I. leto. / Številka 6 >09000 Nai Glas falarf svakog 1. i 15. u mjs-•scu i stoji: do kmOr-M godine K 7*—, a» ■sjesoe K 1’40. C*-Jsna svakog hrajs 7t! fiL — Oglasi: Jodna petit vrste DO fthra, Bvanleo: jjvo-giasi i reklame 2 K. 10. V L|ub!]ani, dne 18 decembr?! 1910. aaonooĐoanDnoa Ham Tnac usasaa enaKor 1. h 15. y oe-ceny h erojii: ;(,o ssoo-qa rođene K 7-—, ea Mecen K l-40. Hena cnaieor 6p<>ia 70 4nu. Oraiww: je^an nener pcA&R 80 ^ssa., sat-n RH hm aporumca * peB4>jKe 2 K- — imaoaaasruuuuBa VnkNrfMve: yoWJ«u. JUneka aa*» Mev. 3Mi. Bekeptevv •** vtm«*, ah« »e ae prfloE! vn«mk. D«vkM v latiaMI i« Prilivi »ptvjrrj:« le oedpt—na hi odoste« traahtraM. Roka-p,m hrvateko-srteke ie pofllfati Oatfatneaan RavM«. Sagi eh, RrMMkepanska i " Centralnog Sav«*® 5»v-nih n®fnl«St®nl8ia m kraliesttfM Srba, Hrvata I Slovenaca. Ufiravalfitvo: Na narobila bre* denarja m ns diramo. Naročnina naj se pošlje po nakaniti, zo Slovenijo: Ljubilana, Vodnikov trg ši. 50, ja iit-v lake in srbske pokrajine kraljestva SHS pa: Zagreb, Frankopanska ulica 2/1. TJa je pušiijati tudi zbirke za nad tiskovni j—*-*—* Per aspera .... Z današnjo peterno številko zaključujemo J. letnik „Našega Glasu". Imel je težak porod; čilo, krepko je začel živeti in se razvijati, a nenadoma je prišel tiskarski štrajk, ki mu je nadaljnji razvoj prekinil in popolnoma ustavil. Težko je bilo našim naročnikom brez glasila, še težje nam, ki nismo mogli podati onega kar smo hoteli in kar bi bili mogli. Nabralo se nam je toliko važnega gradiva, da bi lahko izdajali tednik, toda izdati nismo mogli niti ene številke od 1. oktobra doslej, liskami, ki stavi in tiska naše glasilo, se je medtem nabralo toliko nujnega dela, ki se mora odpraviti do zaključka tekočega leta, da je popolnoma izključeno izdajati „Naš Glasa letos še v zaporednih številkah od 6.—10. „Učiteljska Tiskarna" tiska dnevnike, mesečnike in polmesečnike; vse te liste je treba tekom pol meseca zaključiti, da bodo mogli po Novem letu izhajati zopet redno s i. štev. To velja tudi za „Naš Glas". Vrhu tega pa so se tiskovni stroški silno podražili, da nam je ža plačano naročnino nemogoče izdati še 5 številk. Upamo, da to naši naročniki razumejo in da nam zato svoje kolegijalne pomoči za bodočnost ne odrečejo. Prosimo jih, naj nabirajo naročnike, naj agitirajo za naše glasilo, ki si je v kratkem času pridobilo največ ji ugled in splošne simpatije. Glasila nam je treba za našo organizacijo, kot orožje proti svojim protivnikom, kot informativno sredstvo javnosti in svojim prijateljem. V slogi je moč in naš spas. Trdno sme odločeni z H. letnikom dvigniti „Noš Glas" na čim višjo stopnjo razvoja in smo prepričani, da poskrbe vse organizacije za točna in dobra poročila iz vse Jugoslavije! Per aspera ad astra l Od razposlanih nabiralnih pol nam se jih še nad polovico ni vrnilo. Prosimo vse posameznike, osobito pa vse predstojnike uradov, ki smo jim pole poslali, da dajo pole krožiti po uradu in nam izpolnjene čimpivje vrnejo. V interesu skupnosti in vsakega posameznika je, da se nam pote ne vračajo prazne, marveč da pridobe kai največ naročnikov. Ne zahtevamo nič nemogočega, će žrtvuje vsak le malo časa za list, rodi to lep sad. Predstojnik nekega urada je dal krožiti našo nabiralno polo s tole opazko: „Priporočam, da postane vsak nameščenec naročnik skupnega strokoimega glasila in tako podpira Ustno stvar." 'ispek: 27 novih naročnikov in 73 kron za tiskovni sklad. Čast temu gospodu ! Če bi se vsak zavzel za stvar tako, štel bi „Naš Glas" danes nekaj stotin naročnikov več! Pozivamo ose tovarišice in tovariše, da agitirajo za list in pridobivajo naročnike. Vsak naj smatra za svojo dolžnost, pridobili vsaj enega novega naročnika! Ker se današnja številka pošlje prvič vsem naročnikom vse kraljevine naravnost od upraoništva, prosimo ose, ki bi morda lista radi pomanjkljivega naslova alt iz kateregakoli vzroka ne dobili točno, da nam to javijo po dopisnici, da morebitne nedostatke odpravimo. Na deh za bodočnost! Uredništvo in npravništvo „Našega Glasu", Vodnikov trg št. 5 o Ljubljani Ultimatum. Ministarskom sa vetu kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca na ruke predsjednika gospodina tira. Ljube Davidovima Javni namještenici Bosne, Dalmacije, Hrvatske i Slavonije ter Slovenije, ujedinjeni u centralom savezu javnih namještenika kraljestva Srba, Hrvata 1 Slovenaca, na svojim skupštinama održanim 30. novembra i 1. decembra o. g. u Ljubljani, Splitu > Zagrebu, koje skupštine permanentno vodaju, jedinstveno zaključišc na rezoluciju centralno« saveza od 24. avgusta o. g.. da se ministarskom savetu u Beogradu u pitanin urednjenja naših materijalnih odnosa putem potpisanih delegatov uruči ovaj: Memorandum. 1. Ministarski Savet neka znade, da su javni namještenici Bosne, Dalmacije, Hrvtskc i Slavonije, te Slovenije pred godinu dana jednodušno sa ostalim narodom pristupili osnutku jedne slobodne države SHS. u j>otpunt)j nadi. da će i oni sa cjelokupnim ujedinjenim narodom u toj slobodnoj državi dožlvlti lijepe dane sredje-nog socijalnog, kulturnog i ekonomskog života, za koji naša država u sebi nosi sve preduvjete. — 2. Javni namještenici pomenutih krajeva ispunjavali su kroz ovo godinu dana uz najteža pregaranja prinadležeće im zvaničnje dužnosti a neizrecivu bijedu svoju i svolih porodila prikrivali su u orirodtenom im ljudskim pomosom i zbog zvaničnog im ugleda. Ti javni namješte- nici stoje danas sa svojim porodicama usred zime goli i bosi, bez ogrijeva i bez hrane u državi, koja, blagoslovljena i n sebi bogata, može i mora svakom svom državljanu omogućiti sredjeni život. Jav ni namještenici tako dalje ne moga ni časa više. — A koji je uzrok tom propadanju, a dogodice i konačnoj propasti tog dijela naroda — tog staleža, a propast kojeg neminovno se nadovezuje rasulo državnog organizma? —- Uzrok je sveopća nesredjenost ekonomska, ftnancijaina i socijalna — naše u sebi bogate države, do koje su ju doveH a i dalje ju podržavaju oni faktori, koji su dosada vodili a i sada vode državne po« Željeznički promet svaki |e dan gotjl, gotovo je posve zapeo. Ulazimo u zima sa nestašicom ugljena, sa Izrabljenim lokomotivama I razbijenim vagonima, te nezadovoljnimi i uslijed materijalne bijede demoliraziranin. željezničarima. Ono malo robe, što se i uz taki promet, a a* fabulozno povišenje vozarske pristojbe promeće, u dobrom dijelu pokradu stalne bande željezničkih tatova 1 razbojnika. I tome pozvani faktori ili neće ili nemaju na put stati. — A sva ta nevolja isključivo pogadja nas potrošače, nas javne namještenike. Jer mi plaćamo namirnice skuplje i zbog povišenih vozarskih pristojba i zbog svih tih nevolja, što trgovca snalaze uz takovim željezničkim prometu. — Trgovina sa inozemstvom gotovo Je nemoguća krivnjom raznih diletantskih eksnerimenata. — Najprije je zabranjen izvoz. Izvoznice se izdavale svakojakim ljudima i tako uvela ona ogavna trgovina, nada sve štetna pohlepa i korupcija, žrtvom kojih i opet smo bili mi potrošači i javni namještenici. — Kada. je to zlo i ta naša sramota doseglo vrhunac, obustavljene su izvoznice a uvedene izvozne carine i to kao vrelo državnih prihoda, i pri tom zaslužiti će opet spekulanti, a mi potrošači _ plaćat! ćemo i tu carinu, plaćajući uz hm i po njoj sk’.mHp -'ve namirnice. Tako najveća sirotinja u državi biva izrahljiva kao vrelo državnih novčanih prihoda — dok bi carine imale biti tek sredstvo za regtili'anje međunarodnog prometa i sredstvo^ aa zaštitu domaćih producenata i potrošača. — A tek valuta, jedno od najvažnijih problema našeg ekonomskog života i naše ekonomske budućnosti rešava se na način, te idemo u susret još težim danima, a možda čak i u gospodarsku propast. — I tuš smo mi najteže pogodjeni. jer di-ferencu strane, zdrave i naše loše valute i opet mi potrošači icod nabave namirnica podmirujemo. — Kolike li štete od diletantskih provedenog žigosanja i sada provadjanog markiranja naših krunskih novčanica! Istina, da poboljšanje valute djelovalo bi, ako država pridržanih 20 Jo novčanica ne bi stavila u opticaj, ali samo onda, ako bi upo-redo s time provela, da trgovci cijenu robe za 20 % snize. — Nu pozvani faktori ne samo da toga učinili nisu, već što više nisu predusreli ni tome, te su trgovci povodom markiranja krunskih novčaca cijenu robi digli i za 50 % a kod te povišice predvidivo ostače i nakon dovršenog markiranja. — I evo tako smo i u rešavanju valutnog problema izvrgnuti lihvi bezsavjesnih iz rablji vača. — Mogli bi proslijediti, ali već iz svega tog jasno slijedi, da se danas više ni opstanak javnih namještenika ne može trajno osigurati povišicama beriva. To može da bude tek jedno momentano sredstvo za predusresti katastrofi, koja je u nastupu, aii na to sredstvo mora se bezuvjetno i bezodvlačno nadovezati jedno radikalno saniranje istaknutih desolatnih prometnih, trgovačkih i financijalnih prilika u našoj državi, koje su dosada jednako kao i najvažnija socijalna pitanja, uslijed nera-numjevanja sa strane pozvanih faktora lako i toliko ođuemareni. Uredjenje tih prilika našeg državnog života ključ je i uredjenju prilika javnih namještenika. Javni namještenici Bosne, Dalmacije, Hrvatske i Slavonije, te Slovenije kroz ovo su godinu dana putom ^ftalešklh organizacija, posebnih ođasian-&va, te putem pismenih podnesaka i javih štampe pozvane faktore na sve to npozorivali, ali bez uspjeha.: Javni namještenici Bosne, Dalmacije, Hrvatske i Slavonije te Slovenije ,u ovom svom istupu stoje nad strankama, njim je svejedno, kojih stranaka ljudi na odgovorna mjesta u našoj državi dodju tek hoće da dodju ljudi krr u sebi nose Jamstvo da za pravilno i uspješno uredjenje svih istaknutih pitat; ja imadu razumjevania' 1 spo- sobnosti, ijudi koji su više državnici, a manje poiiiičajri. — javni namještenici Bosne, Dalmacije, lirvaisKe i Mavujnje te oiovenije vec ua-nas izjavljuju, aa ćc oui siijeueć spas i domohn ove države, pngouom dojuućih izbora, komunalnih i opće pontičkih soli-aarno i jeomstveao istupiti te pređuzeti sve i sva, ua takovi budi prime kormilo države u mke. — Ali jer postojeća bijeda i nevolja javnih namještenika Bosne, Dalmacije, Hrvatske i biavomjc te bio vezuje ne aopušta •imakove odgovornosti i privremenog saniranja materijalnih prilika njihovih i njihovih porodica, to se oni ovime obraćaju na Ministarski Savet Kraljestva Silb. sa odlučnim zahtjevom: 1, ) Da vlada osnovu zakona o privremenom izjednačenju plata i nekih drugih odnosa civilnih i vojnih državnih službenika odmah makar i putem uredbe proglasi i uvede. Za slučaj, da potpisane delegate uvjeri o apsolutnoj nemogućnosti, da se ta osnova sada provede, tražimo da se odmah suradnjom centralnog saveza pristupi radnjama oko provedbe zakonske osnove u svrhu, da može stupiti na snagu najkasnije danom 1. marta 1920. 2. Da do toga roka davat će se svim javnim namještenicima dodaci na sva dosedanja beriva (plata, aktivitetni doplatak, odnosno stanarina te dodatak na skupoću) sa retroaktivnom moći od 1. novembra 1.919. po ovoj shemi: Svim namještenicima i činovnicima do 11. činovnog raz. 20 % od ukupnih dosedanjih beriva X. — 110%, IX. 100%, VIII. — 90%, VII. — 80%, VI. — 70% V. — 60 %, IV. — 50 %, III. — 40 %, II. — 30%. III. Tražimo, da viada zapriječi sveudilj rastuću skupoću te preduzme najenergičnije mjere da se sadanja skupoća snizi. IV. Tražimo, da viada odmah donese zakon ili uredbu o oduzimanju imovine, ratnih dobitaka i lihvara, da je bez ikakvih obzira u najkraćem roku i provede, pri čemu može računati na najsavesniju sa-dardnju sveukupnog organizovanog javnog namješteništva. V. Tražimo prema točki 3 rezolucije centralnog saveza od 24. avgusta o. g. da se svim javnim namještenicima dopita pripomoć za nabavu odijela i obuće. — Fran Pilek: Savremena priča. Kasna ie jesen. Sjever brije. Trga hšče sa stabala, koie se prioravHa na zimski san. Nosi ga širom zemlje i do igrava se s njime. Tu i tamo složi mogile od niegau na opet zaleti se u nle svom snagom i rastepe ih širom, fzeleda. da ne dopušta rodienol braći, da se ioš iednom ogriiu bratskom toplinom, miie neoro za uviiek svrše. Ooni ih. te svakoga šiba svoiirn zdeniiom. Hladno ie. Upravo ti cvokoćn zubi od studeni. Tko ne mora na tu hiaunoću, stisnuo se kra? tople peći ili mpionio na nlu. oa tupo gleda kroz nrozor i> prirodu, gdie se pod udarcima sievera svvuhi grane i debla. Hladno ie. caii činovniku Deri ne smile da bude hladno. Služba ie služba. Zove ea dužnost i mora da ie vrši. Bog ie daleko. a Mudi ne vjeruju. Mora da ide Pero u ured. premda nema tooloc odiiela nf ogrtača, da se u ni zaodiene. Badava ga zaustavlhla žena. da ne ide do toi buri nikuda, ier da će se prehladiti i uništiti svoi i onako slabi život. »Moram, da idem. Koiima ie dobro, ti bi ismijavali moiol biledl. Koli pate kao i ?a. prispodabliali bi svoie patnje s mojima, oa bi držali, da ioš više pate od mene«. — Ne idi, Pero. Zar ne vidiš, kako si siab — i onet će žena. — Moram da idem radi tebe i radi diece naše. zdvoino odvrati Pero. pograbi šešir i iume u vietar. Do ureda ie dosta podaleko. Na Peri bilo ie laeano odiielo. Žurio s«. al< vfejar kao da se ioš bolie žurio i zaliietavho se u Peru i lupao ga svoiim leden'm udarcima. Pero se stao tresti od niegovih udaraca. Nos mu se zaplavio kao šljiva, a brada zacvokotaia od studeni. Žurio se. a rJz iiieno — od natnia ispijeno lice — kotrllala se do gdlekoia VI. Tražimo, da se prema zahtevu točke 2 rečene rezolucije povrati javnim namještenicima oduzeta pogodnost 50% popusta na željeznicama i parobrodima. Očekujemo odgovor pogotovo n^ točki I. j H. do 5. decembra 1919., 18. sati, jer ga smatramo neophodno potrebnim za' umirenje uzrujanog javnog namješteništva, koje na permanentnim skupštinama očekuje odgovor. U slučaju, da do označenog roka u« dobijemo odgovor ili da na iznešene zah«. tjeve vlada i nepovoljno odgovori odklunjaju potpisani delegati, koji zastopajo svej organizacije Bosne, Dalmacije, Hrvatske i Slavonije te Slovenije, svaku odgovornost za posljedice kao i istupe javnih namještenika, do kojih bi moglo spontano doći pod uticajem nesnosne bijede pod utjecaiem gladi. — Za takvu opću nesreću pada odgo« vornost lično na pozvane faktore. Beograd, 4. decembra 1919. god. Centralni savez javnih namještenika kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca. Za savez drž. namještenika Dalmacije 5. Dr. Petar Derado, predsjednik. Prof. Marin Katunarić v. r. Za savez javnih namještenika Hrvatske i Slavonije: Delegati: Dr. Viktor Benkovič pr. v. t* Rajkp Vodogažeć v. r. Za savez jav. namj. Bosne i Hercegovina a Pnnomoćnih Dr. V. Benkovič v. r. Za društvo drž. uslužbencev Slovenije: Delegati: Maks Ulleg v. r., predsednik* Kari Urbančič v. r, ‘ * * Delegatie javnih name^nr^v rv-r. macije. Hrvatske Bosne In Hercegovine in Slovenije so došli v sredo, 3. t. m. dopoldne v Beograd in prosili za takojšnji sprejem pr? min. predsedniku Davidovlču. Ta pa je sprejem odklonil, češ da ima preveč dela ter je napotil delegate na ministra za konstituanto. dr. Paiečka. Delegacija je naznanila ministfu dr. Palečku, da hoče vsekakor govoriti z min. predsednikom samim, ker s?eer ndnotute Nato te bil* suza. Plakala mu duša. što fJog i vlast za-boraviše na patnika činovnika. Napokon prisnije u ured. Poleti k peči. da st ogrije prozeble žile. Orli oeć. ali sveudilj drbće i č*He, a prozeblim usnama iedva Izušćma: »Zima .. . zim . . a.« Drugovi koii su biti patnici kao i Pero. shvaćali su aa. a 011I koii ga niiesu mogli da shvate, zagledavali su se u nieca kao u ludu i oosrtdno mu se Dodsmiiavali. Ogriie se ponešto Pero i podlo do svog stola da radf. Slab je. Ne -nože tla drži pero u ruci. Mrači nnt se oređ -'činta. Preko leđiiiu noHhi ga čas ledeni, čas vuči srsi. Blijedi, na onet »urnem. Nešto ga škaklie u grlu i coni ga na kašliuca.iie. (Mava mu biva sve teža i teža. Već ne može da ie drži na ramenu, oa »e podbočio obim rukama I besćutno zaklonio oči. — Vama niie dobro, gospodine. Vratite se kući — rekne predstojnik ureda. I sprejeta popoldne pri Davidoviću, kjer pa je zvedela, da ni za rveospnove službene pragmatike in službenih prejemkov javnih nameščencev še nič pripravljenega. Vse vesti glede tozadevnih priprav in sklepov po časopisih so bile torej gol bluif. Min. predsednik se je skliceval na finančne tež-koče države in na neurejenost valute ter je poslal delegacije zopet k ministru dr. Palečku, da se ž njim razgovarja. Delegati so'nato podali celotnemu ministrstvu pismeno ultimat, ki ga prinašamo dobesedno zgoraj. Min. predsednik Davidovič je naslednjega dne osebno sprejel delegate, a zelo hladno in je povdarjal, da si uradnik „vendar lahko tudi še kje drugod kaj zasluži4*, da se za uradništvo stori vse kar je le mogoče ter da se tozadevno že ob 7. zvečer vrši seja ministrstva . . .Po Beogradu se je celo v parlamentarnih krogih govorilo, da bodo delegatje aretirani in po odgonu poslani domov. Delegatje so ostali mirni ter se niso dali zastrašiti. In res, zgodilo jim se ni nič hudega ... Naslednjega dne dopoldne je minister di. Paleček delegatom sporočil, da zahtevam delegacije ministrstvo v vsem obsegu ne more u-goditi. Na izjavo, da hoče delegacija s tem odgovorom odpotovati, je obljubil minister dr. Paleček, da se bo vršila torej še ena min. seja. Toda vršilo se je nato še 5 ministrskih sej, predno se ie končno sklenilo. kakor ie zahtevala delegacija, zvišanje draginjske doklade za vse dosedanje prejemke od 30—120%. Delegacija je čakala na ta efekt torej celih 6 dni. Najbolj so se zavzemali za zahteve javnih nameščencev bale ministri dr. Kramer, Anton Kristan in dr. Paleček. Glede upokojencev se uvede ista lestvica, kakor za aktivne javne nameščence ter se ta uredba izvede kakih osem dni kasneje, torej okoli 15 t m. Delegatje so dobili vtisk, da je današnja vlada še najbolj naklonjena javnim nameščencem in da bo vsaka dru^a slabša za njih interese. Danes so jim srbski radikalci dosledno nasnrotni in žal. niti med koruptnimi uradniki te stranke ni za skupne koristi javnih nameščencev onstran Drine, Save in Dunave nikakefca razumevanja. Vendar se opaža, da se tudi med radikalnimi Srbi zdčenja daniti. Službene pragmatike v Beogradu sami nikoli ne dovrše, če javni nameščenci sami ne izdelajo načrtov in statusov, ki jih v Beogradu sploh nimajo. Ministrstvo je sicer obljubilo izgotoviti definitivno vse do 1. marca, a to je nemogoče, ako organizacije same ne začno nemudoma resno delati ter če ne ' prediože svojih predlogov vsaj do I. februarja 1920. Za par mesecev mora torej uradništvo še potrpeti, da se definitivno reši vsaj notranja valuta. Ministrstvo sicer upa, da se to zgodi do konca januarja 1920. Naše dosedanje izkušnje z uradovanjem ministrstev pa nas delajo pesimistične. Zato si naj pomagajo javni nameščenci sami s svojim lastnim delom in s svojo resno discipliniranostjo. * * * Društvo javnih nameščencev je prejelo sledeči brzojavki: Beograd, 14. dec. Sednica ministar, j saveta radi vaših stvari zakazana za su-i tra četiri sata posle podne. Dr. Paleček I s. r. kabinet ministra za pripravo ustavo-I tovorne skupščine in izjednjačenje zakona. Zagreb, 15. dec. Doplatak na skupoću za ek spe dlje te i seoske pismonoše jučer je riješen u ministerstvn financija. O tom je obavješteno vaše ravnateljstvo. Da se može isplatiti ovaj novi doplatak do 120°/o, u subotu je konačno raspravljen u ministarskom savjetu te će u ponedeljak ur službenim novinama (izaći). Za učitelje ova naredba neće vrijediti, nogo im se plaća imade u diarima isplatiti. Tovarišf, organizirajte se: Vaša korist - in Vaša čast to zaliteuata. —— Dr. B. (Zagreb): Čega nam treba! „Karaktera nam treba!44 kliče slavni naš Gjalski na koncu svog „Osvita*4. — Odsudan i istinit poklik! Malo ie značaje-va bilo u prošlosti, manje u sadašnjosti, a budućnost? Iskreni patriot, obazirući se oko sebe, mora i danas bolno ponoviti ovaj poklik. — Danas u doba slobode i demokracije treba nam zaista karaktera, jer oni su obima temelj. — Treba nam ljudi, ljudi u punom smislu riječi, ljudi, koji su i sposobni, da grade temelje za srećniju budućnost naše nacije. Navlastito trebamo ih mi, javni namještenici sviju kategorija. Kažu nam, da smo temelj države, sastavni dijelovi njena organizma. Temelji valja da budu čvrsti, organi zdravi! I vrati se Pero kući. Išao je lagano — j lagano. Niie moeao da brzo koraca. Pri-činialo mu se. da su mu noge od olova. Vjetar se zaliietavao i opet u nfega i Šibao ga svoiim zđenilem. ali on io niie osjećao. Tilelo mu izgaralo od neke imu-tamie vrućine, oa si razgalio prsi i godili 's'ii mu ledeni cielovi sjevera. Išao Pero. išao. a svakidanti mit prisilimo mu se. da ie mrt. koHm mrtuie n vječnost. Bio ie slab. slabi da Ie sve od slabosti ooteturavao. Ratni mililhnašf, što proiuriše na au tomobilii mimo njega, pogledavahu va sa sin ješkom i nešto si prosborili. Vallda reko še: gle pijanac, kako se bori s vihtrom. Napokon prispiie Pero kući. 2eua ga dočeka zdvoinim krikom: . — Ti. si se vratio. Tebi niie dobra Pero. tnoi Pero. zašto si išao danas 14 ured ? Zašto me uiiesi poslušao? Ti si Se Prehladio. — Kaki prehladio? Meni je vruće, da bi i istu košulju bacio sa sebe. Meni nije hladna Ja^orim — gorim . . smrsi Pero kroz zube i spusti se na divan. 2ena uvidie odmah, da s Perom niie dobro. Smjesti ga u krevet, te nošalie do liječnika. Pero je istinu govorio. Gorio ie od »unutarnje vročine. Upaliia mu se pluća, konstatirao Je liječnik. Peri bivak) danomice sve gore. Ni-tešu mu pomagali nf mrzli oblozi, ni pijanice. Većim diielom ležao ie u besviestlci. kofa se prekidate bo*nim jecajem. Katkada kašliucnuo bi. a mlaz krvi pošiknuo bi mu na usta. Peri više niie bilo spasa. Nakon se-damđnevne patnie smirio se za uvifek Ubila ga nestašica toploga odijela. / Suviše je poznata nesrečna uloga, što su. je činovnici u. prošlosti igrali prema narodu. Tudjinac im je zarobio duše, skršio moralnu snagu. Malo ih je bilo, koji su mu se oduprli, i ti su postradali, poginuli. —* Tek neki su ostali i pojavili se kao jasm uzori na vedrom horicontu nai >đne slobode. Razlozi tome su jasni. Razvijanju zna-| čajeva nijesu pogodovale prilike. U inte-: resu je tudjinske državne vlasti bilo, da ga spriječi. Kukavicama i slabićima lakše se vlada. Ropstvo je sinteza beznačajnosti i slabosti, sloboda karakternosti i energije. Za ropstvo dakle nije smjelo da bude karaktera. Tudjinac je uspijevao, trovao naše moralno biće i zagospodovao skršenim duhovima. Ali žalac mržnje na tudjin-| skog tiranina usadjen u našu dušu s idealima otadžbinske ljubavi u rodnom domu i školskoj klupi ostao je vazda spreman da ubode. 1 javljao se ponajpače pod konac pojedinih života, kad već nažalost nije bio pogibeljan. Dom i škola učinila je svoju dužnost, i da je bilo više moralne snage, ne bi tudjinac ui tako dugo gospo-dovao našim plemenom. No danas smo u slobodi i mi joj se radujema Uvjereni smo, da nam donosi uvjete za razvoj značajeva, daje nam mogućnost, da pokrenemo sve moralne sile i etičke vrijednosti pojedinaca, koje su bile potisnute ili se nijesu mogle da razviju, na konstruktivni posao. Kod osnutka organizacije SJN u Zan grebu naviješten je ovaj posao kao jedan j od bitnih zadataka našega pokreta. — Pitanje. da li je državna potreba imati svjesne i čestite organe javne vlasti, nije nužno načimati. Odgovor svatko razborit’ znade. Nadaje se tek pitanje, može li ova-kovo nastojanje danas u dota pomućenih’ i pojmova etike^ i morala imati pozitivnih' rezultata. — Vjerujemo, da može i mora. — Ta svima nam je valjda stalo, da se očistimo od truleža, što oko nas vlada i da zavlada red i pravo, kultura i poštenje.1 Svi moramo želiti, da prestane nioralnoi pijanstva koje je i u našoj državi takoi snažno zavladalo. Dakako, da nam je zato potrebna pomoć svih, koji su sačuvali vjeru u pravdu, koji još nijesu zgazili načela etike i morala. — U tom nastojanju valja da nas podupre narod, jer smjera na njegovo dobro, i oni, što u njegovo ime upravljaju državom. — Poduprijet će nas tako, da nam prije svega osiguraju materijalnu bezbjednost, da nam dadu najnužnija sredstva za život, na koja po pogodbi s državnom vlasti imamo nesumnjivo pravo. Tražiti od nas, da u borbi s instinktima ostanemo pobjednici na korist našega etičkog osvjedočenja, nije obzirno, jer ni-jesmo organi državne vlasti valjda zato, da budemo objekti psiholoških eksperimenta. Potrebno je, đa se tačno opredijeli opseg naših dužnosti i prava, da nas se gaštiti protiv svake samovolje i nepravde te omogući mirno i predano vršiti funkcije svoga zvanja. Naša će pak dužnost biti, da svojski poradimo oko uspjeha izloženog nastojanja. Da očuvamo svoje etičke sile, nužno je, da se borimo protiv demoralizacije, došla ona odozdo ili odozgo. Ni za kakav drugi interes ne smije se dozvoliti uporaba naših sila, već za onaj države i naroda. Niti hoćemo biti organi korupcije i protekcionizma, niti njezini objekti. Protiv denuncijanstva i štreberstva medju našim drugovima borit ćemo se nepomirljivo i ćnergično kao proti sramotnoj baštini tiranske prošlosti, ma stajalo ono pod či- jimgod protektoratom, <01 pod državnim ne može da buda. Želimo biti svjesni narodni i državni radnici, knji poznaj« samo jedan autoritet: autoritej naroda i države. Mi želimo, da u našim redovima budu zna-čajevi, koji su kadri, da u praksi provode načela poštenja i čestitosti i da se svemu protivnom energično odupiru. Osjećamo potrebu, da kod izgradnje napredno - demokratske organizacije državne vlasti i kod postavljanja njenih temelja saradjuju ljudi potpuni, besprikorni. Temelj državne organizacije iesmo mi. izvršitelji državne vlasti. — Zato valja da budemo solidni u misli i radu, u teoriji na-ziranja i praksi zvaničnog posla. Kao. nikada prije vidimo* da treba podići vjeru u pravdu, istinsko podenje. Nužna je borba, odlučna i nepomirljiva borba s vampirima nepravde i laži, što se pojaviše kao jata crnih gavranova nad živim li izranjenim tijelom narodnim. Po zvanju snio u prilici, da je međju prvima provodimo i to smo dužni učiniti prema sebi i narodu, bezobzirno i ustrajno. U toj borbi neka se vidi, tko osjeća za narod, tko imade snage, da se neustrašivo bori za ideale kulture i demokracije. Borba je teška, ier su protivnici snabdjeveni teškim oružjem novca, h!aga j uplivnih položaja. No, našem oružiu leži snaga u nepromjenljivoj etičkoj ideji i zato jo silnija. Težak je to posao! Iziskuje mnogo samozataje, požrtvovnosti i drugih rijetkih svojstava. Treba nam dakle ljudi, značajeva, čeličnih značajeva! A hoćemo li ih medju gladnim drugovima naći? Uvjeren sam, da hoćemo prije i daleko više nego međju drugovima, koji se zaslugom svoje uspavane savjesti medju glatjne više ne ubrajaj*«,. JOŽA BEKS (Ljubljana): Težnje davčnih uradnikov v Sloveniji. Tiskarski štrajk je zakrivil marsikaj ia prekinil med drugim tudi stik, ki so ga imela strokovna društva po „Našem Gla-su“ s svojimi člani na deželi. Od vseh strani so prihajala za dobe stavke vprašanja o delovanju društvenega odbora, ki pa nanje odbor ni mogel v taki obsežnosti odgovarjati, da bi vztregel vsakemu po-edincu. Okrožnice stanejo vsled povišanja postnih tarifov denar, društvo pa mora šte-diti, ker bo treba prej ali slej posredovati osebno v Beogradu v prilog naši kardinalni zahtevi za uvrstitev davčnih uradnikov med skupino maturantov. Odbor je želel svojim članom v najkrajšem času predočiti uspehe svojega dela. Žal, da stojimo danes tam, kjer smo bili ob času občnega zbora 4. maja 1.1. Še bolj pa moramo obžalovati, da smo naleteli na odpor tam, kjer smo pričakovali najizdatnejše moralne pomoči — pri delegaciji ministrstva financ. Ne samo da društvo na svojo spomenico o uvrstitvi davčnih uradnikov v skupino maturantov, ki jo je predložilo delegaciji 24. aprila t. L, do danes ni dobilo pismene načelne izjave, v koliko bi bilo predsedstvo delegacije pri osrednji vladi pripravHeno podpirati naše stremljenje, tudi ustna Izjava gospoda delegata, ki jo je podal društvenemu predsedniku in tajniku, Je vsebovala energični ne. Utemeljitev te negacije sloni sic^r v splošnem na zelo simpatičnem demokrat- skeu: načelu, ki pa ne veljaj za uradnike drugih strok Gospod delegat tega stališča sicer ni izrečno povdarjal, vendar pa je bil mnenja, da so tudi uradniki brez zadostnih ali za državno službo predpisanih študij v polni meri kos svoji nalogi in da opravljajo v mnogih slučajih službo z relativno boljšim uspehom, kot drugi, ki se sicer morejo izkazati s predpisanimi študijami, pa pozneje, ko jim je dokumentirati popolna samostojnost in ves intelekt, dostikrat nepričakovano hitro odpovedo. Da ima gospod delegat sam odločevati, bi uredil upravo tako. da bi prišla do veljave individualna in produktivna sila vsakega posameznika, ne pa njegova predizobrazba. Davčno uradništvo maši v zadnjem času deloma tudi vrzeli konceptnega osebja in je v pretežni meri porabim, kjer se ga rabi. Mi smo gospodu delegatu za laskavo priznanje iz srca hvaležni, ne vemo pa, na kak način bi se v tem oziru moglo zadovoljivo rešiti vprašanje službenih prejemkov. Društveni odbor je predložil delegaciji ministrstva financ v zadnjem času tudi vlogo, v kateri zahteva pomaknitev starejših tovarišev Vlil. činovnega razreda v VII. čin. razred. Vsi ti tovariši so bili namreč z uveljavljenjem službene pragmatike (1914) s tem, da se jim je za dosego višjih prejemkov vračunila samo službena naddoba štirih let. dasiravno so ob času uzakonjenja pragmatike že dosegli nad trideset let efektivne službe, v primeri z onimi, ki so tačas završili 24. službeno leto, v gmotnem oziru občutno prikrajšani. Da sq ta krivica vsaj deloma izravna, je odbor predlagal, da se imenu-jejd vsi oni tovariši, ki so nastopili davčno službo pred 1. 1883. ali na počenši s 1. januarjem t !. završili 35 službenih let, v VII. člnovni razred. Gospod delegat je obljubil v tem oziru, v kolikor mu bo dovnievalo budgetar-no vprašanje vso svojo pomoč. (Izvedeli smo na najmerodajnelšem mestu, da je predlog za imenovanje nekaterih teh uradnikov že v Beogradu.) Ker je bila vloga poslana sočasno tudi osrednji vladi in načelnikom klubov slovenskih oobfičnih strank, ni dvoma, da bo rešena ugodno. Druga vloga, ki smo jo predložili delegaciji. stremi za tem, da se pripusti davčne praktikante k strokovnemu izpitu pred potekom enoletne prakse. Odlok bivšega finančnega ravnateljstva v Ljubljani z dne 21. oktobra 1875, štev 9855. predpisuje namreč glasom naredbe bivšega finančnega ministrstva z dne 15. junija 1S74. št 16262 (naredbenik fin. min. št. 23 ex 1874). da se davčni prak-tikantie za dosego uradnega čina pred do-vršitvijo enoletne vežbeniške dobe ne smelo pripuščati k strokovnemu iznltn. Ta naredba pa se ne razteza na certifikatlste. ki morajo položiti izpit iz obsežne davčne stroke naikasneie tekom 6 mesecev. Tudi tel zahtevi je bil delegat naklonjen in ie obliuhil ugodno rešitev, ki pa Iruštvu še ni došla. Naravna posledica zahteve za uvrstitev davčnih uradnikov v skupino maturantov ie. da je odbor z nadalino vlogo zahteval, da se vhodoče sprejemajo v davčno službo le maturantje in tudi ne več certifikatisti. / Seveda ie bila tudi ta zahteva z ozirom na stališče gospoda delegata glede uvrstitve davčnih uradnikov — brez-1 plodna. Eno zavest imamo in ta je, da je davčno uradništvo enakovredno z onim računske stroke, za koje je že normirana srednja šola z maturo. Poleg te zavesti pa nas bodri dejstvo, da Hrvatska s Slavonijo in Ercegovino v ujedinjeni državi in pri splošnem izenačenju službenih prejemkov, ki bodo zvezani tudi s splošnim izenačenjem pravic in dolžnosti, glede davčnega uradni-štva ne bo tvorila izjemnega teritorija. In s to zavestjo se bomo borili dalje do zmage, ki ni daleč. Na slovenskem davčnem uradništvu, ki ne zahteva nikak-šnega favoriziranja, pa je, da si s poštenostjo in marljivostjo ohrani dobro ime, z razumevanjem svoje naloge in s strokovnim znanjem pa pribori pri drugih tovariših finančne uprave ugled, ki ga dozdaj ni uživalo. Na ta način postanemo prijatelji in iskreni tovariši tudi onim, ki nas danes motrijo še od zgorai navzdol. Diogcues: Mi u Sarajevu. 12. oktobra o. g. zazvana je na poziv predsjednika Centralnog Saveza izvanredna skupština činovničkog društva u Sarajevu, da protestuje proti nerazumje* vanju naših zahtjeva sa strane odlučujućih faktora. Skupštinu je otvorio predsjednik Pajtoni i osvrnuo se u glavnini crtama na pregovore, koji su se u mjesecu septembru vodili u Zagrebu u svrhu stvaranja Centralnog Saveza javnih namještenika. Pročitao je prisutnima resoluciju, što ie bila poslana ministarstvima i obrazložio. xa-što se resolucija ograničila samo na nekoliko tačaka. Iza toga saopćio je. da centr. vlada ne misli udovoljiti zahtjevu glede jednokratne potpore. Koraci, koji su dosad poduzeti od centralne vlade,j tako su maleni, da od njih nijesmo imali nikakve koristi, a Što je najglavnijc. gotovo ništa rije učinjeno, da se stane na put lihvarstva i kajišarstvu, šta više, cijene životnih namirnica rastu do nedogleđne visine. Zbog toga, što dosada nije u tom pravcu poduzet nikakav postupak, tužimo — J a v n b vladu. Činovnici su onaj elemenat, koji je pozvan, da čuva državu. 1 mi jo hoćemo čuvati. Ali uz čuvanje države tražimo, da se pribaviinte-1 e k t u a 1 n o m radu dolično mjesto, a ne da činovništvo u prihodima bude izjednačeno — h a m a lim a. P o s 1 j c d i c a : e toga, da činovništvo biva i mora da bude pristu pa č n o pod m i č i v a n j u, a posljedica e opet toga propast same države. Samo iz toga razloga tražimo, da se našim zahtjevima udovolji. Mi ćemo se organizirati takodjer kod budući!) izbora i svoj glas dali samo ono-ir. e, tko se obveže, da će u prvom redu zastupati naše interese, a u drugom imati za geslo: poštenje ? domovinu. Na poziv predsjednika skupština leđnog lasno odobrava pristup Ći- • novničkog Društva za B. i H. Centralnom Savezu, Izjavljuje povjerenje Centralnom Savezu i odobrava sve korake, koji onj u daljnjoj borbi poduzme. Kolega Vlaho predlaže, da se skuoština brzojavno obrati na regenta i tia parlamenat. Predsjednik to smatra* suviš-. nim, fer je već i odbor Saveza zaključio, ne bode 11 udovoljeno našoj predstavci, da će poći deputacija regentu. l&prod općinskih činovnika a rada Sarajeva, koji se nalaze u isto tako teškoj borbi kao i državni činovnici, pozdravlja skupštinu g. Mačkic i izjavijuje. da su oni s nama podpuno solidarni, da pristaju na sve korake, koje mi učinimo u borbi za poboljšanje činovniških prilika. Nato se ponovno javlja za riječ g. Vla-ho i saopćuje skupštini, da je saznao, da se memorandum, što’Ea je Činovničke društvo preda’lo zorna 1 j s k 1 v 1 a d’i, izgubio, što nije čudo, jer takove su pojave dandanas na đtiev-nem redu: u samom ministarstvu financija i z g u b 1 je n o je preko tisuću akata. Skupština prima tu vijest s ogorčenjem na znanje i zaključuje, da se memorandum još jedanput pređa zemaljskoj vladi. Kolega M i h a j 1 o v i ć tuži se, da pojedini činovnici ne postopajo s narodom, kako bi trebali. Ispred Saveza željezničara — a uz odobravanje skupštine — uzima riječ privatni činovnik g. Čurić. Poziva prisutne, neka se udruže na klasnoj osnovici, jer samo spomoću takve organizacije popra-viće svoj položaj, te neka stune u što tje-špiju vezu sa ostalim radničkim organizacijama. jer samo na taj način polučiče svoj cilj. Na svršetku ove impozantne skupštine, koja je svojim ozbiljnim i odlučnim držanjem manifestirala ogorčenje zbog neshvaćanja naših najvitalnijih pitanja od strane ministarstva, predsjednik sa žalošću konstatira, da se šefovi ureda nijesu odazvali pozfvu na ovu skupštinu. • • Ovdje htio bi još spomenuti, da je to zadnja skupština Činovničkog društva u Sarajevu. Za mjesec dana sastaće se prvi Pm Savez strukovnih organizacij javnih namještenika za B. i fl.., da udari temelj novom — a nadajmo se — i uspješnom radu. K-st. ^Granica, dne 20. oktobra 1919.) Sumljivi znaki. Vsi pošteni jugoslovanski časopisi so že opetovano ožigosali tiste nepojmljive ntahinacije z imenovanji in nečuveno zapostavljanje uradnikov, ki niso slučajno srbskega plemena. Obenem so grajali tisto Nezaupanje, ki ni nikjer utemeljeno, naj-Nianj pa nam uradnikom slovenskega na-reČja. katerih marljivost, uporabnost in ^lošna izvežbanost je splošno — tudi v NaSi centrali Beogradu — dobro znana. Zdi sc, da teh dobrih lastnosti v Beogradu v praksi kljub zatrdilu nočejo Nepoznati. Kot vzgled navajam carinsko ^roko. katera je že tako strogo centralizirana kakor ni bila niti v bivši Avstriji. Carinsko stroko smatrajo bratje Srbi za Nekako srbske, domeno, kakor so jo v ^h’k; Avstriji smatrali za svolo — Nem-Na fem polju so znali Nemci in renegati svoi beneficH izrabljati v raznarodo-Valne svrhe na škodo pripadnikov slovan-'k,b narodnosri. Pri oddali mest se ni ozi-rnlo na zmožnosti, nač na ie bila nalvečja ;n priporočilo, da ic bi! dotičnik 0°ber In navdušen Npmer ali renegat. pa tudi v naši komaj osvobnleni do-"^vini se h oče ki polagoma uvebaviti nrc-*■’ codr.hna načela Tudi na vrbi svirala«. Mogu se, da, provući samo pojedinci, koji šuteć ostave ured, zalete se u svijet, đa što vašarervjem ušićare, A ie le to u korist državnome stroju, kad šarat iskoči? Je ii to u korist narodu i državi'3 Savjesna većina to ne čini. ali zato baš ovi stradaju s obitelju. Državni moral!?. U Medjimurja — čujemo — oblasti zaplijenjeno platno i slično, te kiiomča-renu robu dadu činovništvu uz nhku cijenu, a bilježnik opć. je sa 7-800 kruna plaćen mjesečno. Pogledajmo u Hrvatskoj je li tako! ' ^ Da te i vojnik bolje opskrbljen od čini vnika u ovoj strašnoj skupoći, ne zavidimo, jer je trpio na braniku domovine; nu nije li činovnik trpio 5 godina rata, pa trpi i danas, kada je svjetlo mira /imulo svijet? Onaj državni stroj, jadni činovnik, na skandal Evrope nosi predratno odijelo, a na djeci mnogih opažaju se znakovi gladi, sve n čekanju obećanih skuparinsklh doplataka i i povišice plače. Ninčić ne hna niš, Protić se protivio, a Pribičević pribija, nu ne na križ, već na čmu zemlju — po i zemlju — n grob ... činovnik. J. Kocmur (Maribor): Javnost in skrivnost. Postulat, ki so ga zasledovale od nekdaj vsa organizacije državnih uslui-oencer, je bii: javnost. Zahtevati so javne razpise vseh izpraznjenih mest, javnost disciplinarnega postopanj^, javnost preizkušenj m javnost kvalifikacij: zaku-lisoost in temotna skrivnostnost v vseh vprašanjih državnih uslužbencev naj bi napravila pot — javnosti, javnemu presoli in javnemu — obsojanju. Zločinec se Javnosti, ker manipulira na skrivnem r / temi. Ne tako uradnik: DienstweK*. ie obžalovati. Poverjeništvo našemn drnštvn še soloh nikoli ni odKovorik) na kako našo vioeo! Ali tri to zanimivo? V irvši Avstriji so bili birokrati vsaj toliko obzirni, da so na vloue vsai do preteku oar mesecev odcovorUi. Danes, v demokratični državi oa tega ni. Vse kaže. da posebno pri poverieništvu za notranie zadeve še stelo diši po birokraciji m pa po Šušter-Sičevera absolutizma. Cuie se. da groze društvu z militari-askeito vamostnai organov! Ati motite se. fte mislite, da bo zavedno m demokra-Uično prebivalstvo tnesta Uubliane to do-Pnstilo. Do tega ne bo nikdar prišlo in j-osoodie nai se takih misli kar hitro otresejo. kaiti z grožnjami st naših članov’ ne oplaši, še mani Da se omaie sraiišče naše orcaSilzaciie. Takega postopmite proti naši organizaciji ne obsoiaio samo varnostna straža, nego tudi vse državno uslužbenstvo, ker tu se ie pokazal terorizem znovi v isti barvi, ki jo ie poznala ie umrla Avr-triia. Poživljamo posledntič poverjeništvo notranjih zadev, nal grajano vlogo čim-ureie ugodno reS in odgovori. Jednaka vloga oz. spomenica je bila tndi “ministr-stvu za notranje zader'e v Beogradu Predložena po društveni deputaciji. Na te »osebno opozarjamo gg. poslance narodnega predstavništva. Dalje! V Slovenili oz. Mariboru in Celju ie umrlo že pet redariev; eden teh 9e bil celo do aretiranem nevarnem zlo-Ctrcn ostreli«. Rodbine teh redariev še do danes nimajo nakazane pohotelne. Kte leži krivda? — Tudi se niso izročili var-nes-tnim organom v Mariboru, Celju, Radgoni, i. dr. dosedai nlkrki dekleti, kar ima za posledico, da ne prejemajo ti organi svoiih, že davno zasluženih starostnih doklad in drugih zaostalih urstojbin. Nekateri varnostni organi tudi še niso »refeli novih draginiskih doklad. Že tol Ha meseca določenih! Proti takim vtrebo-vpiločim krivicam bo društvo odločno nadaFievak) boi. od katerega t»e bo preie odnehalo, da se prošnje. Zahteve in krivice do pičice tepohriio. 0 pokretu reorganizacije gruntavničke struke. Godinama se gruntovno činovništvo bori i nateže sa mjerodavnun faktorima, kako da poboljša svoj položaj k-oli sa materijalne toli sa moralne i socijalne strane. Do danas mu nije uspjelo postići žudjerii -ali ga je dovelo do vrhunca, izgleda, ^ će to pitanje biti riješeno biio povoljno nepovoljno. Organizaciona uprava staleža gruntovnih činovniku u Zagrebu predložila je Jr. zemaljskoj vladi u Zagrebu rezoluciju, a« sc gruntovni »redi raorganiziraju tako, se u gruntovnlčku pruksu primaju kandidati 5ju spremom p o t p u n e st e d n j e Nkolc, t. j. sa maturom. Tu rezolucijo poslala je vlada svim ^dbeuim stolovima na mnijenje. Kako su bbiedini sudbeni stolovi izmjestili btmski st°l, neznani, ali je značajno, kako je to kr. sudbeni stol u M. shvatio i svoje mnijenje jj tom pravdu poetneo. Evo tog mnjenju “Olovno: Velesluvni kr. hunski stole! ^.Pozivno ba veleštovani tialog od 16. julija 1919. 0r°l 10.276. glede rezolucije društva gnm- lovnih činovnika od 5. aprila 1919. daje oval sud slijedeće „Mnijenje". Po cijeiini ove rezoiucue vidi se, da je u jednom dijelu iste izložen nacrt glede konačnog i temeljitog uredjenja materijalnog i moralnog stanja gruntovničkog stališa, a u drugom dijelu se govori o tom, da se gruntovni uredi organizmu tako, da budu posve samostanu. Za m edjenje materijalnog stanja gruntovničkog osoblja predlaže se u toj rezoluciji, da se medi sa-danji status, a glede reorganizacije grmu. uroda predlaže se, da se u grumovničku praksu primaju kandidati sa potpunom srednjom Škotom, koji bi nakon položenog ispita bili imenovani gructovmčarom u X. ćinovnom razredu i da grtmt. uredi budu sasvim samostalni i od suda neodvisni, a na čelu uredu da bude grmuovničar.« 1. Sto se oče materijalnog stanja gruntovničkog osoblja, ovaj sud je mnijenja, da bi trebalo, da se njihova beriva (plaća, mirovina, stanarina i dodatci) urede tako, da budu primjerena, današnjim cijenama, da oni i njihova porodica nebudu izvrgnuti bijedi i nevolji, nego da budu materijalno obezbiedjeni, da se mogu posvetiti svom zvanju. 2. Što se tiče preduiaobrazbe za primanje u grumovničku praksu, ovaj sud je toga mnijenja, da se kao kandidati za gruntovničkn službu primaju osobe sa četiri razreda srednje škole kao i dosada, jer gruntovničari svoje zua-nje stiču praksom, a time, što bi kandidati imali osam razreda i maturu, nebi svoj stručni posao stekli veću predna obraz bu. (! 1) 3. Što se tiče reorganizacije gruntovnih ureda, da budu samostalni i od suda neodvisni, ovaj sud je tog mnijenja, da bi sa moglo provesti samo onda, kad bi na ček) ureda došao pravnički naobražen kvalifikovan sudac, jer se za rješavanje fruntovnlh molbi traži i pravnička naobrazba, koje gruntovničko osoblje nema. Pošto sa stanjem gruntovničkog osoblja slabo stojimo, a sa sudačkim još slabije, i pošto će oskudica u čbiovništvu nastati još veća, jer se u ratu vidjelo, da je svaki stališ boi.te prošao od činovničkog a naročito od sudskog staleža, to ovaj sud smatra predlog glede reorganizacije grutovnih meda. da poštami samostalni, kao nesuvremen i nedopustiv, jer se uredovanje u gruntovnim stvarima ne može prepustiti jnridički nekvalifiko-vanim osobama.« Osvrćuć se na taj izvještaj ih bolje rekuć mnijenje, neznatno kako se može sa tolikom manjkavošču i bez najmanje informacije o grutovnoj grani našeg sudstva teaći pred forum onih faktora, koji su još pre krotkog vremena u samom saboru najodlučnije nagiašivali potrebu ne samo poboljšanja materijalnog stanja gruntovnih činovnika, već i potrebu same reorganizacije cijelog stališa. Tom prigodom je rečeno (VlcH stenografski zapisnik LXXI. sa, borske sjednice i broj 77 Narodnih Novina od 6. aprila 1910) da je to jedna najzaslužnija državna institucija, da se od nje vrlo mnogo traži na praktičnom i na teoretskom polju, a da je za sve to vrlo slabo ili nikako nagradjena. Strog teoretski ispit pred kr. banskim stotom dokazuje, da je usavršeni gruntovničar specijalista u gruntovnoj struci, pogledom na opsežno poznavanje svih zakona i naredaba, koji se odnose na gruntovnicu. (To je u saboru priznato u sjednici od 25. lipnja 1914. kod obrazloženja zakona Sbornik kom. XV. broj 54.) . Pa kad je to svakome poznato, nerazumljivo je onda, da je kr. sudbeni stol u M. mogao donieti gornje mišljenje. Nerazumljivo je, kako se mogu urediti beriva gruntovnih činovnika po gornjem etuijeniu» kad se beriva svih činovnika langlrajtt prema njihovoj školskoj spremi. Meda*? iia višu školsku naobrazbu, a uredi ti im beriva bolje, neg h danas imadu, — prosto je nemoguće, a protivi se i samom razumu. Kad se dakle gornjim mnijenjem zagovara potreba poboljšanja materijalnog stanja gruntovničkog ćinovništva, zašto se onda protivno tome opravdava nepotrebnost školske spreme? Zašto su Škole? Ktv joj istituciji, bolje rekuć kome danas nije potrebna viša školska naobrazba? Svakom čovjeku, kad usčita gornje mnijenje pa vidi, đ?. za gruntovno činov ništvo ne treba viša školska sprema, kad tu spremu zahtjevaju sami članovi te institucije, da kompetentne vlasti uskraćuju i nedozvo-Ijavaju, ds se ta državna uredba bolje tu* obrazi i uredi prema naprednijem duhtf vremena, — onda tom čovjekom mor* mozak stati i čuditi se, da u opće postoje ljudi tako ndtražujačkik misli. Neka se baci pogled u Češku, Moravu, Šlezku i druge napredne zemlje, naći ćemo skoro u svakoj seljačkoj (ratarskoj) kući običnog ratara sa potpuno svršenom sreti-njora školom (maturom). Njemu kao ratan* za djelo nije potrebna matura, ali on jrf rma. jer je osvjedočen, da je tim postao čovjekom jače inteligencije poduzetnije® duha, razvijenijeg uma i šireg pogleda. Pitamo, dali je potrebna srednješkoS* ska sprema za činovnike kod poreznog' ureda ili za činovnike kod pošte i bizojar va, ili, kako je to zavedeno u Ugarskot za općinske bilježnike? Pa ako ćemo KS još i dalje, zar je pogrebna akademska na* obrazba za činovnike upravne struke?} Nije! Za to nije, jer se njihovo strukovna znanje stiče praksom. A tko je izašao i* škole usavrše« za ma kakovu država« i službu? Dosljedno mnijenju sudbenog stol« * M. ne bi trebala osim sudačke struke ni jedna državna institucija višu škoiskcf spremu, jer se znanje stiče praksom. Lijepi pojam! Usporedimo H strukovni djelokrug čJnovnLšlva na pošti pa i onog kod poreJD« nog ureda sa činovništvom gruntovnios, tad ćemo videti, da je školska sprema za ove potonje kud i kamo potrebnija nego za one prve, a to dokazuje baš ta okoioost, što gruntovna struka stoji u najtješnjoj vezi sa turističkim znanjem, što kod onih nit je ima, nit je potrebna. Mimolazeć sve gore ocrtano, valja još dodati, da je upravo nepojmljivo, da kad članovi jedne države traže, da se neka državna institucija podigne na viši stepen ' naobrazbe i usavršen ja, drugi da to krate i nedopuštaju. Oni su ootiđa neprijatelji napretka te države, na su sa svoiim natraž-njačkim idejama u stanju nanjeti državi štetu nedoglednih poslieđica. Zato. sa idejama iz predpotopnog svijeta u koš!! Društvo gruntovnih činovniku. Agitirajte za naročbo pri vseh tovar riših in tovarišicah! Nobena kavarna, nobena gostilna, kamor zahajate, ne sme biti brez našega gfasila. Povsod naj odmeva Nas Glasi Josipov (Gospić): Kalio živimo u Lici, Suviše je isticati bijedno stanje javnih namještenika, kad ga svi, — pa jamačno i oni najviši srečnici — i predobro poMiavaju, Kako smo došli u naš jadni i nesnoš-, Ijivi položaj najveće bijede? Krpareći kraj s krajem, nemajući nikada raspoloživih sredstava, da izrabimo povoljne konjunkture na tržištu, padali.smo s grane na granu dublje i dublje a bezdan, iz kojega će nas rijetka koja sila i u dogledno vrijeme izvući. U početku prevrata — kroz neko vrijeme — cijene su sirt-ndilj padale. No ubrzo nasta preokret, i bezbroj preko potrebnih namirica posfiuoše upravo bajoslovne cijene prema onima, koje plaćasmo i u najkritičnije doba najčišće ratne borbe. Stoga mirno možemo ustvrditi, da danas čivimo u vise eego stostruko jadijem i težem položaut od pred godinu dana. Gotovine već odavna nemamo — ako smo uopće kadu s njom raspolagali — vjere-sije nemamo, od usta si ne možemo ništa otkinuti. OrKut dakle da nabavimo ono, što nam je najnežnije potrebito, da svoju i svojih mi i ii! golotinju bar donekle pred javnošću sakrijemo? Neka nitko ne misli, da i mi nt bi znali biu dobri gospodari, samo kad bi imali sa čim gospodariti. Gdje nema ništa, 'ne da se uopće gospodariti! Pružala nam se ovdje prilika, da kupujemo platno metar po K 9—12, kukuruz kilogram po K 1.40, pšenice kvartu (40 litara) pače po K 52.—, drva hvat po K 190—2':'.!. - itd. Danas je cijena platnu K 16—25.- po metru, kukuruza K 2.50 po kilogramu, pšenico K 90.— po kvartu, a drva najmanje K 220.— po hvatu, sve to daleko lošije kakvoće. A cijene? One rastu, rastu svakog dana, svakog sata. Tko će naknaditi štetu, što je trpimo otuda, što nam svaka pomoć prekasno stigne? Za nas u Lici životno je pitanje, da se hranom, ogrjevom, obućom i odijelom oskrbimo, prije prvog snijega, jer kad ovaj počinje' zrakom lepršati, prekasno je. U tili čas sve pokrije snijeg, pa i istim je pticama jedva moguće prokrčiti si put kroz studen bure, bregove .snijega i tovare leda i na najmanju pače udaljenost. Mogu li si gospoda kod zelenih stolova u toplim via-điim polačama otprilike samo i predstaviti, kako je nama raji gorštaka — činovnika pri duši posred zirnne bure, u ledenim poljanama Velebitskih visoravni i gudura u gladu, mraku 1 zimi? Nedavno je u javnosti raspravljeno, koliko neprilika otuda, što u naše vlade nema ljudi za provedbu jedne posve ne-zamršene naredbe: a na nama je sada red. da upitamo mjerodavne :zašto bivaju srečni nastavatelji uredskih prostorija vladinih palača i po dva puta u jednoj godini promicani, nesamo u plaćevnim stepenima, već i u činovnim razredima, preterirnjući toliko svojih drugova, kad nisu u stanju po najiscrpljivijim podacima glavara po-iedinih ureda ispuniti za tc spremljene tiskanice? Nagnjdjujc Ii se njihova sposobnost ili brzina rada. Hi možda jadi, što ih nemarom svojih uzrokuju svojim drugovima?! Oktobra 1919. Vpokojenci orožniki. Ker se člen naredbe z dne 28. juirlja 1919 giede podelitve đraginjske doklade tolmači različno in ne pove odločno, kare-terim državo, vpokojcncein se naj nakaže draglnjska doklada, je odbor društva ovož-iških vpokojcncev SHS. za Slovensko ozemlje v Ljubljani v svoji seji dne 14. septembra 1919 v imena svojih članov soglasno sklenil, deželno vlado prositi, naj sporazumo z ministrstvom v Beogradu potrebno ukrene, da se vsem orožniškim vpokojencem na sloveskem ozemlju brez ozira na njih starost in postranski zaslužek nakaže draginjska doklada. Svoj sklep podpira s sledečimi razlogi: Vsi orožniški vpokojenci na slovenskem ozemlju so vsled dolgotraje vojne in neznosne drav'^je vsakdanjih potrebščin tako ubožali, da si ne vedo več pomagati ter se nahajajo v največji bedi. Vsi orožniški vpokojenci so svoja mlada in najboljša leta žrtvovali državi in so bili vsled neozdravljivih telesnih hib in bolezni, ki so sl jih nakopali v tej muka-polni in odgovorni orožniški službi, z majhno pokojnino mesečno od 36 do 150 kron vpokojeni. To je bilo že v mirem času jako malo in je komaj zadostovalo za najnujnejše potrebščine. Ce se je enemu ali drugemu posrečilo dobiti kako malo postransko službo, je to le izjema in je pripisovati najčešća le protekciji ali sreči; kdor pa nima sreče ali protekcije, sploh nobene službe dobiti ne more. Ce ima orožniški vpokojenec kako službo, se pa vsakemu predbaciva: »Saj imate pokojnino! Vam ne morem toliko plačati, kakor pa takemu, ki nima nobene pokojnine.« Tudi nimajo orožniški vpokojenci strokovne izobrazbe in se morajo radi tega zadovoljiti le z majhno mesečno plačo od 60 do 200 K. Kako naj živi ubogi orožniški vpokojenec pri sedanji veliki draginji z mesečno pokojnino od 36 do 150 K brez draginjske doklade z ženo in številnimi otroci, če bi ne imel malega postranskega zaslužka, s plačo borih 60 do 200 K mesečno? Kako naj si kupi orožniški vpoko-ienec zase in za svojo družino pri tej grozni draginji potrebno obleko, ko stane ena navadna moška ali ženska obleka, ki je pied vojno stala40 do SO K, sedaj kar po 700 do 1400 K, čevlji od 300 do 500 K, ena srajca do 90 K, klobuk 140 K, 100 kg premoga'23 K, 1 meter drv 100 K itd.? Jugoslavija je demokratična država in mora biti kot taka tudi vsem državljanom enako pravična in naklonjena. Zato je dolžna draeinjsko doklado vsem orožniškim vpokojencem brez ozira na njih starost in postranski zaslužek demokratično podeliti. S to podelitvijo sl pridobi vlada vedno zahvalo In zadovoljnost orož | ništva Naš Glas je strogo stanovski !ist in se bo zavzemal za koristi vseh javnih na-stavljencev! S-nič (Llubliana); RepatriirancL Po razsulu gnile oreišnie Jržave smo Z navdušenjem hiteli na delo. da postavimo lastno državo, na kole n,;,rod smo tako dolgo čakali m za koie obstoi smo bili že v naprel pripravlieni. žrtvovati se do duševne in fizične skraine meje. Delali smo neumorno dan in noč. Delali smo tiho, s požrtvovalen! in veselienu sai se ie šlo za lastno novo. tnh liubiieno domovino. Zanetnariali smo pa vsled dela sami sebe in svole družinske dolžnosti. Posebno prizadeti so vsled tega reua-triiranci. Sai ni bilo časa. da bi letal re-pdiriiranec neprestano okoli, da bi si ustanovil najprimitivnejši pogoj družinskega življenja — lastno ognjišče. Nekateri smo prišli sčm z družinami in bivamo do vaeonih. Drugi smo prišli iz okupiranega ozemlia ali naravnost iz vojske že lani novembra, ne da bi bili sploh doma. V svesti si dela. ki ie potrebno za našo domovino, smo se stavili takratni narodni vladi rta razpolago: to ie bila tudi naša sveta dolžnost, ki'smo se ji radevolje podvrgli. Upali smo seveda, da bo k.čitve od družine kmalu konec, Sai ie voiske konec in petletne ločitve že več kakor dovolj. A že je preteklo leto in še smo ločeni. Pisec teh vrstic imam družino na Notranjskem, ki ie zasedeno do Italiia-nih. Stanovanje sem iskal zaman. Družina nima tam nikakiii dohodkov, vezana ie le na moie prispevke. Plača z družinskim prispevkom ua mi ni pri vse! skromnosti zadostovala. Delati sem moral dolgove. Kai pa sedai. ko stane lira že čez 5 K! (Danes stane lira že čez 6 K. Opomba). Ako bi še dobival družim ki prispevek mesečnih 30fi K in bi ga nakazoval družini, bi dobila družina mesečno 6U lir. To ie koinai par lir čez stanarino. Družina si nabavi tam isto za 1 hro. kakor tu za eno krono, živi zelo skromno, a živeti vendar mora. in če nimaš, moraš dobiti, ker vzeti ne smeš. Vsakdo si lahko predstavila duševno trniienie in obup ki se loteva prizadetega! Mesto stanovanja, mesto podpore in pomoči so *e oni ničli družinski prispevki z 31. avgustom ukinjeni. Ukinite prispevke, a daite nam stanovanja! Zaradi stanovanja kakor zaradi družinskega prispevka sem vsemogoče poskušal, a vse ie bila zaman! Preišnia domovinska pravica nam ie odvzeta, tu delamo in tu nas ie treba. Šli bi drugam, a vest in zavednost državljanske dolžnosti nam tega ne pripušča. Upoštevajte, merodalni činiteHi naše duševne In fizične muke! Poleg gmotne bede bomo zapadli s svoiim naraščaiem še v duševno. Otroci nam ncsiio domov laška šolska spričevala in po laškem vzorcu končalo otroci zadnii razred Šole kot analfabeti. Rešite nas in našo deco, ki predstavlja tudi zaklad za državo! Zganite se. merodalni činitelii. in ukrenite končno tudi kai za nas. državne nasta vlience. takozvane reoatriirance! Apeliramo na občinstvo, da gre prizadetim človekoliubno na roko. apeliramo na društvo državnih nameščencev, da se za stvar zavzame pri merodajnih mestih in Izposluje ali stanovanja za prizadete ti; ali na oremeščenie v Kraie. kicr bodo dobili stanovanje in iim bo mogoče ravno tako služiti domovini kakor tu. Dr. Stijepo Dežulović (Imotski): Činovništvo i patriotkam. U ovoj našoj državi irna svakojakih čudesa — pa i jedan novi pojam: »Činovnički patriotizam«, ili bolje da kažem »antipatriotizam«, jer nama se uopće i poriče patriotizam. Čim javnost začuje za kakav činovnički pokret ili bolje zahtjev, pnda sva ona nepoznata gomila tustih ratnih rnilionera i zlobnih duša jednoglasno zavapi: »Raspni, raspni 1« Zašto? Mož-'da zato. što smo mi eto raspeti već pet godina na sramotnom stupu gladnih stvorova i izloženi kljuvanju nenasitnih lihvara, podrugivanju svakog, koji je ugojeniji od nas, i preziru patentiranih »patriota«. Glad je postao ruglo, ali ne za svakog, već samo za nas, jer ako se suprotiš, svak grakne: *To je iz obijesti«. Patriotizam! Eto uzvišene riječi, koja je postala frazom u ustima onih, kojima je često ponavljanje otupilo tu žicu duše. Samo se na činovnike stavljaju zahtjevi, koji nijesu u svezi sa čuvstvom patriotizma. Nitko ne govori: »Ljubi domovinu«, već svak urliče: »Ne pitaj!« Kažu oni: »Ko pita, nije patriot«. A ja kažem: »Ko ne daje, nije patriot, a tko nagovara, da se ne daje, nije pošten čovjek već zlikovac«. Jer ne davajući živjeti stvaraju se lopovi, podmitljivci i sjene od čovjeka. A nema veće nesreće po ugled države od gladnih i nepoštenih činovnika. Mi smo postali sjene u pet godina patnje, ali je naš ponos baš u tome, da još težimo za svijetlom. Mi hočemo svijetlo, jer smo živi, jer smo ljudi, jer snio patrioti. Da i patrioti! To s ponosom kličemo svim onima, koji su na nas htjeli objesiti tablu narodnih. izdajica. A znate, u čemu je naš patriotizam ? U radu! Mnogim će se činiti, da je to malo, ali ja ponavljam: u radu! Naš patriotizam nije drugo nego rad: vršenje svojih duž- i nosti činovničkih i čovječjih. Svaki drugi j patriotizam, ako se ne očituje u radu, je i Pusta i glupa fraza. Tko ne radi, a pita, j Slobodno mu svi viknimo: »Nije patriot, i raspni ga!« Ali tko radi, a pita, taj ie čov- i jek, jer zna štovati svoje dostojanstvo. ; Meni se čini, da bi naše druS.vo željelo više kategorija onih, »koji rade, a ne pi-taiu«. Takva kategorija zvala se u Rimljana: »rob«, a danas bi se zvala »glupan«. Ali tni robovi nije smo, a glupi ne ćemo da budemo, već nastojimo ostati ljudi s ponosom i shvaćanieni razumnih bića. A napokon što mi tražimo? Ono, što nas može spasti od glada i poniženja. Olad je veliko zlo, a poniženje još gore A mi činovnici smo I jedno i drugo okušali! Neka svaki od onih vikača stavi ruku na srce pa će morati to priznati. Ali priznat će i još nešto. Riva, da osim glada i Poniženja ima još jedno zlo, i do najgore. « to je: sebičnost, koja ne priznaje glada, te zlo srce, koje jaše na poniženju sebi sličih stvorova. Povjereništvu za prosvjetu. Zadniih godina ie priiašnii odio za bogoštovje i nastavu s razloga skupoće ‘.oskudice stanova dozvoljavao rodi tetlima. da im se dieca mogu o“*vatno ori-nravliati za učitelisku školu. Toi pogodnosti zahvaljuju stotine roditelja moguć-post. da su im dieca mogla svršiti neke tečaieve kod kuće. a ima ih dosta, koii su sve tečaie privatno svršili. Slavna pragmatika od 27. XII. 1918. kola ie pogoršano izdanje ausfrUske pragmatike od 1917. ne dozvoliava više privatne priprave za učiteliske šl-.oie i sve su molbe, kako nas uvjeravaju odbiiene. Priznajemo, s pedagoških tazioga ie mnogo bolie. ako budući uč'idii imaju kao uzore vrsne učitelie i metoaičare, ier će i oni moći, oponašajući ove, a uza to motreći dobre i loše strane predavanja svojih sudrugova, polučiti što veću školsku snremu. Ali zamislimo se malo u današnie stambene i ine prilike, pa se stavimo u poiožai roditelia učiteljskih pripravnika i pripravnica. Danas se u Zagrebu može teškom mukom dobiti stan sa opskrbom miesečno za 600 do 1000 kruna. Razne potrebe učenika (kniise. pisaći materiia! i drugo) može se miesečno računati na 30 kruna dok se o nabavi odijela niti ne govori. Mi izvan Zagreba ne dobiietno niti jeftine kože. ni odieće. ni obuće, oa se pitaiino kako da diecu školuiemo uz darašmiu plaću? Jest. zemaliski namiešttrici imam razne dodatke na skupoću i povišice, koje datiraju od prosinca 1918. a nučki učitelji nemalu od svega toga upravo ništa. Kada ie dakle iavnira namještenicima, vanredno teško živjeti, kako će pučki učitelj izlaziti plaćom i diecu si školovati. Pisac ovih redaka službuie 32 godine kao učitelj i dotjerao ,ie u plaći do 2200 kruna i 1000 kruna ratne potpore. Miesečno ie bez odbitka (5% mirovinski fond) 266 kruna. Od toga nadoolaćuie na stanarinu miesečno 46 kruna. Za školo-van'e đieteta šaiie 600 kruna mjesečno. To ie vapai. koii se do neba Čule. Kad ćemo pako povišicu dobiti uz naš birokratizam. veliko ie Pitanje, a i onaa se ne mogu troškovi za diićte podmirivati. Roditelji i ostali članovi obiteiii moraiti živ-ieii o milosti božioi. ier niti o milosti liudi. hvala pragmatici, ne smiiu da živu. Ako ie srca i duše Ic9đ povjereništva prosvjete, onda će se iznimno dozvoliti činovničkoi. pogotovo učitejisrcoi dieci. koia su.sada naiveća siročad da i dalie privatno uče. dokiegod se ne umanii skupoća, odnosno ne povećaju dohoci u raz-mierii sa potrebama. 1 to priznajemo od svega srca. da ona?, koii ie riiešavao i odbijao molbe roditelia. ne zna što ie to platit, za diiete triput više, nego mu iznosi plaća, a nema dohotka. Čuditi se ie. da nisu koleg činovnika, koii školuie diecu, zatvorili radi kradie i grabeža. J. Z. Gospodarska zadruga „Samopomoč" v Ljubljani. Na inicijativo Društvu državnih nameščencev v Ljubljani je pozval 25, septembra t. 1. direktor odseka za prehrano, g. dr. B. Senekovič 19 zastopnikov organizacij javnih organizacij k skupni seji na deželni vladi ter jim je predložil načrt pravil gospodarske zadruge z omejeno zavezo. Zastopniki javnih nameščencev so izbrali takoj pripravljalni odsek, ki je pod predsestvom g. fin. viš. svetnika Fr. Bajiča načrt pravi! pregledal, popravil in jih zopet predložil plenumu. Plenum je izvolil začasni zadružni odbor, ki je imel pod i predsestvom g. mag. svetnika Fr. (love-j karja nalogo pripraviti vse za obč. zbor j ter začeti z vpisovanjem zadružnikov. Dne ?6. okt. se je v Mestnem domu vršil mno- gobrojno obiskani obč. zbor „Samopomoči". ki ie pravila z neznatnimi premem,batni odobril ter izvolil zadružno reče:sivo; predsednik mag. svet. Fr. O e •.* e k a r, podpredsednik sod pisar, ravnatelj Iv. Bizjaki- l. tajnik mestni učil olj Andr. Škulj, II. tajnik postfii nadkor.iroior M. Rothi, 1. blagajnik vlad. račun, oficiial Mirko S o o s, H. blagajnik davč- upravitelj Fr. Žagar, in nadzorstvo: predsednik davč. nadupravitelj Maks Lil le g, tajnik fin. viš. svetnik Fr. Bajič in član sod. viš. svetnik Rud. S t e r 1 č. Hkratu so bili izvoljeni njih namestniki. Načelstvo in nadzorstvo sta nato v skupnih sejah uredila „Samopomoč", da se je moglo že s početka novembra razdeliti med zadružnike 6 vagonov krompirja, kg po 1.10 K in se je s početka decembra začelo deliti moko. „Samopomoč" je najela za svojo poslovalnico in skladišče vse prostore bivše železninarske trgovine na 'Vodnikovem trgu št. 5. „S a m o p o m o č“, gospodarska zadruga javnih nameščencev, upokojencev, vdov in sirot, r. z. z o. z., ima namen preskrbovati svoje člane z živežnimi, oblačilnimi ir. gospodarskimi potrebščinami, nakupovati in predelovati blago vsake vrste ter -ga oddajati članom. Član postane lahko vsak organizirani javni nameščenec in upokojenec, dalje pa tudi vdove ir. nepreskrbljene sirote te vrste javnih nameščencev, ki bivajo v Ljubljani in okolici, ki .podpišejo pristopno izjavo in vplačajo pristopnino ter vsaj prvi obrok deleža. Pristopnina znaša po 6. novem. t. 1. 30 K, zadružni delež pa 100 K, ki se plača ja^°I ali v desetih zaporednih obrokih najtanje po 10 K vsak mesec. Član dobiva rlago na izkaznico proti takojšnjemu plač' ’. ob dneh in urah, ki jih določa načelstvo. Koli-, čina se določa po zalogi in številu družin-' skih udov. Član „Samopomoči" postane lahko j vsak javni nameščenec, ki je član kakega ! strokovnega društva in ako je to društvo včlanjeno v Društvu državnih vslužben-cev. To velja tudi za upokojence. Vdove in sirote pa se morajo izkazati z dekreti, da so resnično, vdove ali sirote javnih nameščencev. Pri razdeljevanju živil in drugih potrebščin upošteva „Samopomoč" poleg člana zadružnika kot družinske ude: ženo, nepreskrbljene otroke (torej deteo, ki je nedorasla ali še brez zadostnega zaslužka) in le eno služkinjo, če jo član ima. Otroci, ki so že preskrbljeni in imajo službe, ne pridejo v poštev, nego se morajo sami organizirati ter vpisati bodisi v „Samopomoč". bodisi v Gospodarsko zadrugo zasebnih nameščencev. Isto velja za star-« še javne upokojence; tudi ti se morajo sami vpisati, ako hočejo biti deležni živil. Nepreskrbljene starše (brez pokojnine, brez zaslužka in brez. imetka), delanezmo-žne brate ali sestre (brez imetka) pa se upošteva le takrat, če žive s članom v: skupnem gospodarstvu. Za sirote se smatra vsakdo, ki uživa javno miloščino In jo torej brez imetka. Člana, ki napove napačno število družinskih udov, se ho v smislu zadružnih pravil izključilo. Član, ki preneha biti organiziran, ki izstopi iz strokovnega društva, preneha biti hidi člau „Samopomoči". Zadruga šteje že danes okoli 3000 članov s približno 15.000 družinskimi udi. Ker posamezne organizacije — vzlic opetovanim pozivom tajništva Društva državnih’ vslužbencev in vzlic pozivom v „Našem Glasu"! — niso poslale natančnih imenikov organiziranih članov, in ker mnogo javnih nanieSčencev do zadnjih Uni sploh nikjer ni bflo včlanjenih. Je imela pisarna „Samopomoči" nekaj tednov trdega dela, da je sestavila indeks, imenik, pristopnice in nakaznice za zadružnike. Nekatere organizacije so poslale imenike šele zadnji hip, a 'še te navadno nedostatno sestavljene, brez označbe činov, brez stanovanja i. t. d. Nekatere pa so poslale po več različnih seznamov. Tako se je zadrugi delo silo otežilo m včasih naravnost one-inogd^ilo. Načelstvo je imelo nekaj tednov vsak drug dan dolgotrajne seje. da Je končno napravilo vsaj za silo red. Kdor Tie podpiše pristopne Izjave, ne dobi nakazne knjižice ter ne more prejemati živil. Z iđnižnike poživljamo, da se drže natančno razdelitvenega reda pri vseh živilih ter da posamezni uradi pobirajo pri tovariših vsak mesec deležne obroke in jih pošiljajo s k u p n o v pisarnp (s seznamom kred). Olajšujte delo pisarni, tovariši! „Samopomoč" bo objavljala svoja naznanila le v izložbenih oknih poslovalnice na Vodnikove«! trgu Št. 5 ter v „Našem uiasu*\ * • * Razdelitveni načrt m dobo od 18. t. m. dalje: Mast po 40 K; 1 kg za osebo največ za 6 oeeb. Fižol 8 vretet L 3-80K, IL 4*30 K, III. 4*60 K. Na osebo po 1 kg vsake vrste, j Sol po 1 kg za osebo po 2’30 K. Jajca po 1‘60E; vpoeteva se 2—6 oeeb. Vžigalice največ po 10 zavojev (za 48 E) za posameznega zadružnika, zavoj (10 ŽKatlik) 4*80 E. V četrtak, 48. t aa. dop. 1—100, pop. 101—200. V petek 19. t m. dop. 201—300, pop. 301—400. V soboto, 20. L m. dop. 401—600, pop. 301—600. V ponedeljek, ISL t. at. dop. 601—700, pop. 701—■-800. V torek, 26. t ut dop. 801—900, pop 901—1000. T sredo, 24. t ut dop 1001—1100, P«P-, — V soboto, 27. t m. dop 1101—1200, pop. 1201—1300. V ponedeljek, 28. trn. dop 1801—1400, pop. 1401—1300. V torek, 30. i at dop 1501—1600, pop. 1601—1700. V stedo, 31. t m. dop. 1701—1800, pop 1801—1900, itd. Vrečice za fižol in posodo za mast in jajca je prinesti a seboj! Blago je odnesti takoj k prodajalne. Za oddano blago se ne prevzema nobene odgovorne«;!!. Držati so je strogo določenega reda po Številka!’, in dnevih ter ae ne bo delalo nobenih izjem. Zamudniki dobe blago nazadnje! uietnnste ijutu kavgu u borbi za kormilo države, prionite uz posao i pomorite nam, da se spriječi veće zlo. Minimum eksisteacije, kako ga je priznao izaslanik ministra za soci jalnu politiku tipografskim radicitna i knjigotiskar-skom pomoćnom osoblju aa pregovorima u Zagrebu prigodom njihovog štrajka koncem rujna o. g„ daleko je viši nego minimum dohodaka javnih namještenika. Država dakle priznaje i pozna tu anomaliju; a da do danas nije ništa poduzela, da ovaj minimum barem izjednači. Ui znači ti to, da državna vlast ne cijeni mnogo rad svojih namještenika te ga hotice klasificira niže nego H manualni rad? — Vrijednost intelektualnog rada. Kažu, da je novac mjerilo vrijednosti ostalih dobara. Ako je tako, intelektualni je rad. danas najmanje vrijedno dobro, daleko manje vrijedno nego manualni rad. Vidi ! se to po ovom: Vrijednost rađa državnih i kitetektualnih radnika (upravnika, sudaca, * profesora, učitelja ttd.) mjeri se po visini plaće, što je primaju za svoj rad. Njihovi Ukupni dohoci iznašaju danas, uključivši 1 najnovije dodatke, poprečno godišnje: za XI. Sn. rn-zred K 9.000 > X. * » » 10.090 » IX. » » » ii;480 » VIII. » » > 13.050 » VII. » » , 14.120 » VL » > » 16^80 > V. * » » 22.950 i » IV. 28.280 Vrijednost rada tipografskog i knjigo-j tiskarskog pomoćnog osoblja pokazuju njihove današnje plaće, koje iznose u Zagrebu godišnje prosječno: za tipografe ' K 21.567 » strojare » 21.966 » knjigoveže » 161640 » knjigoveške radnice > 7.800 » ulagači« > 3.320 ’» stagb • 10.780 » naučni« > 4.160 > oslobodjene slagare * 4.640 h Saveza javnih namještenika Hrvatske i Slavonije. Kuda smo dospjeli? U »Hrvatu« od 2. listopada o. g. fitamo ovu anoosu: » Sigmum lemporis! Dva siromašna javna namještenika mole imućnije, a dobrog srca gospodje i gospodu za ponošena odijela uz malu odštetu. Adresa u upravi.« — ! >a smo pmiestari, to odavna znamo, ali i ;4 smo prosjaci, to vidimo tek sada. Oo-vjoćo mtotriri j Vi od Anmnsrjne. što »- Kraj toga trel>a uvažiti, da intelektualni radnici države polučuju dohotke VL i viših razreda u rijetkim slučajevima i tek pod stare dane. Tko će se kraj ovakovih obučiti, da odabere zvanje intelektualnog radnika navlastito u državnoj službi? Posljedica ovog stanja bit će sve veće padanje broja intelektualnih radnika, koji su po svom zvanju nosioci kulture i prosvjete. Nije li ovo kulturno nazadovanje? Javljaju nam Iz Sinja-Dalmaclja. Dneva 14. november bih je održana prva skupština sviju mjesnih službenika, pod-činoVrifka i poriužnika državnih i bokra-iinskih. Na toj skpupštini biran ie mjesni odbor, u koji je izabran predsjednlkem Josip Borković, porezni pori., tajnikom ši-muti Miloševič, pori. kot. stida, a blagajnikom Juraj Burliović, opč. red. nadzornik. Na skupštini raspravljala se nćka vitalna pitartja podčinovničkog i posldžni-i čkog staleža. Novo izabrani ofedsjednilr objasnio je kratkim govorom važnost organizacije. kao i važnost zajedničkog nam glasila »Naš Olas«. Na skupštini ubrana je upisnina i članarina, te pratpfhta za glasilo. Blagajnike kotarskih skupina i povjerenike. te poleđine članove, koji nam šalju novac, motimo, da na odresku (kuponu) pošt doaaačtinice točno označe svrhu, u koju je novac poslan. To Je potrebno radi lakšeg knjiženja i rukovanja novcem. — NAPOMENE UREDNIŠTVA. Molimo gospodu pisce, da rukopisi budu pisani samo na Jednoj strani na okrajcima strana da ostane nešto prazna prostora, a vrste da ne bndit zbijane. Vestnik. Naro&te si „Naš Glas", ki bo edini Prinašal vse objave gospodarske zadruge „Samopomoč**! Le v Bašem glasilu zveste razdelitveni načrt za vsak mesec ter vsa navodila, ki se tičejo zadružnega delovanja. Zbirajte za tiskovni sklad „Našegn Glasu" pri vsaki priltia. da nam bo mogoče po Novem letu izdajati tedn i ki Pošiljajte nam kratkih vfesti od povsod hi naših vrst, da bo naše glasilo poučeno o vsem, kar se tiče javnega nameščenstvaf P. n. našim sotrudnikom javljamo, da smo morali nekaj člankov zavreči, ker so postali zaradi dolgotrajne tiskarske stavke že zastareli in niso danes več aktualni. Prosimo Jih, naj nam tega ne zamerijo, nego nam pošljejo čimpreje novega gradiva. Nekaj člankov m leposlovnega gradiva pa smo odložiti za prihodnje številke. Tovariše v Splitu, Sarajevu in Zagrebu prosimo torej specijalno potrpljenja! Upajmo. da je konec štrajkov in da bo mogel poslej „Naš Glas" izhajati redno, točno in v povečnni obliki. Vse naše tovariše poživljamo iznova: Agitirajte! Javni nameščenci ne udinjajte se nikjer nobeni politični stranki, ki v dejanjih1 ne kaže, da ima razumevanje za interese javnih nameščencev. Bližajo se volitve v; občinske svete in v državni zbor. Ne vežite se nikjer z nikomur! Mi zahtevamo povsod sposobnih in odločnih zastopnikov javnih nameščencev, ki jih bomo nominirali sami in Id bodo postopati po naših načetih. Stranke, ki nam takih zastopnikov! ne dajo. bodo lahko izvojevale volilno tekmo brez naših glasov. Kdor Je z nami. gremo ž njim. Kdor nas ne pozna, je naš sovražnik. Tovariši vseh kategorij, osamo-svestite se! Mislite nase. na svoje obitelji, na svoj čast m ugled! Konec bodi robovanja političnim strankam, tii nas poznalo le ob volitvah, kasneje pa imajo za nas le puhle fraze Bli pa nam ošabno obračajo hrbet! NIČ več ne smemo biti agitatorji Za tuje interese, nič več volilci mož, ki se bore za vse stanove, le za našega nikdar. V interesu vse države in vseh mestnili občin je. da se Izvolijo energični, moderno misleči in vztrajno delavtii javni nameščenci. Proč s političnim strankarstvom in brezplodnim pričkanjem! Treba Je resnega gospodarskoga dela, ki reši predvsem javne uslužbence iz današnje bede in sramotnega životarenja. Proč s korupcijo ti« protekcionizmom, ki ga goje kapitalistične, klerikalne ter reakcionarne politične koterije le sebi na korist, a v pogubo Javnih nameščencev! Stanovska zavednost hi kolegijalnost se začenja pri nekaterih javnih nameščencih šćle pri — želodcu. (Zaman smo jih vabili v ‘stanovske organizacije, zaman smo jim dopovedovali, da zahtevata čast in interes vseli javnih nameščencev od nnlvišhh do rtainižjih razredov, da se organiziralo. Bili so brezbrižni, topi nil, pa ošabni. Organizacija ne pozna razločkov: vsi člani so enakopravni. Miniaterijaliu svatmk, predsednik, direktor ter služabnik in pomožna uradnica so v organizaciji popolnoma enaki To nekaterim ni všeč, zato niso hoteli med nas. Ali naša demokratična doba je pomela tudi z birokratsko nadutostjo. Drugi naši tovariši pa so se brigali le za svojo častito, znatno ali neznatno osebico ter za splošnost niso marali imeti smisla. Nikjer niso bili včlanjeni, niso se zmenili za naše sestanke, seje, shode ter so se nam kvečjemu posmehovali. Zdeli smo se jun smešni, abnormalni, ker se pulimo za druge, namesto, da bi skrbeli le za lastno koritce. vse drugo pa pošjliaH k vragu. Sami opravljalo le svoje stanovske pisarniške dolžnosti, ko pa imajo službo opravljeno, se filistrsko pečalo le še s seboj, vse drugo jim ni nič mar. Kolegijalnost in altruizem sta jim neznana pojma... Zdaj na smo ustanovili •Samopomoč*, in nekolegijalni naduteži, »©demokratski ošabneži. brezsrčni in topi egoisti so naenkrat —- pritekli k nam. Halo! Dobi se krompir, moka, fižol, sol jajca! Zdaj pa le hitro vpisat se v „Samopomoč"! Toda zmotili so se. Po Š 2. zadružnih pravil je lahko član .Samopomoči* T*ak organiziran javni nameščenec. Oni pa niso bili organizirani! Marsikdo m niti „veder, kaj pomenja beseda ..organiziran". Smiiili so se nam in ker smo boljši kolegi kot oni. smo jih dobrosrčno poučili, jih organizirali in jim omogočili, da so zdaj tudi člani „Samopomoči*4. Upajmo, da zdaj vedo, da kolegijalnost ni prazna pena, in vidijo, da organizacija ni smešna nepotrebnost ali celo protidržavna revolucionarnost. Poslej, upamo, bodo imeli ti naši najnovejši organizirane! stanovsko zavednost in kolegijalnost tuđi v srcu in ne več ’e v — želodcu. Zopet so pozabili na nas! V 3. številk smo konstatirali dejstvo, da se v posla-njci, ki Jo je podpisalo 18 članov Jugoslovanskega. kluba s podpisi dr. Korošca, Gostinčarja, dr. Jankoviča, prof. Vese jjfeka i. dr. uradništvo ne omenja uiti j besedico. »Slovenec« nam je to zameri ter sc je nad nami nekrvavo maščeval vrge! je namreč v koš notico, s katenr *mo hoteli tudi javnost SLS opozoriti m »Naš Glas« tei zbuditi zanimanj« Ja bedne javne nameščene« tudi v stranki dr. Korošca ir tovarišev. Kakor povedano: »Slove «ec< se je maščeval, ker je glede urad «wtva pač še danes tistega mnenja, ki g« £ imel v zlati dobi dr. Šušteršiča, in kei ja javne nameščence zanima le takrat JJdar jih potrebuje kot agitatorje SLS. ^/ugače pa jih ne pozna nikdar. Naše no r£e to^ej »Slovenec« ni priobčil, dasi so k Ptuiesb vsi drugi naši dnevniki; pač pa ji plavil nekaj bedastih vrst, v katerih s« '»dal. kako jc razžaljen, ker se upa »Na; cT' "»Vc« o poslan. pt-S Mi nanje nismo reagirah, kei ^rađi polemiziramo in ker je besedni -a * »Slovencem« itak brez koristi J*1 n,e potrebujemo besed, ne £5 Gfianj. SLS nam lahko takoj do da lažemo: treba je le, da se njen -vnnci odkritosrčno in energično lorij< ^^vtene ureditve uradniških vprašanj ol>p\ nai »a javne nameščence, na haa uSV0^ 'X)S*ancev izpremeni v čine 5» Ji,bo?tK Priznali, da je vrla m ppštem te,?a zdaj f* BpA,e, oPOzicijonalne stranke v narodneir OTjtavmištvu zopet manifest na »naše Ženi0-: Zor>et 1® veliko grmenja, gro-očitanja, zopet je cela vrsta cenenii cel slap besed, besed in beaed a ®c — duha po javnih nameščendb, Za vse unajo predloge, le za uradništvp »e besede! In zopet so podpistuji dr. Korošec et Comp. Zamati je bila torej meseca septembra t. 1. naša pritožba, da nas SLS ne pozna: po treh mesecih se ni poboli-šala ter se ne poboljša pač nikoli, ki konstatiramo znova, čeprav bo »Slovenec« zopet razžaljen. „Samopomoč* in ministrstva. Načelstvo „Samopomoči" v Ljubljani je vložilo obširno utemeljeno prošnjo za podporo iz državnih sredstev za ustanovne in režijske stroške gospodarske zadruge javnih nameščencev, vpokojencev. udov in sirot; prošnja se je naslovila na ministrstva a) za notranja dela. b) za trgovino in industrijo, c) za šume in rude, č) za pošto in brzojav, d) za poljedelstvo, e) za socijalno politiko, i) za pravosodje, g) financ in h) za prehrano in obnovo dežel ter se je odposlala v dobi od 12. do 27. novembra t L v Beograd. Načelstvo „Samopomoči** je prejelo na teh 9 prošenj doslej že 3 odgovora: I. „Ministrstvo za prehrano in obnovo dežel je z razpisom z dne 26. novembra 1.1, št. 26.464. javilo, da ne more ustreči prošnji za prispevek k ustanovnim stroškom zadruge" in 11. Ministarstvo pošta i telegrafa Je L dec. t. 1, pod št. 38.724 javilo: „Na molbu od 12. novem, obavješćuje se naslov, da ovo ministarstvo ne može iz svojih proračunskih sredstava doznačiti zamoljenu sub- , venciju. Sl. naslov imao b| se sa svojom molbom obratit! na adležnp, ministarstvo za socialna politiku!" Kakor povedano, se je istočasno poslala ista prošnja tudi ministrstvu za socijalno politiko, a to doslej še ni odgovorilo. Ker pričakuje načelstvo še 7 ministrskih odgovorov, se jc nadejati, da bo vsaj eden — ugoden! To upa tem lažje, ker je ministrstvo za prehrano subvencijo „Samopomoči* odklonilo, češ da „ne more ustreči , medtem ko je Isto ministrstvo dovolilo Vojni zvezi nakupovalni kredit v znesku 6 mi!, kron. Južni In državni železnici pa 2 milijona kron. Morda je ministrstvo za prehrano ugodilo Vojni zvezi, ker je pri njej višji direktor sam minister Anton Kristan m se v Beogradu boje delavskih polkov? In morda je ugodilo železničarjem, ker se bojj štrajkov na progah? -- Mi si ne lastimo še nobene sodbe ter še čakamo. Povemo pa že danes, da nas ministrstva dvojne mere, dvojne pravice In dvojne možnosti ne bodo naučila. Kar se mote enemu, sc „ne može" drugemu? Zdi se, kakor bi na Beograd očinkovala le še grožnja m štrajk. Če ne gre drugače, bomo ministrstvom tudi s tem postregli, ampak radikalno. Z)t sedaj še — čakamo, čakamo. Tovariši pa vidijo, da je vladi več za delavce in železničarje, kot za nas, javne uslužbence, upokojence, vdove hi sirote javnih nameščencev. Toga ne pozabimo. Povišica plača — i peki činovnici. Dogadja se pesto, da sp bune razna gospoda činovpici na to, da dnevničarl P**1' 1 voniici Itd. dobivaju sličan dodatak ua skupoću kao i oni. To nije opravdano. Več sam naslov kaže, da je to podijeljeno radi skupoće, a skupoća je, držim, za sve jednaka. To nije nimalo demokratski. Ali svu je sreća, da su to samo nojedinci, nu nadajmo se, da će i to čvršćom organizcci-lom prestati. - Gospodo! prestanite već • iedaniput gledati na »as tako sa visoka-jer i mi smo državni namještenici, a samo ćemo slogom svi moći postići zajednički cilj, a to je: pobotanje našjrcc materijal-nop stani«, — Živico Ojtspvić (Požega). ' Upravni odbor kotarske skupine SJM, u Gospiću jednoglasno je zaključio oblatiti se na pravosudno povjereništvo u Zagrebu s molbom, da tamošnjem u/as tu kr. sudbenog stola dodijeli više obrtnika, uznika: krojača, postolara i šl„ nc bi U tu u načinom javni namještenici bar donekle , jeftinije i lakše došli do najpotrebnijih odjevnih predmeta. Svoju predstavku podnio jc preko predsjedništva kr. suđb. stola u Gospiću, koje je povoljno rješenje najtoplije zagovorilo. No ova vrlo opravdana molba ostala je glas onoga, što uzalud vapi u pustinji jer je pravosudno povjereništvo rješenjem od 22. rujna o, g. br. 20047 predstavku vratilo neuvaženu s razloga, da se u zemaljskim kaznionicama nalazi samo neznatan broj kdžnjenika obrtnika. Bez komentara! Kotarska skupina SJN u Čazmi držala je 23. listopada 1919. glavnu skupštinu, na kojoj je izabran upravni odbor s predsjednikom kr. kot sucem Đr. Edom Žalcem na čelu. Na istoj su stavljeni i prihvaćeni slijedeći prijedlozi: L umoliti savezni odbor, da potakne uređjenje beriva pćinskih činovnika: 2. da se dokinu uredovanja » nedjelje i blagdane; 3. da se đnevm čarima odredi stana- rma; ' 4. da se dozvoli doevnfčarima i pro-, mještenja na vlastitu molbu te dižavni trošak, a nesamo urada radi, te da se konačno zahtjev za kontinuitet službe protegne samo na vrijeme poslije izdane uredske isprave, a ne i n* vrijeme prije toga; 5. dg se potakne pitanje o uredjenjt* dnevnic;!rskih mirovina, te da se ishodi za sve javne namještenike đrvaripa, u > koliko je već ne dobivaju; 6. da se upravni odbor ubrati na savezni odbor, da se ishodi, da se podvor-nički paušal za odijela povisi, kao što da im se povise 1 beriva; 7. da se urede n irovine općinskih' namještenika prema shemi B„ a isto takp, dša se urede kilometrine i dnevnice općinskih namještenika analogno onima, što ih dobivaju državni činovnici 1 službenici; 8. da se povisi paušal za uzdržavanje konja za šumarsko ocvoblje imovih općina, te da se uredi pitanje kilometrine i dnevnice; 9. da se potakne pitanje gradjenja stanova činovničkih u sjedištima kotarskih skupina; 10. daše pozdravi zaključak saveznog obora glede osnutka konzumne zadruge, te đs se potakne savezni odbor, da tu misao što prije u život dovede; 11. da se upravni cKffior kotarske skupine obrati na kr. kot. oblast u Čazmi, da ona one živežne namirnice. Što se preko uje šahu ua općinske aprovizacHe za nami-renje javnih namještenika, u koliko na njih otpadaju- izravno dostave upravnom odboru skupine. Na odborskog sjednici sjuipme od 4. studenoga 1919. zaključeno jc, da se od svakog člana ubere u fond po 20 kruna za isplatu raznih manjih živežnih potreb-Ština. ako pak isti no bi dostajao za izpla-tii ovih. tgda i® Av!ašlati predsjednik skupine, da se stavi u spora^mi s mjesnim aovčanbp zavodima u svrhu finansiranja zaima. uNapokou je zaključenu, du se u ko- I mi društvene btagajo* priredi žabu**-« Silvestrovo veće, pak je u tu svrhu izabran posebni zabavni odbor. Općinskim pisar, namiešiesucbtia kotara GarešrJca. Primamo na uvrštenje: U broju 44. »Opć. Upravnika« o: nm 'je članak »Za poboljšanje naše« poldžaia«, icojim kotarska skupina javnih namještenika u Garešnici stavlja Savezu javnih namještenika priječilo«, kako bi se imalo zaitijevati uređjenje i poboljšanje prilika opć. čjnovništva. U tom prijedlogu niti se jednom riječi upravni odbor kotarske Vaše skupine taknuo Vas jadnika, pa nam je zagonetno, kako to, da je taj Vaš odbor Vas mimoišao ne spomenuv ni jednom riječi Vaš položaj i ne uloživ ni crne ni bijele za poboljšanje Vašeg položaja. Ili''Vas gg. u pet upravnih občina kotara Garešnica, uopće1 nema? Što je da kako nemoguće. -- Ili pak niste članovi SJN? Što je svakako žalosna i pokudila pojava, pa je pravo, da Vas se tada mimoilazi. — Ili je pak Vaš položaj snošljiv i nepotužam onakav, kakva i mi želimo, pa nije potrebno, da se za Vas koja tegoba iznese. — Ili su pak konačno u Vašem upravnom odboru takve općinske Veličine, koje Vas ue smatraju ljudima isto tako potrebnim pomoći, kao što su i oni sami. Ako je drugo, pozivamo Vas kolegi-Jnlim pozivom, da stupite u SJN, jer samo jakom organizacijom i savezom sve se polučuje i mora postići. Ako je treće, mi Vam čestitamo, ako je pale četvrto, mi Vas pozivamo na energičan istup, kako bi odnosna gg. uvidjela, da treba i s nama računati, da smo i mi spremni u borbu za ostvarenje žudjena cilja. — poboljšanje materijalnog stanja svit) javnih namještenika. !J tančine odnosnog prijedloga rečeno kotarske skupine mi zasada ne diramo. Bit će za to drugih. Općinski pisar, namještenici sv. Ivan j Zelina. Važnost manipulacije. Već su više puta izbačene na rnanilativno osoblje sa-svijem neopravdane krilatice: »Makinalni je to posao«. »Posao, koji ne zahtijeva duševnoga rada«, i to baš od oui!;. koji bi to najmanje smjeli činiti. No manupulativno osoblje neka se ne obazire na takve floskule, već neka ima na umu, da svako njihovo malaksavanie u cbavljenju službe ne bi pogodilo te tobožnje ocjenjivače njihova rađa. već bi »šio izravno na teret našega naroda, r.a teret naše domovine. Napokon valla takodjer da si dnzo-vemo u pamet/ tko su ti nezvani ocjenjivači? Obično mladji ili onakvi starih suradnici, koji nisu nikada nosili odgovornost za cjelokupni rad iedne oblasti — Većina ih naime i onako dodje do pravilnoga shvaćanja o važnosti manipulacije, čim na njih spane odgovornost za cjelokupni rad jedne oblasti. — Pa su tako u većem broju viši činovnici i upućeni u važnost toga našeg posla < napora, što ga svladavamo duševno i tjelesno. — Mi pako sami moramo si; biti sviesni. da je naš rad od goleme važnosti. Radimo stoga nepopustljivom ma^-Ijivošću. sviesni našega noiožaia i važ nosti našega posla, a pogotovu zato. ier hočemo da bodemo u nunoi mleri korisni članovi naše ljubljene nove đomovme. Manipulant. Dvojna mera?! Po naredbi 201 ur. ; lista se ima premeščenemu uradniku v , Sloveniji povrniti kot odškodnina za se-i litev pohištva štirimesečna plača, ki oso-, bito pri večiih razdaliah. kakor znane. | nikakor ne zadošča, iz zanesljivega vira | ca zvem. da se v Beograd vpoklicanim ! ozir. v Srbiii premeščenim uradnikom po-i vrneio vsi faktični selilni stroški. V ta namen ie dobil iz Uubltane v Beograd premeščen uradnik le predujma na selilnih stroških 3.000 dinarjev — 9.000 K. — Vprašam: zakaj ta dvojna mera in zakai študirajo v Beogradu še vedno predlog naše pokrajinske vlade, da se povrnejo premeščencern vsi seli! n i stroški ? Ali se res boiiio. da se j bodo dogajale zlorabe? Ne. slovenski i uradnik ie vzvišen, da bi se dogovarial s ‘ špediterjem v škodo eraria; vesel bo. da , mu ne bo treba za selitev iz lastnega do-! plačati, odnosno se zadolžiti, kai še le, da bi skušal erar oškodovati! Državni nameščenci v Beogradu in Zemunu dobivajo plače v dinarjih in so že vsied tega mnogo na bolišem, dalje preiemaio dnev-I niče. Razventega imaio lastno aoroviza-ciio. ki iim oddaia n. pr. moko no 70 v i-nariev kg in to zadostno za vse rodbinske člane. Res ie. da so nekatera živila in tudi stanovanja v Beogradu in I Zemunu dražja, nego nri nas. vendar sc : drugi predmeti (svinjina, mast. krompir ! itd.) cenejši. Zakai tako gorostasna raz-s lika med prejemki in cenami živil za uradniške urovizaciie?! Nič čudnega hi tedai. ako se širi nezadovoljstvo v vedno širše, tudi višje plašti državnega urad-ništva. __k____ Legitimacije za vožuio oo drž. železnicah so bile za državne nameščence odpravljene in so bili dozdai vsi korald v aosego starih pravic zaman. Ravno pri nas v Sloveniji so imeli ti sioii priliko okrepiti se v prostem času v naši shkoviti Gorenjski. Zdaj. ki so vozne cene dosegljive le verižnikom, ie tudi to izključeno. Okolica Ljubljane je res lepa. vendar okrepi sveži gorenjski zrak človeka vse t bolj in mu dala novih moči. Umestno bi tedaj bilo, da se zopet uvede znižana vožnja — najmanj 50% — to na ne samo za nameščenca, temveč tudi za ženo in nepreskrbljene otroke. Morda bi se da’a ta ideja tudi na ta način izvesti, da se odda organizacijam razpečavanie voznin listkov. V vlaku bi se moral nameščenec zadostno legitimirati. Končno še eno vprašanje: Kakšni so sedanji tozadevni predpisi za častnike in njihove rodbine? — K — Kaj bo z davčnim uradnlštvom? V Ljubljani imamo delegacijo ministrstva financ. Na njo se obračamo s prošnjo, naj nas usliši, dokler popolnoma ne obupamo. Vzroki splošne nezadovoljnosti med davčnim uradništvom so v Ljubljani dobro znani. Naša važna in težka služba tudi popolnoma opravičuje našo zahtevo po uvrstitvi maturantov. — Izgovor, da bi ne bilo zadosti naraščaja, če bi se zahtevalo za sprejem v davčno službo dovršenje srednje šole, je ničev. Če bi vstopali maturanti raje v druge službe, bi to vendar dokazovalo, da je naša služba zelo težka, oziroma težja kakor službe drugih uradnikov skupine C, ne pa da je manjvredna ali lahka. — Ravno temeljito izboljšati bi se moralo službeno razmerje davčnih uradnikov, ne pa še poslabšati. Kdor tega ne uvidi, mora biti ozkosrčen ali pa — nepravičen. Davčno uradništvo se uporabija tudi pri pristojbinskih in davčnih oblastih 1. instance. Tam sedita in delata tedaj složno skupaj uradnik A in uradnik skupine D! Ni to čudno razmerje? Ni že radi tega povoda dovolj, da se nas takoj pomakne v skupino C? V Avstriji se je pomaknilo I. 1918 naenkrat 14 davčnih nadupraviteljev iz nemške Štajerske v VII. čin. razred. — Koliko pri nas? — V nem. Štajerski so davčni uradniki, ki so vstopili do vštevši leta 1899, v Vlil. čin. razredu. In pri nas? V Ljubljani naleti seveda vsakdo slabo, ki omeni ta^ nemško-štajerska napredovanja, -ćakaj le? čim dalje se čaka, večji bo zaostanek! In kaj ie — z nami? Gotovo bo vse davčno uradništvo — posebno pa ono s Štajerskega — zanimalo — stanje davčnih uradnikov v nemškem delu štajerske. — Ti uradniki so že s Ulil. t 1. uvrščeni v skupino C služb, prakm. in so po vštetju 2 in pol vojnih !et res lepo napredovali. Imenovani so vsi. ki imaio prejemke dotičnega Čin. razreda. Izjemno določbo deia naredba samo tistim ki niso takoj zaobljubili Nemški Avstriii. Ti bodo pozneje uvrščeni. Poglejte si torej šematizem iz leta 1912. katerega ie za-I ožil o bivše finančno deželno ravnatelj* stvo v Gradcu, da lahko primeriate! Evo vam damo naslednje podatke: Stanje: 14 davčnih ravnateljev v VII. čin. r. (zadnji imen. Napreth Aleksander) 120 davčnih višjih upr. v VIII. čin. raz-(zadnji imenovan Wisiak Karol) 86 davčnih upr. v IX. čin. raz. (zadnji imenovan Praeeh Herman) 24 davčnih ofic. v X čin. raz. (zadnji imenovan Schardl Jožef) 2 davčna asistenta v XL čin. r. (So nista zaobljubila) 1 davčni praktikant — (šo v ujetništvu) 247 torej ekupaj V času od Lili. 1918. do dati e s je samo v Nemški štajerski napredovalo približno 225 davčnih uradnikov — med temi 14 v VII. čin. razred. Delavni čas se ie davčnemu »radništvu znižal dnevno na (> ur — za nadurnine pa dobivajo 2 do 4 K. Iz teh številk, ki smo jih dobili z merodajnega mesta, vidite, kaj vse so dosegli nemški davčni uradniki, in mi Za nas se d ose d at ni storilo skoraj ničesar. In kdo je temu kriv? — Oni gospodje, ki sedijo na merodajnih mestih v Belgradu — ali morda tudi v Ljubljani, ki ne uvidijo, kako nuina potreba ie. davčno uradništvo uvistiti v ono skupino, kamor že davno spada Vse ostale države bivše Avstrne so to pravočasno storiie. ker so uvidile, da igra baš davčni uradnik pri ureieniu financ veliko vlogo. Pri nas ie financa velika ničla, zato vladajo tudi te razmere. Nikakor ne menlamo z davčnimi uradniki v Nemški Avstriii. ker smo si svesti, da delamo v svobodni domovini naši katero smo tako željno in komai pričakovali Mislili pa smo, da nam bode lastna domovina popravila krivice, katere nam ie storila koritarska Avstriia. Na vas poslance pa apeliramo: oglasite se vendar enkrat k delu! Pustite strankarski bot in zastoratte zahteve uradništvai ki sr vam preznane iz različnih sromeni V a p t a z t; e obljube ne d a m t i č. Pokažite uspehe! ALP- Poverjeništvu ministrstva išnanc za Slovenijo in Istro v prevdarek: Užitnin-skim uslužbencem so se odklonile nove dravinjske doklade, med drugim zato, ker je — užitnina pasivna. Vpraša se: 1. Je li Poverjništvu znano, da se je vino v gostilnah podražilo za 1500 %, med časom ko je ostala užitnina ista? 2. Je li poverjeništvu znano, da se je v bivši Avstriji tik Pred razsulom pripravljal splošni, povišani davek na vino? Pač umestno. Dočim mora gostilničar obdavčiti vsako kapljo vina; prodajo se ter popijejo ogromne množine vina tilotapskim potom. 3. Je ii Poverjeništvu znano, da se vino takore-koč ne pije; ampak po domače rečeno — ž-e? Dokaz temu: V okrožju gotovega boletnega tirada političnega okraja Novo-mesto z okoli 8-10.000 prebivalci se zapije po gostilnah na vinu mesečno 150.000 kron. In to v navadnem k m e t s k e m okolišu, brez mesta in trga, kjer ima vsaj Polovico dotičnih prebivalcev dovolj lastnega pridelka za domačo uporabo. — Ergo?! U ž i t n 1 n s k i uslužbenec. UUudno vprašanje na poštno ravnateljstvo v Ljubljani. L^voljuiemo si vprašati poštno ravnateljstvo, kedai rnetti tiste, ki so dovršili pred 5 ali več leti poduradniški tečai in skušnjo' kr Imajo že 10 do dvajset let službe, imenovati za poduradnike. N. pr. kakor pri zagrebškem ravnateljstvu, kjer so imenovani vsi. kateri imajo to skušnjo. Tc ti bilo Pač tudi pri nas, v Sloveniji, umestno; zadovoljilo bi nas in vzpodbudilo z novim veseljem do naše službe, če bi se upoštevale naše upravičene prošnje in želje. UžUninskiin uslužbencem v Sloveniti na znanje. Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljubljani je z Odlokom dne 22. septembra 1919, št. 1033/Pr., odklonila užitninskim uslužbet/cem nove draginjske doKlade in to z ozirom na dopis poverjeništva ministrstva financ za Slovenilo in Istro z dne 29. avgusta 1919 št. B III. 333/58 češ. da užitninske razmere še niso enotno urejene. Kolikor se je elan društvenega odbora inforthiral na pristoinem mesni, komisija za začasno vodstvo in likvidacije deželne uprave užitgino hitro zakliuči. V tern slučaiu ie namreč pričakovati, da delegacija financ v Ljubljani prevzame, če Že tie užitnino. pač pa uslužbence. S tem bi postali užitninski uslužbenci državni nastavljena in deležni tozadevnih doklad. Samo obsebi le umevno, da bo odbor društva uporabil vsa mogoča sred stva. da likvidacija činipreie dokonča užitninske zadeve. Podpirajte delo odbora z občno pristopnino in z redno članarino! Odbor. Iz Prekmurja. (Pismo g. delegata dr. K. Savniku.) Neznosne so tukajšnje raz-ntere za finančno stražo. Poslali so nas tu sem brez določenega stališča, brez stanovanj in hrane, češ, iščite si to sami! kimamo poveljnikov, ki bi nas razde-ulii na službena mesta^ in bi skrbeli, da pridemo pod streho. Naše družjne smo zapustili v Mariboru v železniških vozeh, k* so jim že mesec dni kuhinja, obednica •n spalnica, v deževju pa sočasno še kopalnica. Stanovanja v Mariboru ne dobe, deš da spadajo v Prekmurje, tukaj pa je popolnoma izključno najeti, prostore, v ko-nh bi vsaj začasno in za silo bili varni Hfed vremenskimi uplivi. Tudi vlada v irekmuTju draginja, o kojej tovariši na ^taierskem in Kranjskem niti poimn nimate. Prebivalstvo —. večinoma MadŽa-. roni — nam Slovencem ni naklonjeno, kajti izgubilo bode mnogo udobnosti, kadar se meja proti Ogrski popolnoma zapi e. Obupno gledamo bližajoči se zimi nasproti. Kaj bo z nami, kaj z našo deco in ženami, ve samo Bog, koji je še edino naše upanje in rešitev. Deloma nas tolažijo poročila, da se našim tovarišem v jugoslovanskem Korotanu ne godi mnogo bolje. Gospod delegat! Prosimo, da se te neznostne razmere prekoprej vredijo, oa dobimo mi tukaj, naše družine pa v Mariboru ali v Radgoni, stanovanja, naša de-ca pa šolski poduk, ki je v tem tužnem Prekmurju popolnoma nemogoč. Vojaški pozdrav. Ministrstvo financ ie z naredbo z dne 30. julija 1919, štev. 2483 ukazalo, da organi finančne straže pozdravljajo po činu višje vojaštvo (naše in zavezniške vojske) in orožniške osebe, v tem ko tem niti na misel ne pride pozdravljati uradnike finančne straže, kaj šele po činu višje moštvo f. s. Jaz sem mnenja, da tudi finančna straža ni dolžna pozdravljati vojaštva in orožništva, dokler to ne dobi zgorej navedenemu ukazu enakih ali vsaj podobnih povelj. Kaj pravite Vi, gospod urednik? Velikonja. — (Popolnoma Vašega mnenja. Dobro bi bilo poslati tozadevno vlogo na gospoda delegata, ki gotovo ukrene vse. kar zahteva čast organov fin. straže. Urednik. »Društvo državnih računskih uradnikov za Slovenijo« v Ljubljani si ie izvolilo nov odbor, obstoječ iz zastopnikov vseh dižavnih računskih oddelkov, ki se ie konstituiral sledeče: Prćd'ednik M. Soss: podpredsednik J. Dolžan; tajnik R. Lukež; taj. nam. F. Urbanec: blagaimk K. Grhber: blagaj. nam. I. Gnidovec: Odborniki: A. Zajec, A. Pestotnik. Biber, Markič. Lenarčič. Čop in Keržin: namestniki: Šporn, F. Štrukelj, Adamič. Korun, Pečnik, Biček, 1. Kramar in Štukelj. Pregledovalca računov: Erman in Matičič. Na izrednem občnem zboru se ie obširno razpravljalo o položaju drž. rač. urad-ništva z ozirom na znane načrte nove službene pragmatike. Organizirano drž. rač. uradništvo je z naivečiim ogorčenjem odbilo te načrte službene pragmatike in sprejelo sledeče resolucije: L Določba o osnutku službene pragmatike, da uradniki novih skupin B in C nikakor ne morejo napredovati niti z imenovanjem v višji nego VII. (Vlil.) činovni razred, je neopravičena, nesocijalna m nedemokratična. nevredna naše države, zato io naša organizacija z ogorčenjem odklanja. — 2. Število dosedanjih kategorij v službeni pragmatiki odgovarja faktični potrebi, zato naj tudi v novi pragmatiki ostane. -- 3. Dnevnice, oziroma družinske dtagini-ske doklade, naj se z ozirom na tržne cene živii revidirajo vsaka tri leta. Glede aktivitetnih doklad pa se mora vršiti revizija vsakih pet let. — 4. Nova službena pragmatika naj velja za vse državne na-slavljence brez' izjeme. — 5. Na vseučilišču. ki se je osnovalo v Ljubljani, naj se uvede kurz iz državnega knjigovodstva. Ker sta finančna veda in državno računovodstvo v prav ozkem stiku, nat sc predavanja iz državnega računovodstva spopolnijo s predavanji iz finančne vede. Kurz se mora dovršiti pred vstopom v; službo. — 6. Za računsko uradništvo je predpisano po naredbi iz leta 1866. gimnazija ali realka z maturo. Pri tej določbi mora ostati tudi v bodoče, ker je to predpogoj za tečai na vseučilišču. Zaostale ptice. Tajništvo društva drž. uslužbencev za Slovenijo poziva peno v n o včlanjene organizacije, ki kljub neštetim pozivom še vedno niso poslale članskih seznamov, da se vendar’ že končno odzovejo ter zamudo nemudoma popravilp. V splošnem se vsa včlanjena društva pozivajo, da vsako izpremembo (pristop, izstop, smrt članov itd.V javijo mesečno tajništvu. Le tako je omogočena točna, a prepotrebna evidenca! Pomnite, da ie reti in točnost že polovica uspeha!, — Potrebe po čvrsti organizaciji ni treba še posebej naglašati. Najpriprostciši težak je že davno uvidel, da ie močna organizacija edina njegova opora in rešitev. Zato se vsak stan organizira, če pa je že organiziran, izpopolnjuje svojo organizacijo ter i o skuša postaviti na trden temelj. Dreteiž. U potrazi, za 5;v’ urnim peljem. Ministar prosvjete potpisao, je imenovanje jednog nečijih protežea na mjesto načelnika prosvjete u jednom mjestu Maceđo-nije. Medjutim se taj kulturni namjesnik nije kroz mjesece javio svom ministarstvu tako. da su odanle tom gospodinu Opravili službeno saopćenje, da odmah podnese izvještaj o tom, što se u to vrijeme i u njegovu okrugu uradilo na „p o 1 j u k u 1 t u r e". Nakon mjesec dana zaista je uslijedio odgovor, a taj jc glasio: Pomno Lsam dao pretražiti sva polja mog okruga i pregledao sve karte. Našao sam: Šaropolje, Vi-šcpoljc, Šumopolje, ali „Kulturnog polja" u cijeloj okolici nema pa nema. a nitko se ne sjeća, da je ikada ovdje postojalo. (,,Osvit“ br. 40.) Vse domače jugoslovanske tvrdke prosimo, da takoj inserirajo v .... Našem Glasu: ———— # 1 i I % I NajstarejSa speUkijsita hrrdHa v R. RmnMQm, ■ Ljubljane spodisijska pasaraa jjubije sa ' II Podjetje za prevažanje blaga juž. železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni promet iz in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prova- v? žanje pohištva. Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo, j Brzojavi: Ranzinger. Interurban telefon 66 mmzm. mmmm gg i, l£f Za tiskovni fond „Našega Glasa* * darovaSe: II. Prispevali in oddali upravi lista v Ljubljani so gg. mestii. vrta. nadzornik Hejnic 20 K; dave. viSj. upr. Burger in dež. sodri, svetnik Nagode po it K; strok, mojster tob. režije Knez 12 K; oicl. rob. rež. Golob, strok, mojstra tob. rež. Tome in Debeljak in dave. upr. Jelšnik po 10 K: cvid. nad-geom. Berne* ofcl. tob. rež. Stegu. str. mojstra tob. tov. Smole in. Keržan po 8 K; inšpektor tob. rež. Mandelj, nadkontr. tob. rež. Bonfioli in uradnica tob. rež. Keilova po 7 K; day5. apr. Goriup to carinik Stiplovšck po 0 K: kontrolor tob. rež. For-tunle, oficijnli tob. rež .Poletti-KopeSič, Balmlk in Aleš, prakt. Lindtner, Logar in Preinfalk, str. mojstra Lojk. Cokert, Breskvar to Valjavec, vratar Lavrenčič, respie. iln. straže Qeč, Pis. potnočn. l ičar. car. oicl. Morkelj povodom svoje zaroke ter priča te zaroke vsak po 3 K: sodu. kanceiPt Kianta 4 K; ofcL tob. rež. Hlaclky, prakt. Lojk, strt*, mojstri Zalesjuk, Klešnik, Puh. Brate, Stara, Sojer, Pliberšek, Dejak. Podgornik. Burger. Šušteršič, Zavašnik. Kotar. Grilc, Gorjup, Gratzer. pošta, kontr. Fr golič, pošt, nadkontr. Wolf, vadn. vrta*-rica Joslnova, vratar Zupančič, uradni sluge Kosmač, Resnik. Slaoničar, Gorjan, .lenko, Prohinar, Hiibšer, Sever, Vrtačnik, Pučko, Nesman, Cvelbar, Gnezda, Učiteljica Štihova, davč. upravitelji No-s.ik, Weixler in Drofenik, pis. ravnatelj Zupančič, davč. prakt. Vedlin, sodn. kanclist Orejan, davč. ofcl. v p. Bukvič, pis. adjunkt Pogačnik, davč. adjutavt v p. Stiene. Gerzinič Mirko, pazn. fin. stražo Reš, kavarna „Centrar* v Ltabjiapi, rač. asist, Pečnik in rač. prakt. Božič po 3 K; Purgai Mihael, Grah Henrik, rač. asist. Markič, organi varnostne straže Korene, Dobravec, Škerjanc, Marolt. Mirtič. PlešMco. Paplcr, Berlot, Baloh, Orehek, Gril, Šušteršič, Kvas, Spragar, Bucik, Zbulc, Barčič, Adamle, Florjan, Kek, Kozmma, Lo-višek, Močnik in Tabernik po 2 K: vodja boleta. urada Lukman, organi varn. straže^ Vrevar, Močnik, Jurčič, Plevel, Ravbar, Bavdaž. Seiberi, Pavlovič, Cankar. Batič, Jenko, Hribar. Jagodič, Urdih, Marinšek, Škrk A.. Škrk G., Kamensek, Grabića, Benedičič. Beve, Gcrlina, Kržan, koren, Pollanšek, Rogelj, Šafec, Valentinčič Fr., Va.cntm-čič L., Večerin, Hotes, Stante Zabukovsek,_ Potočnik. Okuki, Škerle, Slanic, Zižmana Prešern, Jazbec, Tomšič, Herga, Bole Cigon, Cotič Rusjan, Obreza, Skočir, Kocianclc, Ladlc, Steidasa, Pahar, Šuligoj, Pahor, Ohranovič, Baebler, Gasparič, Petrič, Kralj. Močnik, C-^ko, Gaspari Tuma Pavlič, Repše, Hrovat, dočan. Podrebersek, Bolje, Gruden, Zajc, Tome Tominc ta pis. ofet. Čargi po 1 K. skupaj 526 K in v S št Izkazani znesek 1442 K 40 v — 1968 K M v. (Opomba. V 2. št. so bili s prispevki po 5 K pomotoma dvojno izkazani davč. izterj. Rojec, Novak in Muc ter davč. singi Goreč to Stlčer, skup io tedni manj 2p KJ. Končna vsota torej znaša 1913 K 40 v. (Daljo sjedi v prihodnji številki.) Iskrena zahvala, da bi jih mnogo sledilo 1 * IVAN NINIC,, graditelj orgulja i | ugadjač glasovira Zagreb, Mica 83. | Fr. P. Zajec Liiiilljaiia, Slari tis i Bogata zaloga očal, Mipaleev, umetnih oči, daljnogledov, topiomerjev, barometrov itd. DCrgovina z m ami, zlatnino, j uveli in srebru i no. Tovarniška zaloga gramoioaov in plošč. Vaa popravila se izvršuj1';0 strokovnjaško v 1 astni dela uipi. “ MT električen obrat. 'SŽSiJS •W\r< gostiona ANTE TOLOVIĆ JELAČIČEV TRG 20. ZAGREB JELAČIČEV TRG 20. Dobra domača leuhinja. — Izvrstna hrvatska stara i nova vina. — Dnevno > svježe crno i bijelo pivo. — Poznato stjecište gradjanstva in putujućeg Solidna podvorba. općinstva. Najumjerenije cijene. Preporuka se svim javnim namještenicima, domaćim kao : i onima, koji se na preputovanju u Zagrebu zadrže. : s ^ fiiLp 11 » ■ ........................ **...- ^ Weitivigliause Watt Kremefiezky M@tax Eksport & import ^ /\ prekrasnih popjovaka SHS. sa tdtstom : 11III 2« — Cijena 10 kruna. - Popi« IW bftdava. Josip Sor}', Zagreb, Kipni trg 5. | i I T * I H. SUTTNER I Mestni trg štev. 23 v LJUBLJANI. Eksportna tvrdka z urami, zlatnino, srebrnino in različnimi potrebščinami • 4 • • • • • • » • mm Zahtevajte cenik, katerega dobite zastonj in poštnine prosto. vl aaBaaaopDaaaaDDDanaooiiaaoaaa Velika Kavana ZAGREB, Jelačičev trg. Dnevno koneerat orkestra Kuharee. loaaanaaoasDaitacaaaciBaaDBDaaDaDa 29-1 BUFFET Stjepan Jagunec Zagreb, Vlaška ulica 85 preporuča svoja izvrstna vina, svježe pivo i dobra jela. Sotidia peMa Ujme tipe. Drogerija „ADRIJA" Fotomanufaktura Parfumerija 22.j B. ČVANČARA Ljubljana, Šelenburgova ul. 5. se priporoča za nmogobrojen 19-3 obisk. - - Pristna kava, cena * > in solidna postrežba. - - STEFAN MiHOUC - kavarnar, LJUBLJANA.........Sv. Petra nasip. fzioioogeipgiiiinvLiiilsi regt*troTai)a zadruga i omojenim jautstvonj. ('‘ugojila nu oiebni kredit: 4%. — Posojila !>a hipoteke: 51/* */*• — MeseBua odplačila, ‘lanžljaka posojila na več let; mali vrafi«--valni obroki. — Pisarna: Kongresni trg lit. ure od K 4o IS. ure. — HroipevU bre/pla«uo na °? — Rezervni zakladi nad 500X100 K. - Hra- t nllno vloge i'A'/J. 2 a. msmmMm Sodna uSŠca 5. -Oina tvorrlžkc- zaloga pravih Gramofonov !o ološi ' l3~3 znamke „Angeli^. j Vsa popravila strokovno in cono. M.MIHELlC,L|ubI|ana I ŠELfcJNBURGOVA ULICA ŠT. 1 | m ■•caaas«eaeeaBsse«aae««ane*eece»aea»naaeez « S n ! TRGOVlkA S ŠCBTUiARSKiMl IZDELKI. “ ■ GALANTERIJA IN PARFUMERIJA. * EDINA ZALOGA JUGOSLOVANSKIH KVART KAKOR TAROK, MARI-; 15-2 JAS, WHIST. „PRIMORKA" ■aeaaaeeeeaaaiiaeaaiseneBaeeBeaaiucsaesaeaeaaaa««! i ti ! n Specijalna trgovina ji Z JU VELI, ZLATNINO IN LTURil '1 i LUD. CERKE i LJUBLJANA, lii \VOLFOVA ULICA 3. 16-2 fl fe @ g © ^ V, Anton Černe 4 4. g^aveur n Prva jugoslovanska /tatarska delavnica Fuchs -- Šelenburgova ul. 0. Kupujem staro ZScltO Sf€lbrO po najvišjih cenah, priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. Vsa popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici točuo in solidno. — Kupujem staro zlato in srebro, isto tako briljante in diamante. 30—2 Oglas. Traži mjesto - državno ili privatno — mladić 10 godina star, rimokatolik. Svršio čellri razreda gimnazije ter ima 3 godine učiteljske slpžhe. Ponude slati na: Upravu pučke škole u Kupivovu, pošta Srb, (Lika), 30—1 »BavBvvavhcvmpasn« 17r2 BARVA • KEMIČNO - OSTI MSAKOVaSTJJ© B1AGO, OBLEKO gigE saBjggs SfETLOUiia ss^T* l M I s l s ■ s s M ■18-2 Tovarna JOS. REICH : Poljanski nas. 4. IJUBLJilfl Pedruž. ul. 3. Podružnico: MAAiBOR — FKVOMESTO eaaaaaaaHaeaBi>BBaiaiaaaaaaaaazaa.a!ieaeeeaaaaat’.e*«aiaaa*MaaiiKaazsBe.aBaaee«n.»»«*aed«aaB.aa aaaeaz.BS itčlesa, motorji, AUTOMOBILI ter vsakovrstna pnevmatika in mehanična delavnica. J1-3 Fran Florfančič Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. ,BALKAN" trgovska, spediciiska in komisijska d. d. ■ Ljubljana, Dunajska cesta it. 33. i--------= Mednarodni prevozi. — Špedicije vseh Vrst. — Zacari-njenje. — — Nfibiraloi vozi na vse strani. — Javno skladišče z lastnim železniškim tirom. — Re-—— — ekspedicije itd. itd. -t- - Brzojavi: „BALKANSPED*. 10-3 irfterurban tel e Ion 360 ;! LtX Jos. Peteline «5 jjl trgovina z galanterijskim in modnim I blagom, zaloga šivalnih strojev in njih ® ' posameznih delov. 4— Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. i? i# •* w« I2 Ljubljana, ^ » ^ ■cr «Sr Wolfova ul. 3. Pr¥©¥&’StS!8SS ¥©ssia k®§«sa In ssivS priporoča tvrdka ION. VOK »-o cpeclislna trgovina Sivaiinah strojev fn koles. L ubijane, Scđna uilsa Si. 7. Papir, pisarniške potreb dne, razmnoževalne aparate, crnilo, šolske potrebščine i. t. d. i. L d. kupite najbolje pri tvrdki 6-4 Ivan Gajšek, prej I. Bahovec papirna trgovina li j UHLJANA, Sv.^etra cesta st. 2 poleg Prometno banke. m VELIKA ZALOGA lasti ii atelije. manufakturne ga Srajce, samoveznite Me), napita i. U oblek lastnega J *— ,.*.«#0» ----- ----— Izdelka po naj- ^ BOGATA IZBIRA Ser inozemskega modnega bikipr. m kiiijsks m m SCHWAB & BIZJAK Bvormn®, pod Narodno kavarno.i mm ršy-t=Sr-:"-.--r:-: — . - t— .-r.-^rrrr : MODN^ s TRGOVINA T. EGER v LlubBiam, Sv. Petra cesta 2 priporoča za gospode in ima vedno v zalogi najmodernejše kravate, ovratnike. trde in mehke, žepne robce, srajce, naramnice, nogavice in rokavica Za dame najmodernejša svila, gladka in v barvah za bluze, ovratnike zadnja novost, nogavice in rokavice v vseh cenah in velikostih, pasovi, vlasnice, igle, brože, 23 _i steznike i. t. d. i. t. d. Parfume iu kosmetične potrebščine vedno najfiuejše v zalogi. Članom društva javnih nameščencev proti izkazu legitimacije 10°/„ popusta. Svratiste i restavracija Viastnik MARTIN JAKSJVAC, ZAGRSB, ttsagka cPca br. & 8 11. ......... MII praicrcdjefta 2-5 RESTAURACIJA lira |tns isl i temin, iteffl iijd i m& ne ra«. Dobra domača kuhinja. — Toče so izvrstna domača hrvatska vina te crno i bijelo dnevno svježe pivo. Najmilijestjecišlegradjanstva :: ‘i putujućeg općinstva. :: Solidna podvorba. Umjerene ciiene.