Poštnina plačana v gotovini. Posamezna štav. Din ilev. 3, V Ljubljani, dne 15. lanuarja 18)31. ,< Let© XIV. --------------., mm i—j——— II « wm BM— Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knatiova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Naročnina za tuzemstvo. četrtletno 9 Din, ooiletno 18 Din, celoletno 36 Din; za ino« zerastvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din. Amerika letno 1 dolar. — Račun noitne hranilnice, oodružnlce t UubManl, št. 10 711. Potovanfe bana in podbana po severnem delu Dravske banovine Minilo soboto 11. t. m. se je pripeljal v M a- Prekmurje, katerega prebivalci so naši naj-r i b o r na svojem prvem službenem potovanju milejši bratje, naši Benjamini. Zatem je bana po-ban Dravske banovine g. dr. Drago M a r u š i č! zdravil šolski upravitelj g. Gabrijelčič in je v spremstvu podbana g. dr. Otmarja Pirkma- učenka Zorica Menhartova v imenu šolske mlaje rja. Na kolodvoru so ju sprejeli zastopniki dine s patriotičnim nagovorom izročila g. banu oblastev, občine, srednješolskih zavodov in drugi lep šopek cvetk. predstavniki. Okrožni inšpektor g. dr. Fran Ogromna množica ljudstva je spremljala nato Schaubach je pričakal g. bana že na Pragerskem g- bana do občine, kjer se je vršila pod pred-in ga spremil v Maribor. S kolodvora se je g. ban sedstvom župana g. Benka svečana seja občin-podal v poslopje okrožnega inšpektorata, kjer je skega sveta. Polnoštevilno zbrani občinski svet-sprejel mariborskega župana dr. Juvana in pod- njki so priredili g. banu ob njegovem vstopu v župana g. dr. Lipolda, nato pa načelnike in vodje sejn0 dvorano navdušen sprejem. Župan g. Ben-vseh državnih zavodov. Ob tej priliki je pozdravil ko je jme] Zatem daljši govor, v katerem je po-g. 'bana gimnazijski ravnatelj g. dr. Tominšek s zdravil oba najvišja predstavnika Dravske bano-prisrčnimi besedami, za katere se je. g. ban za- vjne \n poudarjal, da je tudi Murska Sobota po ki si jih je svoječasno na svojem upravnem mestu pridobil za Prekmurje. G. dr. Pirkmajer je v odgovoru obljubil, da bo ob strani g. bana tudi v bodoče z največjo skrbjo in pozornostjo zasledoval prekmurske želje in težnje. Po končani svečani seji se je podal ban gospod dr. Marušič, ki ga je pred občinskim poslopjem sprejela ogromna množica ljudstva z navdušenim pozdravljanjem, v Sokolski dom. V dvorani Sokolskega doma so bili že zbrani zastopniki civilnih in vojaških oblastev, posameznih cerkva, zadrug, trgovskega gremija, načelniki okoliških občin in drugi. Domačini so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Pred polno dvorano je imel najprej g. Benko rodoljuben govor, ki je izzvenel v živahne na-zdrave Nj. Vel. kralju in naši Jugoslaviji. Vsa velika množica je iskreno in navdušeno manife- hvalil z daljšim nagovorom, v katerem je po- zdravila kraljev manifest, ki je pokazal pot za stirala svojo jugoslovensko zavest. Po prisrčni , - t vi 1 J 1. ____t _ ............______... . 4 V . -r-. 1 ____l------1: - in rf 1-»/-».-, mirvinMl /"«1 TO ctnnn udarjal požrtvovalnost slovenskega uradništva, srečno rešitev jugoslovenskega vprašanja. Prek kateremu je polagal na srce, da mora biti zvest murje in posebno Murska Sobota sta, kakor je uradnik tudi pravi Jugosloven, ki točno ve, da je dejal govornik, v okviru naše jugoslovenske v idejah zgodovinskega manifesta Nj. Ve!, kralja kraljevine z orjaškimi koraki napredovala kakor od 6. januarja 1929. rešitev Jugoslavije. S po- n-kdar poprej v svoji preteklosti. G. župan je udarkom, da nam je bila naklonjena velika sreča, zaključil svoj govor s pozdravom na Nj. Vel. kra- ker stoji na čelu naše države Nj. Vel. kralj Ale~ ij3) kraljevski dom, Jugoslavijo in g. bana. ksander, eden prvih državnikov na svetu, in s Na županov p02dravni govor je odvrnil ban pozivom na pozdrav Nj. Vel. kralja je g. ban g dr_ Maru§ič med drugim> da sta ga dva raz_ zaključil svoj govor. joga privedia v Prekmurje: želja, da spozna po- Zatem so posetili in pozdravili g. bana mariborski škof g. dr. Karlin in pomožni škof g. doktor Tomažič, za njima pa komandant mesta general g. Dragomir Pavlovič. trebe in težnje Prekmurja, in želja, da pokaže znake bratske ljubezni ne samo Murski Soboti kot prosvetnemu in gospodarskemu središču Slovenske Krajine, nego vsemu Prekmurju. Položaj V nedeljo 1. t. m. je ban g. dr. Marušič vse je v Prekmurju tak, da zahteva najboljše urad-dopoldne sprejemal zastopništva raznih prosvct- nike. Ti se morajo zavedati, da imajo posebne nih in gospodarskih društev, načelnike okrajnih dolžnosti, da moramo pridobiti Prekmurje ne qgžtnih odborov in druge, popoldne pa se je od- samo v gospodarskem ozira, nego tudi njegova peljal v P tu!, kjer ga je na postaji pozdravil srca- Uradniki morajo tudi s srcem sodelovati mestni župan g. Mihael Brenčič v spremstvu šte- pri p0Vzdigi Prekmurja; tolmačiti morajo ljube-vilnih zastopnikov oblastev in ptujskega javnega zen in simpatije, ki jih goji vsa Dravska bano-življenja V poslopju okrajnega načelstva je po- vina do nagega Prekmurja. G. ban je nato po- zahvali g. županu je g. ban sprejemal zastopnike raznih ustanov, korporacij in društev, ki so mu predložili svoje želje in pritožbe. Popoldne so gg. ban, podban in župan Benko posetili dve občini na meji, Sv. Jurij in Gornje Petrovee, v torek pa so se vsi trije s spremstvom v avtomobilu odpeljali v Dolnjo Lendavo, kjer je bil g. banu prirejen prav tako prisrčen sprejem kakor v Murski Soboti. V Dolnji Lendavi je g. ban sprejel med drugimi številne zastopnike tamošnjih okoliških občin, ki so iskreno poudarjali svoje neomajno jugoslo-venstvo in izrekli razne svoje želje. Prosili so: naj se kmetijska šola v Rakičanu zgradi čimprej; okrožno sodišče naj se ustanovi v Murski Soboti, kakor je bilo v načrtu; agrarna reforma naj se v najkrajšem času reši; delo pri regulaciji Mure naj se pospeši; istotako regulacija potokov Ledave, Črnca in Kobiljanskega potoka; nova razmejitev v Prekmurju med občinami Dravske in Savske banovine naj se izvrši v najkrajšem času. Poudarjali so tudi potrebo ureditve občin, tem g. ban sprejel zastopnike ptujskih državnih udarj] pom^ kraljevega manifesta in zaključil j ki bodo gospodarsko in finančno uradov pod vodstvom okrajnega načelnika go- govor s pozivom na složno delovanje v duhu spoda Vavpotiča, ki je v pozdravnem govoru v manifesta. tnoene. imenu vseli državnih nameščencev obljubil, da bodo državni uradniki kakor do zdaj tudi poslej vedno delovali v smislu velikih idej Nj. Vel. kralja, izraženih v kraljevem manifestu. S pozornostjo so nato vsi prisotni sledili patriotičnemu govoru g. bana, ki je med drugim pozival urad-ništvo, naj žrtvuje vse svoje sposobnosti, da doprinese v pravilnem razumevanju visoke ideje Nj. Vel. kralja svoj delež k ureditvi in okrepitvi države. Po govoru je g. ban v spremstvu podbana g. dr. Pirkmajerja sprejemal do večera razna zastopništva. Župan g. Benko je pozdravil s posebnim nagovorom tudi podbana g. Pirkmarjerja, častnega meščana Murske Sobote, kateremu se je v prisrčnih besedah zahvalil za pomoč v času velike poplave leta 1925., za omogočenje elektrifikacije od Ptuja do Murske Sobote in za druge zasluge, Kakor so g. bana na potu iz Murske Sobote v Beltincih prisrčno pozdravljali, tako so mu tudi na povratku v Črensovcih priredili izredno svečan sprejem in je župnik g. Klekl imel prisrčen nagovor nanj. Gosp. ban je od tam v avtomobilu nadaljeval pot v L j u t o m e r in preko Maribora na Preval j c. efia za ' Dne 8. t. m. je izšel v «Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« pravilnik o uporaty ljudskega dela za gradnjo in vzdr-Posebno svečan je-bil sprejem gosp. bana in ževatje nedržavnih cest v Dravski banovini. Iz g. podbana v Murski Soboti, kamor sta se pravilnika posnemamo: oba pripeljala iz Ptuja v ponedeljek 12. t. m. do-1 Banovinske in dovozne ceste k železniškim poldne. Pričakovala ju je velika množica ljudi z postajam se grade in vzdržujejo s prispevki ba- gasilci in vsa poslopja so bila v zastavah. Ko je g. ban izstopil, je godba zaigrala državno himno. Najprej se je g. banu predstavil sreski načelnik g. dr. Lipovšek, nakar je želel g. banu župan gospod Benko prisrčno dobrodošlico. Ban g. doktor Marušič se je kratko zahvalil za prisrčen sprejem ter izjavil, da je z veseljem prišel v novine, cestnih okrajev in iz posebnih virov, občinske ceste pa z občinskimi sredstvi. Kolikor ti dohodki ne bi zadostovali, se mora uporabiti ljudsko delo po določilih zakona o samoupravnih cestah .in tega pravilnika. Temu osebnemu delu so zavezani vsi za delo sposobni moški prebivalci od polnih 18 do polnih 55 let starosti. Obveznost osebnega dela se lahko odkupi s plačilom ustrezne delavske dnine po določilih tega pravilnika. To odkupnino morajo ne glede na spol, starost in delovno sposobnost plačati tudi vsi davčni obvezanci, ki sicer ne spadajo pod obveznost osebnega dela, če plačajo nad 100 Din neposrednega davka. Te obveznosti osebnega dela, odnosno plačevanja odkupnine, so oproščeni dijaki do 24 let (če ne plačujejo več nego 100 Din davka), dalje vojni invalidi, ki jim je invalidnina edini dohodek, redovne osebe, ki nimajo nikakršne plače, ne imetja in ne dohodka, in prosvetne in človekoljubne ustanove, ki jih te obveznosti oprosti gradbeno ministrstvo. Vsi državni civilni in vojaški uradniki in uslužbenci (razen podoficirjev, redovov in orožnikov) banovinski in občinski uradniki, uslužbenci in upokojenci plačujejo osebno delo v denarju v znesku tridnevne osnovne in položajne plače, odnosno pokojnine, ne glede na spol, starost in značaj. Vsi ostali državni civilni in vojaški, banovinski in občinski uradniki in uslužbenci, kakor tudi duhovniške osebe, pogodbeni uslužbenci in dnevničarji, ki nimajo osnovne in položajne plače in dobivajo svoje prejemke ločeno kot sistemizirano plačo in draginjsko doklado ali stanarino, plačujejo osebno delo v denarju v znesku tridnevne plače brez ozira na draginjsko doklado in stanarino. Zaradi odrejanja delovne obveznosti, odnosno odkupnine, se vzame za eno enoto pri osebah, ki plačujejo: do 200 Din osnovnega neposrednega davka (brez vseh doklad) 1 dan dela, do 500 Din 2 dni, do 900 Din 3 dni, do 1400 Din 4 dni, do 2000 Din 5 dni, do 2700 Din 6 dni, do 3500 Din 7 dni, do 4400 Din 8 dni, do 5400 Din 9 dni, do 6600 Din 10 dni, do 8000 Din 11 dni, do 10.000 Din 12 dni, a pri osebah, ki plačujejo nad 10.000 Din neposrednega davka, za vsakih nadaljnjih 3000 Din po 1 dan več. Za lansko leto je naknadno določena obveznost osebnega dela na največ 6 enot (3 enote za občinske in 3 za banovinske ceste). Kakor smo v prejšnjem odstavku rekli, se računa kot ena enota 1 dan pri osebi, ki plača do 200 Din neposrednega davka. Ker je določenih za lansko leto, za katero pa se bo moralo, delo opraviti letos, 6 enot, torej mora delati tak obvezanec (do 200 Din neposrednega davka) 6 dni (6 krat 1), oziroma plačati 6 krat po 20 Din, kar znaša skupno 120 Din. Za odmero odkupnine se namreč jemlje kot enota povprečna dnina navadnega delavca v znesku 20 Din, ki jo pa ban lahko ob Izpremenjenih delovnih razmerah zviša aH zniža. Na podlagi omenjenih 6 enot cestnega dela, ki so določene za lansko leto, mora torej obvezanec, ki plača od 200 do 500 Din neposrednega davka In za katerega je določena 1 enota na 2 dni, delati 12 dni (6 krat 2), oziroma plačati odkupnino v znesku 240 Din (12 krat 20). Za obvezance. ki plačujejo od 500 do 900 Din neposrednega davka, znaša ikor gori rečeno, ena enota tri dni, obveznost dela pa potemtakem 18 dni (6 krat 3), oziroma odkupnina 360 Din (18 krat 20). Za ob-vezanca, ki plačuje od 900 do 1400 Din neposrednega davka, znaša ena enota 4 dni, obveznost osebnega dela pa torej 24 dni (6 krat 4), oziroma 480 Din odkupnine (24 krat 20). Čim višji je torej davek, tem večja je ena enota in tem večja je obveznost dela po dnevih, oziroma odkupnini. Banke, hranilnice, posojilnice, delniške družbe in vsa druga podjetja in ustanove kakor tudi njihovo osebje plačujejo odkupnino po teh določbah v zvezi s točko 41. zakona o samoupravnih cestah. Ta točka pravi, da se sme venem letu določiti uporaba ljudskega dela, odnosno odkupnina največ na 3 enote pri banovinskih in na 3 enote pri občinskih cestah. Zavezanci, katerih imovina ali podjetje se nahaja v več občinah, so obremenjeni z delovno obveznostjo, ki ustreza njih neposrednemu davku v vsaki občini posebej, opravljajo pa osebno delo za občinske ceste samo v občini svojega bivališča. Ostali obvezanci izvršujejo obveznost za občinske ceste v občini bivališča, za banovinske ceste pa v območju pristojnega cestnega okraja. Zavezanci za ljudsko defo, ki imajo tovorno | aH tovorno motorno vozilo, morajo priti na poziv; oblastva na delo s sposobnim vozilom in porabno vprežno živino. Od navadnega vozila se računa ena dnina za tri delavske dnine, od tovornega motornega vozila pa za šest dni. Zavezanec, pozvan na delo, mora prinesti s seboj potrebno hrano in orodje, ki ga prebivalstvo vcbče uporablja, to je lopato, motiko, kramp, sekiro in slično. Oni zavezanci, ki Izvr-šufelo obveznost z vozilom, morajo prinesti s seboj tudi krmo za vprežno živino, odnosno bencin in mazilo za motorno vozilo. V nasprotnem primeru se odziv na delo ne računa za izpolnitev obveznosti. Gradnja in vzdrževanje javnih nedržavnih cest z ljudskim delom se vrši navadno dvakrat na leto, po možnosti tedaj, ko je prebivalstvo najmanj zaposleno s poljskimi deli, drugače pa le, če je promet prekinjen zaradi elementarnih nezgod. Do 25. februarja vsakega leta mora zakoniti zavezanec prijaviti pristojni občinski upravi, aH hoče svojo obveznost odslužiti aH odkupiti, ako ima pravico do odkupa. Cestna obveznost, pre-tvorjena v denar, se mora plačati najdlje do 1. oktobra vsakega leta, sicer se prisilno izterja. Glede banovinskih cest odreja ljudsko delo, odnosno plačevanje odkupnine, banska uprava po sreskih načelstvih, glede občinskih cest pa obče upravno oblastvo prve stopnje. Občinske uprave so dolžne, sestaviti najdlje do konca meseca januarja vsakega leta seznamke zavezancev za ljudsko delo, in sicer ločeno za osebe, ki same delajo ali po namestniku in z vozilom, in ločeno za osebe, ki svojo obveznost plačajo z denarjem. Odkupnino za banovinske ceste pobirajo pristojne davčne uprave, odkupnino za delo na občinskih cestah pa odmerjajo in pobirajo občinske uprave v lastnem področju. Odkupnino državnih, banovinskih in občinskih uslužbencev pobirajo izplačujoče blagajne in pošiljajo 50 odstotkov nabranih zneskov upravi občine, na katere ozemlju so pobrani, 50 odstotkov pa banski upravi. Zavezanci, ki niso odkupili svoje obveznosti in ki niso prišli na delo, odnosno poslali soo-sebnega namestnika, se privedejo na delo prisilno in se vrhu tega kaznujejo z zaporom 7 dni. Enako se kaznujejo zavezanci, ki nočejo delati po odredbi nadzornega organa. Prizadete obvezance opozarjamo na določbo, po kateri morajo za letos vsi oni obvezanci, ki lahko volilo med osebnim delom in odkupom, pri Železniška postaja je stala ob koncu mesta. Ferjan je zavil nekoliko na stran. Norec se je naslonil na lakti. Sedel je sključen in beden pred Vando. Nič več ni govoril. Poštarico je obšlo usmiljenje. Najraje bi zajokala, ko ga je gledala. Vzdramil se je in nadaljeval z ubitim glasom: «Nekdaj sem bil pameten človek. Nekaj let sem študiral. Oče, prekletnik, je pobegnil z neko potepinko. Z materjo sva stradala. Našo hišo je nekdo zažgal. Na glavo mi padel težek tram. Komaj so me rešili. Tisti tram me še danes peče v moji ubogi glavi. Dobil sem pretres možganov, kakor so izpovedali zdravniki. Pa mi je umrla mati. Postal sem postopač. Ko sem prišel v Za-seko, mi je bilo takoj všeč. Ljudi sicer ne maram, toda boljši so ti pošteni kmetje kakor ne vem kdo! E, norec prej spozna dobrega človeka kakor vsak pametnik! Ostal sem v tej vasi. Ker sem pozimi vedno ždel v kakem kotu in premišljal, se me je prijelo ime Ciček. Ta priimek so mi dali otroci, češ, da samo čičkam... Zdaj pa grem! Spremil sem te in še enkrat videl. Vsakdo ima koga posebno rad, ne tako grešno, temveč s srcem. Lepe misli 11111 pridejo, če ga vidi, in tiho srečo občuti. Tako bitje si zame ti! Ne bodi huda! Dobro se imej!» Skočil je iz drvečega voza kakor velika siva mačka in se vrnil nazaj po cesti. «Ostani zdrav! Ne bom te pozabilab je zakričala Vanda. Kmalu je privozil vlak na postajo. Vanda se je poslovila od Ferjana, ki je godrnjal in se še vedno jezil, da odhaja. Sedla je k odprtemu oknu. Ferjan je počakal na postaji. Prižigal si je pipo in rentačil, zakaj je svet tako neumno ustvarjen, da pravi ljudje nikoli ne morejo ostati skupaj. Pa jo je žmodroval: «To je pač zato, ker je svet zmešan, sicer bi bili na enem kraju sami dobr; in pošteni ljudje, a na drugem sami lopovi, ki bi se jih vsakdo bal> Ko je to ugotovil, je še enkrat pokimal Van-di. Vlak je že odbrzel, nakar je tudi Ferjanov konjiček potegnil. Vanda je videla voz izginjati za ovinkom. Na križpotu je spet zagledala Cička. Visoko vzravnan je stal na kupu kamenja in čakal, da je pridrvel vlak mimo. Poštarica mu je zamahnila z roko. Povesil je glavo in že ga ni več videla. * * * Vanda je dospela na svoje novo službeno mesto v Kresje. Sprejel jo je visok, suhljat gospod, ki je bil poštni upravitelj. Takoj, ko je zagledala njegov obraz, je začutila nekaj tujega in hladnega. Komaj doteknila se je njegove po-nudene roke. Vanda je začutila nekaj zopernega. Začutila je stud. Skoro stresla se je. Predstojnik Jože Vrana se ji je prijazno klanjal. Njegove drobne, vodene oči so jo zrle s pritajeno strastjo. Ko je pogledala vanje, bi najrajši zakričala od tihe groze. Urad je stal ob koncu mesta. Bila je nizka, stara stavba. Sobe so bile vlažne in mračne. Na pošti je čepel pismonoša Košček. Majhen in debel človek je bil. Pred poštarico se je zibal in jo pozdravljal kakor star znanec. Pogledala ga je začudeno. On pa ni bil v zadregi. Brbral je različne neumnosti, hvalil ji lepoto kraja in ji pravil o svoji hišici s prostranim vrtom. Ko je gledala tega rdečega možička, se mu je naposled morala smejati. Bil je kakor iz gumija. Vse na njem je bilo napeto, obraz, vrat, še hlačnice so bile kot dve debeli klobasi na njegovih debelih bedrih. Kadar je nosil Košček pošto, se je zibal kakor na vzmeteh. Vanda se je kar čudila njegovi spretnosti, s j ni hodil naporno, temveč skoro elastično, stopajoč nekoliko po prstih. Politični pregled Evropska javnost je z veliko pozornostjo sledila potovanju nemškega državnega kancelarja dr. Briinninga po vzhodnem delu Nemčije in je dnevno časopisje zabeležilo njegove važnejše govore, ki jih je imel v raznih krajih. Imel pa je g. dr. Briinning na potovanju vse polno ne-prilik, ki so mu jih provzročali komunisti in narodni socialisti, ki ga eni kakor drugi štejejo med svoje odločne nasprotnike. Za evropsko javnost najzanimivejše od njegovega potovanja pa je njegov govor v Ratiboru. V tem govoru je dr. Biunning zavzel odločno stališče proti nacionalistom, češ, da je nacionalistična gonja privedla državo in njeno gospodarstvo na rob prepada. To je bib prvič, da je državni kancelar nastopil tako odločno proti nacionalistični gonji. Sodi se, da ta dogodek ne bo ostal brez daleltosežnejših posledic Zanimivo je opisal politiko italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija londonski dnevnik «Manchester Guardian», ki pravi, ko primerja Mussolinijeve govore na fašističnih zborih z govori, ki jih je imel Mussolini za inozemstvo, da ima Mussolini dva obraza, enega za Italijo in nega za inozemstvo. Člankar na-glaša, da so govori, ki jih je Mussolini namenil inozemstvu, izredno miroljubni. Toda napačno bi bilo misliti, da je to njegov pravi obraz. Dovolj je razlogov za utrditev vere, nadaljuje člankar, da govori Mussolini iz srca samo na fašističnih zborovanjih, kjer poveličuje vojno. Mussolini se sicer dobro zaveda, da bi pomenila vsaka nova vojna propast Italije in se bo sam gotovo izognil vsemu, kar bi moglo Italijo zaplesti v oboroženi spopad s sosedi, a vprašanje je, ali bo mogel Musolini držati lia vajetih ono množico, ki jo sedaj sam navdušuje za vojno. V Bolgariji sta se zopet zgodila dva politična umora. V torek sta bila v nekem zabavišču v Sofiji ustreljena makedonstvujušča skupine Protogerovega. Oba sta podlegla poškodbam. Morilci so pobegnili. Policija je že aretirala nekaj sumljivih oseb. Kmetijski pouk DOMAČI IN TUJI PLEMNJAKI. V zadnjih letih smo izdali na stotisoče za nakup tujih plemenjakov. Koliko lepili uspehov bi se lahko doma doseglo s tem denarjem, če bi se naši živinorejci bolj zavedali svojih nalog in če bi potrebne plemenjake doma izrejali. Že pred vojno smo na to opozarjali in tudi začeli s tem delom. Daleč pa nismo prišli, ker se nobena stvar ne more ob polovičarskem delu in premalem zanimanju sponesti. Res je, da niso naše živinorejske razmere povsod ugodne za prirejo plemenske živine, ali nekaj več kakor danes bi vendar lahko dosegli. Naši junčki gredo večidel pod nož, bodisi da jih oddajamo mesarjem ali pa rezarjem in obračamo za voli. Koliko lepih telet po dobrih plemenjakih in po dobrih molznicah gre na ta način vsako leto v izgubo! Dragocen plemenski material iščemo in kupujemo po tujih krajih, doma pa zametujemo naraščaj, ki smo ga dobili po teh živalih, namesto da bi ga skrbno vzgajali in obračali za pleme. Res je, da se tak naraščaj v rokah naših živinorejcev večkrat tudi pokaži, še preden do-raste, in da jemljejo taki primeri veselje in dobro voljo za nadaljnje vzrejanje plemnjakov. Tudi so združene s tako rejo razne neprilike, ali vse to bi res ne smelo odvračati od domače prireje. Sčasoma dobimo tudi pri nas potrebno vajo, kakor so jo dobili že po vseh tistih krajih, kjer se pečajo danes z uspehom s tako rejo. Glavno je, da se dobro izplača. Nekoliko na pot hodijo taki reji naše gospodarske in maloposestniške razmere, posebno po hlevih, ki se bojujejo z rednim pomanjkanjem krme. Umestno bi bilo zaradi tega in potrebno, da se ustanove tudi pri nas tako imenovane «pe-pmjere» za mlade bike. To so vzrejališča, ki prevzemajo junčke po dobrih plemenjakih in kravah ter jih smotreno odganjajo. Banovinska posestva so v prvi vrsti poklicana, da se pečajo s tako rejo in živinorejske zadruge bi lahko skrbele za potrebne živali, ki bi jih kazalo oddajati v taka vzrejališča. NI prav, da se vpeljujejo povsod, kjer imamo enobarvno goved, plemenjaki montafonske pasme. Na Dolenjskem je še dosti okrajev, kjer je reja volov bolj važna kakor reja krav. Za take okraje je domača murbodenska pasma bolj upravičena. Pa naj že vpeljujemo eno ali drugo pasmo, glavno je, da si z njo okoriščamo in da obračamo njen zarod za pleme. Danes trpimo še zmeraj na pomanjkanju bikov v številčnem in kakovostnem pogledu in je skrajni čas, da si uredimo rešitev tega vprašanja. Če si moramo pomagati z nakupom tujih plemenjakov — v kar nas silijo še zmeraj nepovoljne rejske razmere doma — potem vpeljujmo res dobre in brezhibno plemenske živali, da ne bo spodtike in pregovarjanja na strani naših domačih živinorejcev. SKRBIMO ZA SADNE PRIDELKE! Letošnji uspehi s prodajo sadja v Slovenskih goricah morajo spodbuditi slehernega sadjarja, da se čim bolj poprime svojih sadnih nasadov. Na milijone so spravili tamkajšnji gospodarji za svoje pridelke. Res, da je pripisati ta izredni uspeh splošnemu pomanjkanju sadja po drugih krajih, ali resnica je, da čaka naše sadjarstvo še lepa bodočnost, če se ga bomo poprijeli s pravim umevanjetn. Lepo, žlahtno sadje se zmeraj lahko proda in za dobro ceno. Ob dobro urejeni kupčiji ga že na «Če prinesem deklici ljubavno pismo, dobim jaz prvi prijazni pogled!» se je hvalil. «In tak pogled je nekaj posebnega, nekaj svojevrstnega! | Človeku kar dobro stori! Veste, gospodična, danes ni več zadovoljnih ljudi, izginili so s površja zemlje! Jaz sem menda med zadnjimi.* Ko se je vračal po delu na pošto, se je njegov obraz spet smehljal, čeprav je bil ves znojen. Prijazno je žlobudral: «Lepo je zunaj na solncu! Tu ni zame! Sicer imam pa hišico in vrt, živel bi lahko brez službe. Toda verujte mi, jaz sem pismonoša po poklicu! Radoveden sem kot stara babnica, pa ljudi imam rad. Brez službe ne morem biti. Pa tudi ljudje me imajo radi. če v gostilni zaplešem, se mi vsi smejejo. In to me veseli. Osrečuje me, če morem koga spraviti v židano voljo.» Ko se je vrnila Vanda prvi dan iz službe, se je takoj jezila, da je zapustila službo v Zaseki, kjer je bila popolnoma neodvisna. Njena nova sobica ji ni ugajala. Okno je gledalo na trg. Odprla ga je. Ponoči jo je zbudil krik pijancev, ki so se zibali mimo. Kako pusto je tu v primeri z njeno sobico v Zaseki, kjer je vse dišalo po senu in ajdi. «V pravo mrtvašnico sem prišla!» si je rekla, ko je ogledovala prazne stene. Pijanci na trgu so peli neko zaljubljeno pesem s hripavimi zategnjenimi glasovi, ki so se zadirali v njena ušesa. «Ali meni pojo? Ne! Ne poznam še ljubezni! Nikoli še nisem resnično ljubila! Morda nikoli ne bom! Želim si ljubezni, pa tudi bojim se je! Nekaj posebnega mora biti, nekaj lepega, pa tudi nekaj strašnega! Človek ne živi več sam! Nekdo drugI je rojen v njem.» Tedaj se je pognal po trgu policaj^Nerga. Dolge, suhe noge so se poganjale in kolebale. Kakor bi skakala ogromna kobilica, se je videla njegova senca v siju električnih žarnic. Kričal je: cHudiči! Pokažem vam, da boste vedeli kaliti naš nočni mir! Mi smo pošteni meščani, zato vemo, kdaj je čas za spanje in dremanje. Vam bom že pokazal!* Njegovi koraki so postali počasnejši in previdnejši Menda se je bal, da bo res dohitel pijance. Tega pa ni hotel, saj je bil med njimi , njegov dobrodušni prijatelj Košček, ki je imel 1 svoj vinograd in tako dobro božjo kapljico, da bi dal Nergi zanjo polovico svojega dolgočasnega življenja. Ko je dospel do prvega ogla, se je ustavil in rentačii: «Zdaj so se pa ti vragi razbežali. Pa naj jih človek najde! Saj ne poznani teh pijanskih glasov.* Počasi se je obrnil in odkorakal nazaj po trgu. V roki je mogočno držal ozko, velikemu rožiču slično sablo in si vihal brke. Vanda se je nasmehnila: «Ta stražnik je prava karikatura tega skromnega mesteca! Zakaj niso o-stal i ti ljudje preprosti kmetje? Res je, napredek jili je gnal dalje. Kam so dospeli? Ali so dosegli popolnost, za katero so stremili? Ali ni kmet popolnejši? Tudi kmet mora biti izobražen, da razume svoj poklic. Njegova izobrazba ni tako preprosta in enostavna, kakor si marsikdo misli. Toda kmet ima že itak svojo naravno inteligenco. Ali napredujejo tako meščani kakor mnogi kmetje, ki uporabijo svoj prosti čas samo za izobrazbo?« Spomnila se je nekaterih izobraženih znancev. Doštudirali so in — konec. Niti spomnili se niso, da bi spet odprli knjige in skušali' izpopolniti svoj študij. Dosegli so svoj poklic, ki so ga opravljali mimo iu enakomerno brez prave ljubezni. Kmet ne more tako izpolnjevati svojih dolžnosti! On mora delati s telesom in tudi z dušo, z ljubeznijo! Zemlja dobro čuti, kdo jo ljubi in kdo jo obdeluje samo za to, da si prisluži kosec kruha. In gruda povračuje ljubezen. Za znoj daje obilo setev. Prezir vrača za prezir! Da, prav ima norec čiček! Zemlia je žival Ona živi s kmetom. Njegova najboljša prijateljica je, njegova mati, dobra in mila, saj ne zahteva preveč, a daje se vsa, popolnoma vsa! Ko je Vanda zaspala, je njen duh zablodil nazaj v Zaseko. Spet je hodila po tistih poljih in gozdih. V and i je bilo tesno in hudo. Zbudila se je. Ležala je sključena in težko dihala. Šele čez uro je spet zaspala. Ko je prišla zjutraj v urad, je bila trudna in /mučena. Upravnik jo je molče ogledoval in se zamišljeno smehljal. Ta človek je bil vdovec brez otrok. Nova po-štarica mu je takoj ugajala. On se ni nikoli za kako stvar dolgo pripravljal. Bil je mož dejanja. Kakor drzen vojak je hotel zavzeti vsako trdnjavo z naskokom. Takoj se je približal Vandi in ji pričel dvoriti. Spočetka je bil uslužen in prijazen. Kesneje je postal predrzen. Že čez nekaj dni je postal kar vsiljiv. Njegovo strastno srce se je divje vnelo za mlado uradnico. Vanda je navidezno prezrla njegove sladke besede. Vrana ni odnehal. Nekaj časa ga je mirno poslušala. Potem je vstala, ga resno pogledala in mu zabrusila v obraz: «Vaša uradnica sem. Lahk** mi nalagate delo. Nisem pa obvezana poslušati vaše marnje!* jesen lahko oddamo ali pa pozneje. In ta kupčija se bo zanaprej še bolj razvijala, ker je povpraševanje po sadju na svetovnem trgu od leta do leta večje. Danes je sadje iz zdravstvenih in drugih ozirov čim dalje bolj priljubljeno jedilo in ima kot tako še veliko bodočnost. Upravičena je zaradi tega zahteva, da se moramo obračati k sadjarstvu in da moramo skrbeti za popolnitev in razširjenje naših nasadov. V glavnem gre za jabolka, ki dajejo najvažnejši sad in za kupčijo najbolj pripravno blago. Važno je zaradi tega, da pridemo iz dosedanje zmede različnih sort mostnega in namiznega sadja že enkrat ven in da se poprimemo le priznano dobrih in za trgovino najbolj iskanih sort, kakor so j jih dognale letošnje sadne komisije, ki so se vršile po posameznih okrajih. Vsak gospodar naj si napravi sedaj pozimi točen načrt, kako bo izpopolnil dosedanje nasade In kje bo drevje nanovo sadil, da bo povečal svoj sadni pridelek. V poštev pa pridejo za to le kraji lil lege, ki so res pripravne za sadno drevje. Danes prihajajo v poštev tudi vse tiste vinogradniške lege, ki jih nameravamo spričo nastale vinske krize trajno opustiti in izpremeniti polagoma v sadne nasade, ki obetajo za bodočnost več ■uspeha. V drugo je pa važno, da skušamo bolj kot dosedaj vplivati tudi na sadne letine. Res da so sadne letine v božjih rokah, ali marsikaj lahko sami doženemo, če se stvari resno poprimemo. V božjih rokah so letine tudi po drugih krajih in vendar so po mnogih krajih vse bolj redne kakor so pri nas, to pa zaradi tega, ker sadnemu drevju bolj gnoje in ga sploh bolj oskrbujejo. Če hočemo žlahtno sadje bolj redno pridelovati, je treba, da mu v rednih presledkih in po potrebi gnojimo, saj ima sadno drevje glede svoje prehrane podobne potrebe, kakor jih imajo druge rastline. Posebno po dobrih sadnih letinah ostaja zemlja izčrpana in potrebuje novih moči. Sadni pridelki se danes ravnajo po letinah in po gnojenju, kar je treba zanaprej bolj vpošte-vati, kakor smo bili dosedaj vajeni! Sejmi 19. januarja: Marenberg. 20. januarja: Kamnik, Kočevje, Novo mesto, Beltinci, Sv. Lenart v Slovenskih goricah. 21. januarja: Videni pri Brežicah, Gradac, Višnja gora, Teharje: 22. januarja: Sodražica, Mozirje. Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na zadnjem ljubljanskem živinskem sejmu so cene živini deloma malo popustile. Za kilogram žive teže so se prodajali povprečno: voli I. po 8 50 Din, voli II. po 8 Din, voli III. po 7 Din, krave, debele, po 5 do 6 Din, kloba-sarice po 3 do 4 Din, teleta po 10 do 12 Din. Prasci za rejo so se trgovali po 160 do 250 Din. ŽITO. Cene malo čvrstejše. Na ljubljanski blagovni borzi so ponujali (za 100 kg; postavljeno na slovensko postajo): pšenico, baško, po 185 do 212-50 Din, turščico, baško, umetno sušeno, po 142-50 do 145 Din, moko «0» po 340 do 345 Din. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v v a 1 u t a h: 1 dolar za okrog 56 Din; v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 794-12 do 797-12 Din; 100 nemških mark za 134425 do 1347-25 Din; 100 madžarskih pengov za 987 27 do 99027 Din; 100 italijanskih lir za 295*07 do 29707 Din; 1 dolar za 56"37 do 56'57 Din; 100 francoskih frankov za 221 do 223 Din; 100 češkoslovaških kron za 167"28 do 168 08 Din. Vojna škoda se je trgovala po okrog 423 Din, investicijsko posojilo pa po 86 Din. Kratke vesti = Šesttodenski kmetijski tečaj v Cerkljah pri Kranju bo od 22. t. m. do 28. februarja, in sicer vsak četrtek in soboto od 8. do 12. ure, v sobi III. razredne osnovne šole. Pouk se prične Soteščan: Dedinja treh gradov Povest iz starih časov. Deklica se je pomirila. Pojedla je celo nekaj slaščic v nadi na rešitev. Marta je naglo odšla z obljubo, da se bo kmalu povrnila. Komaj se je ubranila solz, zato ni imela več obstanka v tej hiši. Na dvorišču jo je iznenadil jezdec, katerega je radostno pozdravila ter mu hitela naproti. Grajski oskrbnik Kodrman ji je prinesel obljubljeno poročilo. 4. Podtaknjeni sledovi. ^Marice nb, je skrbelo starega graščaka. <:Kje se je neki tako dolgo zapoznila?» «Vsak čas se bo prismehljalas, ga je tolažil njegov prvi služabnik. «Poredni otrok, zakaj mi napravlja tako žalost b Grajskemu osebju se sprva ni videlo čudno, da se je Marica nekoliko zamudila. Ker pa je le ni bilo, se je začelo plaho spogledovati. «Tam je mnogo jagoda, je vedela kuharica. S Vse polno jih je med skalovjem.3> «Vzela je precej veliko košaro, je povedala mlada sobarica. «Najbrž jo hoče napolniti.* Hlapci in tlačani so odšli pomirjeni na delo, enako tudi osebje, ki je hotelo dohiteti, kar je prej zamudilo. Nevoščljivci so zavidali oskrbnika zaradi plačila, ki ga bo nedvomno prejel od graščaka. Nekateri pa so priznali njegovo zaslugo ter mu privoščili odlikovanje. cKako je nekam čudna!,> je menilo žensko osebje. «Kakor golobica, kadar jo odžene jastreb z domačega dvorišča.. cMarica je bila bolj domača;?, so presojali njeno vedenje. Nekdo je celo videl, da ji je oskrbnik pokazal vrata v verando. Drugi pa so trdili: «Naša je od nog do glaven, ter se jezili na one, katerim se je drugače dozdevalo, 22. t. m. ob 8. uri zjutraj. Učni načrti so nabiti ..a občinskih deskah vseh okoliških vasi. Poučevali bodo na poljuden način naslednje predmete: kmetijsko spisje in računstvo, govedorejo, svinje-rejo, perutninarstvo, obdelovanje zemlje, pomen naravnih in umetnih gnojil, glivične bolezni in škodljivce, travništvo in pašništvo, sadjarstvo živinozdravništvo, mlekarstvo, zadružništvo, gozdarstvo, zdravstvo, specialne kmetijske zakone, občo upravo in upravne zakone, pogodbe, testamente, servitutne pravice, zemljiško knjigo, kataster in najpotrebnejše znanje o davkih. Tečaj je važnega gospodarskega pomena, zlasti ker so Cerklje središče velikih, izrazito kmetskih vasi. Priporoča še številna udeležba iz Cerkelj in sosedstva. Bilo bi škoda, zamuditi priliko. DOPISI GORENJI LOGATEC. Silvestrov večer je s svojim pestrim sporedom združil v Sokolskem domu številno družbo in jo v dobrem razpoloženju prevedel v novo leto. Za smeh so skrbeli naši pridni diletanti kar s tremi burkami, da ti niso noge zaspale, pa naši neumorni tamburaši in neizogibna harmonika. — Na sv. Treh kraljev dan se je vršil občni zbor Sokola ob častni udeležbi. Kot župni delegat mu je prisostvoval brat dr. Rudolf Mole iz Ljubljane. Poročila posameznih funkcionarjev so bila vestno sestavljena in so našla med članstvom polno razumevanje. Iz njih se je dalo ugotoviti, da društvo kljub vsem materialnim stiskam v polni meri vrši svojo sokolsko dolžnost ob državni meji. Važen je bil poziv brata tajnika, naj bi se iskala pot, po kateri bi privabili v telovadnico tudi ono mladino, ki danes še vedno stoji ob strani. Uprava društva se je le deloma izpremenila. — V splošni bolnici v Ljubljani je umrl po operaciji na slepiču g. Janez Nagode iz Gorenje vasi, miren in tih napreden fant. Pokopan je bil na domačem pokopališču ob veliki udeležbi. Naj počiva v miru, domačim pa iskreno sožalje! — Že najavljeni poset hotenjske Čitalnice bomo imeli v Sokolskem domu v nedeljo 18. t. m. zvečer. Igrala se bo Schonherr- Tisti, ki so prej skomigali z rameni, so nenadoma izpremenili svoje mnenje. «Cigava pa je, ako ni naša? Kakšno nespametno govorjenje «Strah tudi izpremeni človeka^, so popravljali svoje dozdevanje. «Od strahu je že marsikdo osivel, ali pa ni mogel več govoriti.> Mlada sobarica je bila edina, ki se je upala oporekati. Trdila je, da je imela Marica bolj rumene lase ter ni bila tako gladko počesana, Njena hoja je bila bolj gibčna in lahka. «Beži, beži!» so jo glasno zavrnili. «Marica je in nobena druga. Hvaležni bodimo, da se je tako kmalu vrnila. Gospod je od žalosti že umiral, nihče ga ni mogel potolažiti.> «Le pokara naj jo, ker mu je napravila toliko bridkosti. Tudi nam bo morala povedati, kje se je tako dolgo zamudila.> Tako se je jezila stara služkinja, ki je rada zamerila ter ni poznala nobene šale. cSeveda, tebi se bo morala izpovedatb, jo je zavrnila mlajša deklina. «Prej kot pa tcbb, se je hudovala. - cVarovala sem deviški venec.> — Jezno je odšla po stopnicah in zapela: cCe bi dekleta vedle to, kak dolga večnost strašna bo, bi kranceljne bolj varvale, v nebesa rajžale.> «Prav, da je šla», so se veselile njene tovari-šice. Pričakovale so, da se jim bo pridružila Marica, čini bo potolažila očeta. .Zdaj pa zdaj je Skrbinškova življenska drama «Zemlja*. Obeta se nam torej brez dvoma lep večer. HOTEDRŠICA. Naša Čitalnica bo gostovala v nedeljo 18. t. m. na sokolskem odru v Gorenjem Logatcu s Schonherrjevo življensko komedijo ^Zemlja*. Pričetek ob pol 8. zvečer. Spričo dejstva, da je v Čitalnici ovirano vse javno udejstvo-vanje, ker nima lastnega prostora, mora nas veseliti življenska sila dramskega odseka, ki bo že drugič v letošnji sezoni gostoval na logaškem odru. Vprašanje lastnega odra je pereče in neodložljivo in se lahko reši. To povemo predvsem vsem mlačnežem, katerim so v najhujši sili omahnile roke. Gorenjelogaškemu Sokolu pa moramo biti iz srca hvaležni za njegovo bratsko gostoljubnost. Naj velja: Zvestoba za zvestobo! LESKOVCA POD BLEGOŠEM. Naš Sokol tudi v zimskem času živahno deluje. Dne 4. t. m. se je vršil občni zbor Sokola, ki je pokazal, da je članstvo res delalo, kolikor je moglo. Ako se vpoštevajo razmere in ovire, ki jih je moralo društvo premagati, so uspehi lepi in bilanca po-voljna. Na občnem zboru je bil izvoljen nov odbor, cki nam je porok, da bo Sokol v Leskvci še bolj napredoval. Uspehi se vidijo v tem, da članstvo narašča, a žal, ne v tisti meri, kakor bi bilo želeti. Mnogo fantov iz neznanih razlogov odreka svoj pristop. Upamo, da bodo v doglednem času tudi ti fantje spregledali, kajti redkokje je Sokol tako potreben kakor prav v naši obmejni fari. Torej v novem letu vsi na delo, da postane Leskovca važna sokolska postojanka. V soboto na dan sv. Antona, 17. t. m., ob 14. uri (ob 2. popoldne) priredijo naši igralci zanimivo šaloigro «Brat Sokol». Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj nas obišče. Tudi Vodnikove knjige si uspešno utirajo pot v našo obmejno faro. Mnogi so ostali zaradi zamude brez knjig, zato pa letos ne zamudite prilike, saj imate poverjenika v svoji bližini. Poverjeništvo je prevoel g. Pavle Miklavc iz Kopačnice. — Sicer smo visoko v hribih, a iniamo vedno premalo Siiega za spravljanje lesa, kajti edini izdatnejši zaslužek imamo tukajšnji prebivalci v prodaji lesa. Upamo, da nam bo Bog kmalu naklonil snega v izdal nejši meri. ŠKOCJAN PRI TURJAKU. Pozdrav g. uredniku, bralcem in bralkam «Domovine». Staro leto je minilo in se ne povrne več. Ostali nam bodo le spomini na vse prijetne in žalostne ure v minulem letu. Sedaj, dragi bralci in bralke, napnite vse svoje moči in agitirajte za naš pošteni list in mu pridobivajte novih naročnikov. Čim več nas bo, tem boljši bo list. Le tako naprej hodimo in se ne glejmo pisano, kakor smo se svoj-čas iz strankarske zavisti. Pozabiti moramo na vse to! Želimo tudi, da bi se v novem letu naš g. župnik ne zaganjal več tako v naše časopise. «Domovini* ne more nihče očitati, da je brez-verska, pač pa najdemo v njej polno poučnega štiva in lepih povesti. Torej vsi krepko na delo! Vsi bodimo si dragi bratje, ne glejmo se tako grdo! Kar bilo je, je vse minilo, in več se vrnilo ne bo! RAČNA. V letu 1930. je bilo v naši fari 39 rojstev, umrlo je 11 oseb, oklicanih je bilo 11 parov, poročenih pa osem parov. Vidi se, da je naša župnija zelo zdrav kraj. Imamo pa tudi pri nas precej takih oseb, ki štejejo že blizu1 90 let. REMŠNIK. V nedeljo 18. t. m. se bo otvorila pri nas brezalkoholna gostilna pri Aubrehtovih, kar bo posebno za turiste, ki obiskujejo mimogrede naš kraj, velike važnosti. Remšnik je s tem pridobil mnogo. Želimo obilo uspeha. Živela zmernost, treznost in abstinenca! ŠKRILJ. (S m r t n a k o s a.) V nedeljo 4. t. m. je po kratki bolezni na porodu umrla priljubljena in spoštovana ga. Uršula Glavanova, gospodinja in žena g. Jož. Glavana, zapustivši osem otrok, katerih najmlajši šteje komaj leto dni. Veličasten pogreb je pokazal, kako priljubljena je bila žena mučenica. Prostovoljno gasilno društvo ji je priredilo krasen sprevod, kakršnega le redkokdaj vidi golska fara. Blagi in vzorni materi in gospodinji bodi ohranjen blag spomin, žalujočim pa naše* iskreno sožalje! j • ČADRAM, Podružnici Čebelarskega ter Sadjarskega in vrtnarskega društva za konjiški srez bosta imeli v nedeljo 18. t. m., prva ob 9,. druga ob 10. uri, v tukajšnji šoli občna zbora z običajnim sporedom. Nato bosta sledili sadjarski strokovni predavanji gg. Miloša Levstika iz Celja in Frana Goričana iz Višnje vasi. Kmetovalci, pridite in udeležite se občnih zborov! LAŠKO. V zadnjem času se stanovalci hiš v gornjem delu mesta pritožujejo nad slabo električno razsvetljavo, za katero dobavlja tok fal-ska elektrarna. Kakor se čuje, imajo neke stranke omrežju priključene električne peči, za kar bi po našem mnenju moral biti poseben dovod. Prosimo ravnateljstvo falske elektrarne v Mariboru, da napravi red. — Sodni višji oficijal, g. Fortunat Stanovšek, je na lastno prošnjo premeščen k okrajnemu sodišču v Konjicah. Želimo mu na njegovem novem službenem mestu vso srečo! SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Naše občinsko poslopje je prav pod vsako kritiko. V zadnjem času se je uprava precej razširila«, a občinska pisarna je neznatna. V edini sobi sedijo gospod župan, prvi in drugi, tajnik in še ena ženska moč poleg blagajnika in občinskega redarja, tako da za stranke ne preostaja prostora. Vsi občinski prostori so vlažni, temni, zaduhli, po vrhu pa še premajhni. V občinskem proračunu za leto 1930. se je votiral znesek 70.000 dinarjev za povečanje občinskega poslopja, sedaj se pa bo ta vsota uporabila v druge svrhe, ker je občinski odbor mnenja, da občina ne bo ostala v tej obliki, kakor je sedaj, nego se bodo njene meje še izpremenile. — Na levem bregu Savinje ima mestna občina Laško kamnolom, katerega namerava oddati v najem. Javno mnenje je, da ima občina od tujskega prometa več dobička kakor od najemnine kamnoloma, ki bo oviral sprehajališče v enem najlepših prostorov mesta Laškega. KONJICE. Zveza kulturnih društev v Mariboru je ustanovila pod okriljem Sokolskega društva v Zrečah javno ljudsko knjižnico, ki posluje vsako nedeljo. Za malenkostno odškodnino dobijo bralci za čitanje najboljše knjige. Knjižnica posluje v šoli. — Na Žečah pri Konjicah je umrla posestnikova soproga ga. Matilda Horvato-v a. Komaj pred tremi leti se je poročila, pa jo je že ugrabila smrt. Bolovala je za jetiko. — Na potu iz vinograda domov pa je zadela kap po- smuknila katera mimo verande in vlekla na ušesa. Po oskrbniku se niso ozirale, ker se ga niso upale nadlegovati. Vzlic svoji sreči, da je našel Marico, je bil nekam tih in zamišljen. Graščak je sedel v verandi na mehkem naslanjaču. Svojo edinko je poznal po hoji, danes pa se ni genil, ko je slišal drobne korake. Bal se je, da mu prinašajo grozno poročilo. «Marica je tukaj*, mu je naznanil oskrbnik. iPravkar se je vrnila ...» cHvala Bogu!* je vzdignil roke proti nebu. «Kje si, zlato.dete? Pridi, da te zagrnem v naročje. Podaj mi svojo ročico.* «Tukaj sem, papaček!* Deklica se je dotaknila ujegove roke, potem pa ga je poljubila in objela. Starčku je vztrepetala beseda. «Marica, tvoje roke niso več tiste ... Glas se ti je izpremenil... Povej mi, kaj se ti je pripetilo.* «Nič hudega, papaček. Ujela sem i.e v skalno razpoklino, v kateri sem obtičala. Deklice so me zgrešile, ker sem bila skrila za visoko skalo. Igrala sem se z divjim zajčkom, dokler me ni našel oskrbnik, ki mi je povedal, da ste v strahu zaradi mene.» «Marica, tvoje besede niso iskrene.s. — Položil ji je roko na nežno čelo ter ji pretipal ročice od prstov do rame. V očeh so se mu nabirale solze, naslonil se je na mizo ter pričel milo ihteti. «Zakaj jokate, papaček?* ga je sočutno vprašala. bil te dni objavljen razglas komisarijata za prosveto, da se bo s 1. januarjem 1932. v Ru- j siji uvedla latinica. Službena abeceda bo latinica, in sicer ne samo za ruski jezik, nego tudi za vse ostale jezike v ruski državi. Cirilica se bo popolnoma odpravila in se tudi zasebna pisma ne bodo smela pisati v cirilici. X Silne naraščanje brezposelnosti v Nemčiji. Brezposelnost v Nemčiji je zavzela silno katastrofalen obseg. Od 15. decembra je naraslo število brezposelnih za 300.000 in je doseglo do-sedaj že 4,400.000 oseb. Delavstva se polašča vedno večje razburjenje. Poučeni krogi trdijo celo, da je dejansko v Nemčiji nad sedem milijonov ljudi brezposelnih in da gladuje 24 milijonov ljudi. X Brezžično oddajanje električnega toka. Velikega pomena so poizkusi, ki jih delajo sedaj v Ameriki z brezžičnim oddajanjem toka za električne žarnice. Kakor poročajo listi, je načelo že najdeno in gre samo za praktično izpopolnitev, da se ne bo preveč toka izgubljalo med oddajanjem. Ko bo to doseženo, bo lahko imela električna razsvetljavo zadnja gorska vasica. X Amerika bo izgnala 100.000 priseljencev. V Zedinjenih državah je okrog 400.000 inozem-cev, ki so prekršili zakone o doseljevanju. Od teh jih nameravajo najmanj 100.000 izgnati. Stroški za izgon bodo znašali 12 milijonov dolarjev. X Zanimiv predlog, da naj bodo dolgovi pri krčmarnh neiztožljivi. Na pobudo osrednje zveze nemških abstinentskih organizacij na Češkoslovaškem je nemška socialnodemokratska stranka na Češkoslovaškem predložila parlamentu zakonski načrt, po katerem bi bili dolgovi za zapitke neiztožljivi. Najbrze bo ta zakon tudi sprejet, ker so ga že za poskušnjo uvedli na Slovaškem in se je tam dobro obnesel. V utemeljitvi načrta pravijo predlagatelji: ^Točenje alkoholnih pijač na upanje naravnost zavaja k čezmernemu pitju in provzroča često lahkomiselno delanje dolgov in gospodarsko propadanje manj imovitih slojev.» X Huda zima v Rusiji in na Kitajskem. Zaradi silnega mraza, ki vlada po vsej Rusiji, je Botni-ško morje zamrznilo. Cela vrsta ladij je obtičala v ledu. Po dosedanjih podatkih je 17 parnikov primrznjenih v ledu, med njimi tudi več nemških. Ledolomilca «Krasin» in «Jermak* sta dobila ukaz, da napravila prosto pot in osvobodita primrznjene parnike iz težkega položaja. V Sibiriji je izredno huda zima. Na področju železniške proge Irkutsk—Čita doseza mraz —33, mestoma —34, v Irkutsku samem pa celo —41 stopinj. — Na Kitajskem vlada že nekaj dni jako hud mraz, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Na stotine oseb je že zmrznilo. Skoro vse reke so zamrznile iii je ustavljen po njih ves promet. V nekaterih zapadnih pokrajinah divjajo strahoviti snežni viharji, ki so zamedli vse ceste. Na debelo zapadli sneg je vrhu tega pomešan z drobnim peskom, ki ga zanaša vihar iz puščav. X Požar pogasili z vinom. V madžarski občini Lotohegvju pri Veliki Kaniži je v neki hiši nastal ogenj, ki je zaradi hudega vetra grozil uničiti vso vas. Ker ni bilo vode, so domači gasili požar z vinom, ki so ga črpali iz sodov. Celih šest hektolitrov je bilo treba, da so ogenj obvladali. X Najdba ptičjih okostnjakov iz davnih časov. Asfalt, s katerim navadno pokrivamo ulice po mestih, se je nekdaj nahajal v jezeru La Brea pri Los Angelesu v Ameriki v tekočem stanju. V to j6zero so v teku časa zašle številne živali, ki se potem niso mogle več rešiti iz goste tekočine. Prirodoslovci so spravili dosedaj iz tega jezera 4100' raznovrstnih ptičev, med njimi 5C0 svojevrstnih že izumrlih puranov. X Najdenčka so sežgali na grmadi. V nemški vasi Gottschalingu na Češkoslovaškem je bil ob božičnih praznikih izvršen strašen zločin, ki je bu šele sedaj odkrit. Štirje drvarji so našli zavoj, v katerem je bil zavit novorojenček. Poleg otroka je bilo pismo, v njem pa 4000 češkoslovaških kron. V pismu je bil najditelj naprošen, naj vzgoji otroka, za kar bo dobival mesečno večjo vsoto denarja. Za prvo pomoč naj si vzame priloženo vsoto. Po kratkem posvetovanju pa so drvarji sklenili, da se iznebe otročiča, ki je močno jokal. Zažgali so ogenj in položili zavoj z otrokom na grmado. Otrok je zgorel med strašnimi bolečinami, brezsrčneži pa so si potem vsoto razdelili. Zločin bi ostal gotovo ne-razkrit, da se ni eden udeležencev v pijanosti izdal. Orožniki so nato aretirali vse štiri drvarje, ki so po kratkem obotavljanju priznali svoj zverinski zločin. X Iznajdba vžigalice, ki se lahko OOOkrat prižge. Dunajski kemik dr. Ferdinand Ringer je iznašel novo vrsto vžigalic, ki jih imenuje večne vžigalice. Večna vžigalica mu je prišla na misel na neki konferenci. Prižgati si je hotel cigareto, pa mu je vžigalica tritrak ugasnila. Tako zvano večno vžigalico je hotel spočetka izdelati iz iste snovi, iz katere je narejena glavica švedske vžigalice. Težava pa je bila v tem, da je ta snov gorela kar naprej, čim se je užgala. Po dolgih poskusih pa se mu je posrečilo najti snov, ki jo je švedski snovi primešal in ki je omogočila, da se je dala večna vžigalica tudi ugasniti. Primešana snov razvije namreč mnogo dušika, zaradi česar večna vžigalica ugasne sama, če pade na tla. Mešanica, ki jo je izumil dr. Ringer, ima pa še to prednost, da je nezlomljiva, ni pa nič težja, kakor so švedske vžigalice. Večna vžigalica se prižiga tako, kakor švedska na posebno pripravljeni ploskvi. Ena vžigalica se da okoli 600krat prižgati. X Strahote državljanske vojne na Kitajskem. Že dalje časa divja v pokrajini Kalisu na Kitajskem državljanska vojna, ki presega po svojih grozotah najbujnejšo domišljijo. Po zadnjih podatkih je bilo v tej nesrečni pokrajini požganih na stotine mest in vasi in pomorjenih nad 250.000 ljudi. Prebivalstvo beži od kraja do kraja in je izpostavljeno najhujšemu preganjanju s strani roparjev in vojaštva. Nankingška vlada je odredila poveljniku v Lančovu, naj napravi konec državljanski vojni z vsemi sredstvi. Vladni krogi cenijo, da je bilo v vsej Kitajski pomorjenih v državljanski vojni več milijonov ljudi in da so popolnoma izumrle nekatere gosto obljudene in bogate pokrajine. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Pisatelj in tat. Slavni francoski pisatelj Balzac se je nekoB ponoči prebudil zaradi nekega šuma. Toda obležal je tiho in mirno gledal, kako neki vlomilec skuša vlomiti v njegovo pisalno mizo. Tedaj pa je pisatelj prižgal svečo in se pričel na ves glas krohotati. Neznanec je osupnil. «Čudite se, kaj ne,* ga je nagovoril Balzac, «da se tako smejem, vendar se moram; vi iščete pri meni v temi denar, dočim se jaz že vsa leta na vse načine trudim, da bi ob najlepšem soln&-nem dnevu kaj našel.* Štirje šolarčki. Starček: «No, dečki, kako vam gre v šoli?2>: Prvi šolarček: «Dobro, striček, jaz sem prvi r telovadbi.* Drugi: «Jaz pa prvi v računanju.* Tretji: «A jaz prvi v slovnici.* Starček: «Lepo, lepo! Kaj pa ti, Mihec? Si li tudi ti v čem prvi?* Četrti: «Da, striček, jaz sem vedno prvi zunaj, kadar gremo iz šole .. .* Ameriška prepoved alkohola. Jože (prijatelju, ki se je vrnil brez denarja ii Amerike): «Na kakšen način si pa izgubil vse premoženje v Ameriki?* Prijatelj: cPolovico je šlo za pijačo, polovico pa za globe.* Pri posredovalcu za neveste. Ženin: «Rad bi mlado, lepo, bogato in pa* metno ženo.* Posredovalec: - Dobro! Ampak mnogoženstvo: je pri nas prepovedano.* Bi ne bilo napačno. Trgovec: «Če kupite to peč, si prihranite po* lovico premoga.* j Kupec: «Imenitno! Potem bom kupil kar dv® 1 peči, da si prihranim ves premog.* Listnica uredništva Lahomšak. Velja samo za vojne invalide, kal je v notici jasno povedano. Sodražica. Poročilo o sokolskem občnem zboru bo priobčeno prihodnjič. Sv. Vid nad Valdekom. Preveč osebno! Sv. Jurij pod Kumcm. Vaša pisava je tako nerazločna, da je ni mogoče prečitati. Radvanje. «Dve zgodbi o zakladu» bomo ob prvi priliki objavili. Sv. Lovrenc. Tako se ne more objaviti! Sp. Žerjavci. Malo pozno je že, vendar nam le pošljite sliko. Samo hitro jo morate poslati! POPOLNA SEZIJSKA PRODAJA MANUFAKTURNEGA BLAGA — ZA 20 do 30 ODSTOTKOV ZNIZANE CENE ŽENSKO za plašče, volneno . . za obleke, volneno . baržuni, modni . . . . flanele — barhenti . blago za rjuhe BLAGO: od 69 Din navzgor od 69 „ *od 35 „ „ od 12 „ „ od 24 „ „ 10 „ sifoni - bele tkanine od MOŠKO BLAGO: modni ševiot.....od 60 Din črni, plavi kamgarn . od 118 „ Gospodinje in gospodami, izkori- modni čisti kamgarn od 139 „ stite priliko - oglejte si veliko izbiro! ZA ZIMSKE SUKNJE: Prodaja se vrši samo: modno, double in črno od 95 Din pri tvrdki NOVAK, Ljub jaaa, Kongresni trg št, 15 Nasproti nunske cerkve ■^■'••'T.....e L^ffJj " JRJPaH-ta 'si i' vsabdom! Vi ?!i kdorkoli iz Vaš družine lahko v kratkem času igra Kak instrument pdtein našega brezpiač-nega p smenega učnega teča a ter si ustvari doma pri etne večtre Zahtevajte še danes na; velik BREZPLAČNI KATALOG, s katerim dobite tudi zastonj poučno knjižico: »Kako postanem dober godbenik«. Prilika za nakup je ugodna, instrumenti učenje lahko. Nudimo Vam: od Din od Din navzgor navzgor . 95 klarinete........ 120 . 136 trombe......... 480 . 207 klavirske citre... 192 . 98 gramofone...... 380 ro ne harmonike 85 poceni, violine.... mandoline, gitare .... tamburice . Največja odpremna tvrdka glasbil v Jugoslaviii tvornica glasbil, gramofonov in harmonik. Prodama podružnica Maribor 5t. 104. Zahtevajte bre?.p Anker 45 Oin Ista, boljša, 2letna garancija 52 Dtn Ista, še boljša 4letna garancija 72 Oin 'Budilka z 1 zvoncem 48 Din Ista z 1 zvoncem, najboljše kakovosti 5letna garancija 70 D n Ista z 2 zvoncema, Sletna garancija t SS Oin A. Kiffmann, Maribor št. 143 c specialist ramo za na bolfše ure ŽENIM I, r Poročne prstane, zlate in srebrne, ima v veliki, izbiri in po najnižjih cenah v zalogi M. Marš, iirar, Ljutomer podružnica Gora?a Radgona Ako čebelarite ati če želite postati čebelar, čitajte naš čebelarski list „Pčelaiski glasnik", ki izhaja mesečno. — Celoletna naročnina 28 Din. Številko na ogled in cenik vseh čebelarskih potrebščin pošiljamo brezplačno. — Jugoslavenska pčelarska industrija L. RITZMANN, Novi Vrbas, dunavska banovina. Kmetsko posestvo na proda;. Iz rodbinskih razlogov se proda kmetsko posestvo, ležeče ob dobri cesti, bodisi v celoti ali zmanjšano. Bližja pojasnila daje pisarna drja. Milana Goriška pri Sv. Lenarta v Slovenskih goricah Fige in brinje v najboljši kakovosti nudi najceneje tvrdka SEVER & KOMP., Ljubljana. Gosposvetska cesta' 5. Ste II op zi>i pri sebi čs.udi I« tupaiam fcažerega Izmed nas edniili znakov bližajoče se živčne osiafeesosli? Hitro r»z!}sir{en;e iterazjoloženje drgetttne udov, ne-munesi, utripanje srca, osislleni nsp> sli, tesnobnost, se-Sjitč ost, sem me some, n«o!)čat!M>ost posamecn li telesnih delov. pli! š iv< st, prevelika razdražljivost spričo ugovarjanja, ropota, duha, poželenje po omamilih, tobaku, alkohola, čaju, kavi, trzanje očesnih vek ali migljanje pred očmi, naval krvi, tesnoba, muhavost, odpoved spomina aii govora, izredna nagnenja ali odvratnost. Ako se pojavi pri Vas kateri teb znakov nervoznosti, eden močan ali več hkrati, tedaj su Veš ž.vc »esno osiab) eni n potrebuiejo okrepala. Ne pustite tega vnemar še naprej, ker slede temu lahko kmalu resne motnje duševnih zmožnosti, kot nesmiselno govorjenje in nazavedna dejanja, hitra telesna propast in zgodnja smrt. Nič ni na tem, odkod Vaša živčna oslabelost, vabim Vas, pišite mi! Radevolje Vam Z4>§f©fSB in OOŠinme prosto enostaven naHit OfUtnlCIfl 'ki Vam bo pripravil veselo iznenadenje. Morda ste za razna sredstva izdali že mnogo denarja, dosegli pa v najboljšem slučaju le kratkotrajno zboljšanje. Zagotavljam Vas, da poznam pravi način liako siaaosti W-ših ž vcev odpomsčl. Ta način prinese oben m tudi zboljšanje razpoloženja, veselje do življenja, moč in delazmožnost, da, pisal mi je že marsikdo, da ga je povsem prerodi!. T.> dob^znfe o tu»l mntii »zdravni-«ov. Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vam zelo poučno mu Igo uopoiiioma zustoa]. Če Vam ni mogoče pisati lakoj, si spravSte ta ogias! Ernft PBsferneck. Beri n. SO. Michaelkirchplatz No. 13. Abt. 321. !/-daja. za konzorcij »Domovine« Adolf K i b n i k a r. Urejuje Filip 0 m 1 a d i 5. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek.