavljajo Belgijci pod poveljstvom belgijskega polkovnika Weberja.» Combe Je priznal, da obsta-jajo dvomi o zakonitosti razglasitve neodvisnosti, dodal Pa je, da je »njegova dolžnost rešiti življenja v Katan-gi in preprečiti, da bi komu-niiem prevzel oblast«. Dodal je, da je edina rešitev ustanovitev federalnega sistema, v katerem bi vsaka pokrajina vodila lastne zadeve. Izjavil je, da je Katanga «skušala izvršiti sklepe okrogle mize v Bruslju, toda osrednja vlada nas je pripel'ala do anarhije in komunizma«. Combe je trdil, da ima Lumumba «številne komunistične svetovalce« in da se »naslanja na komunistično dogmo«. Dejal je dalje, da je namen Lumumbe «izgnati vse belce iz Konga in jih zamenjati s komunisti. Toda Katanga ni pripravljena sprejeti tako rešitev«. Belgijska ministra za afriške zadeve sta se danes vrnila v Bruselj in sta tam poročala vladi o svojih razgovorih. Ob njunem prihodu se je na letališču zbralo večje število ljudi, ki so jima žvižgali. Kar se tiče dogodkov v Ka-tangi, pa so v belgijski vladi nastala nesoglasja. Nasplo-no se sedaj belgijska vlada nagiba k čakanju in ni glede tega zavzela še nobenega »tališča. J Vrem« včeraj: najvišja temperatura 26.2 stop., najnižja 16.1, ob 17 uri 24 stop. Zračni tlak 1018,4, veter 6 km zapadnik, vlaga 51 odst, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 14. julija Franc Sonce vzide ob 4.28 in zatone ob 19.53. Dolžina dneva 15.25. Luna vzide ob 23.15 in zatone ob 11.09. Jutri, PETEK, 15. julija Justa Po sestanka v Gorici podtajnika ministrstva za državne udeležbe Barlata Nova obsežna naročila ladjedelskim obratom ČRPA v Trs to in Tržiču? Za sedaj pa jo samo v ladjedelnici Sv. Marka suspendiranih že 600 delavcev in se bo njihovo število v soboto še povečalo, ker je sedaj ladjedelnica skoraj popolnoma brez dela Položaj velike tržaške lad-jedelniške industrije vzbuja še vedno zaskrbljenost in se iz dneva v dan slabša. V soboto so v iadjedelnici Sv. Marka suspendirali nadaljnjih 52 delavcev, tako da je sedaj v celoti suspendiranih preko 600 delavcev, katerim se bodo v soboto pridružili še drugi in se bo število suspendiranih nujno povečalo, ker v ladjedelnici ni praktično nobenega dela. Ta položaj se lahko bistveno spremeni samo s pričetkom gradnje velike potniške ladje za državno pomorsko družbo eltalia*. Govorilo se je, da bodo to ladjo pričeli graditi že v začetku leta, nato so navajali maj, končno junij. Obrnili smo se na ravnateljstvo CRDA, kjer so nam odgovorili. da predvidevajo, da bodo pričeli z gradnjo koncem julija ali v začetku avgusta, la pa ne morejo ničesar zagotoviti, ker zavisi od pravočasne dobave materiala. Oni delajo, kar morejo, da bi pričetek gradnje pospešili. Iz drugih virov naj je znano, da do sedaj v ladjedelnico niso pripeljali potreben material in da je torej pričetek gradnje v temu mesecu praktično izključen, avgusta so dopusti, tako da je verjetno, da se bo postavitev gredlja zavlekla do septembra. Istočasno s temi negativnimi vestmi, ki upravičeno zaskrbljujejo delavce ladjedelnice, pa se čujejo tudi zelo razveseljive novice. Poročali smo že. da je imel v Gorici v ponedeljek podtajnik ministrstva za državne udeležbe sen. Gar-lato sestanek s tržaškimi in goriškimi predstavniki in da je na tem sestanku izjavil, da bodo zagotovili delo ladjedelnicam GRDA v Trstu in v Tržiču do 1963. leta. Iz dobro obveščenega (vendar neuradnega) vira smo izvedeli, da gre za zelo obsežen vladen načrt gradnje predvsem potniškega ladjevja. V ta okvir naj bi spadala gradnja petih večjih potniških ladij, med katerimi dve zelo veliki od 40 do 50 tisoč ton, tri srednje tonaže od 20 do 30 tisoč ton, gradnja dveh podmornic, ene vojne ladje in večje petrolejske ladje. Ta seznam ni popoien, na vsak način pa je znano, da je sen. Garlato izjavil, da gre za že zagotovljena in za nova naročila, ki naj bi obsegala v celoti okoli 350 tisoč ton ladjevja. Tudi glede tega vprašanja smo se pozanimali na ravnateljstvu CRDA, kjer so nam odgovorili, da so za sedaj vse govorice o novih naročilih neutemeljene in da oni ničesar ne vedo. CRDA razpolagajo z znanimi naročili za gradnjo ene večje in dveh srednjih potniških ladij. Obe izjavi sta na videz v ostrem nasprotju, po vsej verjetnosti pa se izpopolnjujeta. Predstavnik CRDA je verjetno govoril o naročilih, za katera so bile že podpisane pogodbe in ki torej stvarno že obstojajo, vest o naročilih pa se verjetno nanaša na sklepe prizadetih centralnih organov, ki pa se še niso pretvorili v konkretna naročila. V tej zvezi je čuden molk o temu obsežnemu naročilu kot tudi sramežljivo poročanje o izjavah podtajnika ministrstva za državne udeležbe. V zvezi s tem vprašanjem smo čuli zanimiv komentar, ki ni brez stvarne osnove, da se skuša «ustreliti z velikim topom« in sporočiti vest o celotnem naročilu v zvezi z bližnjimi upravnimi volitvami. lovski koledar za sezono 1960-1961 Glede na kr. odlok z dne 5. junija 1939 št. 1016, s katerim je bilo odobreno enotno besedilo predpisov za zaščito divjačine in za izvrševanje lova in na odlok predsednika republike z dne 10. junija 1955 št. 987 glede na predlog predsednika pokrajinskega odbora v Trstu, ker ima za primerno dovoliti nekatere oblike udomačenega lova in ptičjega lova na nezaščitene vrste divjačine v širšem obsegu, upoštevaje pri tem potrebe kmetijstva, glede na to, da zaradi tega zaščitena stalna divjačina ne bo utrpela škode, ker tvori vse ozemlje lovsko rezervo, m glede na odlok predsednika republike z dne 27. oktobra 1954 ter na podlagi prejetih pooblastil, generalni komisar d .r e j a : Clen 1. Izvrševanje lova za leto 1960-1961 je urejeno kakor sledi: a) lov na potujočo divjačino je dovoljen od 15. avgusta do 15. decembra ter lov na zaščiteno stalno divjačino je dovoljen od 1. septembra do 15. decembra 1960; ptičji lov je dovoljen od 15. septembra 1960 do 15. januarja 1961; b) lov na golobe-selice, na dic-zge, na plavutokožce in na dolgokrake ptice (vštevši kljunače) je dovoljen do 31. marca 1961. Clen 2. Ta odlok stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem vestniku. Proti izselitvi iz Trsta sedeža podjetja Arrigoni Na uradu za delo so včeraj tri ure trajala pogajanja med predstavniki uslužbencev in predstavniki ravnateljstva podjetja Arrigoni. Spor je nastal, ker namerava ravnatelj- stvo preseliti sedež podjetja iz Trsta, čemur se uslužbenci in tržaška javnost na splošno upirajo. Ker je ravnatelj urada za delo še vedno odsoten, so pogajanja prekinili in se bodo nadaljevala v soboto. Včeraj so zabeležili v Trstu dva močna potresna sunka Tržaški geofizikalni zavod je zabeležil včeraj dva močna potresna sunka, čigar epicenter je bil okrog 920 km daleč od Trsta. Prvi sunek to zabeležili ob U.22’45”, drugi, močnejši, pa ob 14.03T0”. Podatki, ki jih je zbral tržaški zavod, niso zadostovali za točno ugotovitev kraja potresa. Težave pri pogajanjih za obnovitev delovne pogodbe pleskarjev V torek so se nadaljevala pogajanja med predstavniki pleskarjev in predstavnik: združenja obrtnikov ter združenja malih industrijcev. Nadaljevali so z razpravo o obnovi delovne pogodbe ter se sporazumeli glede vrste vprašanj, tako da sta ostala sporna samo dva člena delovne pogodbe. Ni razumljivo, zakaj se delodajalci upirajo vključiti v delovno pogodbo člen. da ima delavec pravico do tridnevnega dopusta v primeru smrti bližnjega družinskega člana. S tem bi v bistvu priznali samo že obstoječo navado, saj si res težko v sedanjem razdobju zamišljamo delodajalca, ki ne bi pustil delavca na pogreb svoje matere ali svojega otroka. Sporno je tudi vprašanje povišanja plače, ker delavci zahtevajo povišanje v višini 15 odst. (prvotna zahteva je bila 20 odst.) in menimo, da so že dovolj popustili ter vztrajajo na svojem stališču in so v obratnem primeru pripravljeni glede tega vprašanja pogajanja tudi razdreti. Delodajalci pa pravijo, da so na skupščini sklenili, da lahko povišajo plače do 10 odst. Na obojestransko željo so pogajanja odložili in se bodo ponovno sestali v torek. MttllltlHIIIIMtmiltmilimilltlHIflllllttlllllllUnilMnillllllltllltllllllUIftllllHIIIIHHItlllllHIIIIM Na pobudo Zveze demokratičnih žena Javno razpravljanje o temi «Zena, družina in delo» Poročilo odposlank o vsedržavni konferenci UDI v Rimu Sinoči bila v dvorani društva ttlnter« v Ulici Zonta javna debata, ki jo je priredila Zveza demokratičnih žena o temi; «Zena delo in dru. ž;na». Najprej so govorile odposlanke, ki so bile v Rimu na vsedrža 'n! konferenci UDI, to je Jole Deferri, Libera £oi,ni in A.lica Udovič, zatem pa je sledila plodna razprava, v kate.o so predvsem posegle delavke iz tovarn in odkrile nekatere zelo resne plat’, njihovega tovarniškega življenja. Jole Deferri je dejala, da --o ae tržaške odposlanke zlasti v Rimu zavedle, kako velike važnosti je bila konferenca, saj so prišle na njej do izraza nešteta vprašanja, ki tarejo vse žene od gospodinj in delavk pa do prostih p> r UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 63-808 IN M-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica 8. Pellieo 1-IL — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. it. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 Ur. letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki r Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiakt. Tiskarski zavod ZTT Trst klicev. Konferenca je pomenila za napredne žensko gibanje lep uspeh, zlasti ker je bilo med ntenind udeleženkami mnogo mladih delavk. Na konferenci .»o žene tudi nakazale perspekmo bodočih borb in akcij z- dosego glavnih smotrov na političnem, gospodarskem in scculnem področju. Zatem je Vera Žužek v kratkem ponovila iste misli v slovenščini. Libera Srnini pa je podala izčrpno poročilo o delu rimske konference, ki se je u-kvarjala predvsem s problematiko, ki izvira za žene iz delovnega odnosa Pred konferenco so izvedli referendum, za katerega so razdelili okrog 600.000 vprašalnih pol, ki so se dotikale raznih področij ženskega živlijnia. Na konferenci je prišle zlasti jasno do izraza, da bodo žene lahko dosegle svoje ptsvice, le če se spremeni sedanji zaostali in krivični gospodarski in socialni ustroj. Število zaposlenih žena se je v zadnjih šestih letih zelo dvignilo: od 4.566.000 žena v letu 1964 je naraslo letos r.a 5.585.000 žena, iz česar nastajajo številna nova vprašanja in se tudi spreminjajo družinski odnosi. Anica Udovič «• je predvsem dotaknila vprašanja zaposlenih žena. ki imajo resne težave z otroki, ker jih nimajo kam dati med delom, Cesto se morajo obračati oa sorodnike in znance, kar pa povzroča razne nevšečnosti. Zato bi moraie oblasti poskrbeti za takšne ustanove, ki bi prevzele podnevi v varstvo otroke delavk. Število o-troških jaslic je zelo omejeno in niso povečini delavkam dostopna, ker sc predaleč od doma in tovarne. Zato je pač najteže z otroki do 3 let, Nekoliko bolje je za otroke od 3 do 6 let, ker so na razpolago otroški vrtci. Toda v vrtcih ne ustreza urnik, poleti ob počitnicah pa so zaprti. Ne zadoščajo niti otroška zabavišča (griči eatori«), za slovenske otroke pa sploh ni nobenega. Zato b: st moralo sestaviti odposlanstvo žena, ki bi opozorilo ooiasti na te potrebe. Na koncu je Udoviče va poudarila nujnost borbe za izboljšanje položaja žena Sledili so zanimivi posegi • v razpravo /lasti v zvezi s I položajem delavk v tovarnah. Prebivalstvo je pre o nadzorstvu nad Ali je res, da so podjetnika iz Toskane, ki je poslal v Trst ponarejeno olje, oprostili in mu zaplenjeno olje vrnili? V poslednje mčasu je po vsej državi nekam zaspala vprašanje ponarejanja živil, ker so pač drugi važni dogodki pritegnili pažnjo javnosti in s tem tud ičasnikarjev. Kampanja proti ponarejanju živil je globoko odjeknila tudi pri nas, zlasti pa v občinskem svetu. S tem vprašanjem se je ukvarjala tudi občinska zdravstvena komisija, ki je o svojem delu poročala tudi novinarjem na tiskovni konferenci, pri čemer je dal odbornik za zdravstvo še razne nasvete in navodila, kako se lahko ugotovi, ali so nekatera živila pristna ali ne. Javnost je za tem zvedela, da je prišla iz Toskane pošiljka olivnega olja, za katero so po pregledu ugotovili, da ni bilo pristno. Toda prišel je iz Floreneč* neki detnokristjanski veljak, marsikje protestiral in končno dosegel, da so poslali pošiljko nazaj, formalno sicer pod sodnim nadzorstvom dejansko pa so jo izročil: v varstvu ravno podjetju, ki je olje poslalo v Trst. Pred kratkim pa je prišla iz Toskane vest, da so podjetnika popolnoma oprostili in mu olje tudi formalno vrnili. Med drugimi svetovalci se je še posebno ukvarjal z vpra šanjem ponarejanja živil dr Pincherle (PSI), ker je pač zdravnik. Se na eni izmed zadnjih sej občinskega sveta je zastavil v zvezi s tem predsedniku občinske zdravstvene komisije prof. Cumbatu vprašanje. V njem je opozoril svetovalce, da je občinska zdravstvena komisija, zaskrbljena spričo širjenja sleparij z živili in pomanjkljivih laboratorijskih sredstev za ugotavljanje ponarejanja po daljši in potrebni proučitvi položaja predlagala, naj pokrajinska komisija za nadzorstvo nad prehrano koordinira vse vprašanje ter naj naveže stike z raznimi strokovnjaki, da se ugotovijo najbolj primerna raziskovalna sredstva ter da se poverijo posameznim mestnim laboratorjem za preglede tiste panoge, za katere so najbolj usposobljeni. Čeprav je občinska zdravstvena komisija predlagala to že pred več meseci, Pa se ni nič zvedelo, do kakšnih ugotovitev in sklepov je prišla omenjena pokrajinska Zadnja pot Rudija Kobola komisija, ne o smernicah s tem v zvezi. Medtem pa poročajo pokrajinske komisije v drugih mestih prebivalstvu zelo natančno o svojem delu in o doseženem napredku na področju zaiskave. Tako koordinira v Turinu tamkajšnja komisija vse ustanove, ki se u-kvarjajo z zatiranjem ponarejanja živil ter poroča prebivalstvu o raznih raziskavah in preiskavah. Tako so v letošnjih prvih šestih mesecih prijavili 350 oseb ali podjetij sodnim oblastem, petnajst podjetij pa so s prefekturnim odlokom zaprli. Te prijave so se tikale samo ponarejanj z živili, ki so jih ugotovili v la-boratorjih in ne navadnih prekrškov higienskih predpisov. V 53 odst. vzorcev kruha in maslenega prepečenca so ugotovili uporabo nedovoljenih maščob, v 20 odstotkih vzor cev testenin so ugotovili uporabo mehke namesto trde pšenice, v 66 odstotkih vzorcev riža so ugotovili, da je šlo za slabšo kakovost, kot je bila naznačena, v 19 odst. vzorcev masla so ugotovili dodatek živalskih ali rastlinskih maščob negotovega izvora, v 48 odst. vzorcev vina so ugotovili ali preveč kisline, ali preveč preparatov proti vretju. Za druga živila so veljali naslednji odstotki ponarejevanj: za olje 28 odstotkov, za sir 23 odst., ftiiiiimmHiHitmitimiiHiiiiiiitiiiitMiiiiiitiit Samomor ameriškega pilota Poročnik ameriškega letalstva John Durkin, star 26 let, se je sam umoril v Pordenonu s tem. da je skočil skozi okno hotela »Centrale«. Pilot je prispel predvčerajšnjim na letalsko oporišče v Avianu iz ZDA in bi se moral vrniti danes nazaj v domovino. Okrog polnoči je prišel v hotel, si naročil večerjo in izbral sobo. Nekaj pred zoro je vratar slišal, kako je nekaj težkega padlo na tlak. Pilot je najprej vrgel skozi okno kovček in steklenico V'hiskyja, nato pa je še sam skočil skozi okno in bil pri priči mrtev. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 Mladi Tržačani proti vrenju ostankov neofašizma Enoten poziv tržaške antifašistične mladine Poziv so podpisale mladinske organizacije KPI, PSI, PRI, PSDI, radikalcev, mladinska komisija CGIL, Združenje dijakov Potem pa je zavpil proti svoji ženi preko prehoda: «In kaj želiš ti, ljubica?* Zarjovela je nazaj: *Steklenico vode.* Steivard je prinesel pivo. "Koliko plačam?* je vprašal možak. «Sedemdeset frankov,* je odvrnil steivard. "Sedemdeset frankov za pivo? Jaz sem bil vedno prepričan, da so pijače v letalih cenejše. Koliko je to l’ pravem denarju?» pravem denarju?* je vprašal steivard. «V ameriškem denarju,* le dejal možak. Steivard je pobledel. "Petnajst centov ...» za.spai sem. Ko sem se zopet prebudil, je stal ob fneni steivard s cigaretami ln whiskyjem na pladnju. "Imate Marlborough?* je • Vprašal, možak. "Ne, gospod■* "Kako to, da ne?* "Tega ne vem, gospod.* "Eh, ljubica, kakšne ciga-Tete želiš?* zarjove mož preko prehoda. "Marlborough!* se glasi odgovor. vi*Teh tukaj nimajo,* pra- "Kaj pa imajo?* "Chesterfield.* "No, dobro, vzemi Che-sterfield.> . "Koliko pa veljajo?* vpraša možak steivarda. «Dva dolarja petdeset,* odgovarja steivard. «To je pa dosti,* pravi •noz. «Eh, ljubica, koliko Pa plačamo doma za cigarete?* "Dva dolarja sedemdeset.* "No, pravzaprav bi mora-e biti v letalu mnogo cenejše!* «Prosim, monsieur,* pra-“1 steivard, tjaz moram postreči še druge ljudi.* , *0. K., vzel bom cigare- „ K°Nko pa velja why-*Ky?) *Dolar devetdeset pint.* "Eh, ljubica, koliko pa Ptacamo doma za whisky?* "Pet dolarjev devetdeset za steklenico,* je zavpila žena nazaj. «Koliko plačamo za pint?* «Nikoli ne kupujemo na pint!* "Lepo, torej bom kupil ivhiskg. Toda imam samo bankovec za dvajset dolarjev.* Steivard je dejal: "Lahko vam ostanek vrnem v frankih.* «Po kakšnem tečaju?* "Pet sto frankov za dolar.* «Je to vse?* V tem trenutku so mi odpovedali živci: «čujte, to je zelo dober menjalni tečaj. Verjemite mi, jaz dobim za dolar samo 485 frankov.* Možak me je pogledal in dejal: «Od kod pa naj vem, če vam lahko zaupam?* Bil sem tako besen, da sem mu pod nos potisnil evropsko izdajo Neiv York Herald Tribune. «Tu je objavljen menjalni tečaja sem rjovel, "V ameriškem listu.* Mož je nekaj časa študiral list in slednjič dejal: "Če je to ameriški časopis, zakaj ga potem tiskajo v Parizu?* Najraje bi ga s pestjo u-daril pod brado, toda pre-pasal sem se s pasom in se z rokami močno oprijel naslanjača. Na srečo smo čez dvajset minut pristali, tako da sem se zopet pomiril. Ko se je možak poslovil, mi je rekel: "Bilo je zelo prijetno sedeti zraven vas in z vami kramljati■ Mi A-merikanci moramo v Evropi pač skupaj držati, kajti sicer bi nas vse skupaj lepo napetnajstili!* * * * To miniaturno reportažo smo prebrali v zahodno-nemškem časopisu «Die Zeit» z naslednjo pripombo prevajalca: Iz nekega zelo važnega razloga, ki ga pa ne bom navajal, sem se odpovedal temu, da bi pri prevajanju namesto besede «Amerika• riec* vsakokrat uporabljal besedo "Nemec*, kajti tako se Nemci v inozemstvu nikoli ne vedejo.... Ali pa nemara vendarle? In ker se nam je zdelo, da je v tem precej resnice — smo jo objavili še mi... POSTE 1TALIANE '.v-vKl: ^vCENTENARIOV y DELLA NASCITAi VjTTORlO BPTTEftO INCISE — Ben ma Jakec, kod ho-deš pej ti, porka malora? Tle ledje prašavajo kej je z našemi diškoršami jen jest ne znam kej reč. Kej si pozabu, de jemamo ses Primorskem kontrat, de moremo vsak četrtek kej povedat? Ti pej nečko zgineš! niso zglihali neč jen vojska gre naprej. Dol u Kongi je ;eu hudič, Jen Rusi jen A-merikanci so se po tolkem glihanji t* vse sort komišjonah do kraja skregali jen se nanka ne pogledajo. Jen pole še jemajo Amerikanci tisti fišacjon sez aroplanami, de ne dajo nikoli mira de — JE, znaš, sm jemu te dni druge reči bo pršla s tega še kašna nesreča. Jen ku po glavi. Sm biu u Genovi. Kadar sm de be ne blo zadosti so najdli še ano novo zven, de mislejo jemet tam mišini svoj kongres, sm šou še jest demoštrirat proti fašistam. Jen tolko smo delali, de mišini svojga kongresa niso jemeli. — Ma kej je blo treba prou tebe jet demoštrirat u Genovo? Ce zvejo tle pr komuni, de si šou demoštrirat proti fašistam, te znajo še poslat proč. — Bejži, bejži, Mihec! Ti videš zmiri strahove. Jest pej ti rečem: če bomo zmiri vsi moučali, bojo jemeli fašisti zmiri bol arje. Se moremo vsi vkep odločno posta-vet, de ne bo pršu spet nazaj fašizem. Sej po paragraf ah mišinou nanka ne be smelo bet. Jen zdej so se denli gor moži od dosti partitou, de se an bot za zmiri prepovej fašizem. — Sej tu be blo prouzaprou cejt. Taku, de ne be več nastaulali bombe proti Glasbeni Matici. — Ben videš. Samo ne smemo bet meuže jen se zmiri moško postavet! — Ti lepu govoriš. Ma videš, de je na sveti zmiri slabše. Pousod so same vojske jen ubivanje. Francozi jen Alžirci se škužo za se kregat: tisto Kubo. Jest rečem de se bojo tolko časa štocali, de bo pršla res vojska. — Jo, jest tudi verjem, de se bojo še dosti kregali jen delali dešpete. Ma se bojo dobro prmisleli delat vojsko. Zatu ke a-tomske bombe se vsi bojijo. Zatu ke če bojo začeli speščavat atomske bombe na veliko, nas bo vseh konc. Aneh jen dru-geh. Zatu nam ne ostane druzga ku počakat, de ta stari diplomati pomrejo jen de pridejo gor drugi, bol pametni ledje. Tisti Ajzenhover more bet vre tolko star, de gre na otročje. Zatu pej se vre Amerikanci prpraulajo, de si zberejo anga bol mladga predsednika. — Ja, sej pravejo, de ani ledje, kadar postanejo stari, de postanejo sitni jen prou žleht. — Kepe j, je vre taku natura. Kej češ, kadar uideš ta mlade, ke jem neč ne man-ka jen ti pej ne moreš tega, ne smeš unga jen se ne moreš več devertirat, postaneš jezen na ceu svet jen pole še žleht. — Je taku, ja, kej čemo! Še z VIII. Ljubljanskega festivala Zagrebški in skopski balet ^Simfonija o mrtvem vojaku* - * Čudoviti mandarin* - «Rapsodija na Pagani-nijevo temo* - «Človek m usoda* - «Baletne impresije* - «Polovski plesi* lil m Nastop zagrebškega opernega baleta četrta prireditev (6. julija) Tudi Zagreb je nastopil v treh zelo heterogenih koreografskih stvaritvah, katerih razpon izpričuje visoko umetniško raven njegovega baleta. Najprej je tu stvaritev domačega skladatelja Branimira Sakača "Simfonija o mrtvem vojaku» (libreto in koreografija Sonja Kasti in Nevenka Bidjin). V razgovoru nam je šef zagrebškega baleta Josip Kavur povedal, da je težišče tamkajšnjega baleta na domačem repertoarju, pot, ki se je izkazala za pravilno. V ta namen je bil ustanovljen poseben Baletni studio, kjer tesno sodelujejo koreografi in skladatelji v prizadevanju, da bi našli in razvili poseben domač — jugoslovanski glasbeno baletni izraz. Toda ne v smeri folklore, pač pa v smeri umetnega baleta, ki mu more kajpada tudi folklora ............ MII.........II......IIMIIIIIIIIIII....... Dosežki elektronske medicine Ali stroj bo lahko v bodočnosti zamenjal Program «Computer» za avtomatično diagnozo obolenj - Elektronsko spremljanje delovanja možgan - Bolničarka - robot Nova znamka, ki bo izšla 23. t. m. v počastitev stoletnice rojstva parmskega raziskovalca Vittoria Botteghe Skupina newyorških zdravnikov iz centra Cornell Medi-cal je izdelala program Coum-puter, to je program dela z velikimi avtomatiziranimi računskimi stroji, s pomočjo ka-terin je mogoče postavljati predhodne diagnoze raznih bolezni. Seveda bodo zaključke teh strojev nato še preverili z zdravniškimi pregledi in laboratorijskimi raziskovanji. Dr. Keeve Brodmann je s svojimi sodelavci napravil poizkuse s 350 bolniki. ((Možganskemu« delu stroja sporočijo iste podatke, ki so o določenem bolniku na razpolago tudi skupini zdravnikov. Stroj je pri postavljanju diagnoze naredil manj kot 5 odstotkov napak, medtem ko so diagnoze skupine zdravnikov imele 2 odstotka napak. V Sovjetski zvezi so izdelali podoben stroj »elektronskega zdravnika«, ki lahko na osnovi sporočenih mu podatkov diagnosticira okrog sto bolezni. Izumitelji priznavajo, da bo treba še mnogo dela preden bo mogoče tako avtomatizirano diagnosticiranje postaviti na neoporečne osnove. * # * Druga vrsta elektronskih strojev projicira kontuirano sliko elektro-kardiograma (slika delovanja srca) na stekleno ploščo med dolgotrajno operacijo, tako da je narkoti-zer ki mora nadzorovati splošno stanje bolnika, stalno in zelo točno obveščen o stanju narkotiziranega bolnika. Vsak odklon delovanja srca od normalnega se v trenutku Hadlo in Četrtek, 14. julij« 1»«« Radio Trst A 16.30: Igra Maurice Larcange s svojo harmoniko in zborom; 130: Jutranja glasba; 11.30: 16.45: Folklorni kompleks iz prezobvezno — drobiž od vse- Linza izvaja ljudske pesmi; Povsod; 12.10: Za vsakogar ne- 17.05: Melodije iz filma «Ba- ^aK 12.45: v svetu kuture; bette gre na vojsko«; 17.25: 12.55: Jos Baselli in njegov an- Lahka glasba; 17.30: Iz oper- sambel m-usette; 13.30: Parada nega sveta; 18.00: Prenos RL; orkestrov; 17.20-’ Pesem in ples; 19.00: Zabavne melodije; 19.30: *«-00: Radijska univerza; 18.10: Prenos RL; 22.15: Igra Bunny t- en' kaleidoskop — Sme- Berigon s svojimi «Boys»; 22 35; •na: «Vltava», simfonična pes- Dve skladbi Milka Kelemena. - ev; Napolitahske pesmi; otanley Black in njegov orke-leri Jazz iz Chicaga; Vesele harmonike; 19.15: Operne arije jn dueti; 20.00: Šport; 20.30: domačih in tujih popevk; 2L00: Obletnica tedna — Edvard Traven: ((Tridesetletnica smrti Arthurja Conana Doy-‘ea»; 21.15: V spomin Frideri-Chopina; 22.00: lz sodobne Jvijlževnosti; Josip Tavčar: •marantoiti Gambini — «Rde-“ roža«; 22.15: Malipiero — pbL’» simfonija zvonov; 22.40: B<«'ian.tične melodije; 23.30: Do oči v rumu in melodiji- Trst 12.10: Tretja stran; 14.20: lasba na ploščah za naše o-roke; 14.45: Odprta knjiga; 15.: Janni Saired; 15 15: 50 let Nacionalni program 6.30: Vreme za rib.ce; i.00; Slovenija 8.05: Pavel Sivk. Divertimen-to za klavir in orkester; 8.25: Majhen koncert mladih umetnikov na violini in klavirju; 9.00: Melodije na tekočem traku; 9.40: Poje Ljubljanski oktet; 11.30: Oddaja za cicibane; 12.00: Trio Avgusta Stanka; 12.15: Kmetijski nasveti — mg. Erik Elselt: Rudninska krmila so živini potrebna; 12.25: Zabaven opoldanski spored; 13.30: Santlove skladbe igra Mariborski instrumentalni ansambel, Jutranja glasba; 11.40: Glasba poje sopranistka Majda Grun- za življenje v Ameriki; 12.10: tar; 13.50: Vedri zvoki; 15.40: Pesmi uspeha; 13.00; Vesti in p. Chopin: Mazurke (pianist Tour de France; 14.00: Vesti Arthur Rubinstein); 16.00: Iz in.Tour de France; 16.: Lahka svetovne književnosti Her- glasba in Tour de France - mann Hesse: Doživljaj; 16.20: cilj etape v Tholon les Bainsu; Zabavni zbor Norman Luboff; 19.00: Teden kmetijstva; 1930: 16.40: Billy May s svojim or- Choi stu. 15.15: K nov. h interpretacij v Tr- Koper - ,.'5: Glasba za dobro jutro; •30: poročila; 8.00: Glasba za as: 13.40: Kmetijski nasveti: Orkestra Alda Melettlja in Nora Moralesa; 21.05: La Tra-vlata, opera Gluseppa Verdija. II. program 10.00: Pesmi smeha; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.: Melodije iz filmov; 15.40: Solist dneva Ken Grtffln; lt>00. Igra violinist Ruggero Rlcci; 16.20: Fantazija motivov; 17.30: Koncert operne glasbe; 20.45: ((Dediščina strica Buonanime«, komedija v treh dejanjih. III. program kestrom; 18.00: Iz oper G. Puccinija; 20.00: Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.50: Djurdjica Flere: Obisk pri Molieru; 21.20: Iz Schubertove skicirke — IV. oddaja; 22.15: Sanremo 1960; 22.30: Moderna plesna glasba; 23.10: Koncert Zagrebških solistov pod vodstvom Antonia Janlgra, Ital. televizija 16.00: V evroviziji Tour de France, cilj etape Aix Les Batns - Thonon- 17.00: TV za otroke; 18.45: Stari in novi šport; 19.00; Ozračje XX. stoletja;’ 19.25: Dogodivščine vell- 17.00: Godalni kvartet (Schu-—|,„„.„ bert, Malipiero); 18.00: Franco- kih del; 19.55: Štirje koraki med Strniščna setev 13 45 «Straus- ska kultura; 20.00: Vsakovečer- notami — glasbeni variete; siana« _ fantazija 'za dva kla- ni koncert (Corelli, Haindel, 20.30: TV dnevnik; 21.05: Cam- I'iria in orkester- 14.00: Glas- Roussel, Prokofiev); 22.30: panile Sera; 22.15: Selekcija 1- a Po željah- 15 30 Narodne Skladbe Leosa Jenačeka; 23.50: talijanske nagrade 1959 (Alza- Pesm,i Ir plesi Iz raznih kra- Ludwig van Beethoven: Sonata škl politik); 22.50: Potovanja lev; 16 00: Otroški kotiček; za klavir ((Les adieux». tv dnevnika (Ar»en-tina): TV dnevnika (Argentina); registrira pred očmi narkoti-zerja. Elektronski inštrument, ki služi za proučevanje srčnih o-bolenj — spektrofonokardio-gram je skonstruiral dr. Samuel A. Talbot s svojimi sodelavci v bolnišnici John Coc-cins v Baltimoru. Ta aparat reproducira srčne utripe kot vidne in slišne oblike. Te a-kustične oblike se pri različnih srčnih boleznih zelo razlikujejo. Ce na primer «glasba» srčnih šumov zveni kot pihalni inštrumenti, lahke to pomeni določeno spremembo aorte (žile v bližini srca). Ce pa daje «glasba» zvok violine ali čela, gre lahko za akutno vnetje srca. Druga obolenja srca ali osrčja proizvajajo zopet drugačne šume. V neki bolnišnici v San Franciscu izvajajo dnevno kirurgi v sodelovanju z elektronskimi inženirji komplicirane operacije na možganih bolnikov, ki bolujejo za ((Parkinsonovo« boleznijo (Parali-sys agitans — krčenje celega telesa s tresenjem). Na določenem mestu uvedejo v možgane kot svinčnik tanko e-lektrodo skozi vrh katere spuščajo tok visoke frekvence. Neznaten del možganske substance v njeni bližini se na ta način razkroji. Ta postopek je pomagal v eksperimentalnih primerih. Drhtenje in drugi pojavi Parkinsove bolezni so prenehali. Med poskusom je operacijska soba popolnoma zaščitena z bakreno zaveso, tako da so onemogočeni vsi eventualni električni vplivi. V kontrolnem prostoru so inženirji v stalni telefonski zvezi z nevrokirurgom, da lahko točno regulirajo prihajanje električnega toka v možgane. Operacija se izvaja pri lokalni anesteziji. Bolnik se zaradi tega lahko razgovarja s kirurgom in mu sporoča svoje občutke. Odgovori In reakcija bolnika ter opazke kirurga se snemajo na magnetofonski trak za kasnejše analize. Raziskovalci psihiatričnega inštituta v Hostonu delajo z elektronskimi aparati, ki odkrivajo, kako delujejo človeški možgani. Primer: Pilot letala lahko v višini 9000 metrov nenadoma občuti nenaravno superiornost, da bi lahko osvojil ves svet. Toda ta občutek lahko prevara: de- jansko je lahko to stanje neposredno pred nezavestjo, kar bi v njegovem primeru lahko imelo usodne posledice. Vzrok temu je lahko pomanjkanje kisika ali kaki drugi pogoji ki neugodno vplivajo na noi^ malno delovanje možganov Morda bo v dogledni prihod- lec z zemlje stalno spremljal delo pilotovih možganov in odkril znake nevarnosti dovolj zgodaj, da prepreči katastrofo. * * * Drugi elektronski inštrument je že v pripravi za razne operacije srca, ki so jih začeli izvajati šele v najnovejšem času: na istem aparatu se registrira temperatura bolnika, število utripov žil, krvni pritisk, elektrokar-diogram itd. To bi lahko privedlo do izuma elektronske ((bolničarke« za nadzorovanje težkih bolnikov, ki bi neprenehoma dan in noč beležila podatke o stanju bolnika in jih sporočala centrali. Temu sistemu je namreč mogoče priključiti alarmne naprave niiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii in signalne zvonce in če se n. pr. krvni pritisk poveča a li zmanjša preko določene meje, lahko aparat to takoj sporoči dežurnemu zdravniku. Zanesljivo je, da pripada avtomatizaciji v bodočnosti velika vloga tudi na medicinskem področju. Bo mar lahko r.ekega dne robot-zdravnik popolnoma zamenjal živega zdravnika? Dr. Louis M. Orr, predsednik ameriškega zdravniškega združenja, misli o tem takole: ((Prepričan sem, da ni nevarnosti, da bi stroji mogli prevzeti zdravwiško~~pTakso. Mnogi zdravniki in mnoge bolezni ne reagirajo na brezosebno zdravljenje ne glede na to, če tako zdravljenje nudi stroj ali pa zdravnik.# služiti kot gradbeni element. V tem studiu je bilo do zdaj v takem plodnem sodelovanju pridobljenih kakih 7 ali 8 domačih baletov, med katerimi je tudi Sakačeva ((Simfonija o mrtvem vojaku«. Ob vpogledu v njeno vsebino bi človek na prvi pogled sodil, da je snov preveč težka in bolestna za balet. Toda Sakačeva glasba (dirigent slavni komponist Boris Papando-pulo) je polna tako dramatičnih kakor liričnih elementov, ki se na izviren način spajajo in dajejo koreografu in izvajalcem možnost za globoko ekspresivnost. Izvedba je pokazala harmonično povezavo med glasbo in koreografijo, plesalci so bili dostojanstveno zadržani in spet razgibani, stil je bil v smeri moderne koncepcije izviren in nov. Vsekakor moremo smatrati ({Simfonijo o mrtvem vojaku« za enega izmed bodočih gradbenih elementov svojskega jugoslovanskega baletnega izraza. Naslednja točka: Bela Bartok: uCudoviti mandarin*. Koreograf Dimitrije Parlič. Tu moram omeniti tudi scenografa in kostumografa Dušana Rističa, ki je doprinesel znaten delež k umetniški popolnosti tega baleta, ki je bil med naj lepšimi in najdovrše-nejšimi na celotnem festivalu. Zgodba je pretresljiva in obenem globoko simbolična. Trije potepuhi izvabljajo preko dekleta — lahkoživke moške v svoj brlog, da jih potem izropajo. Tako privabi dekle tudi mandarina, ki se vanjo resnično zaljubi. Potepuhi ga pobijejo, prebodejo z meči in obesijo. Toda mandarin na čudežen način ne more umreti. Ljubezen je tista moč, ki mu tega ne da vse dotlej, da se dekle, ganjeno od njegove ljubezni, ne skloni k njemu in ga poljubi. Glasba, koreografija, kostumi in scena, vsem na čelu pa edinstveni plesalci: Sonja Kasti kot dekle, Miljenko Vikčič kot mandarin, Damir Novak, Ivan Ločičnik in Niko. la Andučič kot potepuhi, so se zlili v prav tako umetniško dovršeno kot človeško pretresljivo celoto. Tretji nastop je bil balet na glasbd ■"Sergej«- Rahmaninova «R apšodija nn Pogani-nijevo temo*. Svetlejša, vedra vsebina z večnim motivom ljubezni, iskanja, odbijanja in spet približevanja Povratek k modi iz di pričeske po sta leta 1925^ rem - Rute so aktualne Velike spremembe (Jt\ v šminkanju - Tu- Devetnajstega bo v Florenci revija krznen ih plaščev, ki bodo v modi prihodnjo zimo. Razstavljali bodo svoje modele najbolj poznani italijanski krojači in šivilje, ki so se odločili zopet za ravno, rekli bi lahko geometrično linijo, ki jo že nekaj let radi uporabljajo pri plaščih in kostimih. Pričakujejo, da si bo modno revijo ogledalo precejšnje število kupcev iz A-merike, ki so zelo navdušeni predvsem nad model i modnega ustvarjalca Capuc-cija. Baje so več njegovih modelov že odkupili, ker najbolj odgovarjajo okusu ameriških žena. Capuccijeva modna Unija je na videz zelo enostavna, vendar bi jo težko kdo drugi posnel, ker je njena največja eskriv-nost» prav v posebnem kroju, ki ga poznajo le Capuc-ci sam in njegovi sodelavci. Kar se tiče oblek, kostimov, pa tudi šminkanja in pričesk, napovedujejo modni ustvarjalci povratek k modi iz leta 1925. Velike spremembe bodo predvsem pri šminkanju. Temnejši pudri tn kreme se bodo u-maknili čisto svetlemu, če že ne belemu pudru, oči pa bodo vedno temno pobarvane, tako da bodo bolj globoke in še bolj izrazite. Ustnice bodo močno pobarvane, s čimer bo bledica obraza še bolj poudarjena. Izdelovalci parfemov so se že odločili za nove vrste parfemov in kolonjskih vod, ki bodo v skladu z novo eromantično* modo. V prodajo bodo prišli razni par-femi, oziroma esence, ki jih bodo ženske lahko uporabljale za vse priložnosti. Tudi pričeske bodo sledile modi iz leta 1925. Dol- Taksne bodo pričeske za *e-•ctšnjo Jesen In zimo. Brez dvoma Jih bodo vesele vse tiste, ki so nerade odločijo za trajn« kodre gi lasje se bodo umaknili kratkim in gladkim pričeskam, ki bodo zahtevale od frizerk le skrbno striženje. Lasje bodo pomaknjeni od čela ter bodo ravno obkrožali obraz ter pustili pri tem prosta tudi ušesa. Moda dopušča seveda tudi dolge lase, ki P“ bodo morali biti vedno počesani tako, da bodo čimbolj odmaknjeni od obraza ter bodo tesno speti tako na tilniku, kot na vrhu glave. In še nekaj v zvezi z rutami. Letošnja moda zahteva rute, če je veter ali ga pa ni. To velja predvsem za mlada dekleta, ki se morajo torej preskrbeti z lepim številom pisanih rut, s katerimi bodo izpopolnile svojo poletno garderobo. Pa-rižanke in tudi Italijanke so se odločile za dolge rute iz chiffona, ki jih nalahno ovijejo okrog glave m vrata. Američanke pa so se odločile za čipkaste in prozorne rute, ki jih obvarujejo pred vetrom, pa vendar ne skrijejo pričeske. Moda ogrlic in drugih o-kraskov iz umetnih kamnov bo letošnjo jesen in zimo še vedno na prvem mestu. Številne francoske in italijanske modne hiše so že poslale svoje izvedence v razne dežele Srednjega vzhoda, kjer naj bi našli motive za nove okraske v orientalskem stilu. Nekgj modnih hiš pa se je odločilo, da bo izdelalo ogrlice in druge o-kraske po modi obeskov, ki so jih nosile Indijanke in druga že izumrla plemena tako Severne, kot Južne A-merike. Pravijo, da je letošnja gladka in enostavna moda, ki nas zopet spominja na vrečasto linijo najbolj primerna, da uveljavi ogrlice in druge okraske. mladih ljudi. Nastopil je ob solistih Maji Bezjakovi in Da-miru Novaku velik del zagrebškega ansambla in pokazal svojo veščino tudi v klasičnem baletu. Tu so osvojili občinstvo lepota gibov, široka razgibanost in visoka medsebojna vigranost, ki so se zlivali z glasbo v osvežujočo enoto. Zadnjij festivalski nastop: Skopski baletni ansambel (8. julija) Zanimanje občinstva, ki je pri vsakem nastopu napolnilo Opero do zadnjega kotička, se je stopnjevalo od vprizori-tve do vprizoritve. Treba je že zdaj poudariti, da je uspeh Ljubljanskega festivala z nagradnim nastopom jugoslovanskih baletov prekosil tudi najbolj optimistična pričakovanja. Lahko rečemo, da je živela Ljubljana minulih 10 dni v znamenju jugoslovanskega ba. leta, obenem pa v stalno rastočem mrzličnem pričakovanju, ki je doseglo svoj višek ob zadnjem nastopu, nastopu Skopskega opernega baleta. Mladi skopski balet se je razvil šele od leta 1947 dalje iz skromnih začetkov. Danes imajo v Skopju Baletno srednjo šolo, osemletko, ki je letos dospela do vključno sedmega razreda. Nadarjenost Makedoncev za ples mora biti izredna, kajti to, kar nam je skopski balet pokazal, se že močno približuje visoki u-metniški zrelosti. Tudi Makedonci so nastopili v treh zelo razlikujočih se prireditvah, ki po svoji umetniško tehnični zahtevnosti nič ne zaostajajo za programskimi točkami ostalih baletnih ansamblov. Tu je najprej balet «Clo-vek in usoda» na glasbo V. simfonije P. I. Čajkovskega. Koreografijo in režijo je izvedla odlična umetnica in pedagoginja Nina Kirsanova, ki je iz mladega ansambla izvabila vse najvišje in najboljše, kar je mogel dati od sebe. Balet je razdeljen na štiri dele, ki so Moč, Ljubezen, Brezskrbnost in Usoda in finale. V posameznih človeških simbolih je nastopila vrsta solistov, od katerih naj o-menimo samo nekatere. Ljubezen je S" šarmom in stilno eleganco zaplesala Natka Penušliska — Mitrovska, Človeka močno doživljeno Toni Sulevski, Usodo pa z demonično razgibanostjo Zika Su-vačarevič. Drugi nastop so bile tiBa-letne impresije* na glasbo A-milcara Ponchiellija in v koreografski priredbi Dimitrija Parliča. Očarljivost tega baleta je že v snovi sami, ki prikazuje v prvem prizoru, kako se poraja baletna predstava z vsemi križi in težavami, kar daje plesalcem priložnost tudi za prikupno groteskne prizore. V drugi sliki pa je prikazana baletna predstava sama, kakor je zrasla v svoji dovršenosti iz vaj in prvih skromnih početkov. Tretji nastop: sloviti «Po- lonski plesi* iz opere «Knez Igor« Aleksandra Borodina. Tu so Makedonci polno zaživeli v svojem razgibanem temperamentu in zanesli občinstvo za seboj v ploskanje, VLADIMIR BARTOL nesti mogoče, da bo opazova- .................m,,,n,iiiiiimniiiiiiiiiiiililUIIIMIMMMIHIIIIIIIiillllllllllllllllllllllMllllllllllllllllllllllimilllllllllllMMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIMIIH morate nujno končati važno opravilo. Zadovoljstvo v dru- OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne zavračajte pomoči, ki vam je nudena brez pogojev. Zadovoljstvo v družini in ponos zaradi uspeha vam drage o-sebe BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne zamudite dogovorjenega sestanka. Zvedeli boste novico, ki vas bo rešila velike skrbi. Ne bodite preostri v vaših sodbah. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Uspehi na profesionalnem področju. Vaša priljubljenost bo vedno večja. Skušajte razumeti težave vašega življenjskega druga. RAK (od 23 6. do 22. 7.) Potovati boste morali, toda to bo za vas koristno. Simpatično srečanje z novo skupino HOROSKOP ___ZA DANES_ prijateljev. Prehodna nevarnost. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Čakajo vas dolgotrajne priprave za bodoči poklic. Izogibljite se preodločnim in o-strim reakcijam. Zdravje se bo izboljšalo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vaša moralna pomoč kolegu v težavah bo zanj spodbudna. Uveljavili se boste v družbi z vašo konverzacijsko spretnostjo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Dobri odnosi z vašimi nadrejenimi vam bodo v korist. Zaupana vam bo tajnost, ki jo morate za vsako ceno spoštovati. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Vaše težnje se bodo uresničile, vendar ne še tako hitro. Otresti se morate pretirane konservativnosti. Z moralo ste na višku. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Preden greste na dopust, žini. Mladi vam zelo zaupajo KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Na vidiku zaslužki zaradi vaše tehnične in organizacijske spretnosti. Ugoden finančni položaj bo vplival tudi na vaše sentimentalne odnose. VODNAR (od 21. 1. do 19, 2.) Dobili boste pomoč od vplivne osebe, katero ste pričakovali. Bodite nepristranski do svoje okolice. Nekoliko gla. vobola. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Neka vaša zaposlitev zahteva znaten psihološki čut. Srečanje, ki vas bo prej ali slej osrečilo. Zdravje zadovoljivo. IZ GALERIJ Miela Reina v Moncenisiju V baru Moncenisio se neprestano vrste slikarske razstave s tolikšnim redom, istočasno pa vedno na resni umetniški ravni, ki je ne zdrži vedno na pr. niti občinska razstavna galerija. In to brez vsakega upravnega a-parata komisij, Žirij, pristojbin itd. O mladi umetnici smo pisali še prav pred kratkim ob zanimivi skupni razstavi mladih tržaških likovnikov v dvorani Inštituta za nemško kulturo. Ce se prav spominjam je bila Reina najmlajša med raz. stavljajočimi na omenjeni razstavi. Vendar je že tudi prej razstavljala in tudi že kaže dognano lastno izraznost. Se sicer giblje okrog Picassoje-vega abstraktizma, v neki me. ri njegovih analitičnih impresij in tematike, vendar ima lastno obdelavo, morda nekoliko tesneje povezano z realnim svetom, posebno pa z izredno krepkim in živim ko-lorizmom. Ta pa ni posebno abstrakten in posebno ne pozna enotno enobarvnih ploskev. Sicer je dosledna v izvajanju tem, za katere pač ni v zadregi po svojem fantastičnem daru, z doslednim umetnostnim programom, ki ga menda ona edina zastopa v tolikšnem formatu, v Trstu. Vendar pa bo zanimivo slediti njenemu razvoju v bodočnosti, ker se zdi po prekipevajoči sredozemski sončni barvitosti — ki verjetno tudi zelo dobro odgovarja ženski naravi — ne bo dolgo vztrajal v taki, v glavnem le precej cerebralni abstraktnosti. JELINČIČ Jugoslovanski filmi na tujih festivalih Na letošnjem XIV. filmskem festivalu v Edimburgu, ki bo od 21. avg do 10. septembra, bodo predvajali tudi jugoslovanske filme, med katerimi celovečerni igrani film sMiss Stone* ter krat-kometražni film aSutjeska* in «Tretji mednarodni grafični bienale v Ljubljani*. Na IV. mednarodnem pregledu filmskih tehnikov, ki bo 22. julija v Benetkah, bodo prikazali filmske novosti sestavljene iz desetih izbranih posnetkov, ki so bili posneti v minulem tednu. Hkrati pa bodo prikazali tudi Filmske novosti štev. 26, ki med drugim prikazujejo obisk predsednika Z AR Naserja v Jugoslaviji. Razen tega bodo jugoslovanski filmi prikazani tudi v času prireditev X. mednarodnega tedna filma in folklore, ki bo od 29. septembra do 6. oktobra n Bruslju, na III. mednarodnem filmskem festivalu, ki bo od 10. do 18. septembra v Bergamu v Italiji in na nekaterih drugih mednarodnih prireditvah. ■Nagrada Olimpu podeljena Eduardu de Filippu sili. nagrada Olimp* za mednarodno gledališče v o-kviru manifestacij 6. mednarodne kinematografske razstave v Messini in Taormi-ni, ki bo od 23. do 30. julija, je bila podeljena znanemu neapeljskemu igralcu Eduardu de Filippu. Stalni žiriji predseduje Vittorio Gassman, njena člana pa sta tudi Sir haurence Oliver in Arthur Miller. «Maska trageda* v zlatu bo podeljena de Filippu v taorminskem gledališču 30. julija v okviru zaključnega večera, ki bo posvečen tudi podelitvi «Davi-dov* in sDonatello d'Oro*. Podelitev nagrad (Srebrni Tour Eiffel 1960» Žirija za eSrebrni Tour Eiffel* je takole podelila svo. je nagrade po kategorijah: Alberto Bonucci za režijo komedije uVeseli konec*; Lila Brignone za televizijske nastope; Daniele d’Anza za televizijsko režijo rubrike «11 novellieren; Enio de Concini za scenografijo filma «Pro-kjeta goljufija», Eleonora Rossi Drago za film «NasiL na pomlad»; Franco Fabrizi za film «Prokleta goljufija*; Federico Fellini za režijo filma sSladko življenje*; Anna Maria Ferrero za film «U. radnik*; Yonne Fourneaux za film «Sladko življenje*; Christina Gajoni za film nProklela goljufija*; Pietro Germi za režijo filma «Pro-kleta goljufija*; Alfreda Giammetti za scenografijo filma e Prokleta goljufija*; Dorian Gray za film »Bežne ljubezni v Palmi di Motor, ca«; Belinda Lee za film «/ magliari*; Elsa Martinelli za ilm «La notte brava* Giu-etta Mašina z« film tZena irugega»; Marisa Merlini za ilmske interpretacije; Thomas Millan za film (Lep i Antonio* itd. Podelitev (Grolle d’Oro» Žirija VIII. izdaje nagrade St. Vincent za kinematografijo je v soboto zvečer podelila «Grolle d’Oro* in nagrado «Mario Gromo*. «Grolle d’Oro* za najboljšo režijo je dobil Federico Fellini za film «Sladko življenje*; za najboljšo igralko Svedinja Ingrid Thulin za svojo interpretacijo u filmu «Na pragu življenja*; za hajboljšega igralca Rus Vo-lodja Ivašev za interpretacijo v filmu «Balada o vojaku*. Anna Magnani v filmu (Kraljica in upornik* Iz New Yorka potrjujejo, da bo Anna Magnani nastopila v glavni vlogi filmske Verzije drame Uga Bettija ^Kraljica in upornik*, ki jo je italijanski dramaturg napisal leta 1949. Film bodo realizirali trije ameriški producenti, ki nameravajo pred-(taviti delo tudi v gledališki Obliki v Broodwayu. Kinematografske pravice za film «Kraljica in upornik* je najprej kupil Alfred Hitch-coch, ki po jih je pozneje odstopil ameriškim producentom. Charlie Chaplin na Irskem «Snemal bom filme do konca svojih dni in pravkar pripravljam novega, v katerem bo glavno vlogo imel moj sin Sydney», tako je izjavil Charlie Chaplin predstavnikom tiska ob svojem prihodu v Shannon v družbi z ženo in tremi od svojih o-trok. Igralec je dejal, da mu jemije mnogo časa pisanje njegove avtobiografije, na kateri dela že 18 mesecev. Ko ga je neki novinar vprašal, za tajnost njegove mladosti, je Chaplin pokazal na svojo ženo Oono in dejal; «Evo jo!« Fernandel kot (Kardinaj don Camilo* Po dolgem oklevanju je Fernandel končno le podpisal pogodbo za nov film serije «Don Camillo*. Četrta epizoda se bo imenovala «Kardinal Don Camillo*. Fer. nandel bo nosil kardinalsko obleko, njegov nasprotnik Peppone pa bo senator. Film bodo začeli snemati pozimi, ko bo Fernandel zaključil snemanje filma (Deveta dežela*. Začetek snemanj* (Vohun stoletja* Te dni so v Tokiu začeli snemati film «Vohun stoletja*. Film obravnava dogodivščine Richarda Sordeja, ki je neposredno pred začetkom druge svetovne vojne in tudt med njo organiziral in vodil učinkovito mrežo sovjetske špij onaže na Japonskem. Gorlško-beneški dnevnik Seja pokrajinskega odbora Razpravljali so o zaposlitvi goriške delovne sile V soboto bodo v palači Attems na Komu otvorili razstavo slik V pokrajinski palači se je pod predsedstvom dr. Pole-sija sestal pokrajinski odbor, ki je zelo obsežno razpravljal o delavski zaposlitvi v naši pokrajini zlasti pa še o možnosti zaposlitve delavcev v tržiški ladjedelnici in ¥ drugih industrijskih obratih. Ko so razpravljali o tem vprašanju, so imeli pred očmi sedanje in bodoče zmogljivosti goriških podjetij, kakor tudi izjave podtajnika ministrstva za državne udeležbe Giuseppa Garlatta med svojim goriškim obiskom. Naslednji del seje so posvetili gradnji pokrajinske sejne dvorane in nakupu opreme, potem pa so se lotili nekaterih vprašanj, ki se pojavljajo pri prevzemanju občinskih cest. Odbornik za javna dela Zaretti je poročal o izvidu, ki ga je pripravil pokrajinski tehnični urad, glede stroškov za ureditev in sistematizacijo teh cest. Tehniki in funkcionarji bodo še nadalje zbirali podatke, ki zadevajo to vprašanje da bi dobili čim boljši pregled. Odbornik dr. Chientaroli je nadalje poročal o organizaciji razstave umetniških slik, ki jo bodo otvorili v soboto ob 17.30 v palači Attems na Kor-nu. Odbor, ki pripravlja razstavo, je sestavil katalog z vsemi podatki o slikah. Razstava bo odprta do 30. sept., v--top pa bo brezplačen. Odobrili so še popravilo ku. hlnjfc v umobolnici ter poslopja, kjer ima sedež prefektura. Na kcncu so obvestili odbornike o poteku dražbe, s katero so dali v zakup asfaltiranje ce-te pri Gradiški podjetju Mattiroli. Izlet na Koroško za veliki šmaren Goriške žene organizirajo 14. in IS. avgusta avtobusni izlet na Koroško. Vožnja, hrana in prenočišče stane 4.000 lir. Vpisovanje, vključno do 16. ju-i-ja, na ZSPD v Ul. Ascoli 1-1. Pri vpisu naj prinese vsak s seboj novo osebno izkaznico, vidirano od kvesture za potovanje v inozemstvo. -------- Nesreča upokojenca iz Podgore V bližini podgorskega podvoza, in sicer pri stavbi številka 21, se je včeraj ob 17.15 pripetila prometna nesreča, v kateri je postal žrtev upokojenec, 71-letni Alojz Cernic iz Ulice Attemis 13 v Podgori. Cernic, ki je bil namenjen na polje, da bi nabral nekaj trave, je šel od podvoza pro- ti križišču Madonnina. Pri poslopju številka 21 ga je dohitel tovorni avtomobil. Cim je prišel ta mimo, je upokojenec prečkal cesto. Tedaj pa se je pripeljal mimo motociklist 37-letni Carlo Martini iz Zdravščine in ga povozil. Z avtom Zelenega križa so Černiča prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom leve noge. Zdraviti se bo moral 40 dni. Motociklist ni utrpel poškodb. Na kraj je kmalu prišla prometna policija, da bi ugotovila vzrok nesreče. Zadnja pot malega Borisa Včeraj popoldne ob 18. uri so pokopali na pevmskem pokopališču malega Borisa Sancina, ki je v torek zvečer povsem nenadomg umrl v civilni bolnišnici v Ulici Vittorio Ve-neto. 2alni sprevod je krenil iz bolniške kapelice v pevmsko cerkev, od tam pa na pokopališče, kjer so malo belo krsto položili v Komjančev družinski grob. Vest o smrti malega Borisa se je zelo hitro razširila po vsem mestu. Mnogi, ki so ga prišli pospremit na zadnji poti, so se poslavljali od njega s solznimi očmi in z bolečim srcem, polnim sočustvovanja s prizadetima staršema, katerima je kruta usoda iztrgala najdražje kar sta imela. Ob tako hudi izgubi izrekamo naše najgloblje sožalje staršema, Nadi in Petru Sancinu, kakor tudi dedku Lojzetu Komjancu, ki je bil na malega vnuka tako močno navezan. nimiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiininiMimmiiiiiHnmRminmiiiiiiiiiiiiiiitiimmiiiiininiitiiumiinuiiinniiniiiiniiniiiiiuiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiniiiH Pismo iz Nove Gorice Ugoden začetek turistične sezone od Gorice do Trente Nizozemci so postali že stalni gosti bovških m trentarskih lepot - Ureditev novih lokalov za sprejemanje gostov - Letni občni zbor okrajne zadružne zveze Zelo dober letošnji uspeh mature na slovenski trgovski akademiji Izdelalo je 16 kandidatov, popravne izpite ima 23, dva sta padla Zlasti ugodni rezultati in dobro znanje strokovnih predmetov Pred nekaj dnevi se je zaključila matura na trgovski akademiji in to z dokaj dobrim rezultatom. Izdelalo je šestnajst kandidatov in kandidatk, 23 jih ima popravne izpite, dva sta padla in ena kandidatka je še pred pričetkom odstopila. Izdelali so: Bone Ana Mari- ja, Burlo Gianna, Carli A-drijana, Kralj Vojka, Coraz-za Aldo, Grdovič Klavdij, Hrovatin Vijolica, Husu Aleksandra, Jazbar Jurij, Martel-lani Ana Marija, Pahor Drago, Sajn-Plocar Dragica, Semen Adrijan, Suseli Marij, Turchi Marija, Trampuž Marija. leto izdelalo jih je popravne izpite ima odklonjeni Skupaj 1959 1980 10 (26 odst.) 16 (39 odst.) 26 <68 odst.) 23 (56 odst.) 2 (5 odst.) 2 (5 odst.) 38 41 Turistična sezona se je začela. V gornje Posočju so prišli prvi Nizozemci, domači in tuji turisti. V Bovcu in Trenti sta sedaj dve skupini po 40 Nizozemcev. Do konca sezone bo prišlo še deset takih skupin, ker so Nizozemci že v zadnjih letih vzljubili lepoto Bovške. S tem in ostalimi rezervacijami pa penzionski obrati v Posočju še niso polno zasedeni. K temu je doslej nedvomno pripomoglo tudi neugodno vreme, ki zadržuje tako stalne kot prehodne turiste, da se ne morejo ločiti od doma. Je pa razveseljivo to, da vzbujajo lepote gornje Soške dcline, ki so edinstvene, vedno večje zanimanje inozem-cfcv in naših delovnih ljudi. S počitniškim domom, katerega je letos uredila tovarna »Rašica« iz Gameljn pri Ljubljani v Cežsoči, je na Bovškem že šest počitniških domov. Njihovo število se bo še povečalo. To kaže med drugim odločitev podjetja za elektrozveze iz Ljubljane, ki MIIIIIIHIIIMlUIlHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllll Zaradi odločnosti levičarskih svetovalcev V Ronkah ne bodo postavili spomenika G. D'flnnunziu Občinski svet je zavrnil zahtevo, naj odstopi del občinskega zemljišča - Propadel je poskus, da bi ovenčali fašistični pohod na Reko Na zadnji seji občinskega sveta v Ronkah so sprejeli resolucijo, v kateri se zahteva razpustitev fašistične stranke MSI, ki je direktno odgovorna za prelivanje krvi v Italiji. Morda še važnejša pa je resolucija, ki je bila prav tako sprejeta z ogromno večino glasov socialističnih m komunističnih svetovalcev, s katero občinska uprava sporoča pripravljalnemu odboru za postavitev spomenika D’An-nunziu v Ronkah, da ne bo riala na razpolago svojega zemljišča za postavitev tega spomenika. Razprava o tem vprašanju je bila zelo dolga in tudi izčrpna, saj se je tikala izredno važnega političnega vprašanja, zakaj D’Annunziov pchod na Reko in Kvarner, ki ima svoje korenine v Ronkah, se ne more izvzeti iz celotnega fašističnega pokreta, ampak predstavlja samo enega izmed členov fašističnega prihoda na oblast. Ce se na ta pojav gleda na takšen način, tedaj pomeni postavitev spomenika • pesniku — vojaku« D’Annun-ziu poveličevanje fašističnega pobornika in fašističnih osvajalnih podvigov, ki so se začeli z osvajanjem neitalijan-skega ozemlja v naših krajih, se nadaljevala z osvajanji v Afriki in v drugih krajih Evrope, kar je vse skupaj privedlo državo v nepopisno katastrofo. Marsikateremu se vsiljuje vprašanje, zakaj je šovinistična manjšina prav v sedanjem tienutku sklenila postaviti spomenik voditelju osvajalnih pohodov na jugoslovansko o-zemlje? Zakaj se kaj takega niso spomnili še pod fašiz-mcm, zakaj je treba prav sedaj, ko je zgodovina izrekla svojo obsodbo tega pohoda, pogrevati te stvari in vznemirjati duhove? Odgovor na to vprašanje je žeto preprost in ga lahko da prav vsak preprost človek. Za fašiste je zlasti zadnje obdobje, odkar ima država Tambronijevo vlado, ki se vzdržuje na oblasti s pomočjo fašističnih glasov, nadvse ugcdno za krepitev njihovih pozicij. Dogodilo se je celo to, da se v idejnem pogledu demokristjani istovetijo s fašisti. Komunistični svetovalec Bres-san, ki je predložil resolucijo proti podaritvi občinskega zemljišča, je pripomnil, da je ta manever fašističnih sil • igranje z ognjem«, kajti prav lahko se dogodi, da se odpor vsega protifašističnega prebivalstva proti takšnim fašističnim podvigom manifestira na takšen način, kot se je to zgodilo v Genovi. Ob tej priliki je tudi poudaril, da utegne postavitev spomenika motiti dobre sosedske odnose z Jugoslavijo. * za razvedrilo gostov, zlasti v je pred kratkim prevzelo v upravo več neizkoriščenih vojaških zgradb v Trenti, da jih bodo preuredili v velik počitniški dom. Računajo, da se bo samo s preureditvijo teh doslej večinoma zapuščenih poslopij, povečalo število nočnin v Trenti za 10.000 na leto. In kako so se v Posočju pripravili na letošnjo sezono? Vsekakor bolje kakor v prejšnjih letih, saj so skoraj pov-scd s preureditvami naredili gostinske lokale lepše in pri-kupnejše. Povečali pa so tudi druge ugodnosti za penzion-ske turiste. V Bovcu je gostinsko podjetje »Kanin« uredilo kavarno, kar je pomembna pridobitev za Bovec, in ureuredilo bife. V »Golobar-ju» so izvedli razne notranje izboljšave in olepšali okolje ter zunanjost. Popolnoma so opremili ih odprli tudi hotel • Mangrt«. V Trenti je hotel • Grel« usposobil za sprejem turistov vse razpoložljive sobe. Razen tega so lepo opremili in odprli točilnico v gostilni »Triglav«, odstranili pa vse ruševine bivših vojašnic, ki so kazile videz kraja. V Logu pod Mangrtom, pa so še bolje uredili tamkajšnje gostišče. Tudi v drugih krajih ob Seč, so gostinski obrati skoraj povsod olepšali svoje lokale in izboljšali opremo. Nova Gorica pa je že pred turistično sezono dobila dva tudi v zamejstvu že precej znana in za razvoj turizma zelo pomembna, sodobno zgrajena in opremljena lokala: restavracijo in kavarno ter »Kekca«. V Vipavi so popolnoma preuredili gostišče «Pod skalen«, kjer se gost, ki pride k izviru Vipave, tudi lepo ohladi in naužije ob pogledu na lepoto okolice. Delavni sta tudi planinski društvi v Ajdovščini in Idriji. Ajdovski planinci pa delajo na tem, da bo tudi Vojsko, ki je s svojim; naravnimi lepotami na višini okoli 1000 metrov nad merjem, privabilo že marsikaterega izletnika in planinca, pozimi pa smučarje, še bolj privlačno. Tu so namreč zelo lepa smučišča. Planinsko društvo Idrija, ki ga krepko podpira kolektiv rudnika živega srebra, ureja na Voj- skem zavetišče s 40 ležišči za izletnike in prostorno dvorano, ki bo služila tudi za manjše prireditve. Korak naprej je narejen tudi v skrbi Demokristjanska manjšina je svojo zahtevo postavljala na »patriotsko« podlago, toda vprašamo se, od kdaj so osvajalni podvigi dobili patriotsko obeležje? Bovcu in Novi Gorici. V Bovcu bodo v teku sezone izvedli širši program prireditev in na razpolago je poseben avtobus za izlete turistov po dolini Trente v Log pod Mangr- V tem tednu bo gostovala po Goriški FOLKLORNA TINE RO iz LJUBLJANE Spored njenih gostovanj bo naslednji: PODGORA (v parku): sobota, 16. julija ob 20JO; DOBERDOB (ob jezeru): nedelja, 17. julija ob 17.30; RONKE (Excelsior): ponedeljek, 18. julija ob 20.30. 40-članska skupina, ki je spomladi z velikim uspehom nastopila v Prosvetni dvorani v Gorici, bo nastopila tudi na tradicionalni prireditvi ob Doberdobskem jezeru ki jo organizira moški pevski zbor prosvetnega društvu •Jezero« v Doberdobu pod okriljem Zveze slovenskih prosvetnih društev. Njen pisan spored bo vseboval pesmi in plese jugoslovanskih narodov. Po prireditvi v nedeljo zvečer in v ponedeljek, bo ples na »brjarju«. Deloval bo dobro založen bife. Prosvetno društvo vabi Goričane m Tržačane k obilni udeležbi. torr, na Predel, Mangrtsko sedlo, kamor vodi najviše speljana cesta v Jugoslaviji, in v druge kraje. Uprava kavarne in restavracije v Novi Gorici pa je poskrbela, da ima vsako soboto in nedeljo zvečer kvalitetno plesno glasbo. * * * V soboto so se v Novi Gorici zbrali zadružniki iz go-riškega okraja na letnem občnem zboru Okrajne zadružne zveze. Pregledali so obračun dela zadružnih organizacij v okraju, njihovo gospodarjenje in uspehe prizadevanj za napredek kmetijstva. Ugotovili so, da je bila lani kmetijska proizvodnja v okraju 6,6 odst. nižja od razmeroma visoke proizvodnje leto prej. Bila pa je še vedno 20,7 odst. višja kakor leta 1956, odnosno je bilo doseženo 82 odst. proizvodnje predvidene s petletnim perspektivnim načrtom za leto 1961. Veliko manjša kakor je bilo predvideno pa je obnova vinogradov in sadovnjakov Izostala je predvsem zasebna obnova vinogradov in sadovnjakov. Zamujeno skušajo nadomestiti družbena posestva in zadruge z urejanjem sadovnjakov in vinogradov na velikih kompleksih. Pri tem je treba predvsem omeniti začeto urejanje Bi-ljensklh gričev, kjer bodo nastali naši največji vinogradi in sadovnjaki. Družbena posestva in zadruge so lani izdelale načrte za ureditev 81)0 ha plantažnih sadovnjakov in vinogradov brez Biljenskih gričev. Ugotovili so tudi, da zadruge še niso dovolj opremljene s mehanizacijo, da bi lahko opravile pravočasno in dobro vsa kmetijska dela. Lani so nabavile 31 novih traktorjev in 141 priključkov. To pa je še premalo, saj je v okraju komaj 149 traktorjev z 805 priključki. Pomemben napredek je bil dosežen v živinoreji, ki je bil dosežen zaradi uvedbe u-metnega osemenjevanja, načrtne odbire živine, prepovedi klanja telet in drugih ukrepov. Pitanje ali vzrejo plemenske živine je že organiziralo 11 kmetijskih zadrug, nadaljnjih 7 zadrug pa pripravlja ustanovitev pitališča ali vzrejo plemenske živine. J. J. »n------ Nesreča dijaka iz Gabrij 21-letni dijak, Ladislav Bo-škin iz Gabrij 21, se je včeraj ob 21. uri vrnil domov. Ker so bila vrata zaklenjena, je stopil na kljuko, da bi prestopil ograjo. Pod težo pa se je kljuka odlomila in dijak se je nataknil z levo roko na konico nad vrati. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu obvezali rano, ozdravljivo v desetih dneh. «»------ DAROVI Namesto cvetja na grob Borisa Sancina daruje »La Go-riziana* Dijaški Matici 10.000 lir. Kino v Gorici CORSO. 16.30: «Luknja», M. Sostantin. VERDI. 17.00: »Usoda moža*, ruski film. VITTORIA. 17.00: »Nisem u- bll», L. Ventura, D, Doli. CENTRALE. 17.00: «Tolpa zelenega zmaja«, J. Kelly, M. Wynn. MODERNO. Zaprto. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 25,2 stopinje ob 15.20, najnižja 12,8 stopinje ob 5.30. Vlage 65 odstotkov. Včeraj ponoči je padlo \ 68,2 mm dežja. Iz zgornje stastistične tabele je razvidno, da je letošnji uspeh na trgovski akademiji zelo dober in to zlasti v primerjavi s preteklim letom. Prav tako bi bila tudi ugodna primerjava z drugimi slovenskimi in zlasti z italijanskim učnimi zavodi, kar priča o veliki resnosti te po-mebne slovenske strokovne šole. Pomembno je dejstvo, da so učenci te šole dobro pripravljeni in da se tudi na delovnih mestih povsod dobro znajdejo, kar so kaj kmalu «odkrila» številna trgovska in druga podjetja, tako da v praksi do sedaj skoro noben absolvent te šole ni ostal brez zaposlitve. Praksa, vsakdnev-no delo je nedvomno najboljši sodnik in prav ta je do sedaj dokazala uspešnost tega zavoda. Od ten splošnih ugotovitev preidimo na maturo samo. Dejali smo že, da je uspeh zadovoljiv zlasti v primerjavi z drugimi zavodi in torej u-poštevajoč dejanski položaj slovenske šole v italijanskem šolskem ustroju. Prav tu pa smo mnenja, da stvari nišo v redu postavljene. Nikakor namreč ne moremo razumeti, kako je mogoče tako visoko število popravnih izpitov pri maturah, ki naj bi predstavljale «zrelostni izpit« in torej spričevalo, da je nekdo sposoben stopiti v življenje. V konkretnem primeru trgovske akademije je to število relativno (v odnosu na druge zavode) nizko, menimo pa, da v resnici še vedno previsoko. Ne verjamemo namreč, da bi bilo mogoče v dveh mesecih obvladati snov, ki se je nekdo ni naučil v dolgih šolskih letih. Se manj pa je verjetno, da bi nekdo v tako kratkem razdobju »dozorel«. Na spomin nam prihajajo mature, ki so bile pred vojno na gimnazijah po Sloveniji in katerim nihče ni mogel očitati niti površnosti in na katerih so bili kriteriji zelo o-stri, vendar pa je bil odstotek padlih minimalen, popravnih izpitov pa na maturi sploh ni bilo. To vprašanje spada v okvir tolikokrat obljubljene šolske reforme, katere pa do sedaj še nismo dočakali. V tej zvezi pa bi bila nujno potrebna tudi revizija nekaterih predmetov in zlasti učnih programov. Upravičeno se namreč tako dijaki kot profesorji pritožujejo, da so učni programi preobširni, natrpani z raznim balastom, tako da ni mogoče v šoli niti vsega predelati, kje neki da bi vse znanje u-trdili. Na tak način pa prihaja prav na maturah do izrednih težav, saj dijak točno ne ve (in tega niti ne more vedeti), kakšen bo obseg snovi, ki jo bo izpraševalec (iz drugega učnega zavoda) zahteval. To pa seveda povzroča nepotrebno še večjo nervozo in mnogo prispeva k ustvarjanju tako škodljive «izpitne mrzlice«. Med popravnimi izpiti na trgovski akademiji prednjačijo jeziki, saj je kar 20 popravnih izpitov iz italijanščine, II z slovenščine, 5 iz angleščine, 5 iz nemščine, 2 iz knjigovodstva in trgovinstva, 5 iz prava in ekonomije in I iz blagoznanstva in zemljepisa. Iz tega statističnega pregleda takoj izhaja, da je velika večina izpitov iz ((filozofsko-jezikoslovnih« ved, saj spada v ta okvir v celoti kar 41 izpitov, medtem ko jih je med strokovnimi vedami zelo malo in skupaj komaj 8. Razlogi za ta pojav so različnega značaja. Nedvomno vpliva že sam značaj šole, zanimanje dijakov in njih usmerjenost na dejstvo, da se med letom vsi v večji meri poglobe v zahtevne strokovne predmete in do določene mere zanemarijo dru^e predmete. Nedvomno pa je to tudi odraz neprimernega učnega načrta, ki na primer zahteva tudi od dijakov trgovske akademije podrobno poznavanje Danteja in druge Italijanske literature, kot to zahtevajo od dijakov klasičnega liceja, kjer predstavlja ta predmet osnovo celotnega programa. V konkretnem primeru letošnje mature pa smo imeli vtis, da je šlo v določeni meri tudi za nerazumevanje s strani profesorice, ki se je kruto držala predpisov in tudi v resnici zahtevala strogo predpisano znanje, pa čeprav je 'značaj zavoda očiten. Nedvomno mora vsak kulturen človek imeti določen razgled do kulturnih dobrinah, ven- dar pa je tudi nedvomno, da je za dijake trgovske akademije prvenstvene važnosti aktivno in pasivno obvladanje jezika in da je zanje treba upoštevati drugačna merila kot na klasičnem liceju. Glede slovenščine menimo, da je glavni razlog za nekoliko večje število popravnih izpitov v dejstvu, da je izpraševalec ugotovil, da velika večina dijakov ni preči-tala niti enega klasičnega slovenskega literarnega dela v izvirniku in se je zadovoljila z Jevnikarjevo kratko vsebino. Tu moramo dati izpraše- valcu povsem prav, zlasti ker smo opazili, da se njegova zahteva nanaša na vrhove, katerih dela mora prečitgti vsak izobražen človek. Zelo dober pa je vtis glede obvladanja strokovnih predmetov, kar smo že zadnjič med kroniko o poteku mature ugotovili. Večina kandidatov ne obvlada samo stvarno znanje, temveč zna na tej o-snovi pravilno sklepati in je bolj razgledana. To se je nedvomno odrazilo v zaključni oceni, pa čeprav je bila tudi tu komisija dokaj stroga in ji je pri tem delu nudil potrebno podporo predstavnik strokovne kategorije. Komisija je zaključila svoje delo in zato se lahko sedaj dotaknemo še nekega drugega vprašanja, česar med njenim delom, da je ne bi na kakršen koli način motili, nismo hoteli narediti. Med našim obiskom smo se namreč obrnili na izpraševalko italijanščine prof. Fortis in smo jo v slovenščini vprašali, kakšen splošen vtis ima o znanju dijakov. Profesorica je našemu uredniku v lepi, čisti slovenščini odgovorila, naj ji oprosti, «toda da išče sloven- ske izraze« in da bo zato govorila v italijanščini. Nadaljnji pogovor je nato potekal nekako komično: urednik je govoril slovensko, profesorica italijansko. Cudi nas tak odnos osebe, ki je slovenskega rodu, ki je že poučevala na slovenski šoli in ki se je končno rodila kot Močnik ter se nato po drugi svetovni vojni kar naenkrat preimenovala v Fortis. Razumljivo je, da do takega odnosa in podobnih primerov po vsej verjetnosti ni prišlo samo z našim urednikom. Med kandidati in dijaki se je tako mnego govorilo, kar seveda ne ustvarja tistega resnega ozračja, za katero so se tako trudili vsi član: izpitne komisije in pri čemer je treba zlasti podčrtati delo predsednika, neapeljskega profesorja na inštitutu za o-rientalske jezike. Končno nas tudi čudi dejstvo, da je bila že drugič imenovana v izpitno komisijo na istem učnem zavodu, pa čeprav pravijo, da je «usus», da so člani komisije vsako leto drugi, in kar je veljalo za vse druge člane komisije. S. B. iiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiriiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiHimiJiiiiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiifiiiiiiiiiitiiiiiiiiii Položitev temeljnega kamna ob prisotnosti oblasti Laboratorij za higieno in profilakso velika pridobitev za vse prebivalstvo V novi stavbi bosta nameščena dva važna oddelka: zdravniško - mikrografski in kemično - bromatološki Nedaleč od tržaškega velesejma med ulicama Verudi in Lamarmora, kjer je pred kratkim gostoval cirkus Or-fei, je bila včeraj ob 10. uri dopoldne ceremonija položitve temeljnega kamna za nove prostore pokrajinskega laboratorija za higieno in profi-lakso. Navzoči so bili med drugimi številnimi oblastmi pokrajinski predsednik prof. Gregoretti, podprefekt Pasino v imenu dr. Palamare, kve-»tor Matarese, ravnatelj jav* pih del pokrajine inž. Pagninl, pokrajinskih arhitekt Petros-si, ki je pripravil načrt, itd. Pred položitvijo temeljnega kamna je -spregovoril prof. Gregoretti, ki je v uvodu poudaril pomen tega novega javnega dela za zdravstvo in higieno. Novi laboratorij bo stal 110 milijonov lir in bo imel dva oddelka: zdravniško — mikrografskega in 'kemično — bromatološkega. Ob zgraditvi novih prostorov bodo obnovi- 1’ po izsledkih najsodobnejše tehnike ves inštrumentarij n razne uslužnostne naprave, tako da bo 'porasel ugled tega zavoda, ki je že doslej zelo odlično deloval. Prof. Gregoretti je nadalje dejal, da pričakujejo, da bo laboratorij dozidan do konca leta 1961 ter da bodo pri tem porabili 13.000 delovnih dni. To je pomenljivo tudi s plati zaposlitve delavstva, k čemur je pokrajinska uprava pripo-'tnagia z raznimi pobudami. Nato je prof. GregoreUi_.de. jal, da izraza pokrajinskemu zdravniku, ki bo imel nadzorstvo nad delovanjem novega laboratorija, svojo zahvalo ;.a pobudo, ki ji je posvetil mnogo pažnje in skrbi, tako da se je končno uresničil načrt, si ga je zasnovala pokrajina že pred več leti. Prof. Gregoretti Se je zahvalil tudi dr. Pala-mari in finančnemu višjemu nadzorniku dr. Realeju, ki ,e pospešil postopek za prodajo imiimiinniimiitfiiHiiimiiimtiiiitKimiiiimiiinmiiiiiiiiiiiiititmtmiiiiimiiHiiiiiifiiiiiiiii Hudo neurje nad Senožečami Prekinjen prome Strela ubila domačina Predvčerajšnjim popoldne se je nad Senožečami utrgal oblak. Na področju, ki je segalo tja čez Razdrto, je lilo kot iz škafa in že po nekaj minutah zemlja ni mogla več upijati vode, ki se je začela po bregovih zlivati v nižino. Naliv je bil od trenutka do trenutka hujši, tako da je voda celo prekrila glavno cesto Trst-Ljubljana, in sicer v dolini med Senožečami jn Razdrtim. Promet motornih vozil je bil zato nekaj časa onemogočen in šele potem, ko je naliv prenehal, so vozila lahko nadaljevala pot. Med nalivom je tudi bliskalo in grmelo, kar je bilo usodno za domačina Jožeta Sotlarja, ki je prišel iz Banjaluke, kjer dela, na počit- nice v Senožeče. Z vozom se je odpravil po seno, ko ga je na travniku presenetilo neurje. Med bliskanjem ga je zadela strela in revež je bil na mestu mrtev. Na križišču pod Razdrtim, kjer se cepita cesti proti Trstu in Gorici, pa je prišlo do piometne nesreče. Šofer nekega kamiona je zaradi slabe vidljivosti med nalivom zadel s težkim vozilom v ograjo, ki loči obe cesti, in jo dobršen del razrušil. Čitajte in Sirite PRIMORSKI DNEVNIK zemljišča, doslej last države. Prj prenosu lastnine so namreč nastale razne ovire. Končno je izrazil pokrajinski predsednik upanje, da bo delo res dokončano v predvidenem roku v prid javnega zdravstva in higiene. Doslej so položili že več temeljnih kamnov za razne pokrajinske zgradbe. Upamo, da ne bomo več dolgo čakali tudi za polaganje temeljev slovenske šole, katere načrte je pokrajinski svet že spomladi . odobril. Najdeni predmeti Na ekonomatu tržaške občine v sobi št. 108 v tretjem nadstropju občinske palače so na razpolago naslednji predmeti, ki so jih našli ju nija po ulicah in trgih in ki jih dobe lastniki lahko vsak dan od 9. do 12. ure: Zlati prstani, zlata zapestnica, moške in ženske ure, uhani, listnice in denarnice, prazne in z denarjem, očala, ženski in moški dežniki, kolesa, motoskuter vespa, moški jopič, kolo motoskuterja, ogrlica z umetnimi biseri, torbe, volnena jopica, majica, hlačke, nogavice, rokavice, moške spodnje hlače, ključi in denar. Nenadoma je padel po tleh m se hudo poškodoval Malo pred 19. uro so pripeljali z rešilnim avtom Rdečega križa v splošno bolnišnico 50-letnega Modesta Palmana, kateremu so zdravniki ugotovili krvavitev z desnega ušesa in preagonično stanje. Pal-mana so sprejeli na I. kirurški oddelek s pridržano prognozo. Ko so ga pripeljali v bolnišnico, ponesrečenec ni znal povedati, kaj se mu je zgodilo, ker je bil skoraj v nezavestnem stanju. Policijskim organom je uspelo zvedeti samo, da se je ponesrečenec malo prej razgovarjal z gospodarjem trgovine z o-butvijo v Ulici Gatteri 7. Ve se samo, da je Palman padel m tla, kjer je obležal. \1 V - leti*' Ob vročih dneh je na obali med Barkovljam) ln Miramarom vedno ogromna množica kopalcev, kot vidimo na gornji slikS. Toda velika večina kopalcev se na žalost mora še vedno slačiti na cesti ali pa v njeni neposredni bližini ter puščati obleko in vse ostale osebne stvari kar na tleh. Zato je nujno, da občina zgradi čim prej in čim več javnih kopališč, kjer bodo ljudje Uhko našli tudi prho in hladno in čisto vodo ter druge ugodnosti, ki Jih sedaj na tej obali nimajo, razen v treh malih Javnih kopališčih, ki so Jih zgradili še pred vojno PISMO UREDNIŠTVU Nevarni vozači PREJELI SMO: Odločil sem. se napisati to pismo z namenom, da preko Vašega lista opozorim pristojne oblasti, predvsem pa prometno policijo, na neodgovorno divjanje nekaterih motoristov in avtomobilistov, ki novemu cestnemu zakonu navkljub grobo kršijo prometne predpise. Prizorišči avtomobilskih in motorističnih «dirk» sta predvsem cesta Trst — Opčine in pa Ul, Commerciale. Na prvi preizkušajo moč svojih motorjev predvsem avtomobilisti, medtem ko je strma Ul. Commerciale zlasti povšeči motoristom. Na cesti Trst — Opčine drvijo neodgovorni avtomobilisti z veliko brzino, pri čemer se po navadi sploh ne menijo za najosnovnejše cestnoprometne predpise: namreč, da je treba upoštevati bele črte, ki se jih ne sme prekoračiti, da se ne sme prehitevati na ovinkih in nepreglednem čestišču, da se ne sme prehitevati takrat, ko prehiteva že drugo vozilo itd. Zaradi tega pride na tej cesti večkrat do kritičnih situacij in še čudno je, da ni več nesreč. Prometna policija sicer ve, da je položaj tak, kot sem ga opisal, kajti že večkrat sem videl, da so takim avtomobilistom prisodili globo. Toda prometne policije je morda premalo na tej izredno prometni cesti, tako da se večina neodgovornih vozačev izmuzne brez kazni in zato morda misli, da lahko počenja na njej kar hoče. Neposredni vzrok, da sem se odločil napisati to pismo, pa je v dogodku, ki se je zgodil danes ob 13.15 na ovinku pri Obelisku. Vozil sem proti Opčinam, prešel tablo z znakom, ki prepoveduje prehitevanje in se postavil za velik ameriški avto, ki je vozil pred mano. Pred tem avtomobilom je bil še eden, za mojim pa je še neki ves-pist. Vsi smo bili že v ovinku, točneje v notranjosti obeh belih črt, ki ločita cestišče, ko se je zaslišalo neznansko brnenje. Trenutek kasneje se je zaslišalo cviljenje gum in vso kolono v ovinku je z brzino prav gotovo ne manj kot 100 km na uro začel prehitevati velik Alja Romeo 1900. Sojerja, mladeniča z o-čali, očitno ni motil ovinekL saj je gladko prehitel kolono po levem cestišču in zdrvel naprej. Pred semaforom križišča s trbiško avtocesto pa je le nekaj metrov pred naproti vozečim kamionom zavil na levo, v neko stransko ulico, ne da bi dal predpisanega znaka o spremembi smeri. Vprašam se — in to so se prav gotovo vprašali tudi oni, ki so vozili pred oziroma za mano — kaj bi se zgodilo, če bi takrat, ko je Alja 1900 (evidenčna tablica TS 23805) prehiteval našo kolono, privozil z nasprotne strani kak kamion ali avto? Posledice ne bi občutila samo dva avtomobila, ki bi nujno trčila, marveč tudi mi, ki smo vozili po naši desni strani. Tako kriminalno šojiranje bi bilo treba brez usmiljenja zatreti. Ce nekateri šojerji mislijo, da so zaradi močnih avtomobilskih motorjev gospodarji ceste, in da lahko počenjajo, kar hočejo, tedaj se zelo motijo. Ce sami ne vedo, da s takim šojiranjem izpostavljajo svoja in druga življenja resni nevarnosti, tedaj je bolje, da se jim odvzame šoferska knjižica. Razumljivo je, da prometna policija ne more nadzorovati vsak, ovinek, vsak kos ceste. Zato pa bi bilo prav, ko bi ljudje, ki so očividci takih dogodkov, preko listov obvestili javnost o njih. Morda bi to vsaj do neke mere vplivalo na take šoferje, ki so jim po pravici nadeli ime fvo. zači smrti*. Tret, 13. 7. 1960. (Sledi podpis)' Bolno Tržačanko so odpeljali iz Chietija v Firence s helikopterjem S helikopterjem vojnega 1*" talstva so včeraj prepeljali i* Chietija na toskanski ortopedski inštitut v Florenci 3Met-no Tržačanko Lauro De Do-nati, ki sicer biva stalno v Pescari. De Donatijeva je bil* na počitnicah v Chietiju, ko so zdravniki ugotovili na njej težje hrbtenične poškodbe, ki so zahtevale takojšen kirurški poseg. Zato so pozvali letalski reševalni center v Vi-gna della Valle, ki je prepeljal bolnico v bolnišnico, kjer jo bo operiral prof. Scaglietti- Nezgoda uslužbenca mestne čistoče Luciano Leoni, star 38 leti s Furlanske ceste 329, je sinoči, nekaj čez 18. uro prišel sam v splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili zvitje desnega stopala ter mežne poškodbe na zunanji strani istega. Leoni kot je sam izjavil, je uslužbenec pr* mestni čistoči. Ob 14. uri je prenašal v Ulici delle Rose vrečo smeti in ker je nerodno str.pil, si je poškodova. nog0. 'n ' - ;./y: ' .*. s.-»MS , Sociologi razpravljajo o prostem času Prišli so /z številnih držav v Portorož, kjer so 14 dni izmenjavali misli Ko se je 1. 1957 zbrala v mestecu Annecy v Franciji mednarodna skupina sociologi0''. ki so se odločili izvesti to enotnih kriterijih študijo o Prostem času, da bi bili izsledki medsebojno primerlji-si niso predstavljali da odo po 4 letih trdega dela tn ^ večkratnih sestankih še e-no pred nerešenim vprašanjem, kako ljudje danda-es pravzaprav preživljajo Prosti čas in to v mednarod- 0J Perspektivi. Uvidevnost Inštituta za so-®10 °gijo v Ljubljani je tem •ociologom letos gostoljubno omogočila, da so nedavno v ortorožu skoraj štirinajst Obt izmenjavali misli in se-a_yili načrt za dokončno po-Očilo, ki bo predstavilo javnosti izsledke njihovega dela. *c ^asa se je dela skupine naelezeva! predstavnik UNE-LO, fcj patronira načrtu. Konferenco je otvoril di-herl inatituta Prof. B. Zi- a na posebnem simpo- • *•« j n 11 p o utmu je imel predavanje o ezi med delavskim in druž-,®nim opravljanjem in udejstvovanjem v prostem času Prof, dr. J. Goričar. Čeprav je bilo doslej izve-emh že več mednarodnih raziskav o raznih problemih, akor so produktivnost, vzgo-l* }n Podobno, je vendar pri-evanje skupine pionirsko. ,° So se sodelavci odločili. ® raziščejo vlogo prostega sa v raznih družbenih kon-ekstih, se niso lotili samo ■ a 0 Poznanega področja, saj sociologija prostega časa * o rekoč otrok povojne do-e, temveč so se srečali z božico činiteljev, ki bistve-0 odločajo o prostem času n imajo v raznih družb.-eko-bomskih pogojih različen po- en; Poročilo, ki ga bo se-avil pobudnik in glavni de-vec v skupini, francoski so-ol°g ip kulturnik J. Duma-e ier ter ga predložil konec • 960 UNESCO, bo pokazati nemajhen trud, vložen v bpno zamisel, že sedaj je jasno, da Je bil storjen zna-,^n *rorak naprej, saj niso bili zbrani raznovrstni, doslej benoznani podatki iz raznih ze*. temveč so se tudi iz-r r'a teoretična spoznanja o ^oblemu, Upravičena je pri-v m \ Pekega udeleženca, da dol V-e ,'n kolektiven, meto-osko izdelan elaborat lahti uspešno zastopal evropske 'bcepte nasproti ameriškim. te7 ,mednar°dni skupini, ka- sco -so koordinirali UNE‘ inštituti v Nemčiji, so ~ v ZSCIULIJI. „ ? ra*i predstavniki večje-zal S 6V*'a drzav> ki so poka-e zanimanje za raziskovalo Prostega časa. Prvotno je ", v načrtu. da se izdela n‘ vprašalnik, kateri naj d up°rabi v vsaki deželi. Toda ^ kmalu se ie pokazalo. Je takšna zamisel — vsaj i°Jn ral — le teoretična. Za z e bo velike empirične razi-t ave Je še vedno treba zain-esirati organizacije in u-8tan°ve. ki prevzamejo teh-. na dela in finansirajo ak-J°- Pri tem pa so nastale ave, kajti interes za pro-p ze'° različen. * "nekod, predvsem v ZDA, PbJmujejo prosti čas prven-■ *n° kot rekreacijo, okrepi- v za delo. Drugod, n. pr. v ^ m v večini prosvetnih kro-enačijo prosti čas in izobraževanje odraslih. Spet dru-bi je do raziskovanja pro-,,e®a basa bolj iz praktičnih It?, i* Pmti kriminalu in al-olizmu) kot iz splošno kul-oih razlogov. n,^?ko se Je moral razbiti le-načrt o enotni raziskavi, se d°bro videlo iz poročil zaupnikov posameznih dežel. " eg enotnega vprašalnika so a Postavljena se naslednja ,ri?°?°411a: anketa naj bo v r e bjeveliktm mestu, anketi- Va]° ^ se vse Plast* prebi-stva p0 reprezentativnem mo'?0’ Podatki naj bodo primerljivi. v P’°n'rji so Francozi, ki so sv srednjevelikem alpskem ti v*. nnecy izvedli pred le-dnt,n? 1-^° bbketo, katero so med a 1 raznimi podatki, kak u®'m z ugotovitvami, 0 so preživljali prosti čas tov okrog 1. 1900, pred drn° SVetovno vojno, pred daj8 7i “Vet0vn° vojno in se-Va zbrali so ogromno gradi- oKa ,kater° Je s® vedno v »tal ?Vi’- upa3°č. da bodo o-t sledili njihovemu vzgledu, j 'zozemci so sicer uporabi-d. 5tandardni vprašalnik, to-? niso mogli dobiti denarja ja raz'skavo večje populacije st s? se omejili na neko am-rdamsko predmestje. Za-dr Pa imaio prednost pred DfUd'm’ deželami, ker je »tič • nekaj jeti njihov stati-Pe urad izvedel veliko j-^P^tivno anketo med pre-10 a*stvom o početju in de-anju v prostem času. g podobnem položaju so t«i ’ k' so se ntorali pod ° razmer odločiti, da razi-niejo življenje ljudi s poseb-č»rn ozjrom na njihov prosti • 8 v nekaterih občinah na Su Belgije, torej ne le v vkrtdl' Njihovi izsledki niso Juženi v širši kontekst. abci so se srečali s po- sebnimi okolnostmi. V deželi je standard zelo visok, u-spešno deluje široka mreža ustanov, ki pomagajo posamezniku, razvit je individualistični duh. Poleg tega imajo pri njih ljudske univerze bogato in dolgoletno tradicijo ter so zajele množice. Zaradi tega jim je bilo najlaže osre-diti zanimanje na obiskovalce teh vzgojnih zavodov. Anketo so uspešno izvedli v malem mestu na severu Danske, toda kaže samo izseke iz prostočasnega početja ljudi, ki se dopolnilno izobražujejo, Nemci niso mogli sprejeti zamisli, da izvedejo anketo v srednjevelikem mestu, ker to ne bi bilo reprezentativno za Zvezno republiko. Izbrali so skoraj četrtmilijonsko industrijsko središče Krefeld. Toda lokalne oblasti, ki so finansirale akcijo, so pokazale zanimanje samo za problematiko mladine in zbrali so podatke le med osebami v starosti od 15 do 24 let. Italijani so se sicer pridno udeleževali sestankov, toda so že spočetka izjavili, da ne bodo izvedli ankete po predlaganem načrtu, ker ne bi bila reprezentativna za Italijo. Razlike med severno in južnoitalijanskimi mesti so tako velike, da bi bila slika le delna. Opozorili so na druge take raziskave: o pro- stem času delavske mladine, o spremembih v življenjskih navadah v malem mestu, ki se modernizira, o delavcih v Milanu. Tudi Švicarji niso izvedli ankete po predloženem načrtu, ker ni bilo možno dobiti organizacijskih okvirov Pač pa so pri njih v teku raziskave c prostnem času urarjev in nekaterih drugih poklicev. Druge dežele so sodelovale pri mednarodni študiji o prostem času predvsem s posrednimi prispevki. Finci so proučili vpliv počitnic na medsebojno povezanost skupin in so postavili hipotezo, aa nastane v skupinah družbena utrujenost, ki jo pomagajo .premagati počitnice, ko se skupina dezinsticionalizira. Avstrijci raziskujejo predvsem zvezo med družino in prostim časom, Izraelci pa v longitudinalni študiji zasledujejo usodo dijakov, ko zapustijo šolo, in skušajo ugotoviti vpliv činiteljev, ki oblikujejo mladega človeka v delu in v prostem času. Vse omenjene dežele so gospodarsko razvite in v njih vlada kapitalistični družbeni red. Zaradi tega je skupina posebej pozdravila sodelovanje Poljske in Jugoslavije, ki sta deželi s socialistično družbeno ureditvijo in kjer so hkrati še močne tradicije, ki se kažejo tudi v načinih preživljanja prostega časa. Poljaki so s pomočjo samo nekoliko prilagojenega mednarodnega vprašalnika že iz-edli anketo v nekem mestu, toda o rezultatih ni podatkov, ker se letos poljski zastopnik ni udeležil sestanka. Zato pa so lahko Jugoslovani pokazali debel rokopis kjer so zbrani in delno tudi ze analizirani podatki ankete katero so izvedli v Sloveniji. S pomočjo Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije, Inštituta za sociologijo univerze v Ljubljani in vrste drugih ustanov in organizacij je izvedla skupina, ki so jo sestavljali Vito Ahtik, Stane Saksida in Vladimir Bonač spomladi 1958 anketo v Trbovljah. Medvodah jn na Vrhniki. Po vzorčni metodi so anketirali posebej pripravljeni študenti psihologije 850 delavcev in uslužbencev. Ta anketa je daleč presegla ostale tako po popolnosti kakor po analističnem prijemu in se je najbolj približala francoskem vzoru, ki pa ga je delno tudi ze presegla. Za osnovo je služil mednarodni vprašalnik, ki je bil v večmesečnih pripravah skoro dvajsetkrat preizkušen in dopolnjen s podatki, ki naj služijo za operativno orientacijo naročnikom. Posebno pozornost so posvetili sestavljavci zvezi med prostim časom in družbenim okoljem. Čeprav zaradi specifičnosti slovenskih gospodarskih in družbenih razmer velikost izbranih krajev ni povsem u-strezna, in tudi ni bilo anketirano vse prebivalstvo, temveč samo osebe v delovnem razmerju, pa je prinesla analiza izsledkov jugoslovanske ankete nove rezultate in odprla nepoznane aspekte. Na novo je osvetlila zvezo med delom in prostim časom, opozorila na važnost objektivnih m subjektivnih činiteljev In pokazala na razliko med načini preživljanja prostega časa, ki neikaj stanejo, in onimi, ki so zastonj. Predvsem pa so se jasno pokazale tendence socialistične družbene ureditve, da se premosti prepad med javnimi in zasebnimi interesi posameznika, ki je sicer vidno poudarjen v vseh za-padnih študijah. (Iz «Naših razgledov»j V. B. Letalska nesreča na lihem oceanu Neznana usoda 58 potnikov ameriškega letala «DC-7» Letalo je baje zasilno pristalo 150 milj severo-vzhodno od Manile ST. PAUL, (Minnesota), 13. — Zastopnik letalske družbe «iNorthwest Orient Airlines* je sporočil, da je potniško letalo «DC-7s> zasilno pristalo na Tihem oceanu 150 milj severo-vzhodno od Manile. V letalu potuje 58 oseb — 51 potnikov in 7 mož posadke. Omenjeni zastopnik je dejal, da je prejel poročilo iz Japonske, da so letalo opazili, toda da nihče ne ve, kakšna je usoda potnikov in posadke. «»------------------------- Potres v Grčiji ATENE. 13. — V Solunu so dsnes ob 15. uri zabeležili mečne potresne sunke. Epi- tntiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Bivši socialdemokratski poslanec Castellarin pred sodiščem Zapravil in utajil je Mesečno je trošijo < spel s svojim spremstvom v Zagreb, so ra železniški postaji pozdravili predsednik sabora Hrvaške, Vladimir Bakarič i-i druge ugledne osebnosti Hrvaške. Na sprejemu so bili turi' člani konzularnega zbora v Zagrebu. Prebivalstvo glavnega mesta Hrvaške je toplo pozdravilo visokega gosta prijateljskega Sudana, ki je takoj po prihodu v Zagreb obiskal tovarni »Rade Končar« in »Prvomajsko«, kjer se je zanimal za delo teh dveh najmodernejših jugoslovanskih podjetij. Tovarna »Rade Končar« je izdelala med drugim do sedaj 168 generatorjev in 117. transfor- matorjev in povečata svojo proizvodno po vojni za skoraj 87-krat. Nedavno je tovarna pričela z izgradnjo enega največjih generatorjev za hi-drocentralo Split. Opoldne je predsednik sabora Hrvaške priredil kosilo na čast generala Abuda. Med kosilom sta Abud in Bakarič izmenjala zdravici. Popoldne si je predsednik vlade Sudana s svojim spremstvom skupno s predsednikom Eakaričem in drugimi visokimi osebnostmi ogledal Zagreb in njegovo okolico. Nocoj je sudanska delegacija odpotovala v Split. Glasilo Zveze komunistov «Komunist» v članku, posvečenem zadnjim dogodkom v 1-taliji, piše, da kriza še vedno ni končana. Latentna kriza, pi- še »Komunist«, ki je te dni prišla do izraza v zelo ostri obliki, je odraz globokih političnih vrenj v Italiji, posebno v demokristjanski stranki, ki je že leta razpeta med lastno levico in desnico. «Prav ta razdeljenost, nadaljuje list, ki prihaja do izraza v krepitvi enkrat levih, enkrat desnih sil v demokristjanski stranki, je vzrok latentne nestabilnosti vseh demokristjanskih vlad v zadnjem času. To pomeni, dj je izhod iz te družbene krize v veliki meri odvisen od procesa polarizacije v vodilni stranki in od splošne akcije in sodelovanja naprednih sil. od njihove borbe za obrambo in polno realizacijo demokratičnih pravic«. B. B. bo naša država pogajala neposredno z Izraelom brez posredovanja drugih vlad.« center potresa je verjetno na področju severno od polotoka Halkidike. Ni še znano, ah je potres povzročil žrtve in materialno škodo. Smrtna nesreča z «G 46» FORLI, 13. — Turistično le talo «G-46» je strmoglavilo na letališče pri Forliju, pri čemer ;e njegov pilot izgubil življenje Do nesreče je prišlo tik pred sončnim zahodom. Nesrečni pilot je 39-letnj Renato Teodora-ni, ki je že imel letalsko dovoljenje II. stopnje, hotel pa je doseči dovoljenje za pilotiranje letala «G-46». Danes popoldne je izjavil, da bi hotel leteti do mesta Milano-Marittima, kjer je njegova žena na letovišču. Ko je bilo letalo 60 metrov nad zemljo, so navzoči opazili, da je pilot nevarno obrnil letalo, da bi ponovno pristal na letališču. Toda letalo še ni imelo zadostne brzine in je zaradi tega strmoglavilo. Teodoranija so z rešilnim avtomobilom takoj odpeljali v bolnišnico, toda ze med vožnjo je umrl. Avstrija-FLRJ DUNAJ, 13. — Tu se je danes končalo zasedanje jugoslovansko - avstrijske mešane komisije, ki je bilo posvečeno blagovni izmenjavi. V pogaja, njih, ki so trajala od 20. junija do 13. julija in ki so, kot ugotavlja skupno poročilo, potekala v prijateljskem ozračju, je komisija izdelala novo blagovno listo trgovinske izmenjave za dobo od 1. avgusta iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimttiiiiiiiiiiiiuiiiinunmnmiiniminn,Himni, Danes ob 13.45 uri bo konec sveta! Rešili se bodo samo pristaši verske sekte «Jehova», ki so se umaknili 2.183 m visoko na Mont Bianc 1660 do 31. julija 1961. leta. Ko-misija je prav tako spreje,a neke druge ukrepe, ki bodo o-lajšali medsebojni blagovni promet in proučila nekatera druga gospodarska vprašanja, ki zanimajo obe državi. V poročilu se izraža prepričanje, la bo dosežen sporazum prispeval k razširitvi blagovne izmenjave med Avstrijo in Jugoslavijo. Adenauer pripravlja napad na Vzh. Nemčijo? BERLIN, 13. — Po televiziji vzhodnega Berlina je včeraj govoril Adam Gliga, ki je bil do leta 1959 letalski oficir v Zahodni Nemčiji, nato pa pobegnil v Vzhodno Nemčijo. Izjavil je, da generali Bun-deswehra pripravljajo nenadni napad na Vzhodno Nemčijo. Isto izjavo je dal tudi bivši oficir Bundesvvehra, Bruno Winzer, na posebni tiskovni konferenci. Ebe Roisecco bo morala v zapor za 10 let in 8 mesecev GENOVA, 13. — Prizivno sodišče v Genovi je danes potrdilo kazen, ki jo je izreklo sodišče prve stopnje zoper Ebe Zippoli por. Roisecco, in sicer na 10 let in 8 mesecev zapora. Prav tako je potrdilo oprostilno razsodbo za njenega moža Stefana Roi-secea — ker ni zagrešil kaznivega dejanja. Kot smo poročali, je javni tožilec zahteval 16 let zapora, za Stefana Roisecca pa 4 leta. AiOSTA, 13. — Skupina pristašev ve;»to sekte, »Skupnost Jehove», čaka na Monte Bianco, 2133 m. visoko, konec sveta, ki bi moral biti jutri, kot je prerokoval poglavar sekte «brat Emman«, in sicer točno ob 13.45 uri. Rešili se bodo samo pristaši sekte, ki že 15 dn: prihajajo na Monte Bianco, kjer so zgradili dve koči «La Palud« in «Pavillon», kamor so prinesli velike količine živeža, goriva, razne predmete itd.; prav danes so prinesli na 5 stotov vode. Vse te priprave spremljajo številni turisti, ki jih je bilo ravno danes, ko je bil lep dan, kar precej. Za jutri pa se pričakuje še več turistov, tako da žičnica, ki vozi iz Courmayeura, verjetno ne bo mogla vseh prepeljati. Za vsak primer so pripravili izredne ukrepe. Seveda je poleg tudi precej novinarjev. Samo delavci, k so zaposleni pri vrtanju prekopa pod Monte Bianco, se za vso to komedijo ne brigajo. Pristaši «Jeliove» trdijo, da bo do konca sveta prišlo tako, da bodo okrog 12. ure oblaki pokrili nebo, nato pa bo sledila eksplozija miste-riozne bombe »Eta«. 2e omenjeni «brat Emman« je milanski zdravnik Elio Bianca. Star je 38 let. Ko mu je pred šestimi leti umrla sestra, se mu je nekoliko zmešalo in zapadel je v misticizem ter ustanovil »Skupnost Jehove», ki si je pridobila nekaj pristašev v Italiji in tudi v inozemstvu. Mladi antifašist Arcangelo Camicia, ki sta *a poročnik Paiestrina in brigadir Genazzano poleg mladinca Marca Eulemia 20 minut pretepala zaradi napisov »Proč s Tambronijem« R. Vadim in A. Stroyberg Znani francoski filmski režiser Roger Vadim in njegova žena An-nette Stroyberg sta prišla danes v Saint Tro-pez. Njuni prijatelji mislijo, da se ne nameravata več ločiti, kot je Vadim prejšnji teden izjavil, in pri tem namignil, da ga razburjajo govorice, ki «povezujejo ime njegove žene z imenom kitarista Saše Diste la«. Annette in Distei sta govorice zanikala. Del IVSonaco pred sodiščem Včeraj je bil pred milanskim okrajnim sodiščem proces proti slavnemu tenoristu Mariu del Monacu. Obtožen je »spolzkih dejanj« nad tremi sobaricami, ki so stanovale v hiši nasproti stanovanju slavnega pevca. Del Monaco ni prišel na razpravo. Zastopal ga je odv. Sbisa, ki je dokazoval, da v dneh, ko naj bi kazensko dejanje izvršil, Del Monaco ni bil v Italiji. Javni tožilec je zahteval kazen dveh mesecev zapora, toda sodnik je pevca oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Vatikan in olimpiada V okviru umetniških programov med olimpijskimi igrami v Rimu je Vatikan sklenil, da bo vstop prost v vatikanske muzeje za vse, ki bodo imeli olimpijsko vstopnico. Muzeji bodo odprti tudi ob nedeljah. Pravijo, da takega dovoljenja Vatikan ni dal še nikoli doslej. Kongres zgodovinarjev v Pragi V zadnjem tednu meseca julija bo v Pragi sestanek izvršnega odbora in stalnega sveta Mednarodne zveze za zgodovino in predzgodovino pri UNESCO. Strokovnjaki iz 40 dežel se bodo udeležili razprav, na podlagi katerih bodo sestavili program za kongres, ki bo v Rimu prihodnje leto. 20 sob za Margaret Princesa Margaret in njen mož Antony Armstrong - Jones bosta stanovala v stanovanju pokojnega lorda Carisbroo-keja, v severnem delu «Cesingnton Palače«. Stanovanje šteje dvajset sob. Za sosede bosta imela vojvodkinjo od Kenta, vojvodo od Beau-forta, princeso Aliče in grofico Athlone. Doslej sta stanovala v Clarence House, ki je rezidenca kraljice-matere. Foratom V Parizu so se sestali predstavniki jedrskih združenj šestih držav evropske skupnosti, ki se jim je pridružil še predstavnik švicarskega združenja za jedrsko e-nergijo in ustanovili «Forum Atomique Euro-peen - Foratomn. »Foratom« bo koordiniral delovanje vseh sedmih držav na področju miroljubne uporabe atomske energije. Za predsednika so izvolili prof. inž. Carla Matteinija, predsednika italijanskega foruma za jedrsko energijo in univerzitetnega profesorja v Rimu; podpredsednika bosta Francoz Hen-ry Siegler in Nemec Hans Reuter, generalni tajnik bo Francoz An-dre Mouturat, njegov na. mestnik pa Italijan odv Pietro Bullio. Tudi za tuje piščance Italijanski senator Alberti, je zahteval, naj minister za zdravstvo u-vede nadzorstvo tudi nad umetno zrejenimi piščančki, ki jih v Italijo uvažajo iz inozemstva. Kot smo že poročali, je tako nadzorstvo minister uvedel za domače piščance, ker jih hranijo z «esterogeni«. XVII. etapa Tour de France: Briancon - Aix ■ les ■ Bains Velika požrtvovalnost Spanca Mamila ni zadostovala za zmago na cilju etape Battistini je bil zopet drugi na cilju in odvzel je tudi drugo mesto na lestvici Adriaenssensu ■ Eraczyk še enkrat etapni zmagovalec AIX-LES-BAINS, 13. — Vreme je bilo tudi danes lepo. Dirkačev je bilo kot včeraj ie 85 na startu. Se pred startom je bila spominska svečanost za Fausta Coppija in ob 8.32 so dirkači odbrzeli na 229 km dolgo pot. Tudi današnja etapa je bila posejana z večjimi in manjšimi strminami in vzpetinami; med temi so bili štiri za gorsko nagrado. Lautaret s svojo kar impozantno višino (2.043) je štel šele za tretjo kategorijo. Toda upoštevati je treba, da so se dirkači na startu že nahajali 1210 m visoko. Nižji Luitel (1720 m) je štel za prvo kategorijo. S prvega hriba so se namreč morali dirkači spustiti do 364 m, nato pa se v 17 km povzpeti na višino Luitela. Saint-Pancrasse (980 m) je štel tudi za tretjo kategorijo, medtem ko je bil Granier vrh druge kategorije. Vožnja gre takoj po startu navkreber in skupina vozi združeno. Kilometer pred vrhom pa potegne Milesi, a do. hiti ga Graczyk in gre tudi prvi skozi gorski cilj na Lau-taretu. Graczyk si pribori tudi nagrado «Souvenir Henri Desgrange«. Kar hitro slede še Bruni, Van den Borgh, Le Menn in Pauwels, nato Milesi in skupina. Ta se zopet uredi in ostane združena do vznožja Luitela. Med vožnjo navkreber zaostane mnogo dirkačev; med temi so Graf, Karmany, Simpson, Graczyk, Baldini, Mahe, Bostollan, Darrigade in drugi. Po 5 km je kakih dvajset dirkačev v družbi Nencinija v skupini prvih. Na serpentinah odločno zbeži Spanec Marigil in privozi sam na vrh (107 km) 1T0” pred Massignanom, Battistinijem in Rohrbachom, 1’25” pred Pauwelsom, Robinsonom, Nencinijem, Gimmijem in drugimi, med katerimi je še tudi Adriaenssens. V začetku spusta se Angladu kolo preluknja, vendar uspe dohiteti skupino Nencinija. Pri vzponu na St. Pancras-se Spanec Marigil poveča prednost in vozi sam tudi skozi ta gorski cilj 2’55” pred Massignanom in Pauwelsom ter 3’ pred skupino z Nencinijem ter 3’05” pred Adria-enssensom Pogumni Marigil, ki se nahaja v zadnji četrtini lestvice, je prešel prvi tudi čez Granier, 32 km od cilja. Vendar je bila njegova prednost premajhna in cilj še predaleč, da bi lahko ostal ves čas v vodstvu. In tako se je zgodilo, kar je bilo čisto logično, da so izkušenejši dohiteli vrlega Spanca. Etapno zmago si je spet priboril Graezyk, ki ima največ etapnih zmag, drugi pa je bil zopet Battistini. Ker je prišel na cilj precej pred Adriaenssensom in je kot drugi zaslužil še pol minute, mu je to daleč zadostovalo, da je Belgijca spodrinil z drugega mesta. Tako sta odslej nji prvem in drugem mestu italijanska dirkača. Vrstni red n» cilju XVII. etape Briancon—Aix-les-B»ins (229 km) 1. GRACZYK (Fr.) ?.30’20 ’ (z odbitkom 7.29’20”). 2. Battistini (It.) 7.30’20" U odbitkom 7.29’50”), 3. Wasko miiHiiimmnHiMiiiiiiHiiinmiiiiiiiiiimiiiimuniiiiiiiuimiHniiMMUiiiiiiHnuuHuiiMiiiiii Za telovadbo na olimpiadi 9 reprezentantov iz FLRJ Po zagrebškem kontrolnem nastopu olimpijskih kandidatov so določili šest telovadcev, ki bodo zastopali Jugoslavijo v Rimu in sicer Cerar (Ljubljana), Caklec, Markulin, Petrovič (Zagreb), Gagič in Lekič (Beograd), Tine Šrot in Boris Menčik pa sta rezervi. Do odhoda v Rim reprezentanti ne bodo imeli nobenega javnega nastopa. Do kontrolnega treninga, ki bo zadnje dni meseca v Ljubljani, se bodo vadili po svojih društvih. Zadnje priprave bodo od 12. avgusta do 2. septembra v Ljubljani, od koder bodo odpotovali v Italijo. Olimpijce bodo vadili Gregorka v Ljubljani, Kropivšek v Zagrebu in Jurman v Beogradu. Trener Jurman je po teh odločitvah izjavil, da je ta reprezentanca najboljša, kar jih je nastopilo na povojnih olim-piadah. Lahko bi jo primerjali z ekipo, ki je na svetovnem prvenstvu leta 1958 v Moskvi osvojila šesto mesto. Srečanja z ZAR, Italijo in Poljsko o pokazala, da so telovadci znatno napredovali in so v dobri kondiciji. Če bodo vežbali v Rimu tako kakor proti Italiji, bi lahko računali, da se bodo sredi telovadcev 21 držav uvrstili do osmega mesta. Med posamezniki ima največ možnosti Ljubljančan Miro Cerar, ki je v Moskvi osvojil bronasto kolajno za vajo na ko- to preskušnjo. MATEVŽ HACE nju. Strokovnjaki ga uvrščajo v vrsto najboljših na svetu v tej disciplini, tako da lahko pribori Jugoslaviji eno kolajno. Nobeden izmed ostalih te-lovatdcev nima realnih možnosti za prav dober plasma. Na olimpiadi bodo nastopile tudi tri telovadke: Kočiševi, Biličeva in Pogačnikova. Tudi te se bodo zbrale 10. avgusta v Ljubljani, kjer se bodo vi-dile pod vodstvom Jelice Vaz-zas in Beograjčanke Driniče-ve. Boljše izide je pričakovati pri Biličevi v preskoku čez konja, Kočiševi v parterju tn Pogačnikovi v vaji na dvovi-šinski bradlji. Predsednica ženske tehnične komisije Dana Poljšak sodi, da telovadke niso imele najboljši pogojev za vadbo. — Kljub temu pa so v dvoboju z Avstrij' kami v Opatiji dosegle zadovoljiv rezultat. V ostalem je treba vedeti, da telovadba ni njihov poklic in se bodo zato težko borile s telovadkami drugih držav, ki se za ta nastop pripravljajo že dalj ča-a in dan za dnevom — nalašč za (PN), 4. Gammi (Sv.-Luks.), 5. Nencini (It.), 7. Junkermann (Nem.), 8. Morales (Sp.), 9. Anglade (Fr.), 10. Mastrotto (Fr.) vsi s časom Graczyka, 11. Marigil (Sp.) 7.32’34”, 12. Rostollan (Fr.) 7.32’42”, 13. Pambianco (It.), 14. Manzane-que (Sp.), 15. Mahe (Fr.), 16. Adriaenssens (Bel.) vsi s časom Rostollana, 17. Delberghe (Fr.) 7.33’20”, 18. Pavard (Fr.), 19. Otano (Sp.), 20. Lorono (Sp.), 21. Rohrbach (CM), 22. Planckaert (Bel.), 23. Lach (PN) vsi s časom Delbergha. 39. Casati 7.34’44", 53. Defilip-pis 7.43’49”, £0. Fabbri 7.44’38”. 72. Ferlenghi 7.560«”, 73. Baffi i.č., 74. Brandolini i.č., 75. Baldini i.č., 76. Falaschi i.č., 77. Bruni i.č., 80. Sabbadin i.č.. Odstopil je Karmany (Šp.) Splošna lestvica 1. NENCINI (Italija) 92.10T9” 2. Battistini (It.) zaost. 4’03” 3. Adriaenssens (Bel.) 5'47” 4. Junkermann (Nem.) 8'25” 5. Planckaert (Bel.) 11T3” 6. Rohrbach (CM) 14T6” 7. Pambianco (It.) 14’30” 8. Anglade (Fr.) 15’35” 9. Massignan (It.) 16’40” 10. Mastrotto (Fr.) 17T0” 11. Graczyk (Fr.) 22’29” 12. Mahe (Fr.) 23’25” 13. Geldermans (Hol.) 25 08” 14. Darrigade (Fr.) 30’59” 15. Manzaneoue (Sp.) H??’ 16. Rostollan (Fr.) 31’56” 17. Delberghe (Fr.) 36’25' 18. Suarez (Sp.) 39’13’’ 19. Morales (Sp.) 39’43” 20. Pavard (Fr.) 40’31” Ekipna lestvica po XVII. etapi 1. FRANCIJA 275.46’10” 2. Italija 276.01’44” 3. Belgija 276.43’07” 4. Holandska 277.42’58” 5. Španija 277.49’31” 6. Pariz-Sever 278.28’51 ’ 7. Centre-Midi 278.40’32” 8. Nemčija 279.14’48” LESTVICA ZA GORSKO NAGRADO 1. Ex aequo Rohrbach, Massignan 49 točk, 3. Battistini 44, 4. Gimmi 38, 5. Nencini 36, fi. Planckaert 36, 7. Ex aequo Van Den Borgh, Marigil 19, 9. Pambianco 18, 10. Manzaneque 16. srt-Ob-^ Rivieru se stanje izboljšuje MONPELLIER, 13. — Roger Riviere je to noč še imel bolečine, toda davi je lahko počival. Prof. Claude Gros, ki ima bolnika v oskrbi, je izdal poročilo, v katerem poudarja važno izboljšanje splošnega stanja. Riviere je mogel začeti premikati spodnje ude. Morala ranjenca je odlična, se zaključuje poročilo. «»— Žirovnik in Roner kolesarska prvaka Slovenije V soboto in nedeljo je bilo tekmovanje za kolesarsko prvenstvo Slovenije. V soboto .o tekmovali med seboj klubi. Dirka je bila na progi Ljubljana — Kamnik — Ljubljana, Ki so jo morali člani prevoziti dvakrat, V nedeljo pa je bila dirka za prvenstvo posameznikov na progi Ljubljana — Celje — Ljubljana (145 km) za člane, medtem ko so se mladinci na isti progi obrnili že pri Trojanah ter tako prevozili le 76 km. Med moštvi je zmagal Odred pred Rogom in Primorjem iz Ajdovščine. Za Odred so nastopili Bajc, Bergant, Boltežar in Traven. Cas zmagovalnega moštva znaša 1 uro 52’19”, kar pomeni, da so vozili s hitrostjo 43,3 km na uro. Med mladinci je zmagalo mariborsko moštvo Branik. Pokazalo se je, da ima ta klub dober naraščaj. Vozili so v postavi: Roner, špa- ninger, Pečnilk in Santavec; njihova povprečna hitrost je znašala 44,280 km na uro. Moštvo Roga je zaostalo dobr. dve minuti; sledili so Mladost (Kranj), Odred, Primorje iz Ajdovščine. Med posamezniki sta v člau-ski dirki že od Domžal vozila sama Boltežar in Žirovnik. Ta je s svojo večjo izkušenostjo na cilju zmagal. Pet minut pozneje so privozili Valentič, Bergant in Bajc ter nato ostali. Dirkači iz Ajdovščine so se mladi in neizkušeni, vendar pa so šli pogumno v borbo. Pri mladincih je bil prvi Mariborčan Roner; skoraj minuto je zaostala skupina, v kateri je bil na cilju prvi Španinger. # * # Dirkač Guido Boni si je na treningu pri padcu poškodoval levo zapestje in se bo moral zdraviti 15 dni. S priprav za rimsko olimpiado Za lahko atletiko vpisanih 76 držav Samo 9 držav bo nastopilo v vseh lahkoatletskih disciplinah Italija odsotna v teku na 3000 m z zaprekami ter v metu krogle in diska žensk RIM, 12. — Za lahko atletiko na XVII. olimpiadi se je vpisalo 76 držav. Od teh jih bo 39 poslalo v Rim mešane reprezentance. Edina država, ki bo poslala samo žensko reprezentanco, je Panama. Vseh tekmovalnih disciplin na programu se bo udeležilo 9 držav; Kanada, ČSR, Francija, Madžarska, Nemčija, SZ, Švedska, Velika BTitanija in ZDA. Skoraj vseh lahkoatletskih tekem se bodo udeležile Japonska (razen skoka s palico, meta krogle, diska ter deseteroboja), Indija (razen ženskih tekem ter štafet 4x100 in 4x400), Italija (razen 3000 m zapreke in pri ženskah meta krogie in kopja), Norveška (razen 4x100, 4x400 in deseterdboja), Poljska (razen deseteroboja), Švica (razen troskoka). Po posameznih disciplinah je število držav, ki bodo tekmovale v lahki atletiki, tako: MOŠKI TEKI: 100 m 57, 200 m 57 400 m 55, 800 m 51, 1500 m 44, 5000 m 41, 10.000 m 37. TEKI Z ZAPREKAMI: 110 m 38, 400 m 35, 3.000 m 31. SKOKI: Višina 40, Daljina 49, Troskok 41, Palica 31. METI: Krogla 27, Disk 30 Kopje 26, Kladivo 29. ŠTAFETE: 4x100 29, 4x400 31 Deseteroboj 29, Hoja 20 km 24, Hoja 50 km 24, Maratonski tek 40. 2ENSKE 100 m 32, 200 m 31, 800 m 22, 80 m zapreke 24. Višina 21, Daljina 25, Krogla 31, Disk 24, Kopje 20, Štafeta 4x100 16. V Rimu bo mogoče videti res vrhunsko izvajanje Predvsem Rusi v borbi za prva mesta Med Japonci je daleč najboljši Ono, medtem ko si je v SZ osvojil prvenstvo Saklin, ki mu takoj slede Titov, Azarjan in drugi Začetek evropskega finalnega dvoboja za Davisov pokal Danes sta na sporedu prvi dve igri Pietrangeli - Wilson, Sirola - Davies Prognoze Angležev večinoma v korist Italijanov LONDON, 13, — Za teniški dvoboj Velika Britanija - Italija v tekmovanju za Davisov pokal je žreb tako-le določil nasprotnike. Pietrangeli - Wil-son, Sirola _ Davies. Ista italijanska igralca bosta drugi dan nastopila proti istima britanskima igralcema, zadnji dan pa bodo posamezno igrali Sirola - Wilson in Pietrangeli - Davies. Dvoboj se prične v četrtek in se nadaljuje v petek in soboto. V angleškem moštvu ni Knighta, ki je nastopil v evropskem finalu 1. 1958 v Milanu, sedaj pa ne more igrati zaradi napada influence. Italijansko moštvo se nahaja že več dni v Londonu in je že tudi treniralo na wim-biedonskih igriščih na polju št. 1, to je prav tam, kjer bo tekmovanje. Sirola sicer pravi, da je to polje za Italijane prava past: povzroča hitro igro in 1o je v korist Angležev. Angleži sami pa ne kažejo posebnega prepričanja, da bodo v tem tekmovanju uspeli. Doslej tisk tega tekmovanja skoraj ni omenjal, kolikor pa je o njem pisal, je bilo v tem pisanju precej pesimizma. Celo med teniškimi strokovnjaki se govori, da bo Italija zmagala. Jutrišnji dan bo mogoče že dal prvo pojasnilo. «»------- Milan je izgubil prvo tekmo na Švedskem STOCKHOLM, 13. — Milan je danes zvečer odigral svojo prvo tekmo na turneji po Švedski. Njegov nasprotnik je bilo moštvo Hammarby IF iz Stockholma, ki je goste premagalo s 3:1 (1:0). Tekma je bila ni olimpijskem stadionu s Stockholmu ob navzočnosti dobrih 1C.000 gledalcev. Gole so dali Westerlund v 21, nato pa v drugem polčasu Toman v 32’, Altafini v 33’ in Larsa Johansson v 35'. Med i-gralci Milana so bili najboljši Liedholm, Altafini ter vratar Gallesi, medtem ko so se pri Švedih odlikovali vratar Lind-berg, srednji krilec Arne Lars-son ter srednji napadalec Johansson. Milan je nastopil v postavi: Gallesi; Maldini, Zagatti; David, De Angelis, Radiče; Ver-r.azza, Liedholm, Altafini, Galli in Bacci. * * * PALERMO, 13. — Palermo je uradno zanikal, da bi bil odstopil vratarja Anzolina Romi. Pač pa se baje Palermo resno pogaja z Interjem, od katerega bi rad v zameno za Anzolina poleg Pontela še kakega igralca. • * • MILAN, 13. — Nogometaš Humberto Tozzi, bivši član Lazia, je bil črtan iz seznamov Italijanske nogometne zveze. • * * RIM, 13. — Kot je mogoče izvedeti, je danes Roma zaključila pogajanja z Juven-tus za dokončni odstop igralca Lojodice, ki sta ga imela doslej kluba v solastništvu. Za odstop prejme Roma 25 milijonov. * * * GENOVA, 13. — Zdi se, da so pogajanja med kluboma Genoa in Lečco, da Abbadie prestopi v Lčcčo, zaključena. **— Kandidati za olimpijsko nogometno moštvo FLRJ BEOGRAD, 13. — Komisija za pripravo jugoslovanske državne nogometne reprezentance je določila 18 kandidatov za olimpijsko moštvo. V poštev so vzeti: Soškič in Vidi-nič, Durkovič, Jusufi, Sombo-lac, 2anetič, Miladinovič, Pe-rušič, Nikolič, Kozmina, An-kovič, Matuš, Galič, Kosič, Mujič, Knez, Maravič, in Takač. Prvi del priprav se bo pričel 17. julija v Makarski. «»—- Tunis za olimpiado TUNIS, 13. — Tuniška no gometna reprezentanca je odpotovala v Prago, kjer bo 17. t. m. igrala proti CSR. Gre za reprezentanco, ki se bo udeležila prihodnje olimpiade. Tri dni pozneje (20. julija) bo tuniška reprezentanca i-grala proti Madžarski v Budimpešti, potem pa bo odpotovala v Jugoslavijo, kjer bo 3. avgusta nastopila v Beogradu proti Jugoslaviji. Iz Jugo- slavije bodo tuniški nogometaši odpotovali naravnost v Italijo, in tu počivali do pričetka olimpijskega tekmovanja. Sedemdeset atletov sedmih različnih panog (lahka atletika, boks, kolesarstvo, sabljanje, nogomet, peteroboj in streljanje) bo predstavljalo u-radno tuniško delegacijo na prihodnji olimpiadi. «»------ Brazilija-Argentina 5:1 (3:1) RIO DE JANEIRO, 13. — V tekmi za pokal Južne Amerike je včeraj Brazilija premagala Argentino s 5:1 (3:1). Tekma je bija na stadionu Maracana v Rio de Janeiro m je bila na lepj tehnični višini. V 44’ prvega polčasa je prišlo do incidenta med Pelejem, brazilskim agrnim biserom«, in Argentincem Varacko. Ta je bil nato izključen. Gole za Brazilijo to čali Chinezinho (17’), Pele (23’), Pepe iz enajstmetrovke (26'), v drugem polčasu pa Delen (5’, 38’); najprej pa je gol dosegla Argentina, in to že v 4’ prvega polčasa, toda to je bil obenem tudi zadnji argentinski gol. Pro Recco-Lerici 12:2 (6:2) V Nagaoki, mestu v severnem delu Japonske, so se zbrali najboljši japonski o-rodni telovadci na svoji drugi izbirni tekmi, ee v novembru lani so na prvem preglednem tekmovanju izbrali 25 najboljših tekmovalcev, ki so se naprej pripravljali na olimpijske igre. V drugi preizkušnji so vsi nastopajoči pokazali velik napredek. To se je pokazalo že pri obveznih vajah, kjer je bilo pri 24 nastopajočih na šestih orodjih vsega le sedem ocen nižjih od 9 točk, od tega štiri na konju z ročaji. Tudi v povprečju so se ocene mnogo dvignile. Največji napredek so pokazali tekmovalci v preskoku čez konja, kjer je bila na prvi pregledni tekmi povprečna ocena 9,2, sedaj pa že 9,5. Med vsemi nastopajočimi je bil najbolje pripravilen Ono, ki mu ni bil nihče dorastel niti v obveznih niti v poljubnih sestavah. Izredno Pa sta presenetila dva mlada telovadca Tsurumi in Mitsukuri, ki sta v končnem plasmaju zasedla 3. in 3. mesto pred izkušenimi telovadci, udeleženci zadnjega svetovnega prvenstva Takemoto, Aiharo, Konom, Kuboto in Teraiem. Najvišjo oceno prvega dne je dobil Endo v vaji na bra-diji in vsi gledalci so bili prepričani, da bo dobil za vajo 10 točk. Toda strogi sodniki niso bili povsem zadovoljni. Njegovo storitev je prekosil le še Ono z vajo na drogu, kjer je v poljubni sestavi dobil najvišjo oceno 9.90. Čeprav je bilo to tekmovanje le boj med domačimi tekmovalci, so bile zagrizenost, koncentracija in kvaliteta izvajanja na taki višini, kot na malokaterem mednarodnem tekmovanju. Na vsakem orodju so bile dosežene čudovite storitve in vsaka vaja je bila mojstrovina zase. Japonski telovadci se bodo čez nekaj dni še enkrat sestali, da med 25 najboljšimi izberejo šestorico, ki jih bo zastopala na olimpijskih igrah v Rimu. Po mnenju strokovnjakov bo boj za zlato medla-jo le med Japonci in ZSSR. Po zadnjem preglednem tekmovanju bi morala biti japonska olimpijska vrsta takšna: 1. Ono 116.30, 2. Takemoto 113.65, 3. Mitsukuri 114.50, 4. Tsurumi 114.50, Endo 114.30, 6. Tihara 114.20, 7. Ota 113,85, Tsukavvaki 113,80. Ze po rezultatih lahko skle parno, kako izredno izenačeno ekipo ima Japonska. Med vsemi tekmovalci je le po nekaj stotink točke razlike, le Ono si je priboril precejšno prednost. Morda imamo v njem že bodočega olimpijskega zmagovalca? Ono je tudi v posameznih disciplinah bil skoraj povsod zmagovalec: prosta vaja: Ono in Aihara 19.45, krogi On0 19.25, konj z ročaji Ota 19.35, drog Ono 19.55, bradlja Ono 19.50, preskok Ono 19.40. Saklin ponovno prvak SZ Tudi v SZ so orodni telo- posameznih orodjih so bili srednjelahka 31; srednja 38; najboljši: prosta vaja Mini- kov 19.30, drog Azarjan 19.25, bradlja Titov in Azarjan 19.15, preskok Titov 19.35, krogi A-zarjan 19.50, konj z ročaji Saklin 19.50. Istočasno so tekmovale tudi ženske. Prvenstvo je prineslo presenetljivo zmago mladi tekmovalki Polini Astakovi, ki je premagala svetovno prvakinjo Latinino in Muratovo. Sest najboljših tekmovalk bo zastopalo SZ na olimpijskih igrah: Astakova 77.90, Latinina 77.75, Muratova 77.40, Ljukina 76.95, Minim>- ~2.75 in Nikolajeva 76.30. «»------ Prijave za olimpiado v rokoborbi in dviganju uteži RIM, 13. — Za roKobomo je za XVII. olimpiado prijavilo 47 državnih olimpijskih odborov svoje reprezentance; grškorimski rokoborbi bo nastopilo 33 reprezentanc, v prosti rokoborbi pa 35. V vseh kategorijah obeh sistemov rokoborbe bodo zastopanih 13 držav, in sicer: Avstralija, Finska, Francija, Japonska, Italija, Madžarska, Nemčija, Poljska, SZ. Švedska, Švica, Turčija, ZDA. CSR, Maroko, Norveška, Romunija in ZAR so vpisane za vse kategorije grškorimske rokoborbe, Afganistan. Indija in Iran pa za vse kategorije proste rokoborbe. Ce razporedimo prijave po posameznih kategorijah obeh sistemov, potem se nam številčno te prijave pokažejo v sledeči obliki: GRSKORIMSKA ROKOBORBA Mušja kategorija: 27; peteli-nja 29; peresna 28; lahka 27; FIRENLe, i3. — Danes se je pričelo finalno tekmovanje za italijansko prvenstvo v vaterpolu. Pro Recco, dosedanji državni prvak, je premagal moštvo Lerici z 12:2 (6: 2). Lavoratori in Pizzo sta , . . ___ dala po 5 golov ter po ene-1 vadci na svojem prvenstvu iz-ga Guidotti in Giraldi; za brah olimpijsko vrsto. Sve-Lerici pa oba Pizzorno. Rezultat druge tekme: Fiam-me d’Oro - Camogli 6:1 (3:1). Gole so dali: ’ Bardi ,2, Am-bron 2, Parodi in D’A!trui, za Camogli Vigand. Tretja tekma: Lazio - Canot-tieri Napoli 4:3 (1:2). Strelci: za Lazio Guerrini 2, Gionta, Berenga; za Canottieri Napoli Manelli, Picchetti, Buonocore. HELSINKI — Pentii Karvo-nen je zopet v svoji najboljši formi. Pretekel je 3.000 m z zaprekami v času 8’47”6 pred Virtanenom 8’55”4 in Mattso-nom 8’56’’8. srednjetežka 27; težka 24. PROSTA ROKOBORBA . Mušja kategorija: 23; peteh-nja 22; peresna 30; lahka 29i srednjelahka 29; srednja 25; srednjetežka 23; težka 21. Število atletov, ki se bodo udeležili tekem v rokoborbi, bi se moralo sukati okrog 420. Za dviganje uteži so olimpijski odbori poslali 53 prijav. V vseh kategorijah bodo nastopile: Bolgarija, CSR, Francija, Britanska Gvajana, Indija, Kolumbija, Nemčija, Norveška, Poljska, SZ, Velika Britanija, ZAR in ZDA. V eni sami kategoriji bosta nastopili Grčija (srednjetežka) m Portugalska (petelinja). Po posameznih kategorijah so države vpisane v sledečih številih: Petelinja teža: 34; peresna lahka 42; srednja 32; srednjetežka 28; predtežka 32; tet ka 26. Število nastopajočih atletov bo najbrž okrog 230. « * * V Slavonskem Brodu je bilo v nedeljo jugoslovansko državno prvenstvo v rokoborbi v grško-rimskem slogu z3 posameznike. V posameznih kategorijah so postali prvaki-mušja: Vukov (Part.), Pon- tom: Jovanov (Proleter, Zre-njsnin), peresnolahka: Ruda- kovič (Zelj., Bgd.), lahka-Martinovič (Zelj., Bgd.), u>ej’ ter: Horvat (Part. Bgd.), srednjo: Bogič (Part. Bgd.), poj* teika: Cucič (Zelj., Bgd-)’ težka: Stojkov (Proleter, Zre-n.janin). Olimpijski kandidati VukoV, Martinovič, Horvat in Cucd-so zadovoljili in hkrati izpolnil: olimpijsko normo. Nemci pred olimpiado tovni prvak Boris Saklin si je z zmago že drugič priboril prvenstvo SZ v orodni telovadbi. Po obveznih vajah je bil le 0-8 točke pred svojima tekmecema Azarjanom in Ti-tovom. V poljubnih vajah pa je imel Azarjan dva spodrsljaja na drogu (9.25) in v prosti vaji (9.05) in tako si je Saklin lahko zagotovil zmago. Titov je bil slabši v obveznih vajah toda z odlično izvedbo v poljubnih sestavah je popravil svoj plasma iz četrtega nš drugo mesto. Rezultati- 1. Saklin 114.60, 2. Titov 114.35, 3. Azarjan in Kerdemelidi 114.00, 5. Lisickij 113.50, 6. Makurin 113.10. Na Nemci spadajo med tiste, ki fe bodo na rimski olimpiadi predstavili z največjih številom *' tletov. Nemško reprezetitSb^ bodo sestavljali tekmovalci •* obeh Nemčij. Njih reprezentanca pa ne bo samo številči® močna, temveč zelo resno t® posegla v borbo za kolajne. Tako zaokrožena in močna kot nemška bo še samo ameriška ruska reprezentanca. Hary> Gerraar, Lauer, Schmidt, Kaut-mann so le nekatera imena, K* jih bomo imeli priložnost ** slišati ob olimpiadi. Kaufmana (na desni) je letos že tekel 4C0 m v času 45’’7, kar Je evropski rekord, Lauer (spodaj) pa je znani evropski prvak v teku na 110 m z zapreka®! lIMOmriinimciatiajiiniuh — — — H— — — imnmrr ut m t—-* m —» t s®** ***■*-**«**»-ms-** m**1* f ----- KOMISARJEVI ZAPISKI !>g Prva knjiga I JU J S S 8 1 Z Nemci smo se bili pozno v noč | 0(3000000000000000000000000000000000000000000 Četo, ki ni imela zavarovanih bokov, je pa v dolini napadla močna nemška kolona, šest dni so se borci Janezove čete vračali drug za drugim čez mejo na kranjsko stran. Ob času, ko je divjal boj na Osredku in Javorju, je mi-nerec, visoki in suhi Lojko, na dolžini šest sto metrov s skupino drugih borcev pobiral na meji med Italijo in Nemčijo nemške mine in bombe, ki so bile zelo na gosto zvezane z žico. Bombe so nosili zatem na položaj, kjer so jih nasi metali na nemške fašiste. Mimi in neustrašeni minerec je delal hitro in spretno, obenem pa je poučeval še druge, kakoje'treba delati. Do dvanajste ure so naši zaplenili dvanajst pušk, pet mitraljezov ter več zabojev municije. Iz doline so pa deset volov in šest konj. Ob dveh popoldne smo odšli na polo-žajtudi ^sičlani štaba brigade. Prihajale sc.nove kolone Nemcev. Zaslišali smo ostre klice; «Vorwftrts! Vorwarts.» «Hej zopet bodo tekli,» je dejal komandir Kotar; ležal je zraven mene in kadil cigareto. Spet smo jih pustili zelo blizu Že po prvih strelih so obstali in se potuhnili h krompirju. Ali klic «Vorwarts! Vonvkrts!« je bil bolj in bolj glasen. Takrat so se pognali skojevci, iz dveh bataljonov m jun-šali. Smešno je bilo videti, kako so velikorasli Nemci tekli, za njimi pa so se gnali in metali bombe drobni skojevci Podili sojih do njiv, nato pa so se vračali, veseli in obloženi s puškami in municijo. «Si videl,” sem dejal komisarju Zvonetu, clegenda o nepremagljivosti Nemcev je razbita.« Med skojevci so se izredno dobro obnašali Silvo, Lado, Papič in še drugi, katerih imena pa sem pozabil; Junaško se je obnašal tudi bataljonski komisar Tilen, ki je bil pri vseh juriših in ki je obmetaval postojanko z bombami. Proti večeru so se Nemci zopet zbrali in nas napadli, ali ponovno smo jih odbili. Ležal sem poleg Dakija v nekem jarku; pokukala sva iz tega zaklona, obadva naenkrat ustrelila — na Nemca, ki je prav takrat vstajal in hotel zagnati bombo v jarek. Nemec je padel in otresal z nogami po zraku. cTega sem pa jaz,» je rekel Daki. «Ali sem ga pa jaz,» sem mu odvrnil. «Ne, jaz sem ga, da veš,« je ugovarjal Daki. «Ali pa obadva; tako na dvajset metrov je mogoče, da sva ga oba z enim strelom.« Nekdo, ki je bil poleg naju, je pa zvrnil še Nemca, ki je vlekel padlega za noge- Z Nemci smo se bili pozno v noč. Tomšičevci so se bili z veliko hrabrostjo in smelostjo. Res je, da smo se dva dni prej dobro pripravljali na partijskih in političnih sestankih, mislim pa, da so hoteli tomšičevci tukaj pokazati, kaj je prva slovenska brigada; hoteli so se odškodovati za vse tisto, kar so nekateri pretrpeli v drugi grupi; drugi, ki so se z Nemci prvikrat tolkli pa so hoteli pokazati slovensko hrabrost, da bi nemški vojaki občutili, čigava je zemlja, na kateri se tolčemo. Tisti dan sem slišal klice: «Recite svojemu Hitlerju, da je smrdljiv naničar'” ali Da’ «Kam pa rinete? Nam boste njive pognojili!« ah ptu «Hej, ti cepec, zakaj pa kričiš vomarts? Pridi bliže!« Nemci so vso noč vozili močna ojačenja. Počasi smo se umikali nazaj cez mejo. žica Je bila na več krajih prerezana. Svoje smo opravili, padlo je sto Nemcev. Zaplenili smo mnogo pušk, živine, mitraljezov, opreme in municije. Sercerjeva in Cankarjeva pa kljub temu nista mogli čez Savo, ker je bila pregloboka in tudi preveč zastražena z izbranim, nemškimi regimenti. Ko je naša zaščitnica zapuščala položaj za odhajajočo brigado, je ves od mesečine oblit stal ob prehodu rjavi minerec, ki je ves dan pobiral nemške bombe; nato se je okrenil in vrgel bonu o na nemško stran. «še in še boi-n prišli, da bosce zvedeli, kaj smo mi tomšičevci!« je zaklical z debelim basom in počasi odšel za brigado. 8. junija. Počivali smo v vasi blizu Primskovega. Naše ranjence so ze odnesli v kočevske gozdove. Med tomšičevci so se širile govorice, zakaj je ne bi za kak teden mahnili v Belo krajino na počitek, ker so nam pred akcijo obljubljali, de. bomo šli v Belo krajino, če le dobro opravimo. Brigadni obveščevalci so prinesli vest, da je s Čatežem v redu, da ni nikakih zased. Tako smo šli kar v koloni proti Čatežu, brez pobočnic in predhodnic, člani štaba — Krt, Jan, Janek in obveščevalec — so zajahali konje in po dolini pod nami zapodili konjiče proti Čatežu; brigada je šla po kolovozni poti in po obronku. Pred kolono 6ta šla dva dobra harmonikarja in igrala koračnice. Takoj za njima sva šla midva z Dakijem, za nama pa brigada. Daki je vriskal in od časa do časa dvigal kapo v zrak, kakor fant, ki gre na ohcet. Vse to se mi je zdelo imenitno, da sem nekajkrat tudi jaz zavriskal, zmagali smo. Borci so veselo prepevali; bil je lep, sončen, nedeljski dan, po drevesih so prepevali ptiči. Kdo se ne bi razveselil lepega dneva in življenja v brigadi? Celo propagandistu Jožetu je šlo na smeh, čeprav se je vedno držal bolj osorno in zaskrbljeno. Kar naenkrat pa smo zagledali, kako so daleč pod nami naši štabovci zaobrnili konje in zdirjali nazaj, ležeč na konjih. «Daki, kak vrag bo pa to?« sem vprašal in pokazal na konjenike. Takrat se je pa usula na nas toča svinčenk, od !eve strani in od spredaj. «Na položaj!« je zarjovel Daki. Planili smo nazaj in zasedli rob griča, mimo katerega smo že šli, in pričeli odgovarjati Italijanom. Naši površni obveščevalci so namreč povpraševali ženske, kako je na Čatežu; ali medtem ko smo se mi tolkli z Nemci, so Italijani navozili vojaštvo, zasedli obronke okrog Čateža in čakali, kdaj pridemo na Čatež. Gotovo so si mislili, da bomo prišli ponoči in da nas bodo zmlatili. Celo uro smo se tolkli na grebenu. Ta dan sem videl, kako je propagandist Jože, Fedor Kovačič, stekel na. položaj in začel streljati na Italijane, zraven tega pa je spodbujal druge, čete so se hrabro borile; prebijali smo se čez cesto, a kolona se je pretrgala in Daki in Jan sta odšla z dvema bataljonoma čez progo; druga dva bataljona, komora in šestnajst ranjencev pa je ostalo nama s Krtom. Vse skupaj se je pomešalo — f*” njenci, komora, čete. Prebili smo že dve zasedi, ranjenci so se množili. Ljudi® so šli prav tedaj k maši; ženske so tekle domov in okrog nji15 so švigale krogle. Nekaj četnih funkcionarjev se je popolnoib* zmedlo; pomešali so se med komoro in topo zrli predse. S tom sva skakala okrog neurejene trume, kričala nad funkcij narji, naj se vsak drži svoje čete. Spotoma smo zadržali nek®) žensk, ki so se vračale iz cerkve, in jih prisilili, da so na® bile za vodiča, šele v gozdu se nam je posrečilo urediti bore® po četah. V bližini so se svetile rdeče strehe. Očanci in ženice sedeli po vrtovih. Bele srajce so se jim svetlikale. Tropa otro* se je igrala na vrtovih. Streljanje se je nadaljevalo, Italija® nam niso sledili. V sončnem popoldnevu smo prekoračili prog°j nato smo vso noč hodili po blatnem klancu in proti jut® prišli v Češnjice. S Krtom sva bila pošteno zbita. 10. junija smo razposlali kurirje naokrog, da nam sporoi®: kako je z drugimi bataljoni. Vesti nismo imeli nobenih. ® prijetno imeti v enoti kar naprej dosti ranjencev, kajti enot® ohromi; večji del borcev mora prenašati- in braniti ranjene®! enota se počasneje premika. Sami ranjenci zbijejo po čet®” moralo. Imeli smo petindvajset ranjencev za vsakega so b® tri izmene po štiri borce. Tako je bilo potrebnih petinoseO1' deset borcev samo za nošnjo težko ranjenih, potem pa še tey. šestdesetih za spremstvo. Omeniti moram, da nisem videl & kapitulacije Italije primera, da bi borci pustili na položaj® ranjence, ali pa, da bi jih pustili, če so nosači padli v zased® Vsak se je zavedal, da mora tudi svoje življenje dati, če J* potrebno, ranjenca pa mora rešiti. Vsaj pri tomšičevcih se® videl tisto veliko skrb, ljubezen in požrtvovalnost borcev, ki 5 ti jo ob vsaki priložnosti kazali do ranjencev; čim je bil ® njen hraber borec, so mu prinesli fantje zadnje cigarete ® žganje, če so ga le imeli. Med ranjenci, ki smo jih imeli Češnjicah, sta bila tudi dva mitraljezca. Obadva sta bila ni<® na, postavna in čedna fanta- Ko sta bila v temni kmečki sob1, sem ju obiskal in se razgovarjal z njima. Dal sem vsake®" nekaj cigaret. (Nadaljevanje sledi)