Javna uprava z 2695
novozaposlenimi

V ŽARIŠČU

Večerov urednik na
čelu društva novinarjev

V ŽARIŠČU b

SREDA, 8. JUNIJ 2011 • ODGOVORNI UREDNIK: TOMAŽ RANC • PRVA ŠTEVILKA JE IZŠLA 9. MAJA 1945 • WWW.VECER.COM • LXVII 131 (20.262) • CENA 1,20 EUR (12 HRK)

Mag. Franci Pivec, filozof: "Bolj ko so razmere nevredne ohranitve, glasnejše je zatrjeva- SPREMENLJIVO

nje z vrha, da dru-gače sploh ne more biti. Potem se tu- in tam sicer zgodi kakšen Egipt, v

glavnem pa zvijača delu-je." Stran 8 ^Zi^utrai^{: 110 čez} dan: ²6°

Vroče v vojski: general
Šteiner vrača udarec

V ŽARIŠČU

Načelnik generalštaba
SV Šteiner je kazensko
ovadil predsednika
sindikata vojakov Gvida
Novaka zaradi žaljive
obdolžitve. Iz Afganistana
odpoklican stotnik zaradi
"dvomljivega etičnega
ravnanja", saj seje
v poročilu poveljniškemu
centru preveč navduševal
nad Novakovimi
idejami

ALEŠ KOCJAN

Generalmajor Alojz Šteiner, načelnik
generalštaba Slovenske vojske, je kre-
nil v protinapad, potem ko je nerepre-
zentativni Sindikat vojakov Slovenije
(SVS) z Gvidom Novakom na čelu poz-
val obrambno ministrico Ljubico Je-
lušič k Šteinerjevi zamenjavi zaradi
domnevnih kršitev delovnopravne za-
konodaje in pravic vojakov. Načelnik
Šteiner pa je Novaka ovadil zaradi ka-
znivih dejanj zoper čast in dobro ime.
Zoper Novaka je bil, tudi zaradi neka-
terih njegovih drugih potez, sprožen
še disciplinski postopek zaradi krnitve
ugleda Slovenske vojske, zaradi česar
Novaku grozi tudi odpoved delovne-
ga razmerja. Razvoj dogodkov pa je
hotel, da bo moral zaradi tega sloven-
ski kontingent v Afganistanu zapustiti
tudi stotnik Valter Bizjak, ki je v ope-
rativno dnevno poročilo iz Afganista-
na poveljniškemu centru zapisal, da so

Četrtek: Večerov kopalni dan

O-l

Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak četrtek
do vključno 8. septembra. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini ni možno.
Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.

Padec imperija
Ivana Zidarja

"S tem je zgodba za nas zaključena
in ne vstopamo v lastniško struktu-
ro," je odločitev upravnega odbora
CPL, da družba ne bo vstopila v last-
niško strukturo SCT, pospremil pred-
sednik odbora Stanko Petrič. Tako je
podjetje Ivana Zidarja skoraj dokonč-
no z-d-rsnilo iz- post-opka prisilne- po-
ravnave-, v kat-e-re-m je- t-a čas, prot-i
stečaju, s katerim bi se zaključila
zgodba družbe, ki je bila od osamos-
vojitve dalje sinonim za slovensko
gradbeništvo.

CPL je- bil pripravlje-n z-agot-ovit-i
10 milijonov evrov za dokapitaliza-
cijo SCT in še 20 milijonov obrat-
nih sredstev, to pa je bil tudi njegov
skrajni d-ome-t-. Sku-pna vsot-a bančnih
garancij naj bi znašala okoli 150 mili-
jonov e-vrov, od- t-e-ga naj bi d-obro po-
lovico iz-d-ala ravno NLB, banke- pa so
ob predloženem scenariju zahtevale,
da CPL nase vzame za 110 milijonov
njihovih obve-z-nost-i d-o Zid-arje-vih

Jašovič in ekipa bi
žrtvovala sarajev-
ski NLB Leasing

...4

ČRNA KRONIKA

Vegrad: Dokazi
so bili uničeni

ZADNJA STRAN

Starci rešujejo
nuklearko

st-rank. S propad-om re-šilne-ga načrt-a
bo v sre-d-o se-z-nanil u-pravni od-bor
SCT, če- pa t-a ne- bo pot-e-gnil iz- roka-
va kakšne-ga skrit-e-ga ad-u-t-a, bo proku--
rist Dušan Mes predlagal stečaj
družbe. (vj)

4 dnevna@vecer.com V ZARISCU četrtek, 9. junija 2011

Turk: Vlada ni kredibilna

Danes bodo oči politike usmerje-
ne predvsem v dogajanje na svetu
stranke Zares. Po debaklu koalicije
na nedeljskem referendumu se
namreč kot ključno vprašanje zdi,
kaj bo odločila ta stranka. Ali bo z
odhodom v opozicijo končala
obdobje leve koalicije in olajšala
pot do predčasnih volitev ali pa bo
z obstankom v vladi omogočila
njeno umiranje na obroke? A
vendar bo pogled usmerjen v
napačno smer. Ključna stranka v
tem trenutku namreč ni Zares,
ampak SD.

Tisti politik, ki je bil še pred
časom na vrhu priljubljenosti,
danes pa ga na takšnih lestvicah
ni več, ni Gregor Golobič. Prav
tako ni on tisti ključni član vlade,
zaradi katerega vlada izgublja
zaupanje ljudi, in navsezadnje
Golobič tudi ni predsednik vlade.
Vse to je Borut Pahor. Zato je za
rešitev politične krize ključno
vprašanje, ali SD svojemu
dolgoletnemu predsedniku, ki je
tudi tudi predsednik vlade, še
zaupa.

Če sta pred časom SD in Pahor
potrebovala drug drugega za
politično sobivanje kljub razli-
kam, je danes slika obrnjena. Če je
pred leti Pahorjeva priljubljenost
stranko vlekla navzgor, jo sedaj
njegova nepriljubljenost vleče
navzdol. Članom SD zato preosta-
ne samo še vprašanje, koliko še
lahko priljubljenost stranke pade,
preden velja kamen odrezati. In
temu vprašanju se je v ponedeljek
izognilo vodstvo stranke, včeraj
pa še njeni poslanci.

Vsi se namreč izogibajo vprašanja,
ki ga prinaša ta poteza: komu v
stranki pa potem zaupajo? Pat
pozicija pa bo trajala tako dolgo,
dokler bo obstajal strah pred tem
vprašanjem in dokler ne bo nekdo
glasno povedal, da je cesar nag.
Sicer bo šla stranka po poti
podrnovškove LDS. Ker ta leta
2004 ni znala pravočasno
odgovoriti na podobna vprašanja,
se je razklala in vodenje stranke,
kar je je še ostalo, prepustila
takrat neznani odvetnici. Danes
pa je stranka na robu parlamentar-
nega praga.

Vsi drugi razen SD bi s Pahorjevim
odhodom pridobili: koalicija,
politika na splošno in tudi
državljani. Tako bi se tudi koalicija
rešila mlinskega kamna okoli
vratu in laže poiskala pot iz
politične krize. Pa naj bo to preko
rekonstrukcije vlade ali s predča-
snimi volitvami. V tem pogledu je
govorjenje, da je treba najprej
počakati odločitev druge (!)
največje vladne stranke, zgolj
zatiskanje oči pred podobo v
ogledalu. Podoba v njem namreč
jasno kaže, da Borut Pahor ni
najboljši predsednik vlade, da
politična kriza obstaja in da je
ključna ovira za njeno reševanje
SD.

Kar je dobro in pomembno,
je padlo, kar ni, je ostalo. Še!

LEVO SPODAJ

Dan pred odločanjem
stranke Zares, ali ostane
v koaliciji, predsednik
republike Danilo Turk
kot prvo rešitev
predlagal rekonstrukcijo
vlade skupaj z njenim
predsednikom. Poslanci
SD pa o tem ne
razmišljajo

SAMO TRTNIK

Predsednik republike Danilo Turk je
včeraj politiki za izhod iz nastale situa-
cije predlagal dve možnosti: ali temelji-
to rekonstrukcijo vlade ali predčasne
volitve. "Pokazalo se je, da vlada ne
uživa visoke podpore in da sta njena
verodostojnost in kredibilnost resno
prizadeti," je dejal Turk. Z rekonstruk-
cijo vlade pa bi si lahko vlada to vero-
dostojnost povrnila, a samo ob odkriti
razpravi. "Tu ne sme biti prepoveda-
nih vprašanj in ne sme biti tabujev.
Nihče ne more biti izvzet iz razprave
o tem, kakšno vlado potrebujemo in
kakšno rekonstrukcijo potrebujemo."
Niti sam predsednik vlade.

Če takšna temeljita rekonstrukcija
ni možna, pa Turk kot drugo možnost
omenja predčasne volitve. "Ta mož-
nost ni idealna in ni na prvem mestu
v tem trenutku, je pa vsekakor realna
in vredna, da se ji zelo resno posveti-
mo." Ključni problem, ki ga Turk vidi
pri izpeljavi predčasnih volitev, je, da
Slovenija potrebuje drugačno politič-

Komentatorji političnega
in ekonomskega življenja
menijo, da je superreferen-
dumski signal za vlado,
da se umakne

UROS ESIH

"Ljudje so že petič vljudno pritisnili
na tipko reset. Kadar je razkorak med
voljo ljudi in voljo oblasti tako velik, se
v zrelih demokracijah odločijo za pred-
časne volitve. Zavedajo se, da v takih
pogojih nič v družbi ne more dobro
funkcionirati," je peti zaporedni vlad-
ni poraz na referendumskem odloča-
nju v manj kot letu dni pospremil dr.
Žiga Turk, razvojni minister v prejšnji
vladi. Trojni ne vladi in majhne razlike
med tremi referendumi kažejo, da se
volivci niso kaj dosti ukvarjali z vsebi-
no, ampak so poslali sporočilo koalici-
ji, meni Turk, da njenim predlogom ne
zaupajo. "Ne zaupajo pa jim zato, ker je
koalicija odpovedala pri spopadu z go-
spodarsko krizo in ker jo že od začetka
spremljajo same afere." A Turk se boji,
da koalicija ne bo hotela razumeti edi-
nega jasnega sporočila ljudi: "Dovolj je
dovolj. Dovolj imamo te koalicije."

Ustava predčasnih volitev
ne preprečuje, vse je stvar
politične odločitve

VANESSA COKL

Našemu ustavnemu sistemu, ki je sicer
nastavljen tako, da varuje stabilnost
vlade, ni mogoče očitati, da prepreču-
je predčasne volitve, ustavni pravnik
dr. Igor Kaučič po referendumski ne-
delji ponavlja, kar je že večkrat rekel.
Predsednik vlade izjavlja, dodaja, da
ima parlamentarno večino, in for-
malno ima prav. Konstruktivno neza-
upnico bi teoretično lahko sprožila
no kulturo. Tako, ki bo bolj privržena
dialogu in iskanju skupnih stališč.

"Vedeti moramo, da sama zame-
njava strank na oblasti ne zadošča,"
opozarja Turk. "V našem političnem
prostoru je vse preveč dramatizira-
nja, vse preveč histerije, vse preveč
destruktivnosti." Ob tem pa meni
tudi, da bi Slovenija potrebovala takš-
ne spremembe volilnega sistema, kjer
bi volivci imeli večji vpliv na to, kdo
jih predstavlja v parlamentu. Še vedno
pa pravi, da bi bil danes blizu odločit-
ve, da razpusti parlament, če bi imel
to možnost.

Pahor pred odločitvijo Zaresa:
"Zadovoljen sem"_

Danes bodo sicer te dileme na mizi
stranke Zares, saj se bo svet te stranke
odločal o izstopu iz koalicije. Slišati je
sicer, da bo v primeru rekonstrukci-
je vlade ta potekala predvsem preko
združevanja ministrstev in ne iskanja
novih oseb. Enako naj bi veljalo, če
bodo ministrice Zaresa (Darja Radie,
Irma Pavlinič Krebs in Majda Širca)
zapustile vlado, ne bo pa tega storila
stranka Zares.

Predsednik vlade Borut Pahor pa
je včeraj še naprej vztrajal: "Mislim,
da so koraki, ki smo jih naredili po
nedelji, pravi, in sem zadovoljen."
Tako je namreč dejal po posvetu s
poslansko skupino svoje stranke. Za-
dovoljen je zato, ker se mednarodni
finančni trgi niso odzvali negativno,
saj so, kot pravi, bonitetne hiše zadrža-
le oceno Sloveniji. Tega zadovoljstva
nad narejenimi koraki pa mu ni uni-
čila niti poslanska skupina SD. Podob-
no kot vodstvo stranke v ponedeljek

Ključni problem za Slovenijo in za
Pahorjevo vlado je vprašanje (nezaupa-
nja: "Tudi če ta koalicija predlaga neki
sam po sebi dober protikrizni ukrep,
ki naj bi na primer povečal investicije,
vanj ne bo zaupanja. Ljudje ne bodo šli
investirati, ker ne bodo verjeli. To je
podobno kot z zdravili. Če vanje verja-
meš, bolj pomagajo. Nekatera pomaga-
jo samo zato, ker verjameš." Turk prav
tako meni, da pod Pahorjevo vlado ne
bo zaupanja, da je res nujno sprejeti
interventne ukrepe za zajezitev prora-
čunskega primanjkljaja.

"Državljani so nesposobni vladi z
referendumsko zavrnitvijo pokojnin-
ske reforme v bistvu pokazali vrata.
Ta vlada ne bo imela priložnosti nare-
diti prav ničesar več. To je konec, čas je
za novo vlado," pa podobno kot Turk

opozicija (z imenom novega premier-
ja v zalogi), a ta opcija slej ko prej ni
aktualna. Zamenjava premierja skozi
rekonstrukcijo sedanje vlade se Kauči-
ču tudi ne kaže prav verjetna. Torej so
tri možnosti. Prva: da se ne zgodi nič
ter premier in vlada životarita v leru
do rednih volitev; druga: da predsed-
nik vlade odstopi (kadarkoli ima pra-
vico to narediti, s čimer avtomatično
pade tudi vlada) in je treba imenovati
novega mandatarja za novo vlado; in
tretja: premierjev odhod po zaupnico
v parlament. Generalno gre lahko pre-
verit, ali še ima politično podporo, ali
pa zaupnico zveže na točno določene
paragrafe. Če zaupnico dobi, nadalju-
so tudi tu poslanci največ pozornosti
namenili vprašanju, kaj zdaj. "Stvari
gredo v naslednji smeri," je povzetek
sestanka naredil vodja poslanske sku-
pine Dušan Kumer, "počakati mora-
mo odločitve vseh treh koalicijskih
strank, ali so še pripravljene sodelova-
ti v koaliciji in pod kakšnimi pogoji."
Šele potem bodo razmišljali o drugač-
nih scenarijih. Poslanci SD so namreč
še naprej pripravljeni voditi politiko te
koalicije in vlade.

SD brez odgovorov na vprašanja

Niso pa našli odgovora na vprašanje,
ali so pripravljeni iti na predčasne vo-
litve. "Dokler ne vemo, ali so vse tri
koalicijske stranke še v koaliciji, ne
moremo vnaprej sprejemati odloči-
tev," je včeraj odgovor na to vprašanje
zavračal Kumer. Prav tako poslanci
niso konkretneje razpravljali o vpra-
šanju, ali Pahor še uživa njihovo zau-
panje. "Dokler je predsednik vlade in
predsednik stranke, smo pripravljeni
še naprej voditi to koalicijo in vlado,"
je dejal Kumer. Na vprašanje, ali on
osebno zaupa Pahorju, pa: "Lepo vas
prosim. Dajte mi en razlog, da mu ne
bi zaupal."

Tudi poslanec Luka Juri je bil pri
vprašanju o morebitni zamenjavi
predsednika vlade odločen: "Kakšna
zamenjava predsednika vlade? Naš
predsednik vlade je Borut Pahor. O za-
menjavi ni govora." Neuradno je slišati,
da naj bi bil pri tem vprašanju predv-
sem pomislek, kdo bi potem Pahorja
pri eni ali drugi funkciji zamenjal. Po-
javili so se namreč strahovi, da bi v
primeru menjave predsednika vlade
največja vladna stranka, SD, izgubila

superreferendumski ne interpretira
ekonomist Jože P. Damjan. Ekonom-
ska politika Pahorjeve vlade po njego-
vem mnenju nikoli ni imela kompasa,
zaradi česar je povsem nekompetent-
na pri vodenju ekonomske politike in
kot takšno so jo kot povsem nekredibil-
no ocenili tudi državljani. "Na koncu
je vlada želela s pokojninsko reformo
nekaj malega reševati v prihodnosti,
medtem ko je do sedaj naredila prav
vse krepko narobe," dodaja Damjan.

"V vsaki običajni, zdravorazumski
situaciji bi vlada po teh porazih odšla,"
podobno kot prejšnja sogovornika
začne sociolog dr. Slavko Gaber, a do-
daja, da "situacija v Sloveniji na žalost
ni običajna, ker je tisto, kar se ponuja,
da bo prišlo na oblast, relativno totali-
tarna oblast sedanjega vodja opozicije

je na čelu vlade. Če ostane brez pod-
pore, mora pa državni zbor v mesecu
dni izvoliti novega predsednika vlade
ali pa dotedanjemu predsedniku v po-
novnem glasovanju vendarle dati za-
upnico. Če se ne posreči ne prvo ne
drugo (kar je v praksi lahko stvar poli-
tičnega dogovora, da bi se po čim kraj-
ši poti prišlo do predčasnih volitev),
predsednik republike razpusti parla-
ment in razpiše nove volitve. Ampak
tudi če to stori, dan glasovanja ni že
kar pred vrati. Tudi če bi se postopki
začeli takoj, po Kaučičevem hitrem ra-
čunu ne bi volili prej kot jeseni.

No, parlament po nedelji treh re-
ferendumov v vsakem primeru čaka

P

Predsednik Danilo Turk predlaga dve
možnosti: ali temeljito rekonstrukcijo vla-
de ali predčasne volitve. (Robert Balen)

svoj vpliv na vodenje vlade. Zato naj bi
se bolj kot vprašanju menjave posvetili
vprašanju, ali iti na predčasne volitve.
Večina poslanske skupine pa temu še
vedno nasprotuje.

Janeza Janše in ljudi, ki se kažejo kot
domnevna nestrankarska alternativa
in so evidentno povezani s SDS".

Da Sloveniji grozi uveljavitev gene-
ričnega fašizma, je v komentarju za
RTV Slovenija menil tudi filozof dr.
Darko Štrajn. Generični fašizem je po
njegovem mnenju nekaj, kar je v vsaki
demokraciji latentno prisotno. Pomeni
pa prodor populizma, avtoritarizma in
podobnih teženj. Verjeten prihod "re-
lativno totalitarnega" Janše na oblast
po Gabrovo predstavlja "edini razlog,
ki ga lahko navajamo za to, da Pahorje-
vo vztrajanje na oblasti ni povsem ira-
cionalno". Gaber tudi ne podpira ideje
o predčasnih volitvah, čeprav se je Slo-
venija znašla v blokadi, "ki ne koristi
nikomur, ki mu je karkoli do te drža-

ve .

delo. Res poslanci po referendumskem
padcu leto dni ne morejo sprejeti na
primer vsebinsko identične pokojnin-
ske reforme. Lahko pa, če je politična
volja, že jutri pošljejo v parlamentar-
no proceduro drugačen pokojninski
zakon, tega jim nihče ne prepreču-
je, pravi Kaučič. Predvsem pa mora-
jo odpraviti protiustavnosti, ki jih je
ustavno sodišče v letih 2006 in 2010
odkrilo v veljavni pokojninski zako-
nodaji in jih ukazalo popraviti, pa se
ni še nič zgodilo. Tu ne gre za temelj-
ne spremembe pokojninske ureditve,
temveč za popravke, s katerimi zdajš-
nji referendumski padec pokojninske
reforme nima nobene zveze.

četrtek, 9. junija 2011 V ZARISCU dnevna@vecer.com 3

Evropska komisija
je Sloveniji dala šest
priporočil, kako naj
dosežemo dane obljube
in izboljšamo
konkurenčnost svojega
gospodarstva, minister
Gaspari pa nad njimi
ni navdušen

JURE STOJAN

Prvič, ne povečujte proračunskega pri-
manjkljaja, in sprejmite že enkrat kon-
kretne ukrepe, da boste na srednji rok
zmanjšali državno porabo. Drugič, re-
formirajte pokojninski sistem, da bo
ta postal vzdržen, pokojnine pa osta-
le spodobne, starejšim delavcem pa
dajte spodbude, da bodo čim dlje dela-
li. Tretjič, vaše banke naj priznajo vse
svoje slabe kredite in počistijo svoje bi-
lance. Četrtič, posvetujte se s socialni-
mi partnerji in zmanjšajte razlike, ki
vladajo med redno zaposlenimi delav-
ci in honorarci, pa znova se spopadi-
te s študentskimi napotnicami. Petič,
začnite napovedovati, katere profile
zaposlenih bo trg potreboval, in izbolj-
šajte poklicno svetovanje, ki ga nudi
vaš zavod za zaposlovanje, da bosta
ponudba in povpraševanje po delav-
cih bolje usklajeni. Šestič, dajte manj
komplicirati, kdo sme opravljati kakš-
no delo, in povečajte Urad za varstvo
konkurence, da bo vaše poslovno oko-
lje bolj privlačno tudi za tuje vlagate-
lje. Tako zveni prevod (iz birokratske
angleščine v nebirokratsko slovenšči-
no) priporočil evropske komisije Slo-
veniji.

Gaspari kritičen do Bruslja

Priporočila je v imenu Sveta Evrope
slovenski vladi poslal predsednik Her-
man van Rumpoy, gre pa za komentar
slovenskega Nacionalnega reformne-
ga programa za 2011. To pa ni nič dru-
gega kot uradni dokument, ki ga je
vlada aprila poslala v Bruselj, v njem
pa naštela ukrepe, kako bo Slovenija
dobila "pametno, trajnostno in vklju-
čujoče gospodarstvo". Brez skrbi, ideja
za kaj takega se ni porodila pri nas,
ampak je nastala konec marca letos
na evropskem svetu. Včeraj je pripo-
ročila komisije v Ljubljani predstavil
in komentiral Mitja Gaspari, minister
za razvoj in evropske zadeve.

Gaspari ni skrival, da ni navdu-
šen. "Cenim visoko profesionalno
sposobnost evropske administracije
in mislim, da se je vedno možno kaj
pametnega naučiti v medsebojni ko-
munikaciji," je dejal. "Navedli so stva-
ri, ki jih že pet, šest let navajajo in v
času največje konjunkture so pozabi-
li ugotoviti, da se gospodarstvo pre-
greva." Sicer pa so se mu zdeli mnogi
evropski komentarji "zelo posplošeni"
ali "premalo konkretni" (mimogrede,
isto očita komisija varčevalnim načr-
tom slovenske vlade). Glede pripo-
ročila, naj začnemo napovedovati
prihodnje kadrovske potrebe trga, pa
je Gaspari dejal: "To je zelo ambicio-
zno priporočilo. Ne poznam države,
ki bi to imelo optimalno urejeno, mi
pa nismo med tistimi, ki bi to lahko
v kratkem naredili." Obregnil pa se
je tudi nad komentar, češ da Sloveni-
ja neučinkovito troši denar za zdrav-
stvo in izobraževanje ter da so na teh
področjih možni prihranki. "To je bila
trditev, ki jo je vsebovalo že poročilo
OECD, a z nekaj več podkrepitve." Ko-
misija, meni Gaspari, pa bi morala ali
citirati svoj vir ali pa trditev podkrepi-
ti s številkami.

Maribor ne spodbuja
investitorjev_

Na očitek, da je v Sloveniji premalo
tujih neposrednih investicij, Gaspari
odgovarja, da problem leži v lokalni
samoupravi. "Denimo Maribor že de-
setletja ni uredil sistema industrijskih
območij, za katere na lokalni ravni ne
daje nobenih spodbud." Sicer pa se raz-
vojno minister strinja z mnogimi spo-
ročili evropske komisije. Opozoril je,
bo zelo težko izpeljati vzdržen sred-
njeročni fiskalni načrt in da bi bilo
treba proračun za letos z rebalansom
oklestiti vsaj še za naslednji 400 mi-
lijonov evrov. Pa tudi morebitne do-
kapitalizacije Slovenskih železnic,
Adrie Airways in (vnovič) NLB bi pri-
manjkljaj dodatno povečale, saj bi jih
morali državni računovodje po navo-
dilu Eurostata neposredno prišteti k
proračunskim izdatkom v tekočem
letu. "Če bi se zgodila še ena dokapi-
talizacija NLB, bi to poslabšalo struk-
turni primanjkljaj za 1,5 odstotne
točke na 5,5 odstotkov, kar pomeni,
da cilja ostati pod tremi odstotki leta
2013 ne bi mogli doseči." Z drugimi be-
sedami, kar bo vlada dala državnim
podjetjem, bo morala vzeti drugim
proračunskim porabnikom.

"Veliko manevrskega prostora ni,"
je še opozoril minister in opozoril, da
dvig davkov ne bo imel učinka, če
hkrati država ne bo zmanjšala svoje
porabe. Drugače bomo ponovili napa-
ko izpred sedmih let, ko je vlada zni-
žala davke, ni pa tudi znižala javne
porabe. S povečevanjem davkov slabi-
mo konkurenčno sposobnost sloven-
skega gospodarstva. Če bodo davki
višji, bodo slej ko prej tudi nižji prili-
vi v državni proračun, ker bodo dav-
koplačevalci opešali."

Banke naj se znebijo delnic

Kot tretji resen problem pa je Gaspa-
ri izpostavil reorganizacijo podjetij
v težavah. Ob tem je opozoril, da ni
dobro, če bi država sprejemala delno
ukrepe za vsak problematičen sektor
posebej, ampak se mora problema lo-
titi na sistemski ravni, tudi s tem, da
očisti banke upnice, ki imajo v lasti
dolgove ali celo delnice kriznih podje-
tij. "Nakopičen delniški portfelj bank
ne more ostati v nedogled. Bančne na-
ložbe, ki nimajo likvidnostnega toka,
niso bančne, ampak so mrtve nalož-
be." Država naj zato po Gasparijevem
prepričanju spodbudi Združenje bank,
da ustanovijo poseben "turn-around",
reševalni sklad. Vendar pa ne podpi-
ra ustanovitve "slabe banke," češ da
Banka Slovenije meni, da ni potreb-
na. Gaspari pa tudi pričakuje, da bo
ministrstvo za pravosodje popravilo
stečajno zakonodajo in s tem skrajšalo
insolventne postopke. Ministru za raz-
voj se zdi še posebej sporno, da lahko
po sedanji ureditvi lastniki insolvent-
nih podjetij še vedno sklicujejo skupš-
čine, na katerih odločajo o sredstvih,
ki dejansko niso več njihova.

Večerov urednik na čelu
društva novinarjev

snost, avtonomijo in profesionalne
standarde, pač pa za to, da bomo imeli
ključno besedo pri vprašanjih preživet-
ja in razvoja medijskih hiš". Posebno
pozornost bo v prihajajočem obdobju
namenil socialnim vprašanjem, kjer se
med mladimi novinarji, mnogih med
njimi ni ne v društvu ne v sindikatu,
"oblikujejo prvi obrisi medijskega pro-
letariata".

Začrtani program bo Stepišniku
pomagalo uresničiti tudi deset članov
upravnega odbora: Primož Cirman
(Dnevnik), I-lona Dolenc- (Primorske
novice), Rok Kajzer (Delo), Petra Les-
jak Tušek (Večer), Borut Mekina (Mla-
dina), Blaž Petkovič (Dnevnik), Tjaš-a
Slokar (Pop TV), Tanja Starič (Delo),
Klara Škrinjar (Delo) in Jernej Verbič
(Radio Slovenija). V nadzorni odbor
društva so bili izvoljeni Miha Drozg
(Pop TV), A-leš- Led-nik (Večer) in Mojc-a
Zorko (STA). Novinarsko častno raz-
sodišče pa sestavljajo Mario Belovič
(Delo), Gojko Brvar (Radio Slovenija),
Ranka I-velja (Dnevnik), Vasja Jager
(Večer) in A-lma Maruš-ka Sed-lar (Delo
Revije). (ue)

OECD za še ostrejšo pokojninsko reformo

Slovenija bo zaradi slabih demografskih napovedi, morala čim prej pripraviti
in sprejeti novo pokojninsko reformo, opozarja Organizacija za ekonomsko so-
delovanje in razvoj (OECD). Glede na to, da spremembe pokojninskega sistema
nimajo takojšnjih učinkov, ampak se ti pokažejo šele čez čas, OECD slovensko
vlado po nedeljskem padcu pokojninske reforme na referendumu poziva k čim-
prejšnji pripravi nove reforme. Ta pa bi po njihovem prepričanju morala biti tudi
ostrejša. V OECD namreč menijo, da bi na referendumu zavrnjena reforma bila
sicer dobrodošla sprememba, a ne zadostna za financiranje naraščajočih izdat-
kov za pokojnine, ki se bodo iz leta v leto zviševali zaradi staranja prebivalcev.
Razmerje med starejšimi nad 65 let in delovno aktivnim prebivalstvom (15 do
64 let) naj bi se v Sloveniji v naslednjih desetletjih zelo poslabšalo. Število delov-
no aktivnih prebivalcev se bo po projekcijah Evropske komisije do leta 2060
zmanjšalo kar za 32 odstotkov, medtem ko naj bi bilo povprečno zmanjšanje v
EU le 15-odstotno. Slovenski demografski problem je tako večji od povprečja
sedemindvajseterice, opozarja OECD. Zavrnitev reforme pa kratkoročno pome-
ni predvsem breme za slovenske javne finance, ki so se med finančno in gospo-
darsko krizo močno poslabšale, poudarjajo v organizaciji. (tm)

4 dnevna@vecer.com V ZARISCU četrtek, 9. junija 2011

Protiofenziva generala Šteinerja

Načelnik generalštaba
SV Šteiner je kazensko ova-
dil vojaka in predsednika
sindikata vojakov zaradi
žaljive obdolžitve, vojska
pa nadenj še z disciplin-
skim postopkom. Iz Afga-
nistana odpoklican stotnik
zaradi "dvomljivega etič-
nega ravnanja"

ALEŠ KOCJAN

Generalmajor Alojz Šteiner, načelnik
generalštaba Slovenske vojske (SV), je
krenil v protinapad, potem ko je nere-
prezentativni Sindikat vojakov Slove-
nije (SVS), ki ga v vrhovih obrambnega
ministrstva in vojske označujejo kot
"neuradni sindikat", pozval obramb-
no ministrico Ljubico Jelušič k njego-
vi zamenjavi. V pozivu za zamenjavo
- čeprav sindikati nimajo pristojno-
sti pozivati k odstopu ali zamenjavi
načelnika ali ministra - je SVS s prvo-
podpisanim predsednikom Gvidom
Novakom na čelu navajal, da Šteiner
"zavestno in načrtno krši delovnoprav-
no zakonodajo in pravice vojakov".

Razvoj dogodkov je hotel, da bo
moral zaradi te gverilske akcije sloven-
ski kontingent v Afganistanu zapusti-
ti stotnik Valter Bizjak, "kolovodja"
vojaškega upora in predsednik SVS
Novak pa je od Šteinerja prejel kazen-
sko ovadbo zaradi razžalitve in obreko-
vanja, zaradi drugih njegovih potez pa
je bil proti njemu sprožen disciplinski
postopek, kar so nam potrdili tudi na
generalštabu.

"Dvomljivo etično ravnanje"
stotnika Bizjaka_

Naključno je pred dnevi dežurni stot-
nik Valter Bizjak v operativno dnevno
poročilo iz Afganistana poveljniške-
mu centru zapisal, da so v kontingen-
tu "zgroženi nad izredno nizko ravnijo
komuniciranja ministrstva za obram-
bo s sindikati". Kot izvemo neuradno,
je v nadaljevanju Bizjak navedel tudi,
da so navedbe obrambnega minis-
trstva za pripadnike vojske žaljive.
Stavek, s katerim je zašpilil svoje po-
ročilo dežurni stotnik, pa je bil verjet-
no kaplja čez rob. "Verjetno je res že
skrajni čas, da ministrica in načelnik
zapustita svoje položaje," je v poročilu
poveljniškemu centru v imenu celot-
nega kontingenta iz Afganistana pisal
stotnik Bizjak.

Služba za odnose z javnostmi je
potrdila, da je naša informacija o odpo-

Jašovič in ekipa bi žrtvovala sarajevski NLB Leasing

Vodilni kadri NLB Leasinga Sarajevo zapuščajo firmo,
motiv za odhode pa naj bi bilo spoznanje o načrtu
uprave največje slovenske banke, da odgovornost
za propadle posle v Bosni preloži na svojo
tamkajšnjo lizinško družbo

je zaustavila financiranje gradnje, je
zadeva padla v vodo, največji sloven-
ski banki pa sedaj grozi tožba bivših
partnerjev, ki so zaradi njenih potez
zašli v hude finančne težave. Po naj-
bolj črnem scenariju, ki ga je predvi-
dela notranja revizija NLB, bi banka
zaradi zapleta lahko izgubila do 70 mi-
lijonov evrov.

Del spornih posojil Profinu naj
bi tekel preko NLB Leasing Sarajevo,
posle pa je potrdila tudi takratna upra-
va NLB na čelu s kasnejšim prejemni-
kom razvpite milijonske nagrade za
"dobro delo" Marjanom Kramarjem.
Danes NLB vodi uprava Boža Jašoviča,
ki se po naših podatkih skuša na vso
moč oprati lastne odgovornosti pri zau-
stavitvi toka denarja in posledično pro-
pada projekta. Tako naj bi Jašovičeva
ekipa pričakovala, da bo Profin vložil

sreda, 8. junija 2011 v ZARISCU dnevna@vecer.com 5

Medtem ko so v državni
upravi disciplinirani in
z redkimi izjemami
sledijo trendu zniževanja
zaposlenih, se bohoti
zaposlovanje v vzgoji,
izobraževanju, socialnem
varstvu in občinah

URŠKA MLINARIC

Da je javna uprava, ki trenutno zapo-
sluje 158.995 javnih uslužbencev, za
katere iz državnega proračuna bodisi
neposredno bodisi posredno nameni-
mo dobre 4 milijarde evrov letno, še
daleč od začrtanih ciljev enoodstotne-
ga letnega zmanjševanja zaposlenih,
kažejo tudi podatki Ajpesa (Agencija
za javnopravne evidence in storitve).
Od marca 2009 do marca 2011 se je
v javnem sektorju število zaposlenih
povečalo za 2695 ljudi, od tega naj-
več v vzgoji in izobraževanju, social-
nem varstvu, zdravstvu, pa tudi 2011
občin pri zaposlovanju kadrov ni pov-
sem nedolžno.

Ti podatki le potrjujejo besede mi-
nistrice za javno upravo Irme Pavli-
nič Krebs, ki je ob tem, ko se je uprla
varčevanju z znižanjem že zamrznje-
nih plač javnih uslužbencev, dejala,
da bi bilo mogoče od leta 2009, ko so
bili sprejeti vladni varčevalni ukrepi,
privarčevati 120 milijonov evrov, če
bi vsi zapovedano enoodstotno zni-
ževanje števila zaposlenih tudi upoš-
tevali.

Pregled v ožji del javnega sektorja,
državno upravo, ki poleg ministrstev
in vladnih služb vključuje še uprav-
ne enote, policijo in vojsko, kaže, da
je večina od njih v zadnjih treh letih
znižala število zaposlenih. Izjeme so
ministrstvo za zunanje zadeve, pra-
vosodno ministrstvo, ministrstvo
za delo ter ministrstvo za znanost
in visoko šolstvo. S slednjega so nam
sporočili, da je prišlo do dodatnih
21 zaposlitev, ker sta bila pod okri-
lje ministrstva vključena direktorat

DARJA KOCBEK

BRUSELJ (OD NASE DOPISNICE)

Kot marsikje v EU tudi v Sloveniji za-
radi krize z okužbo E. coli bistveno
padajo cene vrtnin, je včeraj v Luk-
semburgu povedal kmetijski minister
Dejan Židan. "Trend je, da se cene pri
posameznih vrtninah znižujejo na 50
odstotkov cene, ki je običajna za ta
letni čas," je pojasnil na podlagi ocen,
ki jih dobivajo od velikih prodajalcev.

Ministri so se sestali predvsem zara-
di spora med Španijo in Nemčijo. Špani-
ja namreč Nemčiji očita, da je španske
kumare prenagljeno okrivila kot vir
okužb z nevarno bakterijo. Španija za
svoje pridelovalce zelenjave zato zahte-
va plačilo odškodnine.

Slovenija po Židanovih besedah
podpira španske zahteve, da se jim
povrne škoda, ki ni bila povzročena
po njihovi krivdi. Nemška ministrica
za kmetijstvo in varstvo potrošnikov

Vladne službe
Min.za finance
Min. za zunanje zadeve
Min. za pravosodje
Min. za gospodarstvo

Min. za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Min. za promet
Min. za okolje in prostor
Min. za delo, družino in socialne zadeve
Min. za zdravje
Min. za javno upravo

Min. za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
Min. za šolstvo in šport
Min. za kulturo
Min. za notranje zadeve
Min. za obrambo
Upravne enote
Policija

Upravne naloge za policijo
Generalštab Slovenske vojske
Skupaj

VEČER

in inšpektorat za elektronske komu-
nikacije. Pravosodno ministrstvo pa
je 87 novih zaposlitev dobilo zaradi
pridobitev v Upravi za izvrševanje
kazenskih sankcij, ki, kot pojasnjuje-
jo, ni podvržena varčevalnim ukre-
pom. Na zunanjem ministrstvu pa se
jim očitno ne zdi vredno pojasnjeva-
ti, zakaj so v zadnjih treh letih zapo-
slili 38 ljudi, saj njihovega odgovora
nismo prejeli. Je pa zato Simon Korez
z generalšataba slovenske vojske pove-
dal, da so kar 95 odstotkov 522 novih
zaposlitev predstavljale zaposlitve vo-
jakov. Kljub temu da letošnji vladni
kadrovski načrt presegajo za 22 oseb,
ocenjujejo, da bodo konec leta zaradi
upokojitev znižali število zaposlenih
na določenih 7600 oseb.

lise Aigner je pozdravila sklic izredne-
ga zasedanja ministrov za kmetijstvo
in predloge za pomoč pridelovalcem
sadja in zelenjave, ki jih je pripravila
evropska komisija. Po njenih besedah
gre za evropski problem, zato potrebu-
je tudi evropske rešitve, za katere se do-
govorijo ministri vseh 27 članic EU.

Na očitke Špancev, da je Nemči-
ja ravnala prenagljeno in jim s tem
povzročila škodo, je Aignerjeva odgo-
vorila, da so na španskih kumarah
našli bakterijo E. coli. Četudi ni bil
sev, ki povzroča hude infekcije, je to
bilo treba v skladu s pravili EU o tem
obvestiti potrošnike. Varnost hrane
in zdravje ljudi morata namreč biti
na prvem mestu. Enako velja zdaj za
kalčke enega izmed nemških proizva-
jalcev. Evropski komisar za zdravje in
varstvo potrošnikov John Dalli se do
očitkov med Španci in Nemci ne želi
opredeliti, "dokler nima na mizi vseh
podatkov".

1. 1. 2008 1. 1. 2009 1. 5. 2011 Načrt 2011

Prizadevanja po zmanjševanje šte-
vila zaposlenih pa so, kot kažejo po-
datki Ajpesa, tuji širšemu javnemu
sektorju, ki je le posredni porabnik
proračunskih sredstev. Tako se je na
področju vzgoje in izobraževanja od
marca 2009 do marca 2001 število za-
poslenih povečalo za 1809 oseb. K
tolikšnemu porastu zaposlitev je pre-
cej, kot pojasnjujejo na šolskem minis-
trstvu, prispevalo povečanje števila
otrok v vrtcih. V tem obdobju je priš-
lo tudi do 592 novih zaposlitev na
področju socialnega varstva, ki vklju-
čuje zaposlene v centrih za socialno
delo, v domovih za ostarele, kar 229
oseb pa je bilo dodatno zaposlenih v
211 občinah, medtem ko je zdravstvo
zaposlilo 110 novih ljudi.

Na podlagi predlogov evropske ko-
misije so ministri opravili splošno raz-
pravo o povračilu škode. Gre za plačila
proizvajalcem, ki so morali zelenjavo
umakniti s trga, pa za državno pomoč
tistim, ki jim je padla prodaja, na pod-
lagi skupne kmetijske politike EU.
Dacian Ciolos, evropski komisar za
kmetijstvo, je povedal, da evropska ko-
misija predlaga plačila v skupni višini
150 milijonov evrov. Komisar upa, da
bodo Nemci kmalu odkrili vir okužb,
saj nezaupanje potrošnikov vpliva na
potrošnjo in s tem na prodajo hrane.
Podobno meni tudi slovenski kmetij-
ski minister.

Učbeniški konflikt, če lahko tako poimenujemo nesoglasje med založniki
in šolskim ministrstvom, včasih pa tudi starši, je pravzaprav stalnica
šolskega polja že od osamosvojitve naprej. Učbeniki so bili od nekdaj
predragi, pretežki, premalo kvalitetni... Politika je krivdo pripisala
zaslužkarskemu apetitu založnikov, ti pa v zadnjem času prst usmerjajo
nazaj. Država bi po njihovem mnenju morala zagotoviti brezplačne
učbenike za vse učence.

"Enim pomije, drugim sveže žemlje," razmišljajo založniki ob tem, ko
bogati starši lahko kupijo nove šolske knjige za svojega otroka, tisti
revnejši pa ne. Učbeniški skladi, ki so jih v preteklosti ustanovili kot
socialni korektiv, s katerim bi vsem omogočili, da pridejo do učbenika po
ceni, ki je zanje še sprejemljiva, zanje niso najboljša rešitev. Kot prvo
učenci v take knjige ne smejo pisati. Nekoliko bolj po tiho pa založniki
priznavajo, da se jim tako izmika dobiček. Tega so v zadnjih letih skušali
spretno pridobiti nazaj z najrazličnejšimi domislicami, od povečanega
števila delovnih zvezkov do delovnih učbenikov, pa so jim vedno stopili
na prste.

22 milijonov namesto dobrih dveh, ki jih sedaj za učbeniške sklade
namenja država, je bila izhodiščna cena novega predloga založnikov za
celoten odkup učbeniškega gradiva. Za ministra v kriznih časih nespre-
jemljiva. Na ministrovo odločitev v šolah po večini gledajo z razumeva-
njem, povečan izdatek bi bil nespodoben. Dvajset milijonov ne pade z
neba, sploh ob dejstvu, da jih bodo še najmanj toliko zahtevali na
univerzah za bolonjsko prenovo, če ne, se študentom obetajo šolnine.

Doslej šolska politika pritiskom založnikov ni popustila, tudi tokrat vse
kaže, da jim ne bo. Res pa je, da so nekateri minuli ministri založnikom
pomahali z zgovornimi podatki o tem, kolikšen delež njihovega dobička
gre na račun učbenikov. Danes teh podatkov ne vidimo. O njih niso
spregovorili niti založniki, čeprav bi lahko z njimi kaj hitro ovrgli
obtožbe, da služijo na račun šole. Če imajo z učbeniki predvsem strošek,
potem se z njimi najbrž ne bi več ukvarjali. Tako pa založniki še vedno
upajo, da se bo sreča obrnila na njihovo stran, da ne bo treba odpuščati
zaposlenih ali zapirati manjših knjigarn. Da se bo cvetoča proizvodnja
učbenikov vrnila.

Kaj drugega je še mogoče storiti? Dopolniti pravila o učbeniških skladih,
natančneje določiti, kdaj je učbenik v skladu uničen, v obtok vrniti
nekatere delovne zvezke in jih subvencionirati socialno najšibkejšim, je le
nekaj možnosti. Pri nekaterih nedomišljenih popolnoma brezplačnih
rešitvah se je namreč že v preteklosti izkazalo, da je bilo treba narediti
korak nazaj, ker denarja za vse enostavno ni. Za dvajset milijonov evrov je
mogoče najti veliko rešitev. Samo za isto mizo je treba sesti in se razumno
pogovoriti, kar pa se v zadnjem času zdi nemogoče.

Ovadba kot cenena politična igra

Odvetnik Aleksander Čeferin je ovadbo, ki so jo zaradi suma krive izpovedi in
izdelave ponarejenih dokumentov prejšnji teden zoper Jureta Jankoviča podali
trije člani preiskovalne komisije DZ o gradbenih poslih, označil za ceneno poli-
tično igro Alenke Jeraj in Franca Pukšiča proti ljubljanskemu županu Zoranu
Jankoviču. Preiskovalna komisija je namreč med drugim preiskovala donaci-
je v Mestni občini Ljubljana, ki so bile po besedah Pukšiča precej visoke. Kljub
temu, da večina članov komisije prejšnji teden ni potrdila vmesnega poročila,
so Pukšič, Jerajeva in Zmago Jelinčič ovadili Jureta Jankoviča, Aleša Seliškar ja
in neznano tretjo osebo, (sta)

pijo delnice in s tem vplačajo dodatni
kapital, ampak je država kot obstoječi
lastnik izkoristila svojo predkupno pra-
vico in sodelovala v dokapitalizaciji,
kar je bila njena legitimna pravica.

V Novi KBM smo bili sicer že po
dveh tednih intenzivnih predstavitev
po evropskih finančnih središčih zelo
zadovoljni z odzivom potencialnih
institucionalnih investitorjev. Ti so
takrat izkazali interes za nakup celot-
nega svežnja ponujenih delnic in bili
pripravljeni vlagati v stabilne in ambi-
ciozne finančne sisteme, kar ocenjuje-
mo kot pomemben signal uspešnosti
našega dela. V Novi KBM smo bili torej
tudi brez sodelovanja države sposobni
zgolj s strani mednarodnih investitor-
jev zbrati celotno ponujeno emisijo del-
nic, po zaključku vpisa delnic pa smo
morali preplačana sredstva vrniti inve-
stitorjem.

mag. Andrej Krajner,
Nova KBM, d.d.

Izdaja

Časopisno-založniško podjetje

VEČER

Časnik, ki vas razume

Svetozarevska 14, 2504 Maribor
Prva številkaje izšla 9. maja 1945.
Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče
ISSN 0350-4972

Direktor: Uroš sKUHALA

Odgovorni urednik: Tomaž Rano
Predsednik nadzornega sveta:
Dušan MOHORKO

Srečko KLAPŠ: vodja deska
Matija STEPIŠNIK: notranja politika
Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo
Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija
Vojislav BERCKO: zunanja politika
Aljoša PERŠAK: mariborska kronika

Petra VIDALI: kultura
Aljoša STOJIČ: šport
Darko ŠTERBENK: črna kronika
Katarina ŠULEK: reportaže
Dejan PUŠENJAK: V soboto
Sašo BIZJAK: fotografija
Aleš DRAGAR: li-ko-vni- uredni-k
Tajništvo uredništva
telefon 02/23 53 200
telefaks 02/23 53 371 (364)
desk@vecer.com

DOPISNIŠTVA:
Ljubljana, Cankarjeval,
telefon 01/2415 600
Celje, Razlagova13 a,
03/425 36 48 (46)
Ptuj, Osojnikova9,
02/749 21 71 (74)
Murska Sobota, Slovenska 25,
02/53 51 410 (412)

Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3,
dopisništvo 02/875 05 24 (20)
Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3,
dopisništvo 02/84310 03

TRZENJE:
Oglasno trženje

telefon 02/23 53 140, telefaks 02/23 53 370

oglasi@vecer.com

Mali oglasi

telefon 02/2353 331, 02/23 53 357
Naročniški oddelek

telefon 02/23 53 321 (355), telefaks 02/23 53 365

narocnina@vecer.com

PREDSTAVNIŠTVA

Ljubljana, Cankarjeva1,

oglasno trženje 01/2415 618 (619)

naročnina, mali oglasi 01/2415 600

Celje, Razlagova13 a,

naročnina, mali oglasi 03/425 36 30

Ptuj, Osojnikova 9,
naročnina, mali oglasi 02/74 92 170
Murska Sobota, Slovenska 25,
naročnina, mali oglasi 02/535 14 14

Tiskano 38.500 izvodov. Cenaizvcdaoci ponedeljka do petka
je 1,20 EUR, v soboto1,30 EUR. Mesečna naročnina za junj
2011 znaša 28,79 EUR, zaupokojence in študente 25,76 EUR.
Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po
ceniku Pošte Slovenije. Pisne odpovedi naročnin upoštevamo
konec meseca. Na podlagi zakonao davku na dodano vrednost
(Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakona o davku na
dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode,
za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji
8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa.
Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.

6 | zunanja@vecer.com EVROPA, SVET četrtek, 6. junija 2011

Avstrijska vlada potrdila
dogovor o dvojezični
topografiji

Avstrijska vlada je včeraj potrdila pred-
log zakona, ki bo konec aprila doseženi
dogovor o rešitvi vprašanja dvojezične
topografije na avstrijskem Koroškem
prenesel v nacionalno zakonodajo.
Vlada na Du-naju- je tu-di določila časov-
ni načrt za obdobje od danes pa vse do
postavitve dodatnih dvojezičnih tabel.
Predlog zakona bo zdaj romal v avstrij-
ski parlament, najprej v pristojno u-stav-
no komisijo, nato pa naj bi ga poslanci
sprejeli na zadnjem plenarnem zaseda-
nju- pred poletnimi počitnicami med 6.
in 8. ju-lijem. Predvidoma 21. ju-lija bo
u-stavni zakon potrdil še zgornji dom
avstrijskega parlamenta, po podpisu-
s strani predsednika države in objavi
v u-radnem listu- pa bo - po besedah
avstrijskega državnega sekretarja Jose-
fa Ostermayerja predvidoma v začet-
ku- avgu-sta - stopil v veljavo.

Od takrat naprej bo treba zakon
izvajati, je dejal Ostermayer in opo-
zoril, da bo imela lokalna politika
dolžnost nemu-doma postaviti dodat-
ne dvojezične krajevne napise, ki jih
predvideva kompromisni dogovor. Do
jeseni bi lahko stalo že vseh 164 predvi-
denih dvojezičnih tabel, je še ocenil in
dodal, da bo z veseljem prisostvoval po-
stavitvi tabel, če le ne bo na dopu-stu-.
Kot je še dejal, v parlamentu- raču-na na
soglasno potrditev zakona.

Avstrijski kancler Werner Faymann
in zu-nanji minister Michael Spindeleg-
ger sta bila sicer včeraj polna hvale na
raču-n aprilskega dogovora in Osterma-
yerja. Dogovor sta pozdravila kot "bist-
ven in zgodovinski korak". Faymann je
izpostavil, da gre za "sku-pno rešitev",
doseženo "z vsemi konstru-ktivnimi
silami". Tu-di Spindelegger je pohvalil
konsenzu-alna pogajanja in kot zu-nanji
minister pou-daril, da je dogovor med
dru-gim prinesel "olajšanje" v dvostran-
skih odnosih s Slovenijo. Predstavniki
avstrijske vlade pa včeraj niso bili zgo-
vorni v svojih komentarjih glede refe-
rendu-ma o omenjenem dogovoru-, ki
se je v ponedeljek začel na avstrijskem
Koroškem. Faymann je tako dejal le,
da takšnega poizvedovanja sicer ne bi
izvedel, a da Korošcem tu-di ne želi da-
jati nasvetov. Spindelegger je podobno
izjavil, da je u-deležba lju-di na tem refe-
rendu-mu- svobodna odločitev vsakega
posameznika. Ostermayer pa je dejal,
da na osnovi številnih pogovorov z
deželnim glavarjem avstrijske Koroš-
ke Gerhardom Dorflerjem ne izhaja
iz tega, da bo izid referendu-ma negati-
ven, zato so tu-di danes zastavili opisa-
no časovnico. (sta)

Med državami zahodnega
Balkana Poljaki v svojem
programu predsedovanja
EU le za Hrvaško izrecno
omenjajo željo, da bi pod-
pisala pristopno pogodbo

DARJA KOCBEK

BRUSELJ (OD NASE DOPISNICE)

Poljaki so predstavili program svojega
predsedovanja svetu Evropske unije v
drugi polovici letošnjega leta. V njem
so navedli, da si želijo, da bi Hrvaška v
tem času zaključila pogajanja o vstopu
v EU in podpisala pristopno pogodbo.
Drugih držav na zahodnem Balkanu
v programu predsedovanja ne omenja-
jo, navajajo le, da si bodo prizadevali
za izpolnjevanje pričakovanj te regije.
Bistven napredek si želijo doseči pri
pogajanjih o vstopu- Islandije v EU in
zavzemajo se za nadaljevanje pogajanj
s Tu-rčij-o, ki je pogajanja sicer začela v
jeseni leta 2005 na isti dan kot Hrvaš-
ka. Želja Poljske je tu-di, da bi bil med
njenim predsedovanjem svetu- EU bil
dosežen dogovor o novem sporazu-mu-
za partnerstvo in sodelovanje med EU
in Ru-sij-o.

Koliko denarja bo od leta 2014 do
2020 na voljo v proraču-nu- EU za drža-
ve članice EU in za posamezne progra-
me, bo določeno v novem finančnem
okviru-, ki bo tu-di ena od glavnih nalog
poljskega predsedstva. Pogajanja o
novem finančnem okviru- se bodo med
poljskim predsedovanjem sicer šele za-
čela, saj namerava evropska komisija
konec tega meseca objaviti svoj pred-
log novega finančnega okvira in tu-di
predlog za u-vedbo lastnih virov za fi-
nanciranje proraču-na EU. Pogajanja
o finančnem okviru- so običajno zelo
dolgotrajna in se zaklju-čijo tik pred
zdajci, saj so interesi držav članic zelo
različni. Britanci recimo hočejo ohra-
niti svoj rabat, to je vrnitev dela denar-
ja, ker dobijo manj kot dru-ge države za
kmetijstvo, za Francoze in Poljake je
prav kmetijski del proraču-na nedotak-
ljiv, nove članice in manj razvite stare
članice nasprotujejo krčenju- zneska za
kohezij-sko politiko, ki je vir za pomoč
manj razvitim državam in območjem
v EU. Razpravo o prihodnjem finanč-
nem okviru-, ki bo od leta 2014 do 2020
osnova za pripravo letnih proraču-nov
EU, je že začel evropski parlament.

Poslanci odbora za politične izzive
menijo, da kakršno koli krčenje prora-
ču-na EU ne pride v poštev, povečati
ga je treba vsaj za pet odstotkov, zato
je treba za njegovo financiranje najti
nove vire. Zdaj so glavni vir financira-
nja proraču-na EU vplačila držav članic.
Poslanci pravijo, da je treba najti bolj-
pravičen in pregleden sistem financira-
nja proraču-na EU, u-kiniti vse izjeme in
povračila, odločno nasprotujejo tu-di
kakršnemu- koli povečanju- davkov za
namene financiranja proraču-na EU.
Svojih predlogov poslanci niso razgr-
nili, ampak čakajo, kaj bo predložila
evropska komisija.

Kot piše v programu- predsedo-
vanja, ki ga je sprejela poljska vlada,
mora biti nov finančni okvir orodje
za u-resničitev nove razvojne strategi-
je Evropa 2020. Zagotoviti mora bolj-
še sodelovanje znotraj EU, zagotoviti
finančno pomoč pri izvajanju- u-krepov
za izhod iz krize in ohraniti kohezijsko
politiko. Reforma sku-pne kmetijske
politike mora omogočiti posodobitev
kmetijstva v EU. Odbor za kmetijstvo
in razvoj podeželja v evropskem parla-
mentu- je na nedavnem zasedanju- prav
tako izpostavil, da mora nova sku-pna
kmetijska politika zagotoviti varno
oskrbo EU s hrano v skladu- s standar-
di za varovanje okolja. Poleg tega mora
kmetijstvo postati tu-di sektor, ki bo
pomagal pri pridobivanju- energije iz
obnovljivih virov.

"Razpad Kosova ni v interesu Srbov"

Srb Slobodan Petrovič,
predsednik Samostojne
liberalne stranke (SLS),
eden od podpredsednikov
kosovske vlade in njen
minister za lokalno samou-
pravo, o kosovski realnosti

UROŠ ESIH

Aretacija Ratka Mladica bo koristila
Srbiji na poti v evro-atlantske integra-
cije. Kakšne posledice pa bo imela za
Kosovo in Srbe na Kosovu?

"Gre za velik dogodek, ki je bila obve-
za Srbije do mednarodne sku-pnosti in
do same sebe. Prepričan sem, da velik
del srbskega prebivalstva ni seznanjen
s pravimi dejstvi o Mladiču-. Njegova
aretacija bo dala jasnejšo sliko o prete-
klosti, ki je bila več kot slaba za nas.
Aretacija pa bo dala pozitiven rezu-ltat
tu-di za Srbe na Kosovu-, sem prepričan.
V Evropski u-nij-i (EU) in v svetu- se Srbi-
ja z aretacijo predstavlja v pravi lu-či."

Kosovo je več kot tri leta samostojna
država. Kaj je državi prinesla suvere-
nost?

"Gledano s splošnega vidika, so rezu-l-
tati zaznavni. Ni vam treba biti pozna-
valec kosovske politike, da vidite, da
razmere niso idealne. A stvari gredo na
bolje. Veliko stvari je treba spremeniti,
čaka nas veliko izzivov. Vse pa bomo
laže u-resničili s pomočjo EU in njene
misije EULEX, ki nam predstavlja veli-
ko podporo in zaščito. Interes Kosova
je, da EULEX ostane pri nas čim dlje in
pomaga pri u-resničevanju- evropskih
vrednot. Znano dejstvo je, da so se te-
žave na Kosovu- kopičile desetletja in
se niso reševale, zato tu-di ni pričakova-
ti, da bi se lahko rešile v enem manda-
tu-. Največji problem ostaja ekonomija,
kar drži tu-di za celotno regijo. Kosovu-
pa je u-spelo, da v teh nekaj letih moti-
vira pripadnike manjšin, kar potrjuje-
jo tu-di zadnje parlamentarne volitve,
da sodelu-jejo v volilnem procesu-. Uspe-
lo nam je prepričati Srbe, da kosovske
institu-cij-e niso tako slabe."

Liberalci med nacionalisti_

Pravite, da so se odnosi med Srbi
in Albanci izboljšali. Pa vendar de-
zinegracijskih gibanj na Kosovu ni
mogoče zanikati. Bo Kosovo ostalo
samostojna država znotraj obstoje-
čih meja?

"Špeku-lacij-e o razpadu- države so ne-
varne, ker lahko resno ogrozijo var-
nost lju-di, ki živijo na Kosovu-, v Srbiji
in v regiji. Zato je treba na Kosovu- dela-
ti na izboljšanju- življenjskega standar-
da Srbov, ki živijo na severu- države.
Prepričan sem, da razpad Kosova ni
v interesu- Srbov, ki živijo na Kosovu-.
Dve tretjini Srbov, ki živimo ju-žno od
reke Ibar, smo proti delitvi države in
je za nas nesprejemljiva. Ohrabrujoče
je, da sta tako Bru-selj kot Washington
proti idejam o razbitju- države. Proti je
tu-di, vsaj u-radno, Srbija. Kot namest-
nik predsednika vlade in minister
za lokalno samou-pravo se zelo zavze-
mam za decentralizacijo, ki bo dala
večjo avtonomnost občinam in je klj-u-č-
na za prihodnost Kosova."

Integracija v evro-atlantske tokove
je vsaj deklarativno stalnica, vladne
usmeritve. Pa naredi EU dovolj za Ko-
sovo, sploh v luči velikih kritik, ki le-
tijo na misijo EULEX?

"Glede EULEX-a smo bili zelo zadovolj-
ni, ko je prevzel misijo od UNMIK-a.
Pričakovali smo, a bilo je očitno nere-
alno, da bo EULEX deloval precej hi-
treje. EULEX nam je zelo potreben, a
pričakujemo konkretnejše rezultate.
Hrabri nas, da je uradni Bruselj v zad-
njem času bolj prisoten na Kosovu. To
je vidno v nekaj visokih obiskih, ki so
se zgodili v zadnjem času."

Kosovska politika je v prvi vrsti raz-
klana po nacionalni pripadnosti.
Kaj pomeni biti liberalec na Kosovu?
Kako se vklapljate v nacionalistično
strukturo politike?
"Ko smo leta 2006 u-stanovili stran-
ko, smo šli, kakor rečemo, v politično
avantu-ro. Na politični sceni nas takrat
ni nihče opazil, predvsem pripadniki
srbske sku-pnosti. Imeli smo skromno
podporo. Pri Srbih Albancih, Bošnja-
kih ali Tu-rkih so bile vedno zaželene
nacionalne stranke. A SLS je od takrat
za več kot petnajstkrat povečala svoje
članstvo, kar je presenetilo nas in
naše konku-rente. Naša stranka teme-
lj-i na evropskih vrednotah, ki jih vse-
eno podpira manjšina prebivalcev. Na
zadnjih parlamentarnih volitvah smo
dobili osem mest v parlamentu- in tri
ministrstva, ki jih vodimo v vladi. V
štirih občinah na Kosovu- pa smo do-
bili žu-pane. Pred petimi leti j-e to bila
znanstvena fantastika. Rezu-ltat smo
dosegli z manj govorjenja in več dela
na terenu-."

Lahko je obtoževati_

S čim konkretno ste prepričali voliv-
ce?

"Povsem enostavno. Z rezu-ltati. Uspe-
lo nam je zgraditi nekaj sto stanovanj-
za socialno ogrožene in več deset ki-
lometrov cest, kanalizacije in ostalih
infrastru-ktu-rnih objektov. Iskreno
povedano, potrebovali smo relativno
malo, saj so predtem srbski predstavni-
ki v kosovskih državnih institu-cij-ah
imeli zelo slabe rezu-ltate. Vse sku-paj-
pa nam je u-spelo klj-u-b vidnemu- in
včasih bru-talnemu- nasprotovanju-
u-radnega Beograda naši politiki, ki j-e
zavračala sodelovanje srbske manjšine
na kosovskih volitvah."

Največji družbeni problem na Koso-
vu je korupcija, v katero je vpleten
vrh politike. Kako se opredeljujete
do trgovanja z organi, v katerega naj
bi bil vpleten celo predsednik vlade
Hasim Thaci?

"Ena od prioritet te vlade j-e boj- proti
koru-pcij-i. Kosovo j-e tranzitna dru-žba v
tranzicij-skem času-. Tu-kaj- izvira koru-p-
cij-a, ki prepreču-j-e hitrej-šo pot v EU in
otežu-j-e življ-enj-e državlj-anov. V zvezi
s Thacij-em lahko povem, da j-e zelo
lahko nekoga obtožiti, kar j-e kosovska
folklora, precej- teže j-e dokazati krivdo.
Vsakdo, ki j-e storil kriminalno dej-anj-e,
pa seveda mora odgovarj-ati. Pričaku--
j-em, da se bo EULEX tu-kaj- izkazal."

Slovenija, ki zahodni Balkan razgla-
ša za svoj primarni interes, je Kosovo
tudi po ameriškem prišepetovanju
priznala med prvimi. Kaj je na pri-
mer Slovenija naredila za hitrejšo
pot Kosova v EU?

"Slovenij-a j-e naša prij-atelj-ska država
in eden naj-večj-ih investitorj-ev na Ko-
sovu-. Slovenij-a posku-ša na vse načine
krepiti institu-cij-e Kosova. Znaten del
naše u-stave in poslovnika parlamenta
smo povzeli po slovenski u-stavi. Inten-
zivno j-e tu-di sodelovanj-e med parla-
mentoma. Jelko Kacin nam j-e odprl
številna vrata v Bru-slj-u-. To so stvari,
ki naj-bolj-e predstavlj-aj-o Slovenij-o na
Kosovu-."

četrtek, 7. junija 2011 EVROPA, SVET zunanja@vecer.com | 7

Jemenci praznujejo
morebitni prihod novega
obdobja brez predsednika
Alija Abdulaha Saleha, ki
se zdravi v Savdski Arabiji,
medtem pav ozadju
potekajo pospešeni
diplomatski manevri
za rešitev krize

JOŽE PLEŠ-NAR

Sredi napetosti in nadaljevanja nasilja
je zadnjih nekaj dni Jemence zajelo upa-
nje, da se bodo po 33 letih končno zne-
bili osovraženega predsednika Alija
Abdulaha Saleha, ki je s svojo trmogla-
vostjo državo pripeljal na rob državljan-
ske vojne. Čeprav je iz Savdske Arabije,
kjer okreva za posledicami ran, doblje-
nih med napadom na svojo palačo v
Sani, sporočil, da se namerava že čez tri
dni vrniti v domovino, mnogi optimi-
stično pričakujejo, da se to ne bo zgodi-
lo, in računajo, da mu Savdska Arabija,
ki ji je največ do tega, da se Jemen sta-
bilizira, ne bo dovolila odhoda. Oblasti
sicer priznavajo, da ima Saleh opečenih
40 odstotkov telesa.

Mladi Jemenci, ki štiri mesece pro-
testirajo proti njegovi vladavini in
zahtevajo demokratične reforme, so
že začeli slaviti zmago. Vodilna opozi-
cijska koalicija je sporočila, da spreje-
ma prenos oblasti na podpredsednika
Abd-Rabbuja Mansourja Hadija, ki
je v odsotnosti Saleha začasni vršilec
dolžnosti predsednika. Voditelji Giba-
nja mladih za spremembe pa so poz-
vali vse opozicijske skupine, naj začno
sestavljati tranzicijsko vlado tehnokra-
tov. Hadi se je že sestal z ameriškim
veleposlanikom v Sani Geraldom Mic-
haelom Feiersteinom in se menda z
njim pogovarjal o "pomenu sodelova-
nja z zvezo opozicijskih sil".

Prisrčen sprejem ameriš-
kega predsednika Baracka
Obame za nemško kanc-
lerko Angelo Merkel kaže
na izboljšanje odnosov
med državama

Nemško kanclerko Angelo Merkel so
včeraj na začetku uradnega obiska v
ZDA v Washingtonu pozdravili z vo-
jaškimi častmi in 19 salvami. Na ta slo-
vesni sprejem na južni trati Bele hiše je
ob krasnem poletnem vremenu prišlo
na tisoče gostov. In čeprav je predsed-
nik ZDA Barack Obama napovedal,
da se ne bosta izognila občutljivim
vprašanjem, denimo Libiji, že prisr-
čen sprejem obeta izboljšanje nemš-
ko-ameriških odnosov.

Obama je izjavil, da je "Nemčija v
osrčju Evrope eden naših najmočnej-
ših zaveznikov" in da prav Nemčija ter
ZDA dokazujejo, da lahko "sovražniki
v vojni postanejo prijatelji", da lahko
"železne zavese padejo". Visoki gostji
iz Berlina je po nemško izrazil dobro-
došlico z besedami Herzklich willkom-
men (prisrčno dobrodošla). Kanclerka
pa je med drugim izjavila, da "Nemci
vemo, da imamo v Ameriki resničnega
prijatelja" in da "za Nemčijo in Evropo
ni boljšega partnerja od ZDA". Vrhunec
dvodnevnega obiska Angele Merkel v
Washingtonu bo državniški banket,
na katerem ji bo predsednik Obama
izročil medaljo svobode, najvišje civil-
no odlikovanje ZDA. Merklova je prvi
evropski premier, ki ga bo Obama tako
počastil.

Po sprejemu sta se Merklova in
Obama umaknila na prvi uradni pogo-
vor, posvečen tudi evropski dolžniški
krizi in zasedbi položaja prvega člove-
ka Mednarodnega denarnega sklada

Savdska Arabija je bila doslej v
ospredju prizadevanj Zalivskih držav,
da bi zagotovile odstop predsednika
Saleha in miren prenos oblasti. Toda
ključni problem je še vedno v tem, da
Saleh zavrača podpis dogovora, ki bi
mu v zameno za odstop zagotovil imu-
niteto pred sodnim preganjanjem. Po
trditvah zahodnih diplomatov mu bo
Riad dal dovolj časa za okrevanje, pre-
den se bo v imenu Zalivskega sveta za
sodelovanje z njim znova začel poga-
jati. V ozadju negotovosti in krhkega
premirja med vojsko predsednika Sa-
leha na eni strani ter protestniki in
oboroženimi pripadniki plemenske
zveze Hašid potekajo pospešena dip-
lomatska prizadevanja arabskih in za-
hodnih držav.

Washington je poslal v Sano svojo
ekipo diplomatov, predstavnik zuna-
nje ministrice Hillary Clinton pa je
izjavil, da je napočil čas za uresničitev
mirne, demokratične tranzicije na pod-
lagi arabskega načrta, ki bi omogočil
nastanek začasne vlade in v obdobju
treh mesecev razpis novih parlamen-
tarnih volitev.

(MDS oziroma IMF). Že v ponedeljek
je Obama kanclerko in njene sprem-
ljevalce povabil na zaupen pogovor v
neko washingtonsko restavracijo, in
sicer o arabskih vstajah, vojni v Afga-
nistanu, bližnjevzhodnem konfliktu
in krizi evra. Šlo da je za prijeten dvo-
urni pogovor v sproščenem ozračju.
Po vladanju kanclerja Helmuta Kohla
še ni bilo takšnega nemškega obiska
v ZDA.

Nemško kanclerko na obisku
spremlja pet ministrov, najtežja tema
teh pogovorov pa je libijska kriza: Was-
hington je hudo zmotilo vzdržanje
Nemčije na glasovanju Varnostnega
sveta ZN o vojaški akciji zoper Gadafi-
jev režim. Nemčija tudi po tem obisku
ne bo sodelovala v vojaškem delu pre-
moščanja libijske krize, je v Washing-
tonu izjavil nemški zunanji minister
Guido Westerwelle in dodal, da so se
odločili, da z nemškimi vojaki ne bodo
udeleženi v tem vojaškem posegu. Pri
tej odločitvi vztrajajo. Je pa Nemči-
ja pripravljena sodelovati pri civilni

Salehova odsotnost je vsekakor
izredna priložnost za vse prizadete,
da bi se ga elegantno iznebili in prepre-
čili nadaljevanje kaosa. Tako Savdska
Arabija kot ZDA se bojijo, da bi se v raz-
merah negotovosti okrepila dejavnost
jemenske podružnice Al Kaide. Minu-
li torek so že izbruhnili spopadi v juž-
nojemenskem mestu Zinjibar, ki so ga
prejšnji teden zasedli islamski skrajne-
ži. O novih spopadih so poročali tudi iz
mesta Taiz, južno od Sane, ki naj bi ga
bili zasedle sile nasprotnikov režima.

Medtem ko nekateri analitiki, kot
je Robert Powell, izvedenec za Jemen
pri londonskem časniku Economist,
menijo, da se Saleh "verjetno ne bo ni-
koli več vrnil v domovino", pa visijo
upanja v čimprejšnji prenos oblasti in
v nastanek tranzicijske vlade trenutno
v zraku. Podpredsednik Hadi je sicer
vršilec dolžnosti predsednika, toda nje-
gova pooblastila so samo na papirju. V
resnici držijo vajeti v Sani še vedno v
rokah Salehovi sinovi in nečaki, ki so
se, obdani z elitnimi pripadniki Repub-
likanske garde, utaborili v predsedniš-
ki palači.

obnovi Libije. Minister pa je posebej
opozoril, da nemške politike do Libije
ne bi smeli razumeti kot nevtralnost.
Ne, Nemčija je odločno zoper diktator-
ja, ki je začel vojno zoper lastno ljud-
stvo, in se zavzema za politično rešitev
libijskega vprašanja, je dejal.

Novi nemški minister za gospo-
darstvo Philipp Rossler se je na po-
govorih odločno zavzel za oživitev
transatlantskega gospodarskega sveta
EU in ZDA, ustanovljenega leta 2007:
cilj tega sodelovanja je izravnava raz-
ličnih standardov in določil, ki po ne-
potrebnem bremenijo trgovanje in
vlaganja, denimo na področjih elek-
tromobilnosti in surovin. Nemški
obrambni minister Thomas de Mai-
ziere pa je v Washingtonu za nemške
radijske postaje v zvezi z medijskim
poročanjem, češ da bodo ZDA svojo
vojsko prej umaknile iz Afganistana,
kot so načrtovale, med drugim izjavil,
da bo Američani umik začeli na začet-
ku julija, Nemci pa postopoma konec
tega leta. (dpa)

Libijsko prestolnico Tripoli so včeraj po vrsti zračnih napadov nizkoletečkih Na-
tovih letal stresle močne eksplozije, pri čemer se zdi, da so nekatere odjeknile
tik ob palačah libijskega voditelja, polkovnika Moameija Gadafija. Te napade
so Natove sile izvedle ob sočasnem povečevanju diplomatskega pritiska na Ga-
dafija, da konča vojno in odstopi. Predsednik odbora Afriške unije za Libijo, ma-
vretanski predsednik Mohamed Ould Abdel Aziz, poudarja, da je njegov umik
postal nujen, da bi lahko končali vojno.

Medtem sta Rusija in Kitajska prvič poslali visoke diplomate v utrdbo libij-
skih upornikov Bengazi s ciljem, da poskusijo posredovati in doseči končanje
štirimesečne vojne. Ruski odposlanec za Afriko Mihail Margelov je izjavil, da
so v Bengazi prišli olajšat dialog med vojskujočima se stranema. Hkrati je libij-
ski zunanji minister Abdul Ati al Obeidi odpotoval v Peking na pogovore, ki
jih analitiki označujejo za poskus Tripolija, da si povrne diplomatsko podporo
Pekinga za mednarodnem prizorišču.

Glasnik libijske vlade Musa Ibrahim je obsodil včerajšnje zračne napade na
Tripoli in ugotovil, da "nas bombardirajo, namesto da bi se z nami pogovarjali".
Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je pred dnevi izjavil, da je Gadafi izgubil
legitimnost in da bi se moral umakniti, kar je bil odmev stališč večine zahodnih
sil. Večina afriških voditeljev pa o Gadafijevi prihodnosti molči, le Azis meni, da
Gadafi ne more več voditi Libije in da je njegov umik postal nujen. (zur)

Letala Nata in Rusije na skupnih vajah

Zračne sile zveze Nato in Rusije so včeraj na Poljskem začele prve skupne vaje,
namen katerih je preprečiti teroristične napade, kakršen je 11. septembra 2001
pretresel ZDA, so sporočili s poljskega obrambnega ministrstva. Vaje so se za-
čele s poletom poljskega letala tipa Casa 295M z letališča v Krakovu, pri čemer
letalo simulira ugrabljeno civilno letalo, je sporočil tiskovni predstavnik polj-
skega obrambnega ministrstva Waldemar Krzyzanowski. V skladu z načrtom
vaj bosta letalo v bližini mesta Poznan prestregla poljska lovca tipa F-16, nato pa
naloge predala ruskim letalom suhoj, katerih naloga bo pospremiti letalo do le-
tališča v poljskem mestu Malbork, je dodal. Letalski manevri potekajo v okviru
štiridnevnih vaj, imenovanih "Pazljivo nebo 2011", ki vključujejo skupne polete
Natovih in ruskih letal nad Poljsko in Črnim morjem. Med drugim bodo danes
tri turška letala F-16 in ruska suhoja nad Črnim morjem prestregla letalo, ki je
krenilo z načrtovane poti in izgubilo komunikacijske povezave.

Po navedbah Nata ruske zračne sile niso doslej še nikoli sodelovale v skup-
nih vajah z zračnimi silami Nata. Tokratne vaje spadajo v okvir skupne zračne
pobude (CAI) za preprečitev napadov, kakršen je bil 11. septembra 2001 v ZDA.
Skupna zračna pobuda je projekt Sveta Nato-Rusija. Načrtovana le bila že leta
2005, zaradi napetosti med Moskvo in zavezništvom pa je bila nato več let na
hladnem. (zur)

Iranske podmornice v Rdečem morju

Iran je poslal v Rdeče morje podmornice, je včeraj poročala njegova poluradna
tiskovna agencija Fars, ki je objavila izjavo neimenovanega vira. Iranske vojaške
podmornice so v to morje zaplule s ciljem, da zbirajo podatke in identificirajo
bojne ladje drugih držav. Agencija ne navaja, za koliko plovil gre pri tej opera-
cij, ki bi lahko zbudila nejevoljo Izraela, omenja pa, da podmornice spremljajo
vojne ladje 14. ladjevja iranske mornarice.

Državna Press TV je maja poročala, da je Teheran poslal to ladjevje, ki ga se-
stavljata dve ladji (bojna ladja Bandar Abas in rušilec Šahid Nakdi) v Adenski
zaliv v boj zoper morske razbojnike. Agencija Fars navaja, da je 14. ladjevje maja
vplulo na območje Adenskega zaliva, zdaj pa v okviru nadaljevanja svojega po-
slanstva v Rdeče morje.

Februarja letos sta dve iranski bojni ladji pluli skozi Sueški prekop na poti
v Sirijo, kar je bila prva takšna poteza po islamski revoluciji 1979. Teheran je ta-
krat pojasnil, da gre za "misijo miru in prijateljstva", Jeruzalem pa je to plovko
označil za provokacijo. Avgusta lani je Iran objavil, da bo svoje ladjevje razširil
z doma izdelanimi 120-tonskimi podmornicami razreda Gadir na enajst plo-
vil in da bodo ta patruljirala po zalivu in Omanskem morju. Vojne ladje odtlej
v boju zoper pirate uporablja daleč od svojih voda, celo v Rdečem morju, ni pa
prej omenjal, da je v te vode napotil tudi podmornice. (Reuters)

Obama podprl Ban Ki Moona

Predsednik ZDA Barack Obama podpira kandidaturo sedanjega generalnega
sekretarja Združenih narodov Ban Ki Moona za še en mandat in je prepričan o
tem, da je "v nepopolni ustanovi izvedel pomembne reforme", je včeraj sporočila
Bela hiša. Obamova podpora bo za 66-letnega Južnokorejca Bana dragocen adut
pri njegovem prizadevanju za drugi petletni mandat, ki ga bo po lastni sodbi
skoraj zagotovo prejel. Glasnik Bele hiše Jay Carney je izjavil, da so "Združeni
narodi pod Banovim vodstvom igrali odločilno vlogo pri odzivanju na krize in
izzive po svetu", in omenil prizadevanja ZN, da podpro prehod na demokracijo
v Slonokoščeni obali in pomagajo Haitiju po katastrofalnem potresu, da pripo-
morejo k referendumu o samoodločbi Južnega Sudana in prispevajo k premo-
stitvi politične in humanitarne krize v Libiji. Carney je poudaril, da so ZN sicer
nepopolna, vendar pa neizogibna institucija in da je generalni sekretar Ban Ki
Moon poskrbel za pomembne reforme, denimo za večje zaposlovanje žensk na
višjih mestih in predlagal največje zmanjšanje proračuna ZN v zadnjih več kot
desetih letih. Banov mandat poteče konec leta, doslej pa se nihče oziroma no-
bena država ni izrekla zoper njegov drugi mandat. (Reuters)

8 pogledi@vecer.com POGLEDI sreda, 8. junija 2011

Ni druge možnosti

FRANCI PIVEC

FI-LO-ZO-F

TINA je okrajšava za angleško geslo
There Is No Alternative/ Ni druge
možnosti, kar vladajoči politiki na
vseh koncih sveta dopovedujejo
svojim volivcem. Bolj ko so razmere
nevredne ohranitve, glasnejše je
zatrjevanje z vrha, da drugače sploh
ne more biti. Potem se tu in tam sicer
zgodi kakšen Egipt in podobno, v
glavnem pa zvijača deluje in se ljudje
s vsem sprijaznijo, starejši prej kot
mlajši.

Pri nas se po javnih reakcijah zdi, da
so upokojenci bolj neprilagojeni od
mladincev, ampak gre le za zmoten
vtis, ker pri nas pač ni dovolj mladih,
da bi napolnili trge, kar smo videli v
Tunisu ali Kairu. Upokojencev pa je
tudi pri nas dovolj za vse stranke, pa
še za posebno povrhu. Mladi potem
niti na volitve ne hodijo, zato so
deležni očitkov, da se požvižgajo nad
usodo domovine. V resnici ne gre za
odnos do Slovenije, ampak le do
slovenske politike. V rokah jo ima
stara garda, kije sicer malenkost
mlajša od oblastnikov bivšega
režima, ampak leta tečejo in kmalu
bomo na istem.

Mladi mečejo volilne pozive v koš,
ker nočejo legitimirati nesprejemlji-
vih političnih razmer. Lahko sicer
ocenimo, da abstinenca ni najbolj
učinkovita pot popravljanja stanja, je
pa vseeno boljša kot TINA. Enkrat se
bo pa nabralo do roba.

Politika je videti kot igra, pri kateri
vsakih nekaj let (istim) igralcem
prerazdelijo (iste) karte, javnost pa
potem lahko "kibicira" in navija,
vendar v igri ne more sodelovati. Bolj
prefrigani politiki se ji kot pri
nogometu vsake toliko zahvalijo, da
je odličen "dvanajsti" igralec, čeprav

Prišli smo tako
daleč, da je pri nas
dialog nasprotje
politike, namesto
da bi bil njeno
bistvo

jo v resnici potrebujejo le zato, da
plačuje zapitek.

V mladosti smo igrali ruskega
"dureka", skrajno butasto igro, brez
integritete, vsi so goljufali, vsi so se
zgražali in vse je bilo "brez veze", kar
me strašansko spominja na sedanje
politične igre. Stranke skrbi, ker ni
mladih in jih vneto zapeljujejo z
marketingom ob pomoči pop-ikon,
ponujajo kul spletne strani s
filingom aktivne vloge, strankarski
voditelji pa se skušajo prikupiti z
mladostniškim poskakovanjem.
Jasno je, da to ne rešuje niti enega od
številnih problemov, ki pestijo
mlado generacijo. Tega stranke tudi
nimajo v načrtu, ker živijo od
neprestanega pogrevanja enih in
istih problemov, ki vsi po vrsti
rešujejo kvadraturo kroga, pri
katerih že vsi poznajo svoje vloge in
imajo zanje napisane diskusije,
zgoditi pa se ne more čisto nič
nepredvidenega, čeprav vsi kar
naprej napovedujejo "presenečenja".
Mladim, ki iz ne vem kakšnih

vzgibov pridejo zraven, takoj
nataknejo svoja očala z nenormalno
dioptrijo, zaradi česar jih slej kot prej
zaboli glava ali se jim prične mešati.
Bi jih moralo res biti sram, ker delajo
ovinek mimo politike?

Pod vsem tem se skriva resno
razhajanje, ki je poleg drugega tudi
generacijsko:

• na eni strani kopičenje premoženja,
na drugi strani iskanje življenjske-
ga smisla;

• politika manipuliranja z ljudmi na
eni strani, avtentično druženje na
drugi;

• denar kot ekvivalent vsega vredne-
ga in ekonomija v službi človeštva;

• okoriščanje z "nasedlimi ladjami"
in na drugi strani prizadevanje za
splošni dvig gladine, da bi vsi spla-
vali;

• na eni strani vztrajanje pri ideolo-
giji "nevidne roke", na drugi strani
pa iskreno rokovanje ob poštenem
poslu;

• za ene sprejemljivo vsakršno uprav-
ljanje, ki zvišuje vrednost delnic, pri

drugih na prvem mestu ohranjanje
dostojanstva ljudi;

• na eni strani videz, na drugi strani
resnica.

Če smo navedena načela prav
porazdelili med "starimi" in "mladi-
mi", dobimo čuden pojav, da mladi
zahtevajo povratek k morali, stari pa
so za neusmiljen napredek. Starim je
spraševanje o smislu grabljenja čisto
zapravljanje časa, ko bi lahko še
dodatno zaslužili. Mladi pa se kot
pravi konservativci "premikajo
nazaj". Toda, pozor: "re-volvere" je
koren revolucije! Nismo še tako
daleč, a vsekakor je TINA, zapisana
na zastavah vseh sedanjih strank, za
prihajajoče generacije nesprejemljiva.
Kljub smešenju in zaničevanju s
strani velikih magov slovenske
ekonomije se vse bolj uveljavljajo
novi programi, kot so:

• vračanje na skupno dobro,

• socialno pravična trgovina,

• produkcijski način odprte kode,

• intelektualna lastnina po načelu
creative commons,

• večkulturnost,

• strpnost,

• samoupravna ekologija,

• socialni splet,

- avtonomne mreže, itd.

Stari gardi je neizpodbitno jasno, da
so vse to le mladostne zablode, ki z
zrelostjo izpuhtijo in prevlada TINA
ali njihova "zdrava pamet". In to naj
bi bila edina prava politika. Kar vsi
našteti projekti premorejo in česar vla-
dajoča politika ne vsebuje, sta dialog
in naravnanost k sporazumevanju.
Prišli smo tako daleč, da je pri nas
dialog nasprotje politike, namesto da
bi bil njeno bistvo. Politika je obvezen
razkol, volitve in referendumi pa so
zgolj priložnosti za njegovo poglablja-
nje. Ko se kdo na javni sceni zavzema
za dialog, ga z vseh strani napadejo,
da se gre "nepolitično politiko", kar
da je zlagano ali vsaj naivno. Ni pa zla-
gano in naivno, če se politika dela na
pamet in brez vsakih zavez, kot sproti
narekujejo vetrovi. (Slednje se lahko
razume na dva načina, ampak oba dr-
žita.) Na koncu pa vse reši kar TINA.

Zadnjih deset judovskih družin v Delhiju

HENRY FOY

V New Delhiju, prestolnici ene izmed
držav s številnimi verami, skrbi
neposvečeni rabin za spoštovanje
starih običajev in tamkajšnjim
desetim judovskim družinam
zagotavlja prostor za čaščenje.
Drugače kot v večini sinagog moški
in ženske tam niso ločeni, ko
judovski verniki, konvertiti in
pripadniki drugih ver izgovarjajo
psalme v korektni hebrejščini, pri
čemer so vrata prostora na stežaj
odprta. Vodja verskega obreda
udeležencev nikoli ne vpraša, katere
vere so, svojo hčerko pa vidi kot prvo
rabinko v Indiji.

Ezekiel Isaac Malekar, častni tajnik
sinagoge, ki že 30 let brezplačno bdi
nad verskimi običaji in ohranja
skupaj skupinico desetih judovskih
družin, pravi, da si kot majhna
skupnost ne morejo dovoliti, da bi
bili tako togi in tako ortodoksni:
"Naša odprtost, naš liberalni odnos
nam omogočata preživeti. Za branje
Tore je potrebnih deset moških
(minjan), vendar sem izvedel
korenito spremembo - zakaj bi
morali razlikovati med ženskami in
moškimi? Tako k deseterici prište-
vam tudi ženske."

Ta skupnost se vsak petek zaradi
judovskega sabata zbere v mali
sinagogi Judah Hyam, stisnjeni med
eno najbolj priljubljenih delhijskih
tržnic in večino dragih hotelov.
Sinagoga s sosednjim pokopališčem,
kije darilo indijske vlade delhijskim
Judom, je ena od nekaj več kot 30
sinagog v Indiji, kamor so Judje
najprej prišli pred 2000 leti, zdaj pa
pomenijo komaj 5000 ljudi v okviru
1,2 milijarde indijskih prebivalcev.
Obred za nekaj več kot deset
vernikov, ki imajo za seboj do 30-
kilometrsko vožnjo z raznih konec
velemesta New Delhija, vodita
general J. F. R. Jacob, bivši poveljnik v
indijskem vojaškem letalstvu in zdaj
predsednik sinagoge, in pa neki
kanadski turist. Nekateri člani te
skupine prihajajo že desetletja in
pravijo, da so tedenski verski obredi
ključnega pomena za povezanost
delhijskih judovskih družin.

Ob glavnih praznikih to malo,
vendar vztrajno versko skupnost
opogumljajo izraelski diplomati in
drugi judovski emigranti, sinagogo
pa med indijsko živahno zimsko
turistično sezono obišče do 10.000
tujih turistov. Malekar jeva hčerka
Šulamit pravi, da so "drobcena,
miniaturna skupnost, ki jo drži
skupaj posebna vez: so družina,
srečujejo se, pogovarjajo, vse si
delijo". Po terorističnih napadih leta
2008 v indijski finančni prestolnici
Mumbaju, ko so skrajneži ob napadu
na judovski center ugrabili in ubili
šest Judov, je vlada pred majceno
delhijsko sinagogo uvedla paravojaš-
ko stražo, enako pa je storila po
nedavni akciji ameriških specialcev
zoper Al Kaidinega vodjo Osamo bin
Ladna.

Omenjeni napad je bil osamljen
protijudovski incident v državi, kjer
so po osamosvojitvi Indije izpod
britanske oblasti leta 1947 doživeli
krvave spopade med hindujci, ki
pomenijo več kot 80 odstotkov
indijskega prebivalstva, ter muslima-
ni in sikhi. Malekar pravi, da je
"najprej Indijec in potem Jud" in da je
Indija ena izmed držav, kjer Judje
nikoli niso bili tarča antisemitizma
ali preganjanja, zato jo ima za svojo
domovino. Sam živi v koči na
območju sinagoge.

Indijski popis prebivalstva iz leta 1951
je navedel 35.000 Judov, ki so živeli v
glavnem v Mumbaju ali njegovi
okolici (zdaj jih tam živi 4000).
Mumbajski ribiški pristani so
poimenovani po družini Sassoon,
katere člani so najbolj slavni judovski
prebivalci Indije. Malekar, odvetnik
in bivši namestnik sekretarja
nacionalne komisije za človekove
pravice, se zmeraj udeleži nacional-
nih spominskih slovesnosti v čast
vodje gibanja za neodvisnost
Mahatme Gandhija in prvega
indijskega premiera Džavaharlala
Nehruja. Bral je tudi judovsko
molitev na pogrebnih slovesnostih za
prejšnjima premieroma Radživom
Gandhijem in Indiro Gandhi in

sodeloval na medverskih molitvah
na pogrebu priljubljenega guruja
Satje Saj Babe aprila letos. Malekar je
spomnil na legendarni brodolom v 4.
stoletju, po katerem se je na obrežje

Te zanima delo
novinarja?

Prijavi se v Večerovo poletno
novinarsko šolo!

Kot že vrsto let bo ČZP Večer tudi letos pripravil poletno
novinarsko šolo. Z dinamičnim novinarskim delom se bosta
seznanili dve ekipi, prva julija, druga avgusta.
Vabljeni predvsem študentje.
Prijave sprejemamo do 10. junija.

Vlogo z opisom šolanja, izkušenj in ambicij pošljite
na naslov:

ČZP Večer d.d.
Svetozarevska 14
2504 Maribor
s pripisom Novinarska šola

Kandidate bomo o izboru obvestili do 17. junija.

stvo

Padec imperija Ivana Zidarja

764
763
762
761
760
759
758
757
756

03.06.11 06.06.11 07.06.11

VEČER

SAVA 3,89 %

44
43

03.06.11 06.06.11 07.06.11

VEČER

□

13,6
13,4
13,2
13,0
12,8
12,6
12,4
12,2
12,0

03.06.11 06.06.11 07.06.11

VEČER

KRKG 0,17 %

60,4
60,3
60,2
60,1
60,0
59,9
59,8
59,7
59,6

03.06.11 06.06.11 07.06.11

VEČER

VASJA JAGER

"S tem je zgodba za nas zaključena in
ne vstopamo v lastniško strukturo,"
je odločitev upravnega odbora CPL,
da družba ne bo vstopila v lastniško
strukturi SCT, pospremil predsednik
odbora Stanko Petrič. Tako je podjet-
je Ivana Zidarja skoraj dokončno zdr-
snilo iz postopka prisilne poravnave,
v katerem se trenutno nahaja, proti
stečaju, s katerim bi se zaključila zgod-
ba družbe, ki je bila od osamosvojitve
dalje in že v bivši Jugoslaviji sinonim
za slovensko gradbeništvo.

CPL je bil pripravljen zagotoviti
deset milijonov evrov za dokapitaliza-
cijo SCT in še 20 milijonov obratnih
sredstev, to pa je bil tudi njihov skraj-
ni domet; načrt, z uresničitvijo kate-
rega bi se SCT rešil grožnje stečaja, je
namreč dokončno padel v vodo, ko
so banke na čelu z državno NLB zah-
tevale, da ljubljanski gradbinec nase
prevzame bremena njihovih garancij
za SCT. Ta je za pridobivanje poslov
namreč moral (državnim) naročni-
kom predložiti ustrezna jamstva (za
resnost ponudb, za kakovost del in za
odpravo napak), ki so mu jih izdale
banke, slednje pa sedaj ob padcu SCT
njegovi partnerji že cukajo za rokave
za te zneske.

Zahteve bank

zadnji žebelj v krsto_

Skupna vsota bančnih garancij naj bi
znašala okoli 150 milijonov evrov, od
tega naj bi dobro polovico izdala ravno
NLB, banke pa so ob predloženem sce-
nariju zahtevale, da CPL nase prevza-
me za 110 milijonov evrov njihovih
obveznosti do Zidarjevih strank.
"Tega si CPL ne more privoščiti. Tudi

IRENA FERLUGA

Svet Banke Slovenije je na včerajšnji
seji obravnaval trenutna gospodarska
in finančna gibanja v Sloveniji in ugo-
tovil, da sloni domača gospodarska
rast na močni dinamiki izvozno usmer-
jenih dejavnosti, hkrati pa jo zavira de-
javnost gradbeništva. Skupna rast kaže
na zmerno dinamiko okrevanja in vi-
soko brezposelnost. Domače trošenje
še naprej ostaja nizko, tudi kot posle-
dica nižjega razpoložljivega dohodka
prebivalstva in negotovih razmer na
trgu dela. Bruto investicije ostajajo
medletno negativne zaradi zmanjševa-
nja gradbenih investicij, po drugi stani
sam sem mnenja, da se CPL ne sme za-
radi SCT tako ogroziti, da bi v dveh
ali treh mesecih sam zašel v takšne te-
žave," je CPL-jevo zavrnitev takšnih
obremenitev pokomentiral prokurist
SCT Dušan Mes. S propadom rešilne-
ga načrta bo danes seznanil upravni
odbor SCT, če ta ne bo potegnil iz ro-
kava kakšnega skritega aduta, mu bo
Mes predlagal stečaj družbe. "Verjel
sem le v to rešitev in za druge možno-
sti ne vidim časa, ker morajo zaposle-
ni do torka dobiti plače," je v izjavi za
medije včeraj še dejal prokurist padle-
ga gradbenega velikana. Če delavci ne
bodo dobili plač v omenjenem roku,
bo avtomatično sledil stečaj firme, z
njim pa bo delo izgubilo 760 delavcev
družbe SCT.

Potop bivšega paradnega konja
slovenskega gradbeništva je razlog
za paniko na bankah, ki so mu izda-
jale garancije. Po naših informacijah
na NLB, ki se je za rešitev vprašanja
svojih garancij Zidarjevi firmi odlo-
čila v najslabšem možnem trenutku,
še vedno verjamejo, da je v stečajni
masi SCT dovolj sredstev za poplačilo
teh obveznosti. Toda kot je poudaril
Mes, bodo upniki v postopku stečaja
poplačani še v precej manjši meri kot
ob prisilni poravnavi (v kateri naj bi
dobili 40 odstotkov svojih terjatev),
poleg tega bodo skladno s stečajno
zakonodajo najprej poravnane obve-
znosti do delavcev, šele nato pridejo
na vrsto banke. Vsekakor pa morajo
slednje to vprašanje rešiti čim prej,
sicer bodo v njihovih bilancah zazija-
le nove luknje, saj se pri več SCT-jevih
projektih (na primer na Trojanah) že
približujejo roki za iztek garancijskih
rokov, v katerih bodo v plačilo zapadla
jamstva, ki jih je podjetje preko bank

pa so se močno povečale investicije v
opremo in stroje. Vzdržnost rasti in po-
stopno upadanje brezposelnosti bosta
na srednji rok odvisna od krepitve ce-
novne in stroškovne konkurenčnosti
gospodarstva, obvladovanja neravno-
vesij na področju financiranja in dina-
mike izvajanja ustreznih strukturnih
reform in ekonomskih politik, so za-
pisali v Banki Slovenije v sporočilu za
javnost po seji Sveta Banke Slovenije.

Inflacija še vedno zaostaja za pov-
prečjem območja evra. Cene surovin
so kljub majski korekciji ostale na vi-
soki ravni. Zaradi visokega prispev-
ka energentov in deloma cen hrane
ter nekaterih enkratnih učinkov bi

Vodilni escetejevci so zapravili podjetje, blagovno znamko, kije nekaj veljala, izgubili
pa so tudi kakovosten kader. (Robert Balen)

vi ekipi v tem času lahko uspel vsaj še
en spodoben manever. "Izgubili smo
podjetje, blagovno znamko, ki je nekaj
veljala. Mislim, da bi jo lahko za zelo
malo denarja obdržali. Izgubili smo
tudi kakovosten kader, poleg tega pa
bodo upniki v stečaju dobili bistveno
manj kot v prisilni poravnavi. Mislim,
da bo banka tukaj veliko več izgubila,
država pa bo morala v postopku steča-
ja samo za vračilo davka na dodano
vrednost dati več kot 40 milijonov
evrov," je vedno bolj gotovi pokop SCT
ocenil njegov prokurist Mes.

Kreditiranje še naprej stagnira

Po pregledu tekočega poslovanja bank, gibanj na kapitalskih trgih in na po-
dročju obrestnih mer Svet Banke Slovenije ugotavlja, da bančno kreditiranje
nefinančnih družb po podatkih za april 2011 še naprej stagnira kljub sicer
nizki vendar pozitivni rasti BDP za prvo četrtletje letošnjega leta. To je predv-
sem posledica relativno visoke zadolženosti sektorja podjetij in nizke inve-
sticijske aktivnosti v domačem gospodarstvu. Prav tako se nadaljuje proces
prestrukturiranja virov financiranja bank z odplačevanjem posojil tujim kre-
ditodajalcem. Bilančna vsota bančnega sistema se je aprila 2011 zmanjšala
tudi zaradi zmanjšanja vlog države pri bankah. Kreditiranje sektorja gospo-
dinjstev je aprila 2011 zmerno poraslo.

sicer ostaja relativno zmeren v primer-
javi z drugimi državami, vendar bi
lahko v naslednjih letih zaradi viso-
kega primanjkljaja še naraščal. Zaradi
zavrnitve pokojninske reforme na refe-
rendumu in glede na dodatne obvezno-
sti, ki jih je država sprejela ali najavila,
je ključna jasna usmeritev in opredeli-
tev dodatnih ukrepov za konsolidacijo
javnih financ. Pri tem bo treba preseči
razlike med socialnimi partnerji in pri-
tiske posameznih interesnih skupin,
ki zavirajo proces konsolidacije na raz-
ličnih področjih.

10 | gospodarstvo@vecer.com GOSPODARSTVO sreda, 8. junija 2011

Združenje Manager
in Društvo za marketing
Slovenije sta včeraj
podpisala dogovor
o sodelovanju

JURE STOJAN

Poslovni svet zahteva različna znanja
in interese, tako imamo tudi v Sloveni-
ji različne organizacije, ki povezujejo
gospodarstvenike. Za razvoj menedž-
menta kot poklica in stroke si prizade-
va stanovska organizacija, 1200-glavo
Združenje Manager (ZM). Za prenos
znanj, dobrih praks in inovativnih po-
gledov na področju trženja pa skrbi
500-člansko Društvo za marketing Slo-
venije (DMS). Obe organizacije dobro
sodelujeta že vrsto let, na primer pri
izboru marketinškega direktorja leta,
mladega menedžerja, pa tudi na različ-
nih srečanjih in konferencah. Včeraj
pa sta njuna predsednika, tržnica dr.
Maja Makovec Brenčič in menedžer
dr. Dejan Turk, podpisala še formal-
ni dogovor o partnerstvu in pogloblje-
nem strokovnem sodelovanju.

Kot je pojasnila Brenčičeva, je vče-
rajšnji dogovor "nadgradnja, pa tudi
vzpodbuda k še bolj poglobljenemu
prepletanju, pa tudi odgovornosti
strok do umeščanja aktualnih znanj,
prenosa izkušenj, krepitve dobrih
praks". Turk pa je poudaril, da gre za

prepletanje dveh naprednih, visoko
profesionalnih organizaciji. "Kolege, ki
imajo visoko strokovno znanje, izkuš-
nje in ne nazadnje žilico na področju
trženja, zaznavamo kot potencial, ki
bo lahko v prihodnosti zavzemal ključ-
ne menedžerske pozicije. Strokovnjaki
iz vrst marketinga so namreč oborože-
ni s ključnim neotipljivim kapitalom:
poznavanjem trga in zaznavanjem ču-
stev potrošnika. Zato je naše sodelova-
nje za razvoj voditeljstva in uspeha na
ciljnih trgih ključnega pomena."

Včerajšnji dogovor pa tudi kaže,
da marketinška funkcija dobiva večji
ugled v splošnem menedžmentu - v
preteklosti so mnogi na marketing
gledali kot na "nekaj mehkega" oziro-
ma kot "strošek". "Odnos do trženja
se je v zadnjih letih na ravni vrhnje-
ga menedžmenta, pa tudi z vidika
naravnanosti slovenskih podjetij k ra-
zumevanju pomena trženja bistveno
izboljšal," se strinja Brenčičeva. "Tudi
kriza je tu naredila svoje, saj se je bilo
treba močno osredotočiti na trg, h
kupcu. Zato marsikje trženje ni več
strošek, ampak premišljena naložba.
V tej smeri deluje DMS že vrsto let, saj
skuša z vsemi svojimi člani (skupaj nas
je 580), aktualnimi trženjskimi vsebi-
nami in znanji, aktivnostmi in stro-
kovnimi dogodki, ki jih umešča v širši
gospodarski prostor, pa tudi povezo-
valno z drugimi strokovnimi področ-
ji krepiti utemeljenost vloge trženja
kot kulture delovanja podjetja."

Maribor čaka veliko dela

Na forumu Mreže
za ekonomijo znanja
o človeškem potencialu
v gospodarstvu

NI-NA AMBROŽ

Dvodnevni letni forum mednarodne
mreže Ken (Knowledge Economy Net-
work - Mreža za ekonomijo znanja), ki
ga je v sodelovanju s slovensko vlado
in Mestno občino Maribor v Maribo-
ru organizirala mreža Ken s sedežem
v Bruslju, je v hotel Habakuk pritegnil
sto udeležencev iz 15 držav. Podjetni-
ki, akademiki in oblikovalci politik
od Kanade do Indije so spregovorili
o dobrih praksah v svetovnem meri-
lu in se posvetili vprašanjem razvoja
človeških virov za ekonomijo znanja.
Posebni poudarek so namenili mobi-
lizaciji mladih in inovativnega poten-
ciala, vključno z enakopravnostjo med
spoloma. Stekli so tudi poslovni dogo-
vori in ideje o skupnih raziskovalnih
projektih.

Boris Cizelj, predsednik Ken, na
vprašanje, kje je največji potencial za
razvoj na znanju temelječega gospodar-
stva, odgovarja: "To so storitve." Med
storitvenimi dejavnostmi, ki po njego-
vem obetajo najhitrejšo prosperiteto,

DELAVSKA HRANILNICA d.d.

www.delavska-hranilnica.si

UGODNI OSEBNI RAČUNI DH

Strošek vodenja 1,25 €, prvih 12 mesecev brezplačno, strošek plačila položnice 0,39 C,
strošek elektronskega nakazila 0,20 C, elektronska banka DH-plus brezplačno, mesečna
uporabnina 0,42 C, dvigi na bankomatlh (SLO In EMU) brezplačno.

Evropski parlament je
potrdil predlog
prenovljene direktive o
evrovinjeti, na podlagi
katere bodo države
članice prevoznikom
s cestnino lah-ko
zaračunale tudi stroške
za izpuste in h-rup

DARJA KOCBEK

BRU-SELJ (OD NA-ŠE DOPI-SNI-CE)

Prevozniki v prihodnje s cestnino ne
bodo plačevali več samo stroškov za
uničevanje cest, ampak tudi stroške
za uničevanje zraka z izpusti in za
hrup, je predvideno v dopolnjeni di-
rektivi o evrovinjeti, ki so jo potrdi-
li poslanci evropskega parlamenta na
rednem zasedanju v Strasbourgu. Ko
bo začela veljati, bodo države članice
imele dve leti časa, da jo bodo s svoji-
mi nacionalnimi predpisi prenesle v
svoj pravni red in jo začele izvajati.
Prenovljena direktiva, ki jo morajo
države članice sicer še formalno potr-
diti v okviru sveta EU, kar madžarsko
predsedstvo pričakuje kmalu, drža-
vam članicam daje pravno podlago,
da bodo lahko prevoznikom začele
zaračunavati tudi stroške za onesna-
ževanje zraka, za povzročanje hrupa
in tudi za povzročanje zastojev.

Poročevalec evropskega patlamen-
ta Said El Khadraoui je pojasnil, da
še ni mogoče povedati, katere države
bodo te stroške dodatno zaračunava-
le in katere bodo obdržale sedanji si-
stem določanja cestnine za tovorna
vozila, torej bodo še naprej pobirale
cestnino samo za pokrivanje stroškov
za infrastrukturo.

Po izračunih evropske komisije
in evropskega parlamenta se bo cest-
nina za tovorna vozila na račun zara-
čunavanja stroškov za onesnaževanje
zraka in hrup v povprečju povečala
za 3 do 4 evrske cente na kilometer
za vozilo. Novost je tudi, da direktiva
ne vključuje le cest, ki sodijo v evrop-
ske transportne koridorje, ampak vse
avtoceste, poleg tega velja tudi za vo-
zila, težja od 3,5 tone. Države članice,
ki bodo želele v obliki izjeme izključi-
ti vozila, ki so lažja od 12 ton, bodo to
morale prijaviti evropski komisiji in
utemeljiti, zakaj so se tako odločile.

Države članice so se zavezale,
da bodo 15 odstotkov denarja, ki ga
bodo pobrale s cestnino, v prihodnje
namenile za investicije v infrastruktu-
ro na območju evropskih prometnih
koridorjev (skozi Slovenijo gresta peti
in deseti evropski koridor). Preostali
denar bodo uporabile za popravilo
okoljske škode in razvoj trajnostnih
transportnih sistemov.

Tovornjaki, ki imajo motorje
EURO V, bodo do leta 2014 izvzeti iz
sistema za zaračunavanje stroškov za
onesnaževanje zraka in za povzroča-
nje hrupa, tovornjaki z motorji EURO
VI pa do leta 2018. V okoljsko pose-
bej občutljivih regijah, kot so gorski
predeli, bodo države članice lahko to-
vornjakom z motorji, ki najbolj one-
snažujejo okolje (EURO 0 do EURO 2),
dodatno za ekološko škodo zaračuna-
le do 25 odstotkov višjo cestnino. Od
leta 2015 v to kategorijo lahko vklju-
čijo tudi tovornjake z motorji EURO
III.

Prenovljena direktiva vključuje
tudi določbe za preprečevanje zasto-
jev. Na cestah, kjer je promet najbolj
gost, bodo države članice v času konic
lahko prevoznikom dvignile cestnino
na 175 odstotkov običajne cene.

sreda, 8. junija 2011 GOSPODARSTVO gospodarstvo@vecer.com 111

JURE STOJAN

Poslovne šole obstajajo že skoraj dve-
sto let, pariška ESCP od 1819. in ame-
riška Wharton od leta 1881. In vsaj
toliko časa profesorji raziskujejo, kak-
šen tip marketinga, predvsem pa ogla-
ševanja, je najbolj u-činkovit. Torej na
dolg rok, najbolj dobičkonosen za pod-
jetnike. To počnejo z eksperimenti, po
vzoru- medicinske znanosti - tako kot
zdravniki u-gotavljajo, katera zdravilna
spojina u-činku-je in katera ne, tako aka-
demski tržniki preverjajo, kateri oglasi
so bolj u-činkoviti.

Zelo preprost primer je denimo
vprašanje, ali naj bo v tiskanem ogla-
su- (denimo v časopisu-) na koncu-
naslovne vrstice pika, torej ločilo.
Raziskovalci pripravijo dva povsem
enaka oglasa, le da je pri enem na
koncu- naslova pika, pri dru-gem pa
ne. In ta oglasa nato testirajo pri po-
trošnikih. Tako lahko znanstveno
u-gotovijo, ali je pika na koncu- naslo-
va prepričljiva. Odgovor? Potrošniki
si 1,2-krat bolje zapomnijo naslove,
kjer pike ni. Znanstveno dokazano. A
na tak način pridobljena spoznanja ne
morejo in ne morejo prodreti v prak-
so. "Za oglaševalce je značilna vedra,
tradicionalna nevednost glede zgodo-
vine svojega posla," meni Stephen R.
Fox, ameriški zgodovinar oglaševa-
nja. "Tako vedno znova odkrivajo in
na novo poimenujejo stare tehnike,
pa si domišljajo, da so iznašli nekaj
povsem novega."

Prevod akademikov_

A niso za vse krivi samo nadu-ti oglaše-
valci, ki verjamejo v svojo izjemnost
in inovativnost. Krivi so tu-di razisko-
valci, pravi J. Scott Armstrong, profe-
sor marketinga na Whartonu-. Najprej
je krivo to, da je zelo težko najti korist-
ne članke v poplavi akademskih štu-dij,
tu-di v zelo redkem primeru-, da je ogla-
ševalska agencija dejansko naročena
na u-strezne (akademske) podatkovne
baze. "Kot sem sam u-gotovil, manj kot
5 odstotkov akademskih člankov vse-
buje koristne u-gotovitve." Naslednja di-
lema zadeva zanesljivost rezu-ltatov. Ti
veljajo za zanesljive, če so eksperiment
dru-gi raziskovalci ponovili in so pri
tem prišli do enakih zaklju-čkov. Nato
pa je še sam jezik akademikov. Kot pri-
znava Armstrong, "mnogi akademiki
pišejo na način, ki je skoraj nerazu-m-
ljiv, zato je treba veliko štu-dij 'preve-
sti'".

In prav to je naredil profesor Arm-
strong, ki je sicer ena od svetovnih
avtoritet v napovedovanju- poslovnih
statistik (denimo napovedovanja pov-
praševanja po kakem izdelku- za na-
slednjih nekaj let). V knjigi Prepričljivo
oglaševanje, Persu-asive Advertising, je
zbral okoli 3000 raziskav - povzel jih
je v 194 načel "u-činkovitega oglaševa-
nja". Ampak resnici na lju-bo, gre za na-
čela u-činkovitega sporazu-mevanja,
denimo tu-di poslovnih predstavitev
in poslovnih poročil (nasveti, kako
so lahko menedžerji bolj prepričljivi,
so vklju-čeni v posebni prilogi). Ali kot
piše Armstrong, "načela iz te knjige se
nanašajo na mnoge dru-ge oblike pre-
pričevanja. Ta načela lahko u-porabite
pri široki vrsti dejavnosti, vklju-čno (a
ne izklju-čno) pri prodajanju- izdelkov,
pridobivanju- glasov, zbiranju- podpore
...". Prepričevanje je namreč nekaj zelo
pomembnega. Ekonomista Deirdre
McCloskey in Arjo Kla-mer sta pred
nekaj leti izraču-nala, da je cela četrti-
na bru-to domačega proizvoda (BDP)
posledica dejavnosti, ki niso nič dra-
gega kot prepričevanje lju-di.

194 načel prepričljivosti_

194 načel morda zveni veliko, toda pro-
fesor Armstrong jih je predstavil pre-
gledno. Porazdelil jih je namreč na tri
ku-pe - na strategijo, na splošno takti-
ko in na medijsko taktiko. Strateška
načela se dalje delijo na štiri podvrste.

Persuasive
Advertising

J Salti Ariimrang

Naslovnica knjige Prepričljivo oglaševa-
nje (Persuasive Advertising) J. Scotta
Armstronga (Arhiv Večera)

Koliko informacij in kako naj jih pred-
stavim? Kako lahko imam največji
možni vpliv na potrošnike? Kako naj
vklju-čim ču-stva v svoja sporočila,
potem ko sem predstavil vse potrebne
informacije? Kdaj je dovolj, da v svoj
oglas ne vklju-čim niti informacij niti
ču-stev, temveč samo sliko produ-kta ali
pa svoj logotip? Samo takrat, ko te po-
trošniki že zelo dobro poznajo in jih
želiš samo spomniti nase.

Tu-di splošna taktična načela pa-
dejo v štiri manjše vrste. Kako lahko
premagam odpor potrošnikov do spre-
memb? Kako lahko dosežem, da po-
trošniki sprejmejo spremembe? Kako
naj napišem svoje sporočilo, da bo čim
bolj u-činkovito? Kako naj sploh vzbu--
dim pozornost potrošnika? Denimo z
barvami. Štu-dije so pokazale, da se po-
trošniki barvitih oglasov spomnijo za
53 odstotkov pogosteje, kot če so samo
črno-beli, pa tu-di za 10 odstotkov se
poveča verjetnost, da na podlagi barv-
nega oglasa dejansko ku-pijo ponu-jano.
Na koncu- knjige so še načela, ki zadeva-
jo medijsko taktiko - kako oblikovati
čim bolj u-činkovite tiskane oglase in
čim bolj boljše gibljive oglase, od tele-
vizijskih do internetnih.

Za nakup izolske marine
naj bi obstajal resen interesent

Enrico Ga-la-ssi, direktor dru-žb Marinvest in Porting, ki u-pravljata izolsko mari-
no, je za časnik Dnevnik potrdil, da imajo za naku-p marine resnega interesen-
ta, ki že opravlja skrben pregled podjetij. Za naku-p naj bi se resno zanimal RAM
Invest I-gorja- Ju-rija- Poga-ča-rja-. Galassi sicer napoveduje, da bodo po prodaji ma-
rine zapu-stili Slovenijo. Galassi zaradi poslovne tajnosti o višini ku-pnine in o
morebitnem ku-pcu- ni želel govoriti. Po podatkih včerajšnjega Dnevnika pa naj
bi se realna vrednost izolske marine gibala med 20 in 30 milijoni evrov, brez
u-poštevanja sodnih sporov, ki bi bili v korist oziroma škodo dru-žb, povezanih
z njenim delovanjem.

Pogačar je sicer povedal, da o tem ni bilo konkretnih pogovorov, in dodal, da
"ko bo do nas prišla kakšna ponu-dba, bomo to pogledali". Pogačar je o zanimivo-
sti tovrstne investicije dejal, da je vsaka investicija po svoje zanimiva, a hkrati
opozoril, da "je zvezi z marino po mojih informacijah še veliko odprtih tožb".
Pogačar je sicer v tem delu- Izole leta 2006 od Marinvesta za kratek čas odku-pil
tako imenovani trikotnik nad marino med Morovo in Tomažičevo u-lico. Takrat
je tu-di javno izrazil zanimanje za vlaganje v marino, vendar ta ni bila naprodaj.
Galassi pa je pojasnil, da so se naveličali dolgoletnih sporov z občino, slovenski-
mi vladami in sodišči ter da se slovenska podjetja pod njegovim vodstvom takoj
po prodaji marine u-mikajo iz Slovenije. "V Sloveniji, zlasti v Izoli, se politika še
vedno vmešava v zasebni sektor, zato nima smisla vztrajati," je med dru-gim
svojo odločitev za Dnevnik u-temeljil Galassi. Galassi je bil včeraj slu-žbeno odso-
ten in nedosegljiv za pojasnila, so povedali v izolski marini. (sta)

Z dokapitalizacijo do 725 milijonov evrov

Avstrijska energetska dru-žba OMV je v ponedeljek zaklju-čila dokapitalizacijo
s prodajo okoli 27 milijonov novoizdanih delnic po ceni 27,50 evra, s čimer je
zbrala 725 milijonov evrov. Prvi trgovalni dan s temi delnicami na du-najski
borzi bo danes, je objavila dru-žba.

Kot je poročala avstrijska tiskovna agencija APA, je prednostno pravico
izkoristilo 65 odstotkov obstoječih delničarjev, pri čimer sta največja lastnika,
avstrijski državni holding Osterreichische Indu-strieholding (OIAG) in abu-dabij-
ska investicijska dru-žba International Petroleu-m Investment Company (IPIC), v
celoti izkoristila prednostno pravico in ohranila svoja deleža pri 31,5 odstotka
in 20 odstotkih. Dru-žba je sicer v napovedi dokapitalizacije v maju- raču-nala na
900 milijonov evrov svežega kapitala pri ceni do 33 evrov za delnico. OMV je
prejšnji teden tu-di izdal za 750 milijonov evrov podrejenih zamenljivih obve-
znic, s svežim denarjem, sku-pno torej skoraj poldru-go milijardo evrov, pa na-
merava med dru-gim refinancirati prevzem dodatnega 55,40-odsotnega deleža
tu-rške dru-žbe Petrol Ofisi in dveh tu-nizijskih raziskovalnih dru-žb Pioneer Na-
tu-ral Resou-rces, še poroča APA. (sta)

Dok zapustil izolsko ladjedelnico

Včeraj okoli 15. u-re so 139 metrov dolg dok izolske ladjedelnice odvezali od je-
klenih vrvi in sider ter z vlačilci odmaknili od obale, je poročal Radio Koper.
Ladjedelnica Izola ga je prodala tu-rškemu- poslovnežu- s Cipra, po podatkih
radia za okoli tri milijone evrov. Dok naj bi v približno 20 dneh z vlačilci pripe-
ljali v ciprsko Famagu-sto, je še poročal Radio Koper. O prodaji doka se je sicer
začelo govoriti konec aprila. Direktor izolske ladjedelnice Toma-ž Jeločnik je
že v začetku- maja potrdil dogovarjanje o tem s ciprskim partnerjem. Tedaj je
med dru-gim pojasnil, da bodo po prodaji doka delno spremenili tu-di svojo de-
javnost. (sta)

12 | gospodarstvo@vecer.com GOSPODARSTVO sreda, 8. junija 2011

Tečajnice Ljubljanske borze
7. junij 2011

Trg delnic - Prva kotacija

Trg strukturiranih produktov - delnice investicijskih družb

Legenda: VP = vrednostni papir; NT = način trgovanja; ET = enotni tečaj, % spr = odstotek
spremembe; ZT = zaključni tečaj; + Pov. = najboljše povpraševanje; + Pon. = najboljša po-
nudba; v 000 € = promet v tisoč EUR; PL = promet v lotih; ŠP = št. poslov; PK = preknjižbe;
OP = opombe; Št. ES = število enot sklada

Vzajemni skladi

Domači

Ime sklada OD V

Abančna DZU DELNIŠKI AKTIVNI 6.6.2011 €

Abančna DZU DELNIŠKI AZIJA 6.6.2011 €

Abančna DZU DELNIŠKI BALKAN 6.6.2011 €

Abančna DZU DELNIŠKI EVROPA 6.6.2011 €

Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI AFRIKA & ME 6.6.2011 €

Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI BALTINORD 6.6.2011 €

Abančna DZU DELNIŠKI SVET 6.6.2011 €

Abančna DZU DELNIŠKI ZDA 6.6.2011 €

Abančna DZU DENARNI EURO 6.6.2011 €

Abančna DZU MEŠANI 6.6.2011 €

Abančna DZU OBVEZNIŠKI 6.6.2011 €

Abančna DZU URAVNOTEŽENI 6.6.2011 €

ALTA ASIA 6.6.2011 €

ALTA BALKAN 6.6.2011 €

ALTA BALKAN SELECT 6.6.2011 €

ALTA BOND 6.6.2011 €

ALTA BrazilRussiaIndiaChina 6.6.2011 €

ALTA ENERGY 6.6.2011 €

ALTA ENERGY+ 6.6.2011 €

ALTA EUROSTOCK 6.6.2011 €

ALTA GLOBAL 6.6.2011 €

ALTA GOLD 6.6.2011 €

ALTA HEALTHCARE 6.6.2011 €

ALTA HIGH YIELD BOND 6.6.2011 €

ALTA INDIA 6.6.2011 €

ALTA INTERNATIONAL 6.6.2011 €

ALTA KOMET 6.6.2011 €

ALTA MONEY MARKET 6.6.2011 €

ALTA NEW EUROPE 6.6.2011 €

ALTA PHARMA-TECH 6.6.2011 €

ALTA PLUS 6.6.2011 €

ALTA PRIMUS 6.6.2011 €

ALTA TECH 6.6.2011 €

ALTA TURKEY 6.6.2011 €

ALTA USA 6.6.2011 €

ALTA WATER 6.6.2011 €

SENIOR 6.6.2011 €

ESPA CASH EMERGING MARKETS 7.6.2011 €

ILIRIKA Amerika delniški 6.6.2011 €

ILIRIKA Azija delniški 6.6.2011 €

ILIRIKA BRIC delniški 6.6.2011 €

ILIRIKA Energija delniški 6.6.2011 €

ILIRIKA Farmacija delniški 6.6.2011 €

ILIRIKA Finance delniški 6.6.2011 €

ILIRIKA Gazela delniški 6.6.2011 €

ILIRIKA Globalni sklad skladov 6.6.2011 €

ILIRIKA Gold delniški 6.6.2011 €

ILIRIKA Ilirika Modra kombinacija mešani 6.6.2011 €

ILIRIKA Obvezniški 6.6.2011 €

ILIRIKA Vzhodna Evropa delniški 6.6.2011 €

Infond Bond 6.6.2011 €

Infond BRIC 6.6.2011 €

Infond Delniški 6.6.2011 €

Infond Dynamic 6.6.2011 €

Infond Energy 6.6.2011 €

Infond Europa 6.6.2011 €

Infond Global 6.6.2011 €

Infond Hrast 6.6.2011 €

Infond Life 6.6.2011 €

Infond PanAmerica 6.6.2011 €

KD Balkan 6.6.2011 €

KD Bond 6.6.2011 €

KD Delniški dohodkovni 6.6.2011 €

KD EM Infrastruktura in gradbeništvo 6.6.2011 €

KD Finance 6.6.2011 €

KD Galileo 6.6.2011 €

KD Indija - Kitajska 6.6.2011 €

KD Latinska Amerika 6.6.2011 €

KD MM 6.6.2011 €

KD Nova Energija 6.6.2011 €

KD Novi Trgi 6.6.2011 €

KD Prvi izbor 6.6.2011 €

KD Rastko 6.6.2011 €

KD Severna Amerika 6.6.2011 €

KD Surovine in Energija 6.6.2011 €

KD Tehnologija 6.6.2011 €

KD Vitalnost 6.6.2011 €

KD Vzhodna Evropa 6.6.2011 €

Krekov Globalni 6.6.2011 €

Krekov Klas Družbeno odgovorni 6.6.2011 €

Krekov Most Novi trgi 6.6.2011 €

Krekov NANO & TECH 6.6.2011 €

Krekov Sidro Obvezniški 6.6.2011 €

Krekov Skala Uravnoteženi 6.6.2011 €

NFD Azija/Oceanija 6.6.2011 €

NFD Energija 6.6.2011 €

NFD Evro/Amerika 6.6.2011 €

NFD Finance 6.6.2011 €

NFD IT 6.6.2011 €

NFD Novi Trgi 6.6.2011 €

NFD Obvezniški 6.6.2011 €

NFD Zdravstvo 6.6.2011 €

NLB Skladi - Azija delniški 6.6.2011 €

NLB Skladi - Dinamični delniški 6.6.2011 €

NLB Skladi - Evropa delniški 6.6.2011 €

NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo delniški 6.6.2011 €

NLB Skladi - Globalni delniski 6.6.2011 €

NLB Skladi - Ju., Sr. in Vz. Evropa delniški 6.6.2011 €

NLB Skladi - Kombinirani globalni 6.6.2011 €

NLB Skladi - Naravni Viri delniški 6.6.2011 €

NLB Skladi - Nova Evropa uravnoteženi 6.6.2011 €

NLB Skladi - Obvezniški EUR 6.6.2011 €

NLB Skladi - Slovenija delniški 6.6.2011 €

NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški 6.6.2011 €

NLB Skladi - Visoka tehnologija delniški 6.6.2011 €

NLB Skladi - Visoko rastoča gosp. delniški 6.6.2011 €

NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški 6.6.2011 €

Perspektiva: BalkanStox 6.6.2011 €

Perspektiva: EmergingStox 6.6.2011 €

Perspektiva: EurAsiaStox 6.6.2011 €

Perspektiva: ResourceStox 6.6.2011 €

Perspektiva: SpecialOpportunities 6.6.2011 €

Perspektiva: WorldMix 6.6.2011 €

Perspektiva: WorldStox 6.6.2011 €

PSP Modra Linija 6.6.2011 €

PSP Optima 6.6.2011 €

PSP Pika 6.6.2011 €

PSP Živa 6.6.2011 €

Probanka Agriculture 6.6.2011 €

Probanka Alfa 6.6.2011 €

Probanka Beta 6.6.2011 €

Probanka Biotech 6.6.2011 €

Probanka Gama obvezniški 6.6.2011 €

Probanka Globalni sklad 6.6.2011 €

Probanka Novi Trgi 6.6.2011 €

Probanka Sigma 6.6.2011 €

Probanka Uranium 6.6.2011 €

Triglav Azija 6.6.2011 €

Triglav Balkan 6.6.2011 €

Triglav Evropa 6.6.2011 €

Triglav Hitro Rastoča Podj. 6.6.2011 €

Triglav Obvezniški 6.6.2011 €

Triglav Rastoči trgi 6.6.2011 €

Triglav Renta 6.6.2011 €

Triglav Steber I 6.6.2011 €

Triglav Svetovni 6.6.2011 €

Triglav Top Sektorji 6.6.2011 €

Tuji

Ime sklada OD V

Allianz PIMCO Euro Bond 6.6.2011 €

Allianz RCM BRIC Equity 6.6.2011 €

Allianz RCM Enhanced Short Term Euro 6.6.2011 €

Allianz RCM Europe Equity Growth 6.6.2011 €

Allianz RCM Global Agricultural Trends 6.6.2011 €

Allianz RCM Global EcoTrends 6.6.2011 €

Allianz RCM Global Equity 6.6.2011 €

Allianz RCM Growing Markets Protect 6.6.2011 €

Allianz RCM Oriental Income 6.6.2011 $

Deka Convergence Aktien 6.6.2011 €

Deka-ConvergenceRenten 6.6.2011 €

Deka MiddleEast and Africa 6.6.2011 €

ESPA BOND BRIK CORPORATE 7.6.2011 €

ESPA BOND DANUBIA 7.6.2011 €

ESPA BOND EMERGING-MARKETS 7.6.2011 €

ESPA BOND EURO-CORPORATE 7.6.2011 €

ESPA BOND EUROPE 7.6.2011 €

ESPA BOND EUROPE-HIGH YIELD 7.6.2011 €

ESPA STOCK ADRIATIC 7.6.2011 €

ESPA STOCK AMERICA 7.6.2011 €

ESPA STOCK ASIA INFRASTRUCTURE 7.6.2011 €

ESPA STOCK ASIA-PACIFIC PROPERTY 7.6.2011 €

ESPA STOCK BRICK 7.6.2011 €

ESPA STOCK COMMODITIES 7.6.2011 €

ESPA STOCK EUROPE-ACTIVE 7.6.2011 €

ESPA STOCK EUROPE-EMERGING 7.6.2011 €

ESPA STOCK ISTANBUL 7.6.2011 €

ESPA STOCK JAPAN 7.6.2011 €

ESPA STOCK NEW CONSUMER 7.6.2011 €

TOP-Fonds I Der Stabile 7.6.2011 €

TOP-Fonds II Der Flexible 7.6.2011 €

TOP-Fonds III Der Aktive 7.6.2011 €

EEF Bond EUR Long Term (R) 3.6.2011 €

EEF Bond EUR Medium Term (R) 3.6.2011 €

EEF Bond EUR Short Term (R) 3.6.2011 €

EEF Cash EUR (R) 3.6.2011 €

EEF Cash USD (R) 3.6.2011 €

EEF Equity China (R) 3.6.2011 €

EEF Equity Emerging Markets Asia (R) 3.6.2011 €

EEF Equity Energy & Materials (R) 3.6.2011 €

EEF Equity Energy & Materials (RH) 3.6.2011 €

EEF Equity Europe (R) 3.6.2011 €

EEF Equity Europe (RH) 3.6.2011 €

EEF Equity Euro (R) 3.6.2011 €

EEF Equity Financial(R) 3.6.2011 €

EEF Equity Financial(RH) 3.6.2011 €

EEF Equity High Tech(R) 3.6.2011 €

EEF Equity High Tech(RH) 3.6.2011 €

EEF Equity Industrials (R) 3.6.2011 €

EEF Equity Industrials (RH) 3.6.2011 €

EEF Equity Japan (R) 3.6.2011 €

EEF Equity Japan (RH) 3.6.2011 €

EEF Equity Latin America(R) 3.6.2011 €