295. številka.
Trst v soboto 29. decembra 1900.
Tečaj XXV
„Edinost ,, Iz <ai« enkrat uh dan. razun nedelj in p -4inicoT, ob 6. uri zvečer.
Naročnina znaša :
za celo leto........24 kron
za pol leta.........12 „
za četrt leta....... . 6 „
ca en mesec........ 2 kronj
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ae oprava ne ozira.	_
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne številke po 6 etotink (3 nvč.): zven Trsta pa po 8 stotin k (4 nvč.)
THefon Stv. 870.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
v edlaoitl Je no6!
Oglasi
se računajo po vratah v petitu. Za ve6» kratno naroČilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači osrlasi itd. se računajo po poeode
Vsi dopisi naj se poSiljitjo iircdnlSti«. Nefrankovani dopisi se ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase spre* jema upruTništvo. Naročnino in oglasa je plačevati lo«;o Trst.
UrediitAtvo in tiskarna se unkiajata t ulici Carintia kv. 12. TpravntStvo, In ■prejemanje iuserutov v ulici Molia piccoio 5tv. 3, II. nadstr.
atelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost*
Natisnila tiskarna konsorcija tista „Edinost" v Tr
Naši volilni shodi.
Veliki shod t telovadnici »Tržaškega Sokola«.
Po vsej pravici smemo reči: najsijajneja manifestacija na slovenski strani za dobo volilnega gibanja je bil shod, ki se je na sv. Štefa na dan predpoludne vršil v telovadnici »Tržaškega Sokola«. Telovadnica je bila natlačeno polna do zadnjega kotička, tako, da so ljudje stali celd zunaj na ulici. A prišlo jih je najmanje še enkrat toliko, ki pa so odšli, ker niso dobili prostora.
Shod je otvoiil gospod dr. Edvard S 1 a v i k, izrazivši svojo posebno radost na taki velikanski udeležbi. Priporoči vsi zboro-valcem, naj pazno slede razpravam, je dal besedo g. Maksu C o t i č u.
Uvodoma je govornik povdarjal, kako mučno je govornikom, ako morajo tolikokrat ponavljati jedno in isto. Ali resnica je vedno ista, logika zahteva vedno isto, razmere so veti no iste — zato morajo tudi naši odgovori in naši argumenti ostati vedno isti. Prosil je torej zborovalce, naj mu ne Štejejo v zlo, ako bo tudi danes govoril, kar se je govorilo že na mnogih shodih v mestu in po okolici.
Po kratki ekskurziji na polje političnega življenja v Avstriji, sosebno pa akutne parlamentarne krize, je govornik prešel k kandidaturam za V. kurijo v Trstu. Navel je vse vzroke, ki prepovedujejo slehernemu Slovencu, da bi glasoval za katerega-koli nasprotnih kandidatov. Podrobneje se je bavil s socijalistično stranko. Kaši slovenski socijalisti se vsikdar kažejo grozno indignirane, ako jim mi očitamo, da se svojim postopanjem povsod koristijo le našim nasprotnikom, češ: da jih mi izključujemo iz slovenskega naroda. Resnica pa je, da se izključujejo sami s tem, ker hočejo graditi kitajske zidove med delavci in drugimi sloji naroda, ker napovedujejo boj vsem stanovom in postavljajo koristi delavca izven koristi skupnega naroda! Tudi na shodu v Skednju je njihov voditelj govoril tako, kakor da bi koristi vseh drugih stanov absolutno izklju-čale korist delavca. Zaklical je bil, da, kdor hoče braniti korist delavca, mora nastopati proti drugim stanovom brez izjeme. Gotovo je, da ima sleherni stan svoje posebne koristi in le naravno in opravičeno je, ako brani te svoje posebne koristi. Ali je stvari, ki so skupne vsemu narodu, katerih ne sme zametati nobeden stan. In čim jih zameče, se sam izključuje iz naroda ! Kakor je vsakemu stanu na jedni strani neoporečna pravica, da brani svoje specijalne koristi, isto-tako pa ni smeti na drugi strani pozabiti, da se noben stan ne more vspešno razvijati sam za-se in se povzdigati in prihajati do veljave nasproti vnanjemu svetu, ako ni v kontaktu z drugimi stanovi lastnega naroda, ako se je odločil od drugih stanov. Ako bi se naš delavec hotel popolnoma ločiti od svojega naroda, bi videl kmalu, da ni škocoval le narodni skupnosti, ampak tudi — sebi. Zlasti v Trstu vidimo, da je naš narodni boj tudi gospodarski in socijalni boj. Ako bi se naš sedanji delavec v Trstu odpovedal svoji narodni individuvalnosti, potopil bi se kmalu v ptujem valovju —- na njegovo mesto
bi prišli tujinci in slovenskemu delavstvu sploh bi bila kmalu zaprta pot do kruha in zaslužka v Trstu. Kdor ima oči, da vidi, vidi, kako vsi mogočni činitelji v Trstu delajo ravno na to, da bi izpodrinili našega delavca. Dokler ima ta delavec za-slombo v vsem narodu, v svoji narodni in-dividuvalnosti, ima tudi vsaj relativno mero odporne sile; prepuščen sam sebi in le svoji moči pa bi hitro obnemogel. Navedši vse razloge, radi katerih kandidat socijalistov ni sposoben v to, da bi vspešno branil koristi slovenskega delavca; pojasnivši parlamentarne razmore, radi katerih mu je taka obramba onemogočena, in dokazavši vsa svojstva, ki usposobljajo našega kandidata za pravega zastopnika skupnega naroda, in koristi trpečih nižih slojev še posebej, je govornik izrekel svoje prepričanje, da na dan volitve pojdemo v sklenjenih vrstah oddajat svoje glasove slovenskemu kandidatu, dru. O t o-karju Ry bdru.
Mej vsem govorom so zborovalci glasno pritrjevali govorniku, a na poziv v zaključku so se odzvali z frenetičnimi klici: Živio dr. Rvbrff!
Na to so zborovalci Hrovatin, Volčič, Biček, Ukmar, Zega, Treven in Benko v živih barvah slikali volilne mahinacije nasprotnikov ter prosili za to in ono pojasnilo. Posebno efektno je govoril delavec Volčič, ki je drastično obsojal početje socijalistov. Pripovedoval je, kako mu je nekoč neki socijalist vskliknil: »Vi Slovenci bi morda celo na velikem trgu hoteli govoriti slovenski!« Ta vsklik je značilen in priča, kaki socijalisti so ti socijalisti — najhuji laški nacionalisti ! Torej le doma, skriti, kjer ne bi žalili laškiii ušes teh — socijalistov, naj bi smeli govoriti svoj jezik, Bog ne daj pa na javni ulici ! ! To je drastičen dokaz, kako ti možje razumevajo jednakopravnost! Nič boljši niso, nego najhuji progressovec ! Mi pa hočemo, da se povsodi smemo kazati to, kar smo ! Nam se ne treba sramovati svojega jezika, ki nam je svet doma in na ulici.
Ker se ni ni kdo več oglasil za besedo, je spregovoril predsednik, gosp. dr. Edvard S1 a v i k, ki je v divnem govoru navduševal zborovalce in jih rotil, naj na dan volitve store svojo dolžnost. Kar elektrizovano je bilo vse in navdušenje je prekipevalo po vsej dvorani, ko je govornik nekakim svetim ognjem in sonornim glasom nastopno apostrofi ral zborovalce :
Ako soglašate s tisto brzojavko, ki so jo povodom smrti laškega kralja bivši tržaški poslanci poslali v Rim; ako nimate nič proti temu, da se Trst reklamira za Italijo, kar bi pomenjalo našo narodno smrt na tej zemlji — potem volite Hortisa !
Ako hočete, da se tu ohrani dosedanji ubijajoči nas zistem, da se ohranijo na naših ulicah italijanske uniforme, da bomo tudi odslej slovesno vsprejemali Garibaldija, da bodo italijanski listi tudi v bodoče prinašali le vesti iz Italije, da bode obširno poročali, če kakega otroka iz kraljeve hiše savojske le trebuh boli, med tem ko se niti ne menijo za najvažneje dogodke v naši vladarski hiši — potem volite Hortisa !
Će ste zadovoljni s tem, da na tisoče in
tisoče italijanskih delavcev prihajajo semkaj in vam jemljejo kruh iz-pred UBt — potem volite Hoiilsa!
Če ste zadovoljni, da se v državnem zboru demonstrira proti nam, da se nas žali, da se nas imenuje barbare, da se noben poslanec ne briga za blagor ljudstva — potem volite Hortisa !
Če nimate nič proti temu, da Slovane spode iz vsega Primorja — potem volite Dompierija !
Če ste navdušeni za internacijonalizem naših socijalistov, če ste zadovoljni s tem, da naš jezik ne pride nikdar do veljave in jed-nakopravnosti in da ga boste smeli govoriti le doma med štirimi stenami, da torej mi Slovenci ne dosežemo, nikdar svojih narodnih in državljanskih pravic — potem volite Uce-karja !
Će pa ste za to, da pridemo Slovenci tržaški do svojih pravic, da ne bomo več zatirani, če hočete imeti zastopnika, ki bo branil interese vseh zatiranih, ki se bo potegoval za enakopravnost — potem volite našega dra. Otokarja Rybafa! (Po tem vskliku smo
doživeli manifestacijo, ki nas je pretresla do dna duše! To je bil elementaren impozanten pojav : kar gromelo je po dvorani.)
Dr. Slavik je nadaljeval: »Piccolo« hoče smešiti našega kandidata, češ, tla je v sramoto narodnemu načelu. Ne, mi hočemo jednako pravo vsem, naš kandidat je kandidat pravice in slobode ! Mi zahtevamo resnico, pravico, drugi pa zahtevajo pravico — nas tlačiti. Mi hočemo resnično slobodo, nasprotniki pa slobodo za zatiranje drugih. V imenu slobode in pravice vas poživljam torej, da oddaste svoje glasove našemu kandidatu dru. Rybs£fu. (Frenetični živio-klici.) To navdušenje, ki je kažete sedaj, naj vas navdaja tudi na dan volitve! Pokažite, da ste vredni splošne volilne pravice ! G. Kristan je rekel v Skednju, da delavec nima domovine, da domovino imajo le oni, ki kaj posedujejo. To ni res. Res pa je, da je naša domovina revna, ali to ni vzrok, da bi je ne ljubili. Narobe : ravno zato, ker je tlačena — v boj zanjo !! Ravno zato, ker potrebuje obrambe — branimo jo! (Viharno ploskanje.) In takov boj bo dne 3. januvarja. (Hočemo! Hočemo!) Uverjen, da pojdete vsi pogumno v ta boj — zahvaljujem se vam še enkrat iskreno na toliki udeležbi in na toli uzornem vedenju 'ter zaključujem ta naš sijajni shod.
Volilci V. kurije!
Naš kandidat za V. kurijo je
Otokar
Dr.
Ry bar
odvetnik v Trstu.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 29. decembra 1900. O krizi V Avstriji. Da je naša država v hudi krizi, to vemo vsi; tudi to, kje so vzroki tej krizi, vemo kolikor toliko — ali kdaj in kakov bo konec tej krizi, o tem pa ima sleherni politik svoje menenje. Neki bivši poslanec je izdal brošuro, v kateri izreka svoje menenje, da v Avstriji ne pride do absolutizma, ker bi vse stranke zaustavile medsebojni prepir in se obrnile proti absolutizmu. Ali ustavo treba spremeniti v tem zmislu, da se zasnujejo okrožna zastopstva, ki naj bi tudi volila poslance v parlament.
Tako meni neki bivši poslanec; neki vplivni avstrijski politik pa trdi v »Neues Wiener Journal« ravno nasprotno : zanj je absolutizem gotova stvar. Kriza še ni dosegla svojega viška, pride še hujše. Mero-davni činitelji so pripravljeni na to in načrti so gotovi. Čaka se le na primerno osebo, ki jih izvede.
Trojna zveza in — vinska klavzula. Jeden urednikov lista »Patria« je imel z italijanskim poslanikom na dunajskem dvoru, grofom Nigro, pogovor, tekom katerega je rečeni po lanik izjavil, da, kakor sedaj stoje razprave, ni misliti, da bi se vinska
klavzula obnovila. Italija da mora biti pripravljena na to, da jej bodo na avstrijskem tržišču francozka in španjska vina delala uničevalno konkurenco. Iz tega razloga da španjska in francozka diplomacija uaje-nergičneje dela proti obnovljenju klavzule.
No, trojna zveza ni odvisna od tega, kajti Italija potrebuje zvezo z Avstro - Oger-sko in Nemčijo tako nujno, da je ne more nadomestiti nobena druga zveza, ker jej jamči nje interese v sredniezemskem morju.
To poslednje verujemo prav radi, kar pa se tiče prvega dela te vesti, čujemo sporočilo, ali nodostaje nam vere.
Kriiger v Evropi. Iz Haaga poročajo, da je predsednik Kriiger izjavil raznim odposlanstvom, da Buri ustavijo le tedaj svoje sovražnosti nasproti Angliji, ako jim ista zagotovi popolno neodvisnost v obeh južnoafriških republikah.
Preko Berolina se je izvedelo, tla car na vsaki način vsprejme predsednika Krugerja, bržkone v Nizzi.
Vspehi Burov v zadnjem času tla niso ostal! brez upliva na rusko politiko.
Nov korak do samostojnosti Krete. Dosedaj je bil na Kreti grški, francoski in italijanski srebrni denar v prometu. Setlaj pa poročajo iz Aten, da izda Kreta lasten denar in sicer pred vsein za 60.000 drahem (frankov) komadov iz niklja po 10 lept (cen-tim) in za 120.000 drahem nikljastih novcev po 20 lept. Potem pridejo na vrsto zlati novci pt> 20 in 10 frankuv in srebrni po 5, 2, 1 in 1f2 franka, nikljasti po 5 centiin in bakreni po 2 in 1 centimo (stotinko).
Pravico, kovati lasten tlenar, ima Kreta glasom člena XXX. ustave, ki so jo odobrile velevlasti.
Tržaške vesti.
Dostavljanje volilnih izkaznic. Opozarjamo še enkrat, da bodo se dne 2. januvarja 1901 delile volilne legitimacije vsem, ki jih ne vdobe do imenovanega dne, in sicer na sledečih krajih:
1.	volilci iz Skednja, Sv. Mar. Magdalene Zgornje in Spodnje in iz Kjarbole Zgornje v občinskem otroškem vrtcu v ulici I s t r i a ;
2.	volilci iz Kjadina, Rocola in Lonjera v domobranski vojašnici v H o-colu;
3.	volilci iz Kolonje, V rdele in Skorklje v občinski šoli na V rdeli;
4.	volilci iz Barkovelj, z Grete in iz Rojana v občinski š o 1 i v R o j a n u ;
5.	volilci iz Bazovice, Ban, Gropade, z Opčin, iz Padričev in Trebč v občinski šoli v Trebcah;
6.	volilci s Kontovela, Prošeka in iz sv. Križa v o b č i n s k i š o 1 i na Prošeku;
7.	volilci I. mestnega okraja (S. Vito) v telovadnici v ulici V a 1 1 e ;
8.	volilci II. mestnega okraja (stara mesto) v občinski šoli v starem mestu;
9.	volilci III. mestnega okraja (novo mesto) v telovadnici n o v o mestne občinske šole;
10.	volilci IV. mestnega okraja (Bar-riera nuova) v občinski šoli v ulici G i o 11 o ;
11.	volilci V. mestnega okraja (stara mitnica, Barriera vecchia) v občinski šoli v ulici Perrier a ;
12.	volilci VI. mestnega okraja (Sv. Jakot>) v občinski šoli v Rena nuova (v ulici Scuole nuove).
13.	volilci VIII. mestnega okraja (Far-neto) v občinski šoli v ulici D o n a-doni;
takoj stekli domov naznanit, da sta dva moža zakopala mrtvega — otroka.
Hitro se je zbrala cela truma ženic, ki so se podale na lice mesta, da vidijo mrtev sad nesrečne matere! Ko je redarstvo dalo odkopati zasuto »rakev«, so ženice vzklikale
ogorčeno; Ti prokleta s...... ti nesram-
nica itd.!
In kakim ogorčenjem je vse gledalo še le potem, ko so odprli zaboj ter opazili, da je »mrtvec« pokrit z običajnim pajčolanom ! Ženice so kar jokale nad najnovejšim zločinom! Bila je prava babilonija! Vsaka je vedela povedati nekaj in cel<5 o spolu mrtvega »otroka« so se prepirale, pred no so privzdignili tul!
Kako so pa ženice ostrmele, ko se je mrlič pokazal v vsej nagoti in so videle vse oči, da je to crknjen — pes !!
Tudi iz sv. Križa in Trebč nam prihajajo pritožbe, da premnogi voliici niso dobili glasovnic. V Križu je kakih 200 volil-cev V. kurije, ki niso še dobili volilnih dokumentov.
Za ljudsko štetje. Za izdajanje in ove-rovanje tiskovin za ljudsko štetje se je ustanovilo 11 odsekov in sicer: A. za mesto: I. v ulici S. Lucia št. 3 za okraj S. Vito
in Kjarbolo spodnjo; II. v anagrafičnem uradu (ul. Sv. Marti ri 21) za staro mesto ; III. v ulici de i Forni št. 7 za novo mesto in mestu priklopjeni del, Grete, Rojana
...... . ... „ ,	in Škorklje;
timaciie pri volilnih komisarjih. Potrebno pa	T__ , „. ... . . .. . ■ , . ,
J \	.	.	..	IV. v občinski soli v ulici Giotto (uhod
da vsakdo nnnese kak izkaz o
14. voliici IX. in X. mestnega okraja (Sv. Ivan in Rojan) v občinski šoli v ulici Kan d le r.
Opozoriti pa moramo na sledeče :
Volilni imeniki so sestavljeni po napovedi stanovanj dne 24. avgusta 1900. Vsakdo naj zahteva torej legitimacijo in glasovnico tam, kjer je stanoval dne 24. avgusta t. 1.
Vsakdo naj prinese s seboj kako listino, ki dokazuje, da je dotičnik zares tista oseba, za kačero se izdaja, torej n. pr. delavske ali službene knjižice, potni list, krstni list, domovinski list, kak plačilni nalog od finance ali kaj podobnega.
Vsakdo naj pazi, da vdobi volilno izkaznico s pečatom naraestništva ali magistrata. Vse druge, ki nimajo takega pečata, so neveljavne.
Posebno priporočamo še, da po dovršeni volitvi naj nikdo ne zavrže legitimacije, ampak naj jo dobro shrani, ker jo bo rabil v slučaju ožje volitve l Brez legitimacije absolutno ne bi mogel glasovati na drugi volitvi.
Bolezen dra. Otokarja Rybafa. Od
vseh strani prihajajo skrbna vprašanja o zdravetvenem stanju gospoda doktorja. V zadoščenje nam je, da moremo javiti, da se je bolezen obrnila na bolje v toliko, da g. dr. že ustaja in da je nade, da bo v nekoliko dneh popolnoma pri zdravju.
Shoda pol. društva «Edinost*. Jutri ob 4. uri popoludne bosta dva shoda : v Rocolu in na Kontovelju.
Na član volitve se bo dobivalo legi-
V.
je, aa vsaKdo prinese kaK izkaz o svoji osebi. Ker pa brez legitimacij ne bo moči priti v volilno dvorano, naj dotičnik izrecno pove, da leži njegova legitimacija pri komisarju. Će ni drugače, naj se obrne do kakega stražnika, da isti to javi komisarju. To bo se pa godilo le izjemoma. Dotičn'ki naj bodo rano na voliščih. Vsekako je boljše, če si vsakdo preskrbi glasovnico že prejšnjega dne, 2. februvarja, pri komisarju svojega volišča.
Vpisovanje v volilne liste je zaključeno. Na tako stališče se je postavilo tržaško namestništvo ter ne upiše nikogar (več v listo, pa če bi desetkrat dokazal, da ima volilno pravico. Drugod pa postopajo drugače. V Prostejevu na Moravskem s o t i k pred volitvami, ko je bil rok za reklamacije že davno pretekel, iz j^j volilnega imenika uradno izbrisali nad 500 čeških volilcev, a na novo upisali okolo j y 90 Nemcev ter tako Nemcem zagotovili zmago! Pa seveda : pri nas se gre za slovensko paro, na Moravskem pa za gospodujoči nemški narod !
Zaupnike, predložene za volilne komisije prosimo, da bodo na dan volitve vsekako pred začetkom volitve na licu mesta.
v ulici Bachi štev. 2) za okraj Barriera nuova, (izvzemši Kjadin) za del Škorklje, Kolonje in Verdele;
v ulici Barriera vecchia št. 19 za okraj Barriera vecchia in del Kjadina priklopljen mestu ;
VI.	v ulici Mol ino a vento štev. 3 za okraj sv. Jakob (mesto), Kjarbola zgornja (mesto) in Rocol (mesto);
VII.	v ulici I n d u » t r i a št. 2 (hiša Štolfe) za Sv. Marijo Magdaleno Zgornjo in Spodnjo, Skedenj in Kjarbolo zgornjo (okolica).
B. za okolico : I. v ulici Donadoni, občinska šola,
za Kjadin in Rocol; II. v ulici A c q u e d o 11 o 43 za Škorkljo, Kolonjo in Verdelo;
v občinski šoli v Rojan u za Greto, Rojan in Barkovlje; na sedežu k a p o v ile na O pč i n a h za okraje Opčine in Bazovica. Tiskovine za ljudsko štetje morajo se popolujene izročiti imenovanim sekcijam dne 5. januvarja 1901 od 8. ure predpoludne do 7. ure zvečer.
Vprašanj po št. 2 (starost hiš) pod štev. 18 in 19 (kakovost kanalov itd.) — formular
št. VI. ne treba izpolnjevati hišnim posestni-Ogorčenje med ljudstvom radi do- kum a,. opraviteljem. to rabrike izpolni ma.
gistrat sam.
Kdor ni do danes prejel tiskovin za ljud-
, , .	.»	, ,	»	-	.-Šteti« ali iih ni dobil v zadostnem šte-
da bi namestnistvo pobralo vse se
stavljanja legitimacij raste od dne do dne.
To je že uprav škandal, kako vršijo magistratovi
organi svojo dolžnost. Najpametneje bi bilo,	, ,	,
ne(^0.tav sko štetje ali jih ni dobil v zadostnem
ljene glasovnice ter jih do poslalo volilcem po
vilu, naj se obrne do dotičnega odseka za
. . , , . v »i o Q	ljudsko štetje. Tam vdobi tudi potrebna po-
posti, kakor se to godi na ISemskem. Pre-	J J
pričani smo, da bi vsaki volilec drage volje	jasn'^a-
plačal tistih 6 stotink poštnine. Rajši gotovo,	Na boj za naroda pravice ! Ne na kr-
nego da leta od Poncija do Pilata ter zgublja	vavi, ampak na duševni boj vas kličemo se-
čas in zaslužek.	daj ob 3/4 na 12 uro! — Volitve imamo
Reklamantoni na znanje! Jutri v ne-	pred vrati. Ljudsko štetje je že tu, zato na
deljo, dne 30. t. in. — tako se nam je zatr-	delo — na boj !
razpošlje magistralni anagra-
V drugih krajih bi vas pozivali le na
dilo danes
fični urad vsem reklamanto:n dokumente; delo, ali tu pri nas treba pozivati na — boj ! oni pa, katerih reklamacijam je bilo uatre- Tu ne gre samo za pojavljanje političnih, ženo, dobe ob enem z dokumenti tudi vo- socijalnih in gospodarskih načel, kakor se to lilne papirje (legitimacijo in glasovnico).	godi po drugih enonarodnih zemljah, tu treba
Oni pa, katerih reklamacije so bile od- pravega boja z uma svitlim mečem, ako no-bite, vdobe nazaj dokumente in odlok —j čemo dopustiti, da nas o kradejo za zakaj da so bile odbite.	naše duše in za mandate, ki bi morali biti
Toliko na znanje vsem onim, k« so v Iiagi J skrbeh za svoje dokumente in za volilno	Kako potreben je tu pri nas tak boj,
ve le oni, ki živi med nami več časa, ki čita razne tukajšnje novine in ki se sploh zanima
pravico.
Vzemite, vzemite! Magistratni razna-šalec volilnih dokumentov je prišel v stanovanje laškega podanika: Valentini Maksimilijana, v ulici Boseetto 14, ter tam vročil glasovnico in legitimacijo na gori omenjeno ime ! Žena laškega podanika se je branila sprejeti vročene dokumente, rekši: Mi smo italijanski podaniki in kakor takt ne smemo voliti! Raznašalec je pa uljudno rekel: Vzemite, vzemite! — Kje je — zakon ? !
Nekaj za smeli! Te dni sta prinesla dva moža neki lesen zaboj in ga zakopala na planem pod dirkališču v Rocolu.
Otroci, ki so se igrali tam v bližin^ se
za tukajšnje narodno življenje! Irredentarji, Dompierovci in socijalisti — vsi ti so tu, da delajo proti nam z raznirai aparati ; zato stori smrten greh vsaki naš č 1 o v e k, ki podpira težnje naših sovragov, kakor tudi oni, ki ostaja hladnokrven za nas svoje sotrpine.
Vzdramimo se! Vzdramite se vsi in delajte z vsemi dovoljenimi sredstvi za rešenje naroda našega iz krempljev sovražnikovih ! Sedaj je skrajni čas! Naša ura se bliža dvanajsti, kar pomenja, da gremo navzgor ! Zato naj ne bo moža med nami, ki bi oviral, kar
mora priti, to je delo za našo enakoprav nost z vsemi ostalimi avstrijskimi narodi !
Mi nočemo nič tujega, ne sm emo pa dovoliti, da nam drugi narodi kradejo naše ; zato naj vsakdo pazi in dela na to, da se vsi naši ljudje v Trstu in njega okolici vpišejo za to, kar so, to je za Slovence in naj vsi brez izjeme glasujejo za našega — tudi od nasprotnikov pohvaljenega kandidata dra. Otoka rja Rybara!
Na boj torej do zadnjega moža in : strela udri iz višine izdajalca domovine !
Slovenski proglas in — vojaki ! Neki rodoljub nam poroča, da je naletel na Belve-derju, ravno, ko so trije vojaki z bodali trgali naš volilni oklic. Na posvarilo od našega moža so se vojaki začeli izgovarjati, da imajo tak ukaz od svojih predpostavljenih !
Mi seveda bsolutno ne verjamemo temu ; ali ljudstvo, razgreto po volilnih bojih, in videče, kako se nam nasprotuje od vseh strani, si rado dela svoje posebne zaključke.
Laški «maui-fešt». Sleparili so nas Lahi ob ljudskem štetju, ko so našteli vRo-janu 73 Slovencev; sleparili so nas ob vseh volitvah, ko so gonili na volišče mrtve in sleparijo nas se'svojim «manifeštom». Oni zijajo v svet, da je že 3000 volilcev podpisalo njih c manifest*, zijajo v svet, da imajo že 3000 volilcev, ki oddajo glasove za Ortiša.
Kako so pa dobili te podpise? — Pisali so mnogim volilcem nekako tako-le : «Ako nam ne vrnete tega pisma, mislili bomo o Vas, da hočete, da natisnemo Vaše ime na naš «manifest». Ker je mnogo takih, katerim je pod častjo, da bi bili v zvezi z Lahi, ki znajo tako slepariti, ker je mnogo takih, ki ne bivajo v Trstu, ki so že umrli — ni nobeno čudo, ako niso vrnili onih pisem. Zato pa nahajamo na onem « manifestu* imena vo-1 lilcev, ki so že umrli, ki ne stanujejo v Trstu, ki so Členi slovenskih društev, da celo ime nekega Slovenca je, ki je predsednik nekega slovenskega društva !
Zakaj hočejo toliko podpisov ? Prvič, da sleparijo javno menenje, češ, glejte, koliko nas je ! In drugič, da dokažejo, da so že pred volitvijo imeli zagotovljenih 3000 glasov. Najmanj 12.000 nepravičnih «šked» (glasovnic) je,
—	te pojdejo vse na volišče in tako zmaga Ortiš; vlada pa bo prepričana, da so v Trstu sami Lahi, da imajo le oni pravico tu govoriti.
Tak « manifest* je bila izdala tudi «ranjka» konservativna stranka, a pripetilo se jej je, da je bila dobila ob volitvi manj glasov, nego je bilo podpisov na «manifestu« ! In tako se zna pripetiti tudi takim laškim kričačem, ako bomo vsi pazili, da ne bodo mogli glasovati oni, ki nimajo pravice, ako bomo pazili, da ne pridejo na volišče mrtvi, laški podaniki, oni, ki nimajo še 24 let itd.! In za to bomo skrbeli! Vsakega sleparja izročimo policiji, naj ona ukrene z njim, da izgubi veselje za vselej, krasti našemu ljudstvu našega poslanca Rybara!
Kr. Ma.
Škandal ! Slovensko-nemških pol za ljudsko štetje v mestu Trstu, se ne — more vdobiti ! Hišnim gospodarjem se je dostavilo samo laško-nemške tiskovine za ljudsko štetje in se jim sedaj, ako zahtevajo slovensko-nem-ške, delajo vse mogoče zapreke !
Neki naš mlad narodnjak je šel k vodju anagrafičnega urada, da bi tam zamenjal omenjene pole.
Od tam so ga poslali na sekcijo, a tam so ga spet pošiljali v — centralo! !
Slavna vlada se tudi ne briga zaradi te
—	malenkosti, ker, ako bi se kaj brigali, bi bili vsaj poučili svoje podrejene, kaj jim je storiti, ako pridejo stranke zajitevat, da se jim da ono, česar magistrat noče dati, vkljub zakonom, to je : slovensko-nemške pole za ljudsko štetje! Škandal!
Socijalisti v Trebcah. Tudi v Trebče [ so bili prišli socijalisti na sv. Štefana dan, in so priredili shod. Načeloval jim je g. Kopač, i ki je govoril skoro eno uro. Xo, prepričal se j je lahko, da ni govoril po volji Trebenjcev, i kajti poslušalci so godrnjali v jednomer in ! pevci so mu vsako toliko jedno zapeli vmes. Bil je baš pevski večer. Po Vsaki pesmi so doneli klici: »živio dr. Rvbar !« Nekateri so bili tako nejevoljni, da je prav malo manjkalo, da se gospodu Kopaču in družbi ni dogodilo kaj prav — človeškega ! ! Odšli so prav poparjeni.
Mi se res čudimo pogumu teb gospodov. V Skednju so napovedali boj kmetom. Potem hodijo agitirat v Trebče, kjer so sami
—	kmetje! ! To pa je že malce drzno.
Socijalistom v album ! Pišejo nam :
Česar niso storili proti nam progressovci in Dompierovci, to delajo vrli socijalni demo-kratje! Na naše lepake prilepljajo lepo svoje, na način, da zakrivajo ime našega kandidata! Mi smo odločili, da bomo puščali na miru vse lepake naših nasprotnikov', ali, ker vidimo, da drugi delajo z nami tako — hočemo vračati: klin s klinom!
Odprt J^rob. Sinoči je umrl tu postni kontrolor gospod Josip Semič, predstojnik podružnice v Tergesteju. Odkrito beležimo to vest, kajti, s pokojnikom leže v grob mož-poštenjak. Za uradnika SemiČa pa — to priznavajo prijatelji in nasprotniki — ne bo nadomestila : bil je najbolji med najboljimi! Kako se mu je plačevala njegova velika izredna sposobnost in vestnost, o tem morda prihodnjič. Za danes: Večni mir in pokoj blagi duši njegovi !
Imenovanje v finančni stroki. Pred-sedništvo c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu je imenovalo asistenta Simona Enzija oficijalom v X. činovnem razredu, dnevni-čarja Adolfa Schmutza začasnim asistentom in kancelista Makarija Ma^cari in Irena Romioha oficijalom a v X. razred u .J
Svoji k svojim! Pišejo nam: Previdnost božja je odločila tako, da sem izgubil svojega ljubljenega sina-jedinca. Opozorjen po oglasih v naši »Edinosti«, sem se za prireditev pogreba obrnil do novega pogrebnega zavoda g. Alojzija Mozetiča in pripoznati moram javno, da je ta zavod najlepše priredil pogreb. Kolikor čujem, se mestni in okoli-čanski Slovenci pridno poslužujejo tega zavoda, a želeti je, da bi se ga spominjale tudi odlične rodbine v slučajih žalosti. Vsikdar in povsodi, ob veselih in žalostnih prilikah, ravnajmo se po geslu: Svoji k svojim!
Ljubeziijiva podnajemnica. Barbara Puntar iz ulice Artisti št. 5. je imela na stanovanju neko Ano T., ki je po noči izginila iz stanovanja a vzela s seboj perila in drugih predmetov gospodinjinih v skupni vrednosti 24 kron. Raz ven tega ji je bila dolžna še 7 kron. Puntar jo je ovadila na policiji. O tem se je pokazalo, da si je vrla podnajemnica nadevala izmišljeno ime.
Olajšave v dopisovanju z vojaki na Kitajskem. Trgovinska ministra obeh državnih polovic sta dovolila v oslobodite v od poštnine za pisma (do 70 gramov) in dopisnice, naslovljene na moštvo eskutlre v vzhodni Aziji (ladij e: »Cesarica in kraljica Marija Terezija«, »Cesarica Elizabeta«, »Aspern«, »Zenta«), in za pisma oziroma dopisnice, ki jih pošilja možtvo imenovanih ladij v Av-stro-Ogersko. Takim dopisom, ki morajo seveda imeti natančni naslov (ladijo). je dodati (»značilo: vojna pošta (Feldpost).
Vremenski ventuik. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 6.0, ob 2. uri popoludne 12.6 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 764.0. — Danes plima ob 1.14 predp. in ob 0.IS pop.; oseka ob 6.48 predpoludne in ob £>.;>9 popoludne.
•	Silvestrov veder* v Rojan u. V ponedeljek bodo v Rojan u praznovali « Sil ves tro v večer*, združen s Prešernovo slavnostjo.
•	Silvestrov večer* obseza H točk, Prešernova slavnost pa 4 točke. Tako zanimivega programa morda še niso imeli v Ro-janu. Že po tem je pričakovati velike udeležbe.
Poleg tega pa je znano, da je pevsko društvo « Zarja* ena glavnih in najbolj stiska-nih in osamljenih trdnjav tržaške okolice! To je torej drugi prevažni razlog za občinstvo, j da se mnogoštevilno udeleži te veselice. Pomozimo «Zarji» !
Komur po žilah teče Slave kri :
V Rojan vesel naj pribiti ! Pevsko društvo »Adrija« v Barkov-Ijah vabi na »Silvestrov večer«, katerega j priredi v ponedeljek dne 31. decembra t. I. j v stekleni dvorani »Narodnega doma«. Začetek ob 7. uri zvečer. V spored jc zelo zanimiv. Omenjamo le, da bo polunočni prehod nekaj posebnega in novega, na kar se odbor marljivo pripravlja. — Ustopnina na veselico z eno srečko za tombolo 2;") nč.
»Slovenska čitalnica« v Skednju priredi v ponedeljek dne .'JI. decembra t. 1. »Silvestrov večer«, pri katerem bosta sodelovala pevsko društvo »Velesila« in tamburaški zbor. Na vsporedu bodo tudi igra, loterija z bogatimi dobitki, predavanje o Piešernu in prehod v novo stoletje. Podpisani odbor s nadeja velike udeležbe, so-^ebno od strani domačinov, na tej krasni in priljubljeni zabavi, da bomo v bratski ljubavi pričakali — novo stoletje.
Vspored je tako bogat, da se bo zabaval vsakdo, kdor se udeleži tega lepega večera. Vstopnina je le 15 nvč. za osebo in številke po 5 nvč. Začetek ob 7. uri zvečer. Zabava bo trajala do 2. ure popolnoči. Da bo naša Čitalnica mogla v prihodnjem letu preskrbeti slovenskim rodoljubom lepih slovenskih knjig, vabimo torej, da se p. n. Slovenci v Skednju v velikem številu udeleže v tem 19. stoletju zadnjega »Silvestrovega večera«.	ODBOR
»Slovenske Čitalnice«. Opozarjamo na veselico slov. dekliške šole družbe sv. Cirila in Metoda, ki bo na novega leta dan v narodnem domu v Barkovljah ob 2. uri popoludne.
Letošnji »Silvestrov večer« je vele-znamenit. Z njim se ne zaključuje le jedno leto, marveč tudi 'jedno stoletje! Naš dični »Sokol« hoče v zvezi z »Delavskim podpornim društvom« ta večer dostojno obhajati ter priredi v prostorih dobroznane gostilne »pri ogerskem kralju« veliko Silvestrovo slavje. Sodelovalo bo tudi »Slov. pevsko društvo«. Na ta Silvestrov večer so vabljeni vsi prijatelji prijetne neprisiljene zabave, vsi bodo dobrodošli! V s t o p s 1 o b o d e n ! Na tem Silvestrovem večeru se moramo zbrati tržaški Slovenci v ogromnem številu, da se skupaj poslovimo od odhajajočega leta, ki nam je prineslo toliko burnih in važnih epi-sod, toliko boja in truda, a tudi toliko oduševljenosti za sveto našo narodno stvar. Posloviti se nam bo tudi od XIX. stoletja, v katero spada tako znamenit del slovenske zgodovine ! To stoletje je za vse človeštvo, a še posebno za nas Slovence preznamenito, saj smo se v njega teku prebudili iz sto in stoletnega narodnega spanja ter se dvignili iz svoje suženjske otrpnelosti. Vstali smo in novo stoletje nas najde pripravljene na neustrašen, brezobziren boj za svoje gvete pravice, katere nam pridržuje sovrag s krivišno, nasilno roko. Dragi tržaški rojaki ! Nihče izmed nas naj ne manjka torej na prezname-nitem Silvestrovem večeru »pri ogerskem kralju !«
Velik narodni ples se bo vršil jutri, v nedeljo dne 30. t. m. ob 4. uri popoludne v dvorani gosp. A. Sancina v Skednju. Ta veselica bo pomembna, ker nastopiti pevski društvi «Velesila* in «Slava* z novimi pri-prostimi naroduimi pesmicami, ki naj bi se razširile po naši okolici in mestu Tržaškem. Opozarjamo, da se bodo te pesmice pele ob 5. uri pop. in sicer po št. 1. 2. 3. 4. 5. 6. spremljevaujem godbe. 1. Šifra «Mozart*, Ljuba moja, 2. šifra «Podstemski» ; Slovo in Sporni«, dve pesmi. 3. Šifra «Tomson» : dve pesmi, Milica in Primorska fantovska in 6. šifra «Gorazd» : «Brez spanja*. Ostali drugi skladatelji naj oprostijo, ker nismo njihovih skladb mogli postaviti v program. Program bi bil potem preobširen.
Zahvaljuje se tudi njim, jih zagotavljamo, da o drugi priliki porabimo tudi njih skladbe.
Odbora obeh društev. O priliki Prešernove slavnosti so preplačalž : g. Žitko 1 K, č. g. Gustin 60 stot,, dr. Dolenc 1 K, g. prof. Jesenko 9 K, dr. Prešel 2 Iv, g. Piano 1 K, g. Stepančič 1 K, g. Cviter 1 K, g Kuščar 1 K, gosp. Bartel 4 K, g. Klemenčič 2 K, č. g. Gomil-ščak 3 K, g. X. N. 1 K, ugledna rodbina Macak 20 K, dr, Gregoriu 1 K, g. Detela 1 K, g. Grom 2 K. Ker se nista mogli udeležiti koncerta, poslali sta gč. Milka 10 K in g.a Šabec 10 K. Srčna hvala vsem !
Posojilno iii konsnnino društvo na
Opciliall naznanja, da je odprlo svojo društveno gostilno v hiši g. Perhavca na Opčinah hšt. 184. zraven cerkve. Toči prava domača in vipavska vina. Priporoča se za obilen obisk
O d b o r.
Občni zbor > Zveze tržaške slov. mladine« bo jutri dne 30. t. m. ob 2 in pol uri pop. v plesni dvorani, ul. Rossetti št. 4 se sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 4. Eventualnosti.	O ti b o r.
Žena, zvesta hči svojega naroda, je hotela, naj deca hodijo v slovensko šolo ; mož pa, okužen po dva tisočletni kulturi, jih je poslal v naročje «Lege».
Ženi je srce krvavelo, ko je videla, kako se je sad njenega srca zastrupljal v «legini» mučilnici, kako otroci niso več hoteli moliti slovenskega «Očenaša», slovenske «Ceščena Marija», kako so se začeli sramovati slovenske govorice, kako so začeli s «šeavo« — sužnjo nazivati — lastno mater ! ! In ogorčena mati je segla po radikalnem sredstvu, da reši svojo dečico moralnega propada. Rekla je možu :
hočeš, da najini otroci hodijo v ta peklenski zavod, nočem več vedeti zanje! Vso skrb zanje prepuščam tebi!»
In ni jih oblačila več, ni jim gladila več lepih las, ni jih umivala, ni jih prala, niti kuhat< jim ni hotela.
Otroci so hodili po cesti, raztrgani, umazani kakor cigančki in lačni kakor ci-gančki.
Mož je storil, kar je bilo v njegovih močeh. Kuhal je, pral, krpal obleko tri mesece. A koliko premore neroden mož pri kopici otrok ?
Na zadnje je mož zbolel.
Zdaj je začel premišljati, kaj in kako ? ! Poklical je ženo ter jo milo prosil, naj bo zopet mati svoji dečici. V šolo pa naj jih da, kamor hoče.
In tako se je zgodilo. Otročiči so bili zopet čedno oblečeni in siti. A sedaj obiskujejo slovensko šolo.
Toda zgodovina te zakonske dvojice še ni končana.
Mož je bil nevarno bolan. Zaslužka ni bilo. Prosil je ženo, naj gre na županijski urad v Devinu ter mu izposluje podpore.
«Kako naj si upam na slovensko županijo, ko vedo tam, da si zagrizen Italijan ?» je odgovorila žena. «Pojdi ti na svoj tržaški magistrat prosit, tam imajo več denarja nego v Devinu».
Ni šla in ni.
Mož se je zatekel v Trst, a vrnil se je praznih rok. Na tržaškem magistratu nimajo denarja, da bi podpirali bolne avstrijske podanike, tudi če so Italijani.
Tedaj se ga je žena usmilila. Šla je k devinskemu žnpanu, ki je drage volje podpiral italijanskega soproga vrle Slovenke.
Zdaj je mož — kuriran.
Slava takim zavednim Slovenkam !
X »Prostovoljno ognje g as no društvo v Sežani« vabi na »Silvestrov
naprošeno, da prileplja znamke pri nepripo-ročeno oddanih pisemskih pošiljatvah izključno samo na desnem gornjem oglu naslovne strani. Okoliičina, da se pri posameznih pismih nahajajo znamke deloma na sprednji, deloma na zadnji strani, obtežuje jako uradno poslovanje, radi Česar naj se znamke sploh ne rabijo kakor zapornice in naj se ne prilepljajo na zadnji strani pisemske kuverte.
Pri pisemsko-poštnih pošiljatvah, namenjenih v veče kraje, naj se označi prejemnikovo bivališče z imenom ulice, hišno številko in lego (stopnice, nadstropje in številko vrat); pri pošiljatvah, namenjenih na Dunaj, navesti je razven tega še mestni in če le mogoče tudi poštni okraj. Pisma, katerih naslov ne odgovarja predstojećim določbam, utegnejo biti najmanj prepozno dostavljene; pa niti to ni izključeno, da se taka pisma sploh ne dosta-
Razsežno jamstvo;
Borovnik
tovarna in izdelovalnica precizijskih pušk Borovlje (Ferlarh) Koroško
priporoča
evoje najboljše in zanesljive puške vseh zistemov in kalibrov. Znamenite in ojstrostrelne puike za ftfbre, risanice, lovske kratke pufike in dvo-cevke za cele krogle iz dobrega kovanega materijala, najsoliđnejse puskursko ročno delo ter dobro preskušano. Komade, ki ne ugajajo sprejmem nazaj, jih zamenjam ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje vse, udelavam cevi v stare puAke, nova kopita, predelavam puSke za nabijanje od spredaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri n a j s o I i d n e j s e m delu o o o o o o zmerne cene. o o o o o o
vijo, ako bi nedostajalo poštni upravi sred štev za poizvedbo naslovljenčevega bivališča. Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brez-
Nujno je torej potrebno, da so naslovi pravilni, in to ne samo v interesu strank, ampak tudi poštne uprave, ker poslovanje z nepravilno naslovljenimi pismi ovira posebno pri ogromnem prometu ob novem letu v izredni meri službovanje o dostavljanju poštnih po-šiljatev. Tem povodom se opozarja na to, da so dopisnice, katerih vsebina obseza nedo-stojnosti, žaljenja ali druga kažnjiva dejanja, ali na katerih se nahajajo slike, oziroma do-
plačno in franko
M. AITE
Trgovina manifak t urnega blaga Trst. — Via Nuova — Trst.
vogal Y ia S. Lazzaro št. 8.
Čast mi je javiti slavn. občinstvu in cenj. odje malcem, da sem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za jesen in zimo in sicer : sukno za moške in
stavki, ki imajo znak nedostojnosti ali žalje-	ženske obleke, flanelo, barvan in bel barhent. piket za
. . .. „ . ,	perilo, maje od volne in bombaža, odeje s podvleko ali
nja, izključene iz postnega prometa.	volne itd. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter,
Istotako so izključene iz prometa tudi	nadalje srajce, ovratniki in ovratnice najnovejše
, ,	.	, , , .	•	mode, namizni beli in barvani prti; bela in barvana
dopisnice, oddane v kuvertah, ki so previ-	zagrinjala na meter an izgotovljena.
dene z izrezki v ta namen, da se prepečati Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter
znamke, nahajajoče se na dopisnicah samih.	raznovrstni okraski za ženske obleke.
Dopisnice, ki ne odgovarjajo ostalim prometnim pogojem, so obvezane poštnini za pisma.
Nadalje se opaža, da je na vizitnice, ki se odpošljejo kakor tiskovine, dovoljeno dostaviti voščila ter zahvalne in uljudnostne formule, ako so izražene v petih besedah ali z običajnimi okrajški (p. f. z. v. itd.). Nadalje so dovoljena ročno napisana posvetila na novoletnih voščilnicah.
Dopisnice, na katerih se je besedilo »dopisnica-Correspondenzkarte-Postkarte« odstranilo in nadomestilo z besedilom »tiskovina«, zamorejo se odpošiljati proti plačilu pristojbine za tiskovine, ako ni na teh dopisnicah nikakih sprememb in dodatkov razven onih, ki so dopuščeni na tiskovinah. Občinstvo se tudi opozarja, da znaša pristojbina za navadno pismo :
na sedežu poštnega urada do teže všte-
Naročbe za moške obleke po meri z največjo oČn ostjo in natančnostjo.
Velik izbor blasra za zastave In narodnih trakov za društvene znake.
Vse po najnižjih cenah.
Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cenj. odjemalcev in si. občinstva, beležim se najuljudneje
M. Aite.
večer« t. 1. v dvorani g. Al. P o 11 e j-a. - tih 20 gramov 6 st., nad 20 do 250 gramov
12 st.; v daljnem prometu, kakor tudi v
Vspored: 1. Ples, mej tem 2. Prosta zabava s petjem in 3. Šaljiva loterija. — Začetek veselice točno ob 7. uri zvečer. — Vstopnina 60 stot. za osebo.
Brzojavna poročila.
Ministri na Dunaju.
DUNAJ 28. (K. B.) Pravosodni minister pl. Spens-Booden se je vrnil iz Opave in minister dr. Pieutak iz Krakova na Dunaj.
Ruski konzulat v Pragi.
PETROGRAD 28. (K. B.) »Sviet« razpravlja docela objektivno o ustanovitvi ru-| skega konzulata v Pragi ter predlaga, da se za to mesto imenuje Ceha, ki je ruski podanik.
Zaloga
olja in kolonialnega blaga.
Podpisani ima čast javiti slavnemu občinstvu, da ima v
ulici (Jhega št. 11. v Zrstu
veliko zalogo od navadnega do najfinejšega olja, kisa, mila, kave, sladkorja, riža itd.
Bogat izbor mila za perilo. Prodaja na drobno in na debelo ter prevzema poštne pošiljatve od o kg. naprej proti povzetju.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča uda ni
Alojz Trevisan.
\
50 — 500 kron nagrade
Vesti iz ostale Primorske.
X«ljegiIia> šola in — obstruk-cija vrle Slovenke. V Devinu |živi mlada zakonska dvojica: 011 Italijan, Trža-čan, ona Slovenka iz Devina. Mož in žena sta živela v najlepšem miru in Bog je blagoslovil njuni zakon s kopo veselih otrok.
Vse je bilo dobro, dokler otroci niso bili godni za šolo. Tedaj pa se je sprava spremenila v pravo domačo vojno.
Književnost in umetnost.
«Slovenka». Vsebina XII. zvezka : Bonifacij: «Ob Prešernovem spomeniku*, pesem.
—	Zofka Kveder : «Naš Prešeren>.— —e—: »Prešeren in ženstvo>. — Dragotin Lončar: »Ob Prešernovi stoletnici*. — Sla volj ub Podslapinski : «Slava Prešernu!« — Danica: «Naše državljanske pravice*. — «Rojaki !» Bož. Tvorcov: »Ženske v Rusiji*. — Rok Drofenik: « Delavke in žensko vprašanje*.
—	Ljuba: «K poglavju: organizacija žen-stva*. — «Prešeren v Prevodih*. — Dr. I. T.: »Prešerna narodu!* — Adam Sever: «Opekar«, črtica. — »Listek*. — Naročnikom ob novem letu. — Vsebina IV. letnika.
prometu z Ogersko, Bosno in Hercegovino in Nemško do vštetih 20 gramov 10 st. nad 20 do 250 gramov 20 st.
V prometa s Crno goro znaša pristojbina 10 st. za vsacih 15 gramov, se Srbijo 15 st. za vsacih 15 gramov, se Švico 25 st. za vsacih 20 gramov in z ostalim inozemstvom 25 st. za vsacih 15 gramov pošilja-tvene teže.
Pristojbina za dopisnice znaša v notranjem avstrijskem prometu, potem v prometu po primeri količine in vrednosti lesa in
z Ogersko, Bosno in Hercegovino, Nemško	v . .	. .
. /s	-ji • . natančnosti 111 zanesljivosti lnrormacii
in Crno goro D st. za jednostavno in 10 st. ;	J	s
za dvojno dopisnico z odgovorom ter v pro- dobi oni, kateri zamore dokazati da je metu z ostalim inozemstvom 10 st. za jednostavno in 20 st. za dvojno dopisnico z odgovorom.
Konečno se opozarja na to, da ni smeti več rabiti za frankovanje poštnih znamk prejšnih emisij, glaseoih se na goldinarje in novčiče.
xxxxxxxxxxxxxxxx
Pozor na ta užig na zamašku
T T T
Placi do Orlando iz Trsta v letu 11H)() od mesca septembra do konca oktobra kupil ter plačal na svoje ime deščice, testone in tavolete.
Prijave naj se pošljejo rekomandi-rane na naslov:
A. B. Postfach št. 7. Fiume.
O'
XXXXXXXXXXXXXXXX o Mednarodni 4. 4-
O
Trgovina in promet.
Pisemsko poštni promet ob novem letu 1901.
Od c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva smo prejeli:
V dosego kar najhitrejega dostavljanja pisem ob novem letu 1901. in olajšanja odnosne manipulacije je p. n. občinstvo nujno
OBUVALA!
PEPI KR A ŠE VE C •
pri cerfrl St. Petri (Plana Rosario pol Undslo ie!»> priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Po&tne naročbe se izvrše v tistem dne v«. Odpošiljatev je poStnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in droba« ter izvršuje iste z največjo natanjčnoitjo h točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe »e priporoča
Josip staliti«
čevlj. aojster

panorama
TRST Borzni trir 14
TRST
Jako zanimivo potovanje na — —
Spitzberg* in Grenlandijo
jYo v ost!	Novost!
Potovalec severnga tečaja
Nansen in njegova ladija .Franr v sev. krajih
■dooooo<«)ocooa
Dunajska filjalka
Hranilne vloge na knjižice m 4°/e-
MtnjaJnlca, borzno posredovanje, posojila na vred-papirje, menični eskompt, vinkuliranje in razvi n k utiranje obligacij.
feivnoslenskl banka
na Dunaju, L, Herrengasse 12.
Glavnica y akcijah 20,000.006 t. Beservni zaklad nad 7,000.000 K.
Centrala v Pragi. v
Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardublcah, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi.
V
>	Tržaška posojilnica in hranilnica
?
>
S
je2isrrovany zdrugu z oaielđiinn poroštvom, ulica S. Frazicesco št. 2, I. n.
(Slovim»k« t itainica).
>
*
i
I
Hranilne ul«»:re se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ml zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Kentni ilavek od hranilnih ulog plačuje xavoil »am.
P««M»jila dajejo se samo zadružnikom jn sicer ua uknjižbo po 51lt°l0, na menjico po 6% na zastave po 51/,0/«).
Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in od
3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne.
Postno hranilnični račun 816.004.
Blag. gosp.
Gabrijel Piccoli
dvorni založnik Xj. Svetosti papeža Leona XIII.
v Ljubljani.
Podpisanec si usoja na-z uaniti Vašemu blagorodju, g da se je doposlana uii c tinktura za želodec rabila z r/ —,	dobrim vspehom pri želod-
čnem ter črevesnem kataru kakor tudi v boleznih na jetrah in obistih. GRADEC, dne 2. februvarja 1897.
Bolnišnica usmiljenih bratov
Provincijal: F. Emanuel Leitner, višji zdravnik. Blag. gosp.
Gabrijel Piccoli
Ljubljana.
Že mnogo časa svetujem vsem onim, kateri trpijo na bolečinah v želodcu in nerednostih v črevesih, da uporabljajo Vašo izvrstno želodčno tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odličnim spoštovanjem Momjan <l3tra), 6. oktobra 190U.
Don Peter Francescliiui,
duhoven.

V
m&r-
A.
■M,



Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem odprl
zalogo vina
v ulici Cecilia štev. 8. A
V zalogi imam vipavska, istrska in dalmatinska vina ter oddajem v velikih in malih množinah za gostilničarje in družine. Priporočam se blu-gohotnosti slavnega občinstva
Anton Vodopivec.

Svojo zahvalo
izrekava prav toplo vsem nam naklonjenim poznanim in nepoznanim p. n. odjemalcem, zlasti pa velespoštovanemu ženstvu, katero s tako odločnostjo po vseh prodajalnicah naše testenine zahteva.
Z vsem spoštovanjem
Žnideršič l Valenčič
11. Bistrica v oktobru 1900.
Javljam slav. občinstvu, da sem odprl
krčmo
v znanem prostoru pri Lovrencu, sedaj »pri Zvezdi« v Sežani. Točil bodem izvrstni teran, vipavec in prosekar. Za postrežbo bode na razpolago vedno izborna kuhinja po primernih cenah. Dobivajo se tudi vsaki čas spalne sobe, kakor tudi hlevi za živali. Za obilni obisk se priporoča ndani
Ivan Lisjak
„pri Zvezdi-' v Sežani.
Somišljeniki!
Voščite novo leto svojim sorodnikom, prijateljem in znancem na dopisnicah se sliko našega dičnega kandidata za V. kurijo
Dr. Otokarja Ryb&r
Na debelo jih prodaja Janko Trošt v Trstu po 2 gld. 100 komadov.
Ulica Poste vecchie 16
vogal ulice Caserma
pod novo municipalno palačo.
G. G U L A
Na zahtevo ceniki.
Telefon štev. 1082.
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo dobro sortirano
trgovino
z dezertnimi vini, šampanjcem, Bordeau, Burgunder, renskimi vini, Mosella, italijanskimi, avstro-ogrskimi in paštnimi vini.
Rum, Jamajka, Demerara, Konjak, sladke pijače in razna žganja, vse to iz krajev, kjer se prideluje ter od prvih tu- in inozemskih tvrdk,
Toči na drobno (od litra naprej) rum, Demerard in Ha-vano, Marsalo, ciper, moškat, likerje in razna žganja itd.
po najnižjih cenah. Na izbero: kitajski in ruski čaj prve vrste.
Novoletna darila!
TRST - nI. Nuova, nasproti lekarne Zanetti
velik izbor
KUKAL
TRST
O
OO
o°o
o°o
o
o o
za rabo v glediščih, na kopnem in na jcioiju, po zelo nizkih cenah, kakor tudi moderne lornjete udelane v želvino kost ter velik izbor
NAOČNIKOV
s piroskopičnimi od zdravnikov predpisanimi lečami z jeklenim, nikelnastim, zlatim in srebrnim okovom.
Cene brez konkurence Sprejemajo se različne poprave te stroke.
XKKHHXHXXXXK*KXX
Za IO K
genfska rem. ura iz piaque ^^^^ zlata je edina galvanično ,-<:'■.% s 14 karatnim zlatom po->mešana dražestna ura, kojo vsakdo ceni na 100 K. V7 resnici j>a stane z bogato jjj^ graviranim in odskočljivim pokrovcem, nepresežnim Za IO kron j.)niBtv(im v dobroti in preciziciji za l) let le 10 K ; anker repa-sirana, o krovci 14 K ; remontoir iz pristnega srebra, slo kamenčki, s 3 močnimi in bogato graviranimi srebrnimi okrovci, kot najboljša ura pri poznana, izvenredno močna 16 K ; nikelnasto, dobro regulirana 7 K 50 stot.; najelegantnejša verižiea iz plaque zlata za gospo<le in dame 4 K.
14 karatni 2 K zlati prstani
za dame in gospode pomešani s pristnim srebrom. Vsak prstan nosi c. k. novčarski pečat. Jamči se za dolgotrajno stanov i tost. Biseri in barv. kamenčki so zelo umestno izbrušeni in se čudežno svetijo. Stane 2 K. močnejši 3 K ; poročni prstani 2 K 25 stot. (za mero se vpošlje odrezek papirčka).
44T Privabljiva novost!
Koncertna piston piščalka vzbuja povsod radi nje dobre konstrukcije solidnega izdelovanja in nizke cene, veliko presenečenje. Brez sekiric zamore ovirati vsak najlepše plesne komade, korač., pesni itd. Instrument ima 28 glasov, koje spremljajo kuj čudežno basi. Stane 5 K. Bogato ilustr. cenik gratis.
M. Rundbakin, Dunaj, IX., Berggasse 3.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo,
v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr.
v lastni hiši.
-:>c
Hranilne vloge sprejemajo se od vsaoega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/2°/o> ne bi se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po 51/s0/0.
Urad uje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje Iran. vlog leta 1899. okroglo K. 1,400.000. Poštiio-liraii. račun štv. 837.315.
Veliki krah!
New.York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vs» svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem it vršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da
mi povrne gld. 6.60 in sicer : 6 komadov najfinejših namiznih nžev «o
pristno angleško klinjo; 6 komadov amerikanskih pat. srebrnih
vilic iz enega komada ; 6 kom. amer. pat, srebrnih jedilnih žlic; lrž kom amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 komad amerikanska patent, srebrna zajemalnica za juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mlesko:
6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; I komad cedilnik za čaj ; 1 kom. najtin sipalnlce za sladkor. 42 komadov skupaj samo gld. 6 6 0.
Vsek teh 42 predmetov je pop red stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobit-po tej minimalni ceni gld. 6'60 Amerii čansko patent srebro je skozi in skoz, bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz da le-ta inserat ne temelji na
nikakšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kai teremu ne bi bilo blago všeč, po\rnit brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno.
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako bolj Se gospodarstvo. Dobiva se edino le v
A- H1ESCKBSRG - a.
Eksportni hiši amerioanskega pat. srebrnega blaga
na Dimaii II., Remrandtstr. 19.
Pošilja se v provieijo proti povzetju, ali če se znezek
naprej vpošlje.
Čistilni praflek za njo 10 kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno ^ ^ ^
m ■ •
znamko (zdrava kovina.)	^ ^ ^
Izvleček iz pohvalnih pisem, ^tfc*
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž R o ž a n c, dakan v Mariboru. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
t? t. Pavel pri Preboldu. Ur_ Kamilo Bdhm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Trp.-oMna resistrovaiia Mnn
z neomejenim jamstvom. V GORICI. semeniSka »L 1., I. nadstr.

Velika zaloga
Novoporočenci pozor!
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecariiam in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko »padajočih del. Anton Breščak, Gorica, Gosposke ulice ŠtT. 14 Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
Zaloga pohištva in ogledal
RAFAELA IT ALI A
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohištva za jedilnioe, spalnice in sprejemnlce, žimnic in peresnic, ogledal in želežnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s. nalože za najmanj jedno leto po 50/o, navadne po 41/2°/0 in vloge na Conto- eorrent j>o 3.6()°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgul>e obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroStvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 3UO kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih p<> dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
„Ljubljanska kreditna banka
v Ljubljani Spitalske ulice št. 2.
it
£iakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valu* itd. po najkul^ntnejšlh poeojih.
Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. zavarovanje proti kurzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog
na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 41/!0/0 obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje. Borzna naročila.