Leto VI., štev. 36
LtuDlfana, sreda, M. tebruarla f92S
PoStnlna pavialirana
Cena 2 Din
Izhaja ob 4 zjutraj.
Stan« mesečno 26-— Dta aa inozemstvo 40-— t neobvezna
Ogla« po tarifo.
Uredništvo:
Ifiltloaičeva cesta št. S S/L Telefon it. 72.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravnfštro:
Uabliaoa. PrcicrNf^ ■LtKiaM. Telof.tt.Sl
Podružnici«
Maribor. Barvarska nL U Cail«, Aleksandrova a
Račun prt poitn. če kot« savodu »tev. ki.S i 2.
LJubljana, 10. februarja.
Tekom včerajšnjega in današnjega dn® smo prejeli iz v«eh krajev Slovenije mnogo dopisov, ki so v več kakor enem oziru značilni in pomenljivi ter dokamjejo, kako pravilno in trezno aarodni ljudje vseh stanov presojajo položaj in kako iskrena je želja, da bi politično ozdravljenje našega ljudstva, ki je vidno iz lepih uspehov Narodnega bloka, bilo po-j»ešeno in da bi se zdrave moči naroda ojačile in utrdile ?a odločilno borbo proti razdiralnim elementom.
Izdajstvo, ki je Ljubljano izročile v klerikalno pest ter jo izpostavilo nevarnosti velike gospodarske in kulturne škode, je izzvalo najgloblje ogorčenje v vseh naprednih krofih. Ne le demokrati. tudi pristaši SKr* in NSS ter so-eijalist? so konsternirani, da so se v Ljubljani našli ljudje, ki trdijo da so naprednjaki, pa so šli prodati slovensko prestolico črni reakciji. Od vseh strani doni kiie: Obračunajte! Sedaj i<o precej znani glavni maherji izdajalske intrige. V glavnem je to družba nekaterih velppridobitniških gospodov, ki znajo posebno biti v skrbeh za slovenskega trgovca in obrtnika, kadar sami uživajo poceni kredite. Trgovci t, dežele nam pišejo, da si bodo prav catančno ogledali one svoje ljubljanske dobavitelje, ki so menili, da je Ljubljana roba, s katero smejo končevati kakor s sladknriom in koloniial-nim bia^om. Razburjenje nad izdajstvom se noče poleči, ker se pripravlja že zopet novo. Ista klika, ki je Ljubljano prodala politično, jo Koče sedaj izročiti klerikalcem tudi gospodarsko ter ie ž njimi napravila skupno listo za občinske volitve. »Z imeni izdajalcev na dan, da jih sporna vsa Slovenija!* tako se glasi zahteva.
Gotovo je. da se mora ljubljanska sramota oprati. Obračun s tistimi, ki so zavestno in premišljono sodelovali pri izdajniški intrigi, je potreben, da ee očisti nezdravo ozračje.
Ljubljanski poraz je kalil obče veselje nad krasnim? uspeh} Narodnega bloka v Sloveniji. Ali vendar se na-
Prva seia vlade po volitvah
UGOTOVITEV SIGURNE VEČINE. — VPRAŠANJE FORMALNE DEMISIJE TER DFFINITIVNE VLADE NARODNEGA BLOKA. - MANDATI STj. RADI-CA IN NJEGOVIH KOMPROMITIRANI H TOVARIŠEV BODO RAZVELJAVLJENI.
Beograd, 10. februarja, p. Danes opoldne od //. do 7. popoldne se je vršila prva seja ministrskega sveta po volitvah. Na Sili se le ugotovilo, da Ima vlada s 162 mandati sigurno večino. V vladi se osobito povdarja, da bo svojo politiko nadaljevala v pravcu dosedanjega programa, ki bo še boli akcentuiral politiko Narodnega bloka. Povsem sigurno je, da vlada svoje formalne ostavke ne poda do sestanka Narodne skupščine, ker dotlej traja njen mandat. Ker je vlada dobila sedaj mandat ia svojo politiko tudi od naroda in ker ima zasignrp.no večino v parlamentu, bo neovirano in enerzično nadaljevala svoje delo Po demisiji se bo hitro sestavila nova vlada Narodnega bloka, ki jo bodo tvorili bričas vsi dosedanji ministri izvzemši dr. Šurmina in dr. Urlnkoviča.
Beograd, 10. februarja, r. Vaš dopisnik se ,e pri nekem članu vlade Informiral
dati zaprtega vodstva HRSS ne bodo verificirani, ker tega ne dopušča zakon o
Dr. Mara pruski ministrski predsednik
PRUSKA KRIZA NE MORE Z MRTVE TOČKE. — TUDI MARX0VI IZGLED SO SLABI. — RAČUNATI JE Z ZOPETNIMI VOLITVAMI.
Berlin, tO. februarja, s. Pr! današnji drugI volitvi pruskega ministrskega predsednika, ki jc postala potrebna, ker prvič Izvoljeni dr. Braun ni mogel sestavit! de-
zaščiti drŽave, ki v čl. 18. med ostalim iazmožne vlade, je bilo oddanih 444 ve-
vell: eNe morejo vršiti nikake javne službe ali funkcije, niti biti narodni poslanci oni, ki pripadajo komunistični strr.nkl alf v obče kakemu udruženju. ki ie s tem zakonom zabranjeno.» Ker je bil zakon o zaščiti države uveljavljen tudi n2 HRSS, je jasno, da mandati zaprtega vodstva HRSS po tem členu morajo biti uničeni. O stališču napram ostalim izvol enim članom HRSS vlada še v obče ni razpravljala. a je verjetno, da njihovih mandatov ne bo osporavala.
MAČEK IS TOV. OSTANEJO SE NADAIJE V ZAPORU.
Zagreb, 10. februarja, o. Na vesti, posebno iz vrst opozicije, <1a bo morala policija izpustili dr. Mačka in tovariše iz zajiora, je izve<iel vaš dopisnik na policiji
zastran radlčevskih mandatov in doznnl,j sami, da o tem ne mor* bili uiti govora.
da bo na eni prvih sej donešen sklep o usodi mandatov HRSS, v koliko po zakonu o zaščiti države morejo ali ne morejo biti verificirani. Cictovo ie, da man-
Ijavnih glasov. Od teh je prejel bivši državni kancclar dr. Mars (centrum) 219 In pristaš ljudske stranke v. Richter 153 glasov. Med obema e prišle do ožje volitve, ker nobeden ni dobil polovice oddanih glasov. 0;;e volitve so izpadle v prid dr. Marxa, ki je bil tako izvoljeu za pruskega mirrstrskcga predsednika.
Berli". 10. febr. z. V nemškinncljonal-nih krogih izjavljajo že vnaprej da se bo tudi dr. Marzova misija ponesrečila, ako bo vnraja.1 na politiki srednje lin je. ki jo je vodil ko' driairni kancelar. Pr. Mars sam n. prikriva, da nima mnogo vere v
svoj us[K.b. Izjavlja pa. da ie smatral u svojo Oolžnos'. sprejeti poziv tvoje straa k* in da bočb poskusiti vse, da spras^ situacijo s mrtve točke in tako odftran sicer r.eizbežno potrebo norih volitev Mar* hočs pred vsem poskusiti dobiti stike z mmAk) gospodarsko stranko, k. tvori itvo krilc ljudske stranke b tx od«brj.va tesne koalicije z nacijor.alcl, k jo je csnova! dr. Stresemann. Ako t* skupina j^odpie Marzs mu bo omogn fons sestava vlade na bazi weimajsir ustave.
Pred .Vtarzon; er< ponudile pruske ko* He-jske stranke ciinistrsko p:eds*daiStv< tudi dti.lnemu glararja rensko provinca? dr. Ilorionu. ki pitmd.i centrumti. Horiou pa je i-OLudb. odkloniL
Nova evropska konferenca v Londona
Policija je ukinila dr. Košutiču pnsele pri zobnem zdravniku, ker so postale or-1 din. eije brezpredmetne.
rodni in napredni elementi čutijo na- la. Preko svoega časopisja je sistema«
Falsifikatorii na umika
OPOZICIJSKO ČASOPISJE JF. POSTALO PREVIDNEJŠE. — O VOLILNIH ŠTEVILKAH NE PIŠE VF.C. PAC PA RA7.NAŠA GOVORICE. DA JE VLADA V OSTAVKI! - KAKO SO SE NAŠI SOVRAŽNIKI PRIPRAVLJALI NA ZMAGO GG. KOROŠCA IN RADlC.A.
Beograd. 10. fehruaria. p. Opozicijsko časopisje je pričelo danes s počasnim umikom g'ede fa'zifikatov o vo'ilnih iz« idih. Sedaj skuša spe'jati pozornost na druge stvari in današnja •Demokratiiao priohčuje ce'o č'ane'<, da se vlada na« haia — pred ostavko! Ugotoviti ie tre« ba, da širi te in podobne vesti I.juha Davidovič sum. N:egova namera ie se« veda brezuspešna, ker se vesti same po sebi demnntirajo. Priznati pa ie treba, da se je nakana opoziciie deloma obnes.
Pariz, 10. februarja, z. Francoski ministrski predsednik Herriot in finančni minister Clementcl odpotujeta v kratkem v London, da uredita skupno z angleškim ministrskim predsednikom vprašanje konsolidacije francoskih dolgov Angli i. Tej konferenci se pripisuje izredno velika važnost, ker bodo tamkajšnji sklepi tvorili nekako podlago tudi za ureditev dolgov drugih narodov.
Angleška vlada je včeraj odgovorila na svoječasno francosko noto glede voj-di cnci. Zvečer sta bila na dvoru pro« nih dolgov. Angleški odgovor, naslovljen svetni minister Pribičcvič in posianik na : na finančnega ministra Clemmtela, je Duna;u MiVevid.	.sestavljen v Izredno ljubeznivem tonu.
Vlada je dobila obvestilo, da je ma» 1 ~ P»mcnja pa pri tem tudi stvarno veli-
ZBU2ANJE MED FRANCIJO IN ANGUJO V VPRAŠANJU VOJNIH DOLGOV4 RAZPRAVA O VSEH PEREČIH EVROPSKIH ZADEVAH.
čije, druge naj bodo s temi phčlli v gotovem razmerju.
vdahnjene nove energije in bojevitost ^acijonalnega življa je visoko dvisnie-na. In bolj kakor kdaj se v napredni javnosti baS te dni. ko čitamo številke s volišč in primerjamo možnosti z dejansko doseženimi uspehi, pretvarja spoznanje o potrebi popolnoma enotne napredne fronte v odločno voljo. Skoraj polovico toliko glasov kakor klerikalci »o dosegle napredne stranke (brez republikancev in socijalistov!) v Ljubljani in na Kraniskem, a dobile so 2 mandata, klerikalci pa 9! Neizprosen anmment matematike ne potrebuje nobenega komentarja. Podoh. no je na Štajerskem. Ali naj ta razcep! ienost še naprej tvori trdno of>oro klerikalizma? Vlada Narodnega blo ka bo še spomladi razpirala volitve v samoupravne skupščine. Ali nai po zaslugi naoreiniakov tudi tu zagospodujejo klerikalci?
Narodni blok je pri skupščinskih volitvah postal osrednja politična organizacija narodnih in naprednih ljudi v Flovenin. To organizacijo je treba ne le oridriati. temveč io je treba še razširiti in spooolniti. Prepričani smo, da je to enodušna volia v«eh nacijonalrtih ljudi, pa naj pripada io tej ali oni »■•franki. Ped a j ko ie spoznanje i»torje-rse potrreške še občutno, bo na^ažje premagati malenkostne partizanske in osebne pomi*leke in ojačati narodno fronto z norimi silnmi.
Volilna vlada Na rod petra bloka je nsoešno izvršila svojo misijo. Po par-lamer,farnem pravilu ho z dnem. ko poteče njen mandat, to je s sestankom riove narodne sk m išči ne. nolala ostavko. da se pretvori v definitivni nncilo-nalni pnrtnmentarnl režim. fMm jnčja bo r>07Wla tem režima tudi pri nas. t*>m bolj bomo mo^-li ščititi posebne interen naše pokrajine in nVne.ca prebivalstva in tem ener^ičnejSn bo obramba proti poenhni politiki ti.irov-eke stranke. 7/1 ni Jeni v močnem Na-roflnem bloku bomo n>r*"?i Slovenci prvi okn'1'em nnro<lne vlade iztrgati tigrom 70ne ter ukrotit! pobe^nelost stranke, kafpra ie nad naš'm imdstvora kakor volk nad ovčicami. Klerikaii-!
tično vznemirila vso državo. Notranje ministrstvo bo zato storilo energične korake, da to sistematično vznemirie« nie p-ebivalstva takoj preneha. Tako ie bi'« današnja blokaška «Pravda» zap'e« njena zaradi tendenciiozneca poročeva« nja o izidu volitev v nar. skupščino.
Davidovičevci so sklicali za jutri »ejo Sirili so vesti, da se to dela na škodo svo;ega glavnega odbora, za poiutrtsniem njihove str ike. Rndi tec» je prišo naj« pa je določena seja šefov separatistič« ! prej do pretep«, v kutcem ie bil ranjen neg« b'ok«. V krogih opozicije govoriio en mus'imnn, ki je bi! prepeljan v bol« da se bo ns tej seji vo'stva razpravlja« j n|co. kier pa ie po preteku ene ure Io o tem. da se opozicija nc ude'cži sej 'umrl. Predsednik voVneg® odbora ie ra
d/arska vlada dala za {asa volitev zbra< ti na n<>M meii precejšnje itevfo čet Računala ie namreč na pepolno zmsro opozlcpe >n na to. da bo takoj izbruhnila revolucija in meščanska vojna in da bi bi| takrat ugoden trenutek za vpad v Ju« gos'avijo.
Ministrski svet zNira gradivo proti Ra« diču in tovarišem, ki go namerava izročiti narodni *ki!p?č:ni v nada'ine poitopenje v stvari njihove izročitve sodišča.
PONOCNE VOLITVE.
Sarajero. 10 februarja, n. V Visokem
so se volilci vznemirili, ker je predsed« nik vo'ilnec« odbora prepočasi pos'oval
ke koncesije francoskim željam Pred vsem ugotavlja angleška nota, da stoji Anglija slej ko prej na znanem Dalfourje-vun stališču junktima med dolgovi, ki jih ima Anglija tiriati od zaveznikov. In onimi, ki jih mora sama plačati Ameriki.
Francija sicer želi, da bi b!!a vsa njen«, plačila Angliji na račun vojnih dolgov odvisna od nemških reparadiskih plačil, vendar se smatra, da ta točka ne bo delala prevelikih težkoč, zlasti ker pome-nja angleško stališče glede junktima z lastnimi dolgovi Ameriki znižanje fran-coskega dolga Angliji od 53 na 20 milijard frankov.
l^omlon, 10. februarja, z. V londonskih diplomatskih krogih pripisujejo anjdeško . francoski konferenci mnogo večji pomen, kakor pa sami ureditvi vprašanja vojnih doigov. Zatrjuje so namreč, da bodo h konferenci povafc. (jeni tudi drugi zavezniki in da razpra-vo ne bodo omejili le na vojne dolgove, amprk jo lazširil! na vse še nerešene probleme evropske politike. V prvi vrsti bodo načeli vprašanje varno.
parlamenta. To pa je le p etnja in nič drugega, seveda brezsmiselna.
Po pos'ednjih vesteh, ki jih je pre'e!o ministrstvo za notranie pos'e iz države, je gotovo, da ie Namdni blok dobi! do« s'ej 162 mandatov. To število pa se bo še zvišalo.
Opo'dne ie imel ministrski svet sejo. Potem ie še! predsednik v'ade Paš:č na dvor, kjer ga je sprejel kralj v daljši av«
di tega ustavil vršitev volitve ter jo na^aMevnl šc'e o po nofi. Volitev je trajala do včeraj ob 7. zjutraj.
LAŽ IN RFSNICA.
RengTail, 10. februarja, p. Nasproti lažnivim vestem opozicijskih 1'stov v pro, vinci se uentr-vlia. ni bi! izvolien niti er*en radikaNkl d'sir!ent in da je tudi Nastas Petrovič propadeL
Anglija izjavlja, da od Francije In dru- gti, ki je poetaio aH:'a!no, odkar fe gih sobojevn kov v svetovni vojni nc bojAngl-ja delinitivno odklonila ženevske zahtevala večjih vset kakor jih bo mo-; protokole. Verjetno pa je. da se bo rala plačati Ameriki. Specijeino glede j razpravljalo tudi o sredajeevropskfli francoskih doleov predlaca Anglija, naj vprašanjih. Konferenca se bo sestala se anuitete razdele v dve vrstL i^rve naj • koncem tega ali v sačetka prfitodnja-se določi o ne glede na plačilo,\l jih dobi: ga m?sca. Francija po Dawesovem načrtu od Nem-|	—- 1 1
Angleško posredovanje | Volilna refernra v Ital ji glede izgona patriiarha
London, K. februarja, s. Pričetkom da-nainje šele zgornje zbornice le Interpeli-ral knezoškol iz Canterburya vlado glede izgona gršktga patriiarha iz Carigrada. Lord Curzon mu jt pojasnil stališči
Rim, 10. februarja, Senatna komisija, 6i proučuje novi volilni zakon, je včeraj skoro soglasno sklenila, da vrne parla-Rientu načrt novega volilnega zakona v novo proučitev. Seaatr.a komisija zastopa staliSče, naj ee zmenjša šlevilo podpisov za vložitev kandiitlure od 40U na 200
; grške in turške vlade ter nuglasii, da bo ;a podaljša rok ta nabiranje podpisov od | angleška vlada v popolnem sporazumu z zavezniki delovala na to, da se zadiva reši v zadovoljstvo obeli prizadetih delov.
Pogaianja z Italijo se Sestanek Male nada!ju;e*o v Firencah
antanfe
Prag«, 10 februarja s. Kakor Javlja <Tribuua>. se bo vršila konferenca zu-Beograd, 10. febr. p. Italijanski posla- nanjih ministrov Male antanls v drugi nik Boilrero le posetll da res popoldne zn- polovici mesec* marca, ko se bo dr. Be-nan'e7a ministra dr. Nlnčiča In mu sporo-j ne5 vrnj] a ženeve ol zasedanja Sveta čl! željo svoje vlade, nn| b! se nadnljeva- Zveze narodov, nje pogajanj sred Ila'i'o In Jugoslavijo, ki se začne dre 15. t. m^ vršilo v Firen-ci !n n» v B-v-etkah. Dr. Nicč č je pristal na to željo. 2a:o se |nterz!vro Izdelujejo navodila za našo delegacijo, ki odpotuje ta teden v Firence.
NOVI IZGONI (IRSKIH DUHOVNIKOV IZ TliBv lJE.
pet na 12 dni. Notranji minister Federzoni je izjavil, da ui nenaklonjen tem predlogom. prosi) pa je; senatorje, caj se jim odrečejo, ker je Mu*so!ini že podal obljubo, da se bodo nove volitve vršile, ko bo •1 j -u ■ dežela popolnoma pomirjena in ko se bo-Carigrad, 10, februarja, s. V prihodnj.h do |e vf5iu y .j 8vobc<ii Senatorji .»i, 1- .-,«„;•. Mpet 15 gr5kih du-
dneh bo izgnanih liovaikov.
Noy griko-turski spor
Pariz, 10. febr. Med Turčijo In Griko je nastal nov konflikt. <"ien 14. lozanske mirovne po?n<ibe prepnSča namreč otoka Jmbros in Tened«s tur.iki suverenitetl
so zavzeli stališče, <la ne morejo prevzeti odgovornosti zat«, da bi nc Izrczill svojih pomislekov proti načrtu volilaega zakona v novi razpravi.
DR2AVLJANSVA VOINA V JU2N1 KITAJSKI. n*ngknaK. 10. februarja. V južul Ki-
POGAJANJA- Z MADZARSKtt
Beograd, 10. febr. p. Dares ge je sest-1 predsednik p?osloyenske delegacijo za presrovore z Mndžari dr. Peric s predsednikom madžarske de!e«rac;'» »Vodianer-jem. ki se je povrnil danes iz Budimpešte. Popoldne sta obe delejraclji nadalje-vaJi proučavanjo železniških tarifo v.
JUBILEJ ZAGREBŠKEGA NAD?
ŠKOFA.
Zagreb. 10. februarja, n. Jutri proslav«
Rumunske re; resalije proti Nen?ciji
Bukarešta. 10. febiuarja. v. Nemško-
cijo. TurčiTa pa sedaj ne dovoli več pov nitka Grkom, ki so po grikem poraju f Mali Aziji po1«uni!i ir. obeh otokov. Vrh te?a so lokalre oblasti in polic.;ja Se ve-. „ .. . .,dno turški. Turki so vih tera zaprli vse rumunskl odnošajl so ostali preiKOslcj; ske JoIe Iap)en;fi po^tvo odsotnih
pod pogojem, da prizna Turčija otokoma tajski je izbruhni« s vso silo državi je«
lokalno samoupravo in tudi domačo p*»!i- fk* T°.,na" Lcn '.C,Un2 M n&
..... __'	..A a......1:	! latelj in kooani! -acrizeni sovražnik
napeti. Ruinunija bo najbrže prlhrdnje dni odposlala energ:čno noto v Rerlln, v kateri bo zahtevala rešitev vprašanja ru-munskeg3 denarja. Kakor znano, zahteva Rumunija 350 mil'jonov zlatili lejev za one bankovce, ki so jih svoječasno nemške zasedbene oblasti zaplenile. Ker bo Nemčiia br?kone vztrajala rta staiKču, da se bo to vprašanje reš:lo samo v zve zi z Dawesov!m načrtom, bo finančni minister Bratianu takoj uvedel represalije. Nemškemu u.ozu bo naložena zvišana
Grkov. Grška vlada je v snho ureditve te^a konflikta odpoaiMa Veaizelosa z iasnimi direktivami v Pariz.
!ja zagrebSki nadškof dr. Ante Baucr	carina in 2'i-odsii.tna tak^a. Ko se ;e zz-
. ..	j svojo 7(Vctn:co. Ker je dr. Bauer pred«	znalo za te varnostne odredbe s strani Je prll„
**	'5. , i	ma ' sednik akademije znanosti, se mu p<-»	Rumunlle, je rumunsko-nemškl gosDodar- fa5istovskih nasiMer napram vojnim ude-
l^LiT3!!! kI°ni jutri predsedništvo akademije, ki	ski promet zastal. Številne nabave so bi-, )ežea:em y paviji.
KONFLIKT MED FASISTI KOMBA-TENTL
Rim, tO. febr. s. V organizacijah vojn h j adeleJ.encev in vo nih invalklov vlada že j * 1 več časa precejšnje tazborjenje. ker je ; era struja proti fašistom, diuga pa ra; nje. Na zborovanjih prihaja vedno dot konfliktov in dejanskih spiipadov. Vodi-1 te!i vojnih udeležencev poslanec Viol« se je pritožil notranjemu ministru radi
iatelj in booanji zagrizeni j Sunjatsena, je napadel včeraj Kanton in osvojil utrdbo Fumun v bližini mestr. Vojaški pove^nik Kantoni je posla! v boj za osvoboditev tega važnega opira« liiča 2000 dijakov, ,-etiro svoie vojske, ki so bili izvežhani od bivših nemSkfh in ruskih častnikov. Izid boja še ni znan. Mestni poveljnik ima na razpolago 70 tisoč mež, vendar pa je njihova bojna vrednost dvomljiva, ker so večinoma plačo najeti vo;ak;.
osvobodilno delo. vredno napora it: vztmmosti sn vredno — naprednega edinstva.
SOMAN JUGOSLO VEN K E V AMERIKI. New York, 10. febr. n. Gospodična Ko-
mu bo čestitalo k 70»!ctnicL
MED
NOVA TRGOVSKA POGAJANJA ANGLIJO IN RUSIJO. London, 10. febr. s. «Westmin«ter Ga-zette» doznava, da se bo Rakovski še te-
le anulirane ter stransporti bkga iistav-j Ijenf.
SMRT RUMUNS5CEGA U^ENJAK V BnkareSia. 10. februarja v. V Jass\x ' je umrl tudi v inozemstvu znani deken
ra Ppa^ovič. C?) hčerka biršepra srbskega kom tega tedna vrnil v I»mlotf ter pri-1 joridične faku'tctc prof. dr. Demeter poslanika v Berlinu (?;. je včeraj dvakrat Vse! »)ve predloge ia ureditev vpraša-1 Alezandrescu. Dr. Alessnd e?cn je -p-ustrelil* z revolverjem na znanega milijo-'aja ra«kib "dolgov Ansrfiji. List smatra, j sal števi'na juridična dela ter sestavil nara Hupfielda in ga smrtno mnila na da je mogoče, da ee bodo ns podlagi teh največji komentar za mcščnnki zakonik, glavi. Na policiji je izjav-la. da Je stori- predlogo,- pričela nova pogajanja sklep , Rumunija je z njim izgubila zelo rmož« Ia čin iz !jnbezessk<ls moti vrv,	1 trgovlziriie pogodbe.	i nega cčenjaiu.
GLADOVNA STAVKA RUMUNSKIIi KOMUNISTOV.
Buftare^ta, 10. fcbmaria. v. 53 kotno, nistov. ki so bili že pred nekdj tedni are tirani in izročeni bukareštan?kemu voj« ; nemu soclišra. )c proglasilo gladovno j stavko, ker se iim ne sporočr zlodfci-:. katerih so obtoženi. Nekateri izmed obtožencev se nahajajo že v zelo s;nbcnj stanju.
10. TcVruari«: CntlR: Betnrra! «475, New-Torii 318.50. London 24 61. Pariz 27.d0, Mllaa 21.48, Praga 15.»). Eu-limj^U 0.0073, Bukarešta 2.C75. Sofija 3.775, Ounaj O-OOit DUNAJ: Beograd 11^4 čo 1168. B« dimpešta 98.?0 do 99. Buloirešla V<5 d« 307. Milan '."J34 do 2MC. New-York 70.83» do 71 185. Pariz 3807 do 3823, Praga 20« do 2105, Sofija 614 do 518. Curih 13.68? do 13 785. dinarji 1157 do T163. dolarj 70.460 do 70-8^ lire 2930 do 2€o0.
TRAGA: Beograd 55.620. Danaj 4.70121 Rim 14050, Rew-York «,S0. Curil 654.55.
BERI/?!*: Beograd «89, Milan 17.H5 Praga 12 «, Curih 80«.

Dve garnituri razrednih kandidatur
Nedeljske volitve so končale za tako-fvane »razredne« stranke naravnost katastrofalno. V ccli Jugoslaviji ni izvoijen niti cn socialistični poslanec, zemljoradni-kov pa samo S od 315 poslancev. Naša država je v Evropi menda edina, kjer navzlic splošni in enaki volilni pravici ni razrednega zastopstva v parlamentu. O globokih vzrokih tega pojava bi se moglo pisati dolgo razpravo.
Za naše domače razmere je predvsem značilno, da so socialisti ostali brez mandata tudi v Sloveniji, ki slovi kot ena najbolj industrijskih pokrajin v državi. In ne samo to! Socializem je v Sloveniji naravnost sramotno pogorel. Na Štajerskem so dobili od 99.720 giasov komuni-
Na Kranjskem samem je letos napredoval od 6470 na 8712, torej za 2242 glasov. Dosegel je to pot količnik, ki ga leta 1923. nI imel. Narodni blok je dobil z g. Pucljem na Kranjskem skupaj 19.122 glasov. Da bi bila to pri volitvah enotna napredna fronta, ki se brezdvom-no moglo povišati število glasov najmanj na 25.000 glasov, v katerem slučaju bi se tudi reducirali glasovi klerikalcev. Ne z veliko težavo bi se v tem slučaju dalo doseči za enotno napredno fronto štiri mandate mesto dveh sedaj dobljenih.
O. Pucel; je torej rešil mandat. S tem pa za slovenskega naprednega kmeta Sc ni nič pridobljeno. SKS jc danes članica povsem propadle zernljoradniške polltič-
General Hoffer v škofovi tiskarni
6e vsem nam Je v spominu, kako spreten mojster je bil svstrijski general II8I-fer » poročilih 0 zmagah centralnih oblasti. Kadar so bili Avstrijci prav po »notah* tepeni, nam Je HSIfer pojasnjeval kako zmagoslavno nazaj »forikamo*. Za nedeljske volitve so si morali naši klerikalci naročili samega generala Ilof-
VčerajSnji »Slovenec* je ta poraz še naprej krepko masklral. Pntljiv bralec časopisov je sicer ie na prvi pogled videl, da zmage opozicije al 2e mali naslov-ček »zmaga opoiiclje* v »Slovencu* je Io dovolj potrdil. Da bi bila zmaga opo-licije, bi »Slovenerj včeraj napravil tak naslov, da b! se rsztezov.il ne le čes celo
terja, da jim je pomagal prekrivati konč-1 stran, marveč celo čez tve strani. Crke bi ni polom opozicijonalnega bloka ter de- porabil za naznanilo zmage večje kol so
finitivno zmago »Narodnega bloka*.
Samo s tolažbo, da bc tukoj po 8. februarju <vse drugače*, je uspelo kleri-
Sti 2121, Korunovi socialisti 4098 in Ber-: nt organizacije, ki je ?e po svoji številč-
uotovi socialisti 1050 glasov. Pri zadnjih volitvah so imele te stranke še nad 10 tisoč glasov! Na Kranjskem je bilo od 76.721 giasov oddanih za komuniste 2792, za Korunove socialiste 895 in za Bernotove socialiste 715 glasov! Pri zadnjih volitvah čez 7000 glasov! V obeh okrajih skupaj in od vseh socialističnih strank skupno e bilo torej letos oddanih komaj za en siguren mandat. NI dvoma, da je tega socialističnega dehacla kriva v prvi vrsti notranja razkosanost des-organizacija in pomanjkanje pravih delav Skih voditeljev. Ni tudi dvoma, da je brez načelnost, ali bolje rečeno proti progratn-
ni slabosti zaigrala vsak vpliv in vsako možnost z uspehom Zastopati kmečke razredne interese. Propast te stranke je jasen dokaz, da ogromna večina naroda, ki je kmečka, odklanja razredno politl-tiko, temveč hoče, da se kmet politično iu gospodarsko udejstvu e v lojalni za-jcdnici z ostalimi stanovi, ker vi. da ho
jih je pripravljena sprejeti v drugo in« ternacionalo. ako hi izrazili tozadevno kako želio. Strokovna internacionala je dalje pripravljena, prirediti skupno z Rusi posebno konferenco v Amsterda. mu, toda le pod pogoiem, ako izrazilo Rusi svojo zahtevo po sprejemu v in« ternacina'o in zaprosijo za konfcrenco. Predlog, da naj hi se pogajanja s sov« jetsko Infernacionalo sploh opusti' i, je bil odklonjen s 13 proti 6 glasovom.
— Baldwin za sprejem vseh narodov v Zvezo narodov. Pri velikem politič« nem sprejemu, ki ga je priredil lord G rtv v četrtek zvečer po naročilu an« g!eš'ce lige za Zvezo narodov, je imel ministrski predsednik Pn'riwin velik grx vor, v katerem je naglsšal. da so on in vsi njegovi tovariši odločeni, vztrajati
ska taktika socialističnih voditeljev, ki; odnošaje mod Narodnim blokom in SKS
njegova moč na ta način pritla najboljše	dvorani »Akademskega dnina* na Mikh>-do veljave. Zato je naš kmečki narod j »>čev| cesti v pomlcijek zju'ntj vzbudili.
Izoliral razredne kmetske politike. Osam-	M imeli t udega m;>?ka. Aiknl-elneg« bi
Ijenost g. Puclja reducira vrednost nje-	Se ponesli, nevedržljiv pa je bi! maček govega mandata za splošne kmečke interese na minimum.
Bojne metode g. Puclja so na žalost
so načela žrtvovali oportunističuemu kompromisarstvu s klerikalizmom, odnesla socialistom na tisoče in tisoče delavskih glasov. Po zaslugi svojih voditeljev je socialistično delavstvo pri teh volitvah bilo po svoji veliki večini le »Stimvieh« za klerikalno stranko. Žalostno je to ne le za delavstvo kot tako, marveč tudi za državo, ki bi naravnost potrebovala kot
naslovne črke aamega »Slovenca*.
Lagal in varal javnost je še včeraj »Slovenec* tako na debelo, da ja n. pr. na knleem speljati na led zaslepljeno sloven- prvi strani pisal, da je izvoljenih 11 desko ljudstvo. Se » nedeljo so po deželi mokratov. na drugi slrani pa je poročal klerikalci agitirali s tem. ker sta se z o izvolitvi dvajsetih samostojnih demo-
Radičem že zmenila. Pašlč. Pribičevič, kralov. Za prehod iz zmage v poraz p« j v zunand politiki pri idealu, ki je ute« Žerjav, vsi bodo propadli, od Narodnega poroča »Slovenec* tudi že o »strašnem |e*en v Zvezi narodov. Svari pa od'očno bloka ostanejo le razvaline, Baltič 'ma nasilju in o goljufih režimskih strank* i prot| (emUt da bi se nepopolni Zvezi na« že kovčege spakirane in v vsakem kreju pri volitvah. Dane« bo »Slovenec* gotovo , rP(jov kakršna je sedaj, poveri e tal<o
plssl samo še o tej temi, da »opravičit vc ike' na\0^t, ki jI!, more rešiti le taka klerikalni polom, še bolj pa. da za m a že yyC7A nar0dov. ki more računati na goljufijo, ki so io klerikalci uganjali pred , mon,!j£no oporo in sode'ov»nie vseh volitvami z obetanjem »sigurne* zmage.j narodov. To doseči je tudi njegov na.
Vse slepilo In vira nje »Plovenras pa ne I s prav nič pemajrnlo nili nj«t,iu. nlll j _ Anglija za tuje delavce zaprta. Vsi k!*rika!r»Pi. Vlada Nrrodnr-fr blolia Jei Iirndriiki. ki se bnvro s poln:tn prome-po 8. februarju postala stabilna. Njena j tOTt, p Anirlijo. dobili vnovič od an-smoir^na polillks ?» bo izvajila %edaj le j j-iejiir-rg m,tranVga ministra navodilo, z večjo konsckvpntnostjn. Mi smo ljudi mora'*,* ukrenit: n«jsirožje korake
je bil odrrjea na-ireden učilelj, uradnik, da »ga takoj poženemo . . .»
Tako je bilo na deželi, tako tudi v Ljubljani. Klerikalne množice so bile v pravi hipnozi . . Toda ko so se klerikalni kolovodje po veliki pij-mščitil v
po došlih vesteh, ki jih je »Jutro* "bja-1 »varili pred klerikalci, * v veliki mor! proti ušel cvetijo inozemskih btezposelnih vilo v svojem posebnem izdanju. Ljub-i zaman. Komur ni mogoče svetov ti, mu rudi. Dokler bo » Angliji mili on brez-
poostrtle In voditelja SKS pritirale v ostro opozicijonaino smer, odkoder je sedaj težko nn.iti izhoda. Ogromna večina pristašev ShS gotovo tudi z ogorčenjem obsoja, di so se nj!hevi voditelji v I is:!;!ia- | ni odkrito postavili na stran onih. k' so prodali našo prestolico klerikalcem ln da so za občinske voiitve cclo sprejeli kandidature na klerikalni listi. Na pristaših
korektiv pri socijalni in gospodarski za- i SKS je, da to mučno zadevo razčistijo konoda.i pametno in krepko socialistično i sami. Mi nimamo pravice, da se vme-
stranko. Upajmo, da so vsaj te volitve iztre/nile socialistične vrste delavstva ter jim pokazale nujnost »socialistične koncentracije«.
Le malo bolje kot razredni socialisti, so odiezall v državi razredni ze;nljorad-ciki. Z g. Pucljem vred so dobili le pet poslancev. Sam ve>ditelj zemljoradni.ške-ga gibanja g. Lazič je izgubil zaupanje volilcev in ni izvoijen. Glasilo g Puclja »Kmetijski list. je v vsaki svo,i številki udrihalo po prsih češ: »Glejte našo inočl« 20. januarja t. I. je še pisal, da bodo zein-Ijoradmki zrasli najmanj še za enkrat toliko glasov kut so jih dohili I. 1923. in da bodo z najmanj 350.000 glasovi skoraj gotovo zavzeli drugo mesto v vrsti parlamentarcev. Sedaj se je izkazalo, da so izgubili še 6 poslancev, da so po številu mandatov na osmem a!l na drugem mestu od zadaj. V Sloveniji je dobil g. Pucelj L 1923. 11.023 glasov, letos pa 12.330
šavamo vanjo z drugega, nego s splošno narodnega in naprednega stališča. Tu pa moramo reči ene: vse napredne stranke stoji o sedaj po volitvah pred težko toda neodložljivo nalogo, da poduljtihlo
ljansko zmagoslavje je bilo hipoma po-j tudi ni mostove pomagati, zabljeno in slrah je šinil klerikalcem » postlali, tako bodo leiali. kosli in mozeg, ker so videli, da vseh 18 novoizvoljenih tigrov nič ne pomeni, ko je v državi zmagal »Narodni blok*. Z dolgimi nosovi in povešenih glav so hodili no c?r!nh pris!::ši SLS. in vsi izdajalci. ki so jim v nedeljo v Ljubljani pripomogli do izvolitve dr. Korošca. K"kor strela z Jasnega neba Je vplivala nanje ta ve«l. Obup pa Jim je Se neznansko povečala ves!, da »ia izvoljena tudi dok'or Žerjav ter Pivko in da je tudi mandat dr. Lipntdn zelo verjeten.
Da odpnivi malndušrost ln popnrjennsl, je začel v škofovi tiskarni fabriclrali originalne vesti g. Uiiffer. Zato je »Slovenec* izdal v pondeljek kar tri posebna
Kakor so si
Uradni, kumunike o provi-zorneni rezultatu vo?itev
Veliki župan PuMjnnskp oblasti sjmj-roča sledeči nrfldni komttnikA;
pnselnih. čiti. da delo.
mora popolnoma oriemojjo-bi dobil kak tujec v Angliji
h Nenrčiie preko Severnega tečaja na Japonsko
O moSntvfl zvoje mM Nemčijo in
.Glasom brz-oja vnega obvestila troj;	,.r««ko sevrrngra tečaja z ve-
mlnlstra rn notranje ,^'e z dne 0. K! 'k!r»'	"P" ^P!'eHn. o ka-
lirunrja 11)23, K hroj S30. je približni *r,!a 1	,Pt«!"
izM «ednr i!h volitev v narodno skup <*»h k«*H> » N^mCrjl in tudii na Ja-jr-,;no	ponskem, s(, !zi«vili razni strokovnjaki
ohmivo proti razdiralnemu delu klerika- I izdanja, razen lega pa so še »Slovenčevl*
lizma. SKS bi se tej nalogi ne smela odtegniti. T<xla najprej mora svtije voditelje odpoklicati iz ljubljanske klerikalne družbe, ker s:cer bo prvi svoji pogreški — odklonitvi sodelovanja v Narodnem bloku pri skupščinskih volitvah — dodala še usodnejšo: da postane v boju za duševno in materljelno osvoboditev slovenskega ljudstva izpod jarma SI.S nevtralna. kakor jo že sedaj označujejo separatistični listi. Potem pa bo slovenska napredna javnost upravičeno napram SKS rekia: Kdor ni z nami ie proti nun! Kdor paktiia s sovražnikom je zaveznik.
služabniki po develih zvečer lepili po meslu »originalne brzojavke* o zmagi opozicijonalnega bloka. Na srečo je vsak uvidevnejli bralec teh ve«li lahko sam opazil, da je »Slovenec* v vsakem novejšem telegramu nekaj od prejšnjih vesli »nazaj vzel*. Glavni njegov namen je bil »nafarbati* in zbegali javnost Irko. da na konru konca sama ne bo vedela pri čem da je. V rajnki Avstriji smo šele tri dal po padcu Lvova zvedeli, da je to mesto bilo od Hiisov zavzeto in zakaj ne bi l"h kovernl klerikalni volilec šele v sredo njegov ■ priš'-1! do resuice o porazu opozicijoualne-ga bloka I
ščino sledeči:
Za ?(*laj je sig-umo izvoljenili:
radikalov ........
samostojnih demokratov . . . Davidovidrvih demokratov . . Slovenska ljudska stranka . .
radičfreev........
džemijet ........
črnogorskih fe leraliMov . . . .Ittgo^lov. muslimanski klub . .
Nemcev.........
zomlj>»r3dnikov ......
Samostojna kmečka stranka . .
na tem ooliii, da so klimatiČne razmere za nameravani poskusni j»olet narav-
io n0it M'a,nP-
i Doklej raH parnilt Iz Nemči.ie na Ja-S« ] [>nri--ko dobr'li te<lnf<v. z irafcoplo-20 rom hi »e pa dala v«,n ogromna raz-G7!'!alia z lahkoto napraviti v petih dneh. 1 Vendar M =e morali za jiromet na tej ;j proci, ki bi «e gotovo rentirala. gra li': j-, veliknn^k: '/em^elinj. ki bi lahko leteli r ' vsaj 20.000 kilometrfiv daVč in bi ra-j z-n pošte in prtl;.i?e prevažali naimanj =to potnikov. Pomisliti f« je tr>'ba, ila ^jNemčiia v«led določb mirovne [MijrO"ll>e Vsake druge podatke o volilnih re ! n(, sme graditi tak« velikih zrakoplo-znltatih je smatrati za tendetJCijoane j vov. in lažne.
Iz angleške notranje poiit ke
Oživljenje liberalizma? — Labour Party in preteča železničar ska stavka. — Na-
meravuni zakon o zaščiti industrije.
London, 3. februarja.
Po težkem porazu, ki ga je doživela pri oktoberskih volitvah, se začenja liberalna stranka znova vračati k življenju. 2 vso odločnostjo odbija prerokovanja o svoji neizbežni smrti in se i novo energijo pripravlja za bodoče politične boje. Ona ni izgubila vere v upravičenost svojega obstoja, prepričana je, da angle-Ski tradiciji priljubi ena teza samo dveh strank nikakor še ne vsebuje smrtne obsodbe liberalne stranke, ki ima za sehoj desetletja sijajnih uspehov. Njeni voditelji trdijo, da je veliki val socijalizma in nasprotnega ekstrema, konservatizma le lzjenie-n pojav abnormalnih povojnih razmer. Prepričani so, da se socijalistične Ideje ne da o presaditi iz kraljestva utopije na reilna tla ln da bo sedanji kon-servat.vni erl neizbežno sledila nova doba političnega deniokratizma in gospodarskega liberalizma. V tem znamenju poži.ljenega optimizma se je vršil zadnje dni preteklega meseca kongres liberalne stranke, ki je vsaj na videz obnovil edlnstvo liberalnega pokreta in Izgla-dil antagonizem med Asguithom In Llo.v-dom Georgeom, glavni vzrok dosedanjega notranjega razsula stranke.
Asqulth ostane njen vodja In leadcr v zbornici lordov, dočim pripade Lloydu Georgeu vod.stvo liberalne opozicije v spodnji zborn!ci. Stranka je sklenila ostati pri starem programu, vendar namerava Izvesti temeljito reorganizaci o svojih vrst na enotnejši penllagi In zlasti pripraviti svoie finance za bodoče politične boje. Zbira! se bo bojevni fond en milijon funtov šterlir.gov, ki naj omogoči postavitev liberalnih kandidatov v vseh okrožjih pri prihodnjih volitvah.
Vprašanje vstajenja liberalizma je v organični zvezi z nadaljno usodo delavske stranke. Ce se uresniči Lloyd Geor-jeova napoved, da Labour Party ne bo j
Party. Angleško politiko bi zopet obvladal sistem samo dveh velikih strank, dočim bi revolucionarna icvica krila v sebi kali bodočih lorinacij.
Delavska stranka zaenkrat ne kaže ni-kakih znakov bolehanju In resignjcije. Nasprotno, zdi se, da se pripravljajo dogodki, ki hoda pričali o njeni veliki žila-vosti in bojevitosti. Anglija stoji pred novimi mezdnimi in socialnimi boji, ki bo« do postavili konservativno vlado pred težko skušnjo. Predvsem grozi izbruh ogromne železničarske stavke, vsled nameravanega znižanja plač. Lastniki železnic trdijo, da ie bil čisti dobiček njihovih podjetij 1. 1924. manjši kot I. 1923. in da trgovina in industrija ne bi mogli prenesti zvišanja tarif Delavski sindikati pa opozar ajo, da je država pred dvemi leti nakazala štirim velik:m železniškim druž barn 130 milijonov kot vojno odškodnino z naročilom, da narede obrat rentabilnej-ši. Ce družbe tega niso storile, ne pade dgovornost na delavstvo, ki nikakor ne .nisli pristati na znižanje mezd.
Parlament se snide k novemu zasedanju 10. t. m. Glavni predmet zanimanja bo vsekakor velika debata, ki jo namerava izzvati liberalna stranka glede vladnega načrta zakona za zaščito industrije. Vlada je pozvala vsa industrijska podjetja, ki mislijo, da trpe vsled inozemske konkurence, naj dokažejo pred posebno komisijo trgovinskega ministrstva upravičenost svojih pritožb. Vsa pod etja, ki bodo dokazala, da zastoja niso kriva sama, temveč le nečedna in nerealna konkurenca tuiine, bodo na podlagi projektiranega finančnega zakona zaščitena ne-le pre-d eno samo inozemsko državo, ampak pred konkurenco industrije vseh dežel. Vendar se bodo carinske tarife zvišale !e v primeru, če to ne bi škodovalo drugim domačim industrijskim panogam itt ne bi izzvaia podražitev proizvodov nov ga vala brezposelnosti,
Lloyd George pripravlja ester napad na vladno nakano, ki jo imenuje »protek-cijonizem v malih dozah« in kliče liberalno stranko v boj proti »povrstku pro-tekcijonizma pri zadnjih vratih«. Labour Party bo zavzela stališče k zakonu o za-
Tvent. korekcije morejo biti samo v korist vladne večine.s
Politične beležke
-(- Čestitati smo pozabili klerikalni sranki in sp ošno opozicijskim pošte« njakom, da je po milosti volilnega reda zažarela tudi poslanska žarnioa «izvrst» nega kandidata* Dušana Scrncca. Trifo« Jij Sušmk « Korošce « Sernec je s tem popoin, a če sc ne bo mogel tako bo< hotno razcvcsti, kukor bi mu daia živ« ;n<o*dc na volišča, hoteč uničiti Skrinjice Ijenska sila, bo tega kriva euino vlada ostL_ »trsnk. Glavno besedo imajo se« Narodnega bloka. Toliko za naprej v j^j sodišča. Vlada pa bo morda prisi«
Zato je šol eden na.froročnjčih pro-pnjator.iev zračne zveze med Nemčijo in Japonsko preso eetrera, zepi»elinski vix!ia ctot.nik Rruhns. na Norveško tn prMll"*i1 načrt norveški groerafski drnžM in Fritjofu Nansenn. Raje se norveški krogi zlo zanimajo za promet
lobranu rabiti orožie. Padi« je salva in trije napadalci so bili težko ranjeni. F.nek zahrbten napad je bil organiziran ;»točko in .!aprmsl;o'nreko Spits-tudi v I.ctincu, kjer so radičevcl po za« berg0V ln Severnega tečaja, ključenih volitvah hoteli zajeti kuri-ja, da preg'cdajo njegova poroči'a. Dva orožnika Sta komaj preprečila krvo'itie. Kakor se splošno vidi iz objektivnih po« ročil o j^cJinih incidentih na Hrvat« skern, so radičevci marsikod orginizirali
pojasnilo vsem tistim, ki so omenjeni trifolij volili z bogve kakšn.h računar« skih motivov.
-j- «Uglednejši» člani SLS o bodoči po« litiki. Dopisnik zagrebškega »Večera« se jc v Ljubljani razgovarjal z »ug cd-nejšimi« č.ani SLS o bodoči politiki kle« rikalnih poslancev. In bilo mu jc pove« dano: »Kar se tiče ciljev SLS, jih je ona poudarila v vo.i nem proglasu svojega poslanskega kluba pri.ikotn ra/pust* Narodne skupšč.ne. SLS bo še naualjc vodila avtonornistično politiko, ker jo smatra za bazo vsake narodne politike«. Vodila jo bo torej resnično 700 let, ka«
Ijcns, ds razveljavi v onih krajih, kjer so se vršila nasilja volitve in odredi nove.
-j- Radičevcl so strahovito poparjeni, ker so navzlic popolni prpregi zaiedni« carjev in komunistov v mestih usodno padli v provinci. Zato zagrebški blokaški 'isti poveličujejo le zmi!»o v Zagrebu, poraz na deželi pa opravičujejo z bom« bami o nasiljih in goIiufi;ah. »Slovenec« naravno kopira te vesti in iih še po svo« ie gsrnira. Za premer b'okaškec» poro« čania naj navedemo, ds «llrvat» o ne« kakem incidentu v Koprivnici piše tako« e: »V Koprivnici ie bil ranjen neki
mogla izpolniti'pričakovanj malumcSCan- j ščiti ^strije še le po povratku svoje-skih in delavskih množic ki so v povoj- I ca vodl,e|ia Macdonalda iz zapadne ln-
kor je pred volitvami nekoč poudaril orožnik, ki je streljal na mirne voli'cc». »Slovcncc«. Ko iko bo od te »ljudske« (*udo prečudnol Strelja orožnik na politike S ovensko ljudstvo imc'o koristi, ; «mirne» radičevce. pa je sam ranien... se bo pa p ej pokazalo. Glede Ljubljane Tejjn karakterističnega pri-nera «S'ove« so »uglednejšU člani SLS priznali do' ncc» ne navaja. Ve ps mnogo drugih, ki pisniku <Veeera», da so za dr. Korošca j0 mu na las podobni. In s trm hoče glasovali tudi »mnogi naprednjaki, ki bedasto opravičiti poraz rsdičevcev, ki so stremeli za tcin, da pade sedanji re« jih na Sft!erskem prod!«** za zgigar« žim«. To se pravi: SLS je Ravniharcem je in bi jih očividno rad dal v stope, čc hva ežna za počrnitev Ljubljane, obžalu« bi le mogel, je pa, da s svojim izdajstvom niso na« ravnost strmoglavili Pašiča in Pribičevi« ča.
-f- »SI.S živi in ho ncomajeno in po« šteno vodila nadalje veliko borbo slo« venskega naroda, ki jI jo je poverilo slovensko ljudstvo«. S to interesantno
Po svetu
— Konjrrts francoskih socljallstov. V soboto je bil olvorjen v Grenohln 52. kon-rre« franoo«ke stranke združenih socialistov. kateremu prisostvu;« nad 300 de-
Strah pred koncem
sveta v Ameriki
Dela ameriškega prebivalstva se jo te dni lotil sileti strah, ker M) bili ljudje trdno prejidčani, tla bo o (»olnoči mM preteklo soln-to in nedeljo — koneu sveta. Pomislite, točno opolnoči!
Kakor vedno, so tudi tokrat nase lli naivneži orevara.ntom, kj so jih nafar-bali, da 5im ie živeti le še par dni in da so brerpocojno zapisani poginu. Toč.no nh določeni uri se bo s »-t po-ireznil v neznane elobine v notranjosti zemPe. na drucri strani pa bodo deli »veta zlftpli v zrak in »eveda tndi vse kar leze in sre nfl nj^m. Iz strahu, da iih bo tako hitro in tako rekoč nei>ri-čakovaoo konec, so Irudie naravnost noreli in v rhlipti počen tali nezasliša ne ^tvari. Nekateri so bežali na vrhove trora. mlslef. <la iih on 'i po-lzemeljske ^ile ne bodo dohitele. Drtt^i pa so se f.p -»pravili s trm »vt^im in ravnotako hileli na viša ve. da H jih. ko se točno or-olnn? j odt>re nebo in ee prikaz jo angelci. omanjevalei nebeške slove kar lepo sproieli r naročie in Odnesli v raj.
V petek se je vozil po ttjieah Rro-oklvna majhen avtomobil i nanNom: »Prinravlte na zadnji dan'» Konec sveta 'r>7.nanju:e namreč prefritran Nemec Robert Heidt, ki hoče ribariti v ka'nem.
Iz raznih kraiev Zedlnjenlh dr?av orihaiaio vrvti, da <o pela rr=tn ljudi nnneavila »amotior iz str-t^u pred ne-iirifakovano »mrtio. V Civelandn samem «e ie za^tnipilo ^c»t o«e+i. N-« »to-tine ie ljtidi. ki »o za v»a!.-o ceno rro-dniali vse. kflr so imeli in podari'! izkti-tiič"k cerkvam. Niso ra seveda po-mi»!i!i. da tudi cerkvnm njihovi po-«le<inii fi''ki ne br«!o nič k^Ti<t;1|. KaJ'i
, ,. . .	,t r	. , ....	ueiuT, KBirieinu nimffifu« rmn	ur*
tezo zaključuje škofov hst včerajšnji	i€!rjifnr	zastopn kov irv> uvodnik k, ,c zgolj hujskajoca pnmcs k	zempkih'50,ij;,!ipt-(-.n:h .trank. me(j dru. vscskoii lažnivim tn tendenc.ozno tz« 7ft an!rlJe5nko ,traF)ko peneralnl t&i-mišljenim poročam o »zmag, opozci«	n|fc fooija!-Piifne inferw,cijonale je» tn^ estranotah voh ne borbe.. Po	Tnm sh,w (| mi, iMr,ki predvčerajšnjem pisanju škofovega lista si	fe<1nik Vandervelde. Nemčijo Hilffer- če Ko vsega konec, ne bo tudi cervtv lahko, dragi bralci, ustvarite primemo	dj za češkoslovaško socijalistične I vrf, sodbo o aneomajanosti tn poštenosti ve«	,rranko dr winter Knn
srres se bavi
ikc borbe«, ki jo SLS vodi za slovensko	p^j^,,, vpraA..,n.iem. kako hi *e čim-
Ijudstvo. Neomajni v laganju in huj«	h(Vlj ^^pr;	fJetriotov kabinet,
skanju, jezuitski v poštenosti in poli« j _ Zbliianje druge in tretje interna
In to je hilo tisto. Irnr so hoteli »le-"arii imeti. Raznostavili povsod sve-jp ajrenfe. ki »o ra ma;bon d oar ku-oill v«o. kar so ljudje v blaznem strahii
Bi hipnozi zapustile liberalno stranko, in ^eretno »e- da se tudi ona pridruži tični dostojnosti stopajo k erikalni tigri 'cionaIe? V Amsterdamu na Nizozem« ; proda;feli
da se bo v tej stranki boj med zmerno "t>e"lneniu nasKoku ln tako bi prihodnje »nova v politično »reno. Da se jim čim gkem je zhorova| te dni osrednji odbor j Mnn;n nh fe pa bilo tudi takih. V!
zasedanje parlamenta zopet enkrat stalo prej gkrhajo narasli zobje, je ods'ej na. am,terdamske strokovne inttrn«ciona'e, *o •»« zvečer leno vlejrli spat in hoteli v znamenju starodavnega boja med pri- j, „8!oga. Obupen krik. d« »SLS živi, kj jc , ,4 ti 5 piasovom na predlog romati v spnnm na oni svet. Kako -o staši SvoDodue trgovme in zašč.tne ca- „ pa zelo podoben korajžnim klicem nilUmtkih socialističnih ministaov »e ti naivneži začudili, ko so se zbudili
fl!ie- .....-..	. ..	! onega, ki se mu v gozdu lasje ježijo. Jstenhuiss in Smita sprejel sledečo za. v nedelin ziiitraj »na onem svetu, in
-j- Nezaslišen teror so izvajali radi. nimivo resolucijo, ki priča o pripravijo« j videli, da ie tam ravn/i tako kakor v
strujo in radikalno levico le stopnjeval, tedaj Je nov tok vračanja razočaranih mas nazaj v okrilje liberalizma mogoč. Vendar se z gotovostjo ne da proroko-Vali bodočnosti, ker si radikalni delavski elementi ustanove morda lastno stranko vsled česar bi Labour Party izgubila re voiucijonarno ostrino in postala pristopna vsem nemeščanskim slojem liberalne stranke. V tem slučaju bi si liberalno dcd&čioo delili konservativci ia Labour b
:.• H AH ste že poslali ni-H ; (rofinino za ..Jotro"!
čevcl v mnogih hrvatskih krajih. V nosti zh'ižania druge in tre?:e (boljševiJ Ameriki. Kmalu so uvideli da so o«ta'.i
!pt>o doma in da «0 na«edli sleparjem, ki »o 1'horictili nj:bovo neumnost. Se-
Stajnlci (občina Jezcrane) je na dan vo« ke) Internacionalc. Resolucija se glasi: , Ktev tamošnja pijana radičevska masa «Sp'ošni svet spreiema Izmeniavo mi.
, zvečer oborožena s sekirami in batinami ! sli med drugo in tretjo lnternaclona'o na ' veda so tpHi na no'ic;»o. ali bilo j# že i napadla voliSče in začela s kamenjem znanje in poob'ašča eksekutivo druge prepn7.n0. Preroka ReiJta in tovarižev 1 atakirati orožnišlvo, ki je moralo v si« I iaternacionale, ds sporoči Rusom, da loko več doollL
«JUTRO* St 36 * G
Kako je dr. Ravnikar varal Ljubljančane
Kako smešna in zaničljiva figura ja po»ta! dr. Ravnihar v ljubljanski poli-eiki, je vjileti iz nedeljskega volilnega rezultata, ko je Ravnihar z NSS sku-|iaj dobil od 10.114, nič več in nič ananj kot 843 glasov. NSSarji so mnenja, da jim je dr. Ravnihar sam dal 'k večjem 300 glasov, torej manj, ka kor pa so jih dobili gg. Zagorski, liri bnr in Sterbene in skoraj toliko kot njegov štajerski tovariš — dr. Ravnik. Napredna Ljubljana je na drastičen r na Sin pokazala, da odklanja zgagar-:stvo in neznačajnost, pokazala »e, da
ne da usiliti kandidatov, ki se pojavijo pred vsakimi volitvami za to, da l»i nstresli ambiciji svoje lastne osebe. A ko noče hiti dr. Ravnihar pri prihodnjih volitvah izvoljen »enoglasno«, kakor svoj čsp gosp. Kunčič, mu drugega ne preostaja, kot da izvaja iz nastale situacije konsekvence in od-sde iz politike v svojo odvetniško :ri-
istio.
Dr. Ravnihar je v svojem listu »Narodni dnevnik* 27. septembra 1024 pisal o takem položaju to-le: »Glohoko utemeljeno pravilo političnega življenja je. da se godi polirika po nsj>e5no-sti njegovega dela. V skladu s tem pravilom je, da se umakne vsak politik, k5 pa je »polomil* in da se pojavi "7 ospredje političnega življenja šele Sedaj, kadar je kot prostak v stranki z dejanji dokazal, da se more o njegovi •bivši polomiji govoriti kot o le slučajni. Po v«f<m svetu je to pravilo n velja vi ieno in po vsem svetu se na ta način vrši izhera naiboliših politikov. Samo v naši napredni javnosti se tega pravila noče uveljaviti, samo pri si hočejo nekateri lastiti monopol ■v vod«tvu politike, pa če prav je njihova nesposobnost postala že preso-wna.s Tako dr. Ravnihar. ki teh besed v svojem listo menda ni napisal samo za varanie javnosti. marveč zato, da se bo tudi on po njih ravnal. Ponavljamo mu le Se konec njes^ovejra članka, ki pravi: »Gospodje, odigrali «fe. kaj čakate Se?»
S tem večjo opravičenostjo pa mu j.ahko ponavljamo to vprašanje, ker je dr. Ravnihar v zadnji volilni borbi tj porablja t sredstva. ki dokazujejo, da je mož ne le iz$rubil v politiki značaj-nost. marveč tudi vso poštenost. Tak« fcot je dr. Ravnihar v svojem li-tn varal Ljubljančane, jih niti njegovi vrstniki - volilni konjunkturisti n:.«o. Pred volitvami smo namenoma ignorirali izbruhe dr. Ravniharjevega gladila. Sedaj je treba, da Ljubljančanom citiramo vsaj nekaj vrst iz prevarantskih izlivov dr Ravniharjevega dnevnika. Evo Vam! «Pne 8. februarja niti ene kroglice v skrinjico «nacijonalnega f>]oka». ker ta skrinjica je skrinjica naše sramote« . . .
«Mi rečemo samo: Vsak napredni elas, oddan žerjavov? mladinski listi, false »nacijonalnemn bloku*, dviga izglede na zmago — SLS* . . „
»Ne bojte se, na prednja ki, da bi srnas-al s. Mohorlč. Njejrova kandidatura je brezupna. V nedeljo bo ?el boj edino med dr. Ravnlharjem In dr. Korošcem. To mora imeti vsak na prednja k pred očmi *
«Vr«te »Narodne zajednice* so se pomnožile, zato je njena zmaga izven dvoma *
»Vsak glas, oddan za g. Mohoriča. je Izgubljen in vsi oni naprednjnki. ki bi glasovali za »nacitonalni blok*, bodo sokrivi, če bo liuhljanskt mandat padel v roke klerikalne stranke.*
«Poraz nacijor.alnega bloka — siguren. Na vidiku je koncentracijska vlada Jovanovič - Davidovič.* JDS je »falitna stnmka».
»Samo blok moro sestaviti trdno vlado, to je refren mladinskih agitatorjev. Priznati je treba, da je ta refren bolj lažniih od agitatorjev.^ (Tn je dr. Ravnibarjev list pi^al, da bodo radikali »sijajno olrez-ali*, ako dobe 100 mandatov. 01 SDS so gotovi mandatov samo Pribičevi<H. Kriz-man »sigurno pronade*. Vilderjeva »n^cla je zapečatena.* Luklnič bržčas ne bo izvoljen. V Sloveniji ne dobi JDS ničesar.) Zr.to k» pripovedovanje ».lutrovih* aeritatorjev, da dobimo stalno vlado samo potom naelVmalno-ga hlot-a. navadna fantazija, ki je za predmeten čas primerna, za resne ljudi na nespreVml'iva. Do stalne vlade prid«tr>o samo z zmn/ro opozieiionnlne-sm bloka. Iti tp imel že v prejšnii skuti-šfinj večino in Vi bo prišel v novo 5» z vr-č'Y> ve?in0- Taka »e resnica, krivi preroki iz. Mitrove debele s
Na tak in enak nn^in ie zavaial dr
RavTilbT-iev li=t I/nMtanč™n.-> od «kri njiee Naronnecfa bloka. Moboriča ie navzlic temu volilo 4000 lavMnih mož. H se niso zmenili za Ravniharj'-vo fTbari;o. vendar pa je brez.dvomno dr Ravniharievn z.asluea. da je odvzel s storim rovarepiem ela.-ov, ki so bili za zmaso Mohnriča še potrebni.
P-^pe« ie rf»ntovtWo. da Je Ravni-h-»r1ev ""t ?iri	"o na1o«,j Jn
v	k1e-t,fr<;«e^i. TaVo se 'e pri-
pravljalo {-"'alstvo. Ka- jp c|o,|Slo v pedelio. je Wi le »'ovršltev	Rav-
niharjpva klika, dobro ve^oč. da je vse laž. kar oisp in "ovori naivnim LinbUnnftanom. snet "On na led nar sto pošlih nri-taSev N4-51 'n os'aK!l-t nnro^no f-onto- ko pa še to n! bilo dovoli ie d''e''tno pomajrnln klerikalcem. Prepustili so celo «vo»e volilne lo'-alp klpriValnim BTitat.orlem'
H"d ndsree je zadel belo T.htb1'a-no in sramota le za nn*n slovensko prestopen, da bo na niei čr^i mn Etjrj leta Skoda. penre*ačnn1iiva Skoda ie ra na5p m"«to. da pa bn 7asto-pal v narodni skunSčini destml-tivni element, m^to da hi s rwzi»ivni»n delom pospeševal n'e<rov procit in na-prn^lnV jrosnoda-ski strokovniak jto«p.
Meborič. Nai bi izva"a'a nanredna LjnhHans z ozimni ra volilni i'H vsaj to konsek venco da se deficit'vno otrese dr Pavp^ar^evp^a z.?*a""tva. človek, ki je ra?<rral be'o L'"bliano kleriknleem. druzetra ne zasluži, kot da «e ea nostnri na ir-t^ialst-j <--atnet.ni oder. V	f»-i-o<ti) tn razredni
»t d». Ravpl^ari- ni ve? bo^p Se kie n!t«tonat? nai ctp med klerikalce, za katere si je pridobil ne-venljivjh zasliur.
podlago. Po vojni Je postal načelnik ekonomskega oddelka ministrstva sa-obračaja in je mnogo delal za obnovitev železniškega prometa v ujedinjeni naši kraljevini.
Za strokovno srbsko inženirsko literaturo pa si je pridobi! naravnost nevenljivih zaslug. Seveda ie naletel pri delu na skoro nepremagljive teiko-če. Opazil je takoj, da inženjerju-pisa-telju pofW)!noma manjkajo strokovni izrazi in je pričel zato že pred 20 leti zbirati materiial za srbski tehnični besednjak in zbral ogromen materijal, ki rp seilaj urejuje.
V ITdruženju srbskih tnženjerjev in arhitektov je bil eden najacrilnejših ter najvdanejših članov. Po vnm: je skupno z nekaterimi svojimi prrintelji takoj pokre^il akciio za ustanovitev skup ne^a Tldniženja inž.enjerjev in arhitektov za vrp ozem,;e naše iriedinjene do-movine. Pokojnik spada med one in-ženjerje, ki jim gre zasluga in priznanje vsepa naroda, ker ie bilo t^o Udril-ženje usta novi ieno med prvimi in dela ■vdaj že pet let brez. kakih pretresPa-iev, ne samo na strokovnem polju, ampak tn-li na npoznavanju in zbliža-put irženierjev In arhitektov cele naSe kraljevine, s čemur stvarno podpira tudj naše n.arodno uiedinienie.
Za Izdanje knficr iz tehnične stroke V ustanovil Dimitriievič še za ča«n
v največje zedovoljstvo člaastvs in j »v«
nosti.
Ni t>» samo ravnatelj, s spretno roko vodi tudi pevski zbor, društveni orke. ster, dijaški orkester, poučuje vijolino, solopetie in klavir. Je eden izmed red« kih učiteljev, ki znajo težko snov poda« jati učcncem na splošno in lahko umljiv način, zato Sa imajo tudi vsi, ki se pri njem uče, izredno radi. Kot dirigent in učitelj je uircn in ljubezniv, izza diri' gentskega pulta vpliva na pevce in god« benike naravnost pomirjevalno in bla« gode j no. Pod njegovo taktirko je pri« jetno peti in ves zbor navdaja ona si« gurnost, ki je neobhodno potrebna za uspeh.
Dopisi
ST. VID NAD LJUBLJANO. Ne«
deljske volitve so se vrši'e v najepšem redu. Narodni blok. ki je do^il 111 gla« sov, je napredoval za 55 g'av)v, ksr je naravnost krasen pojav za razvoj demo« kretske ideje v St. Vidu. — Kar se tiče txlitve cS'ovcnievega» dopisnike z dne 8. t. m., da k>-ajni šols';i svet pod pred« sedstvom g. Matjana de'a učite!iem kri« vico, moramo ugotoviti, da ie ravno na« sprotno. Poma"d ie. k;er ie znrl in m o« gel. To dokartre dobava premoga za učitelistvo in hrezp'*<"-na vožn'a učite« Ijem na dom. To dokazuie tudi z pis« nik pr\-e seie sedan;eca šolskeca sveta iz leta 1922.. Iz katerega ie razvidno, da Matian od šent\-iških k'en.
Prvie v Ljubljani!
Velik motuiarntalni film
.ZLATO TELE*
Zi«!jcnaka aiika sreia, tlata ia Mnrti r 4
dejanjih v glzvai tle|i
HENNV P O RT EN
Mladini neprimerno
Predirate ob 4, '/,«., '/, «. ia 9.
KINO .LJUBLJANSKI DVOR*"
— Tel Ion 740 -
ie hotel g .
•»• ii-i.m.ii n ............... ^	".- "ikalcev pregnanemu zas'užnemu <o'niku
življenja poseben fond pod svojim ■ fci^vnifc,, popraviti krivico * tem. da ie imenom, ki ga vodi srbsko Udniženje. hl1t Soisv„ Db'ast urad
komunistične g'asove le dt>tvu. da imar jo delavci v Trbovljah skrajno ne«od»; ne voditelje, k- znajo delavca samo huj» »kati proti narodnim st ankam, dočim bcgiteja klerikalnega zmaja ne vidijo in. ga ne bodo videli poprej, dokler Jih ne bo pobasal v svojo čmo irelo. Kome koristi klerikalna hujskanja zoper Or»' juno? Edino le klerikalcem. Dclavci, po» ndslite, s kom se dražite, ako ae druži« te z vaSimi črnimi laži » prijatelju Spre»i daj liže, zadaj praska. Ko doSe meč v svoie roke, gorje vam! — Prijatelj de* lavstva.
BREŽICE. Krajevna organi-.acija JDS priredi dar.es o'- P. ri zvečer v gosdl« ni g. Stima sestanek somišljenikov Na* rodnega bloka, r.a katerem sc bo raz« pravljalo o proilih volitvah in o narialj« nem r jiniz.atomem delu. Vabijeni ao vsi somišljeniki.
SMARJLTA PRI NOVEM MESTU.. S kakšno brezobzirnostjo se je naš žup* nik podal v politiko in to v hramu boš« jem. presega že vse meje. Proš'o nede« Ijo jc govoril takode: Neki Skof nfc
Franc To^ic
Msiborska Glasbena Matica le pre« seneti'a vso Vovensko iavnost z za n-4e	šepn,v Sil g. P'tenc odlična
razmere izrednim us"chom na sv-o-ih Tu^	Kristina Zstlerievs je
zadnjih koncertih v Mariboru in Celiu.	--	- -
k>er je izvaia!« Dvofakoveca »Mrtvaš« keca žcn;nn». Glavna zasluga na tem C-e n;cnemu kon^e-tnemu vodji g. Fr.
, Topiču. ki 'e vs'ed svo;e skromnosti Šir5i iavposti skoro neznan, a vsekakor zashiži, da ae m-i i n n'Covo emin^ntno kulturno in narodno delo. ki ga vr5i na naši seve-ni meji, tudi javno zahvalimo.
na. nai se ga prestavi nazai v St. Vid. Temu pa se je uprl župnik Zabret. ki ie zagrozil, da bo v tem slučaiu spravi! pmč učite'ia R:tenc*. To «e je tudi zgo«
moč. bi'a
vržena na cesto. N:en edrni pre"re?ek je bil. da ie bi'a na n-vi ve'iki viVolski vcsc'ici v St. Vidu. Kar p<i se tiče nr.
.tO * icill, Ud It " • » --------( , .
uradno naproše« Francoskem je imel pri voUtvah s edeče
_ _ _	• i"	1* _ a. _ : 1. t _- t A	t ».ant
pridigo: Katoliški možje, usoda franoo' ske države je v vaših rok H. Vera in s\eta dolžnost vam nalaga, da volite samo našo stranko. Sicer bo vsak pogub« Len in nima upanja na nebeško kral c« stvo. — V tem tonu je bila vsa pridige-Mi pa vprašamo: Aii vara je znano, i:de« je vzel med vojno našim kmetom zad« nji repek iz hleva In zadnii mernik pšft«
vcsc ici v St. Vinu. Nar Pa se nce m »j. —i;— " -----"j . .. . „u_
lovskega doma. rnr m=niamo samo. da niče? In končno zadn.e pnhranke ubo. so P. faimo^er se '«i na gorkem in čaka «ih Hud. za vojno posojilo? Kdo je d^
t	nu^A mnii.» tn rantft. (I* »Ti IPOpJ
•f* Inž. Žika D;mitr'fev*c
V nedeljo le umrl v P.eiojrradu načelnik ministrstva saobračaia in predsednik Saveza ,jugo«lov. inžepierjev in arhitektov. inž. Zika Dimitrljevič. e-l^n naisr>osobnejših in najplodovitej^ih delavcev na polju nn [»redka tehniške stroke v naši državi.
Dimitrrevič je bil ne samo jako sposoben. ampak tudi izredno produkti ven srbski inženjer. Kot dolgoletni stroini inženjer si je pridobil velike znslnee. da se je postavila edina srbska tvornica za municijo že pred vojno na popolnoma moderno strokovno
gn»;e «**no ži-an^e.
SKOFJ \ LOKA. Sokol v Skof j! Loki priredi v nede'io dne IV t. m. o1" pi' 5. uri popoldne v dvorani SokoLVega do« m* ve'ik (M-dski koncert z Qostovan:em celotnca Srnt-akiSskpoa «a'onskega or. kestra iz l.iubliane pod vod*tvom go»~ Danila Pučari«. Pozivajo ceni. občin« stvo tudi iz oko'ice. d« kar v n?ivečie~i štcvi'u poseti ta koncc-t. za kate-e"3 vladn že sedaj sn'o?no zarimRnie. fresic rhite si pravočasno vstopnice! Želez« ni SV« rvezs zelo u"odna!
Pedrti'niea Slov. plan. dniStva v Tržiču priredi v soboto dne 11. »ve iVtna t. 1. v vp'iki p'ednn:«ki dvrrani svoj 17. ve'iki p'a^in«ki direndai. Svira prvovrstna kmečka ^odba i? La j*. Zadetek ob 20. nri. Vabimo v«e pr"atp|ie na to priredifpv. ki bo Se holi izpopolnjen« kot lansko leto. Poset.nih vahil »e ne bo
nunciral naše možje in fante, d" so im« ra'i v vojake? Naj pog'eda župnik in« validc po naših občinah, vsakemu mo« ra postati te- o pri srcu. Župnik iina dosti živ'ne. vinca in z'nte pšerice, sai io je prodal samo letos čez 3000 kg, nima ne žene in ne otrok. Država bs storila dobro delo, da vzame tem para. sitom, ki žive izključno od kmečki'- 2u« Ijev. Prejšnjega kap'sna, ki smo ga vale i solidnosti in politične zmernosti vsi w di imeli, nam je župnik hitro odvze', sedaj pa imamo žverco, ki dela samo zgago.
SiNJI VRH. Zapadel je sneg in zopet "» občutimo zi-r>. Pretekli soli. ai dnevi pa so vp'ivali na nas kot izrednai do'-.ot!jivost, kot nekaka odškodp:r.t: na-rve za vse ve.iico gorje požira, nam g« je prinesel zadetek leta. Po m«» iem sc o*iv!ja naše žalostno pogorišče.
v tv>*ji planinski svet. Torei esi ta dan v Tr*ič. da preživite nekaj lepih nric. — Odbor.
ŠMARTNO PRI LITIJI. V nedelo, dne 15. t. m. se vrši v prostorih telovad« ni?e v Smartnem ob pol 8. uri zvečer , ve ika prei'pustr.a veselica, katero pri« Franc Topič, ki je v najlepših mo« rede šmartinski fnnt;e s »'edcPm spo» ikih letih, je rodom f ch. Poskusil je na redom: Petje, šaljiva pošta, amerikan*
» .	___ 1___1__l«	La»i . rl-n S.nnif«« Tp ' r -O n n« l-
o. i ti»fnn'n va"ti ^ iiv	...........x i-
r?zpo5pi:3!o. 7j> 7ii"snie	je P^^t I po katerem neutrud.jivo koplje ruljeva.
ha j prikladne: 7. v^min vlakom v Tr-I roka trpina, ki želi, da čimprej uzre zoži* na vesel'co k zabavi. r>i.'raj pa bajdi pet svoj rovi dom. Tužen mu ie pog.e.f - ' ' " v bodoče dni, kajti počasi mu src dele.
izpod rok in počasi sc zbirajo darovi us -iiljemh src. Novo delujoče cProrvet* no društvo Sinji vrh«, ie sklenilo poma* gatl po svoji moči. Pridni Igr.Vci upri» zore v to svrho v nedeljo ob pol 4. urii popoldne v prostorih g. MiVuliča na Vi» nič" dramo «ržltka';W. Da se ra-ši v
ELITNI KINO MATICA
Projram za danes in jntr!
Ciqarsska princesa
Prekrasna drama it e aniiekeja žirije ja. V dami rl ji tia'l?p«a	lr»li•<• •
I. Almlnante Manzinnl
Krasni uaravui po^neiki. Pod Todvtvom t prof Fhi šnika se fTirni«i odlomki u. eprr Trubadur, M itnon Cisan l«mn, <>n f <-a Marica i"l.
5MII ICIMI, JC n*«''"! ' v«». i	i-	--------- - J ' -	1
sveta že mnogo, hudo sc je moral bori« ( ska ženitev. Tek-na na krofe, razni ... ti za svoj vsakdanji kruh, a pri vsem tem mični nastopi in p'es s sodelovanjem do« si je ohranil izredno ljubezniv značaj mačega orkestra. Maske dobrodošle, brez trpkosti, brez grč. Vzgojen je bil vstopnina 3 Din. Cisti dobiček je name« v Bosni, kjer je obiskoval osnovno in nien občinskim revežem iz šmartinske srednjo šo'o.	I vasi.
Prvotno je hotei biti učitelj, a kmalu ! HRASTNIK. Sokokko dru?.tvo pri« se ie posvetil c' jccla glasbi, ki jo ie štu« redi v soboto dne 14. t. m. ob 7. uri diral največ v Pragi. Po dovršenih Stu« zvečer v prosto-ih Narodneca doma veli dijah je nastopil trnjevo pot umetnika: ko pustno maškerado. Vabljeni vsi. — bil je nekaj č-'a član Ceske fi harmoni« Odbor.
je. koncertni mojster <Vychodn=e češke« | TRBOVLJE. Narodno « nap-edne ho divad'a», vodja glasbene šole v Če« stranke so nipredova'e v naši občini za škcin Brod-j, usoda ga ie zane a nato 153 glasov. Jelavske stranke, posenr.o v Galicijo in ce'o v Kijev. Vrnil se ie komunisti, pa -•-zadova,c za 7C0 g'asov. zopet na Češko, odkoder jc bil povab« Z gotovostio 'ahVo trdimo, da so kleri«
.	__,.	i i___ it ii. t t-i! iivi i._____
ljcn v Trst za ravnatelja Glasbene Mi« tiče. Ko se ie ustanovila Gl. Matija v Mariboru, ie p-evzel g. Topič ravna«
ka'ci dobili 300 komunist:čnih glasov. Volitve se je udc'eži o 55 o''st.. kar pri« ča o ma;h-ctn zanimanju. Pribijemo pa
teljsko mesto in ga opravlja **■ danes . tudi, da se imajo klerikalc1 '-' valiti za
program, jc naš viniški Sokol radevolje p-ipravil otroške deMfima 'Je in akade. rr.ijo. Ker je dobiček namenjen edino!« pf gore čem, se poživlja občinstvo, da se u^ele:". prireditve v kar r jvečjera žta» vilu.
Veiika i2bira najnoveiših
MODNIH LISTOV,
za nsmlcd n poletje 1825.
Je pravkar doil*. V zalogi |!h ima knjigam« T1SK0VKE ZAD RUGE v LJubljani, Preiernova ul. 54. (r, »sproti glavne poite).
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama.
Sreda, 11.: »Izgubljene duše*. D. Četrttk, 12.: Zaprta
Petek. 13.: »Rosmersbolm*. Premijera. F. Sobota, 14.: »Stričkove sar.je*. C.
Ljubljanska opera. Sreda, 11.: »Jenufa«. C Četrti k. 12.: »Traviata*. B. Petek, 13.: Zaprto. Sobota, 14.: »Don Juanv. A. Nedelja. 15.: ob 15.: »Trubadur*. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Mariborsko rledaiišče. Sreda, 11.: »Vdova Roš!inka». D. Četrtek, 12.: «Misnon». K. Pett-k, 13.: »Pri čaju*. E. (Kuponi.)
Premijera » Ijabljanskl drami V petek, dne 13. t m. ob 8. zvečer bo v dramskem gledališču premijera Ibsenove drame v Slirih dejanjih »Rosmersholms. Sodelujejo gg. Marija Vera. Medvedova, Levar, SkrbinSek, Putjata, Rogoi. Režira g. Marija Vera.
Baletni večer v ljubljanski o^eri
Dolgo srno žeieli, da vid mo primaba-leri.-o beograjske opere, gospo Kirsano vo, soprogo naSega haritonista g. Popo-! vsu Videli smo že go. Fromcnovo, p; itr.a-jba'erino zagrebške opere. Od -inoči torej jhko rečemo, da poznajo prve plesalke vseh treh glavith jugoslovonskih oper. Gospa Kirsanova je vri c svoji mladosti odlična zastopnica tradicij starostnega klasi&.egi ruskega baleia, ki .e s svo.lmi vel kimi umetnic.iini hs anetriki ie pred vojno sadivi! vso Evropo. V tfch-niki plesa na konicah je Kirsanova dovršena, presenetljivo m- Jna ia vztrajna: im-jponira b avojo cieganeo in pioino«:jo. I lahkoto in Ae prav posebtto 8 »vo\> veliko muzikalnostjo. V opioiaeaa je njer.o znanje klasične plesne umetnosti ca vsi moini višini, ki dosez-a taa» več.:o efekte, ker je p'eRalka. uprav sugestivno tempe-! rameni ns In nastopa v veleokusnih. deloma prav originalnih kostumih. Odveč bi bilo navajati znova izvajan! ob-;imi rjen t kinočei program. Podala je vssga z vzor-
no popolnostjo. Vendar je nam ugajal najbolj II. del z. Uourodo/o Va'pur?iiio nočjo in fpanskim! p'esi iz opere <Car-ruen*, iz 1. dela pa biblijska igia po Da-kalejnikovi godbi.
Izvrsten partr^r ge. KTsanove g. Al. Fortnnato, aim odličen umetn k. hkra'u čudovit kot elastik tn afetski silen mož. zato zaneti'iva opora v vrtoglavih *kok'h in vzpon'h p!e-a'Vinih.
V tehničnem oziru smo bili torej sinoči zadovoljni popolnoma; ako vzpore-1 po vsebini ni nudil več, je iskati vzroka v! značaju samih plenov, ki so pred-, sem zu-' nanji, a šele v drugi vrsti notranji. Oba umetnika sta žela najvi^arnejSe prizna- j nje, sta bila neprestano klican: pred zu- j stor ter sta na brezkončno zahtevo ra-, vduSene publike merala nekrj toči: pono-, vilL Uspeh je bil torej popoln in smo j umetnikoma hvalcinl, d i. sta tpotadla , 1 v baletni stroki* tako zanemarjeno Ljub- j I Ija.ne. To zanemarjenost sta 'ahko občo-, ! dovala Is na našem odru. * katerega so i !so dvigali debeli oblaki prn'u, kadar staj Is nekoliko trSe poskočila. Za njuno tem- j i peramentnost naS oder p.'.č ni bil priprav- j i Pen, in to obšaluiemo iti kot t-podocsi;
| ljudje. ** i ---
Marij-inetan gledališč * Ljohl ani. j j V nedelo, dae 15. t. m. (ob 8. popol«la«i
in 8. zvečer) se otvori slovensko marijo-netno gledališče v ortopedični dvorani cMladikes. Otvoritev to vsebovala <I'ro-log» (dr. Iv. Lah) in pravljično Igro v 6 s'ikah «Princ Rožencvet in prin_esa Lilijan°> (Fr. Poccl). Prušt\o <Atena> usmerja vse svoje prizadevanje v to. da se V. sezona slovenskega marionetnega gledališča kar najdostojneje otvorL Obisk bo vpričo nizke vstopnice omogočen vsakomur, zlasti pa deci. Podrobnejši reper-loar objavimo tekom tedna.
CarkzenikoTa drama «V vrtlnni* preparata na v 2!a->bom ia Ptnja. Cerk-venikova drrma <V vrlinru>, katero je prepove<lala cenzurna oblast v Maribo.u po dveh predstavah, se je imelj igrati dne 9. t- m. v Ptuju, kjer pa je bila radi mariborske prepovedi idiotsko zabranje-na. Ta prepoved je v a.'iih sodobnih kulturnih razmerah poclavje čisto posebne vrste lu bi ga kazalo razčistiti ie radi načele.
TfcaM-iiev kintovai trU (Humi, T^al-čič. Ličar) priredi v pondeljek 16. t. m. v Filharmonitni dvorani svoj koncert a sledečim sporedom: Sa:nt-Saens: Trio F-tur, Hcethoven: Trio B-dur, Dvofak: Dumk: Te tri ek!adb« ts-erovnepa ».Iove-sa, izvajane po umetnikih najboljšega glrsu. so nam porok, da bo nsin nudil veliki mojster na čeiu Tkalčič t obema
| tovarišema cajplemenitejši užitek na iem ivojem koncertu. Posamezni sedeži se dobivajo v Matični knjigarni. aboaenUjm se j dostavijo vstopnice na dom.	S33
Diair"-ka premijera t Split«. V Spli-; tu bodo imeli v par dneh novo premijfe-' ro. Na oder pride drama <Aleluja>, kato-| ro je spiral italijanski pisatelj Mareo Pr»» ! ga. Rrzira slovenski rojak g. Pregare.
Balad ni zW?r Vite« lava Novaka r I Zagrehn. V Četrtek, dne 19. t. m. bo is-t fajaio zagrebško pevsko društvo <Ko!o» s Mxislovanjeni zagrebške filharmonije troje balad češkega modernega sklada^ telja V.teslava Novaka. Na aperedu »o: j svatbena košalja, i)rael -- morilec io Ne-! ,reiaa voina. Kot solista nastopita na tei prclukciji Marta PospiSilova in Drag« 11!rtič, oba aktivna čiftca opernegE gloda« i lišča.
Pcnaki nspeh razrei^e rejatlaj« rm Dunaja. Prošle dni je nastopila pred ds-
I n.-isko puhliko ge. Bianea Ka*i<-Salaj. ' pela je romaneo iz opere <Migncm, vo«
1 drugih pesmi In tudi ueko hrvatske .-.klaribo, a katero je dosegla posebno pcir znanje.
niricmt Tklirh aa &a(lr£kem. Ra»-
nalt-lj <Ceške ii!hnrmonije> v Pragi V. Talicb js prt d kratkim vrnil s Anglo-, Jkeca, kjer je t velikim nspehora dirigi-1 ni vet koocertaih produkcij. AngleUc*
Domače vesti
• Cenjene naročnike, ki nimajo ie poravnane naročnine za mesec februar ali celo za nazaj, vljudno prosimo, da plačajo dolžni znesek zanesljivo do nedelje 15. t m. po položnici, ki jo Je vsak prejel. Kdor je nima, naj piše na upravo po drugo.
Upravništvo «Jutra».
•	Dr. FrangeS naš izvedenee t repara djaki komisiji Profesor šumsrske fakultete na zagrebški univerzi, dr. Frangeš. je bil od naše delegacije pri reparacijski komisiji v Parizu poklican kot izvedenec v Pariz in je takoj odpotoval tjakaj. Reparacijska komisija razpravlja, kakor znano, sedaj o vprašanju državnih domen, ki so bile poprej last avslro-ogrske monarhije in morala dobiti sedaj Avstrija in Madžarska zanje odškodnino. Dr. Fran-gei bo fungiral v lem vprašanju kol ju^o-alovenski izvedenec.
•	Dvoje odlikovanj na PragT-kem. V soboto dne 14. . m. se bo vršila ob priliki zborovanja učiteljskega društva za slovenjebistriški okraj ob desetih dopoldne v Soli na Pragerskem odlična patriotska slavnost. Srezki poglavar g. Ivo Poljanec bo izročil bivšemu večletnemu predsedniku slovenjebistriškega urilelj-skega društva, upokojenemu naduči'e'ju Josipu Sabaliju iz Gornje Polskave- odlikovanje reda sv Save in isto ludi oo'lič-aemu rodoljubu upokojenemu župniku Šefruli s Pragerskega. Slovesnosti se udeleži tudi predsednik Jugosl.-češkoslov. lige v Mariboru g. dr. Ljudevit Pivko, da čestita župniku Seguli, ki je bil med prvimi propagatorji slovensko-češkega zbli-lanja In je tudi mnogo pripomogel s svojo agitacijo, da so začeli slovenski vi-goVošolci v znatnejšem številu posečali Seško univerzo v Pragi.
•	Slovensko zdravniško društvo v LJubljani vabi na svoj tedenski seminar v petek, dne 13. t. m. nb tričetrt na fi. zvečer na kirnrškem Oddelku spio5tie bolnice. Predavanje: Fraktme in liiksacije. Predava primarii g. dr. Fr. Perganc. Odbor prosi za točnost.
*	Odbor Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani se je z« I. 1925 knnatiMi-iral na svoji pivi se:i. 3. t. m. sledeče: predsednik: dr. Perganc Franc, pri-marij splošne bolnice v Ljubljani: pod predsednik: dr. Tičar Jože. šef-zdr.av-nik državne amlutlance, tu: tajnik: dr. Cremošnik Vinko, sekundarij; namestnik: dr. Kratnarič Loj7e. sekun-darp; blagajnik: di. R 1 a n m a u e r R.. asistent: namestnik: dr. S I i v n i k Anton. sektindarij: knjižničar: dr. Mi« Franta, sekundarij: namestnica: dr. Kenk Tekla, asistentka. Odborniki: dr. A m h rožič M., šef zavoda ?a zaščito dere; dr. H a n s Oton. specialist, tu: dr. Jng Riko. polkovnik-zdravnik: dr. Mina? Franc, primarii splošne bolnice v Ljubljani; dr. Pire Ivo. šef higijenskega zavoda v L!nbliaiii; revizorja: dr. Gei-ger Ivan. šef-7dravnik in dr. Praun-seis AloVz. zobozdravnik.
*	Inžen'erska komora v Ljuhljani. Na temelja začasne uredbe o ustanovitvi in. ženjerskih komor od 8. oktobra 1924 se vrši v soboto 14. februarja ob 2.15 popoldne ustanovna skupščina Inžen.ierske komore v Ljubljeni, ki io sklicire fldru-ženje jugoslov. inienjerjev in arhitektov — sekei:a Ljubljana. Na dnevnem redu je konstituiranje komore, volitev delegatov v Glavno upravo inženjersk h komur v Reograiln in nsta-povitev proračuna. Neposredno pred skupščino komore se vrši občni ?bor dosedanje Inžetijerske zbornice radi pravilnega razpusta te zbornice bi predaje njenih agend sekciji Ljubl ana P.TIA odnosno novi inženjerski komori. Pismena vabila na obe zborovanji so se poslala vsem dosedanjim članom Inženirske zbornice ter prosilcem za novo poobla<t;tev, kojih prošnje so pravilno utemeljene.
*	II. književna tombola Jii!»os1ovens<e
one, ki ima,;o na svojih tablicah v eni vrsti štiri izmed vseh dosedaj Izžrebanih številk, da mu iste vpošljejo v svtho razdelitve dobitkov najkasneje do sobote 14. t. m.
•	Himen. V Zagorju ob Savi sta se poročila g. Josip Kalan z vdovo gospo M. Žerko ter g. Anion Logar z gospico Rezi-ko Ceferinoro. Bilo srečno!
•	Finančna delegacija obavlja. da izide »Izkaz o stanju hranilnih vlog (po kn.Vžiiah jn v tekočih računih) pri rern-lativnih hranilnicah v Sloveniji za IV. četitietje 129-1» v eni prihodnjih številk Uradnega lista.
•	V kadrom razreda se lahko vozijo dijaki. Po Čl. 100. predpisa o brezplačni ali znižani vožnji na državnih železnicah
plačno za bolnišnice, uradne zdravnike ter v vseb istih slučajih, ki so važni iz javno-idravstvenih ozirov. Ostale preiskave so podvržene državni taksi.
*	Nove tračnice na progi Beograd-Za-greb. Generalna direkcija državnih železnic je prejela 700 kilometrov tračnic, od katerih je bilo 120 kilometrov dodeljenih zagrebški direkciji državnih železnic za popravo proge Beograd-Zagreb, ostali materijal pa dobi beograjska železniška direkcija za popravo proge Beograd-Gjev-gjeliia.
•	Suša v nerregovini V Hercegovini vlada že dva meseca prava poletna suša. Te dni je sicer malo deževalo, potem pa je nastala silna burja. Na nekaterih krajih je prevrrčala avtomobile in vozove. Na strehah poslopij je burja napravila
iniiiiniiiiiiiiimiintiitminiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiinnm
Naročnina za „Jutro":
. . 300 Din . . 150 Din • . 75 Din . . 25 Din za inozemstvo mesečno 40 Din Uprava „Jutra" Prešernova ul. 54
l!lll!lllliillli!l!l!il!H!llllllllll^
Za celo leto za pol leta . za četrt leta mesečno
i ni takoj prijavil. Pred nekaj dnevi pa ' se je slučaj ponovil in je bil tat zasa. čen ravno, ko je ok'estil nekaj mladih smrek, hrastičev in borovcev ter jih ..s« ložil na svoj voz. Bil je to Lcopo'd Dimnik iz Most Cernc ima okoli 1000 Din škode, katero mu bo moral zasače-
mnogo škode, zlasti v Moslaru. Mnogo
dreves je burja s koreninami vred iztrga-1 ni iJmovič povrniti! Ia iz zemlje.	j u_ PoKcijskc prijave. Od pondcljka
pripada dijakom, ki se ob znižani ceni vo- tek "J*	ST& \	Tg^Tt&Z'^
^olS^I rlzrSVpo", i«"«' *	,n:1iji' 1-lSih p£i ob prepovedanem^ času, 2
riSM tarifi ™el Hzvezek l .e predv -	«,rIPr,v,jM	i prestopkivan£ na javni cesti, 1 ccst
deva cena za me^ne dij.ške kar e « ™,rlia je	dn je Panl.zoritan že j ni n'nd> , postopek pijanosti in raz. | sr» cenili kot velikega Slovana, kot je-
deva cena " ^sefne dijaške karte », doIpo Msle,lovnni svelovni pustolovec, ki	3 prestopki ka-jenia nočne >a ! klen značaj, krt modrega, skromnega,
Prijatelju Lovni Kumru v zadnji spomin
Zadnji žarki zahajajočega solnca so zlatili naše vrhove, ko smo injlagali njegovo truplo v črno zemljo. Ni mu bilo dano doživeti dan zmage Naro<l-nega bloka, |>o kateri je tako hreiie-nel. Ko razdvojeni bratje hiteli na volišča odločevat usodo naše pre-ljubljene domovine, je ležal z mirnim in pokojnim izrazom ob prižganih svečah. obdan z neštevilnimi venci in cvetjem, obžalovan od prijateljev in znancev, ki so ga hoteli še zadnjič videti.
Njegov duh je bil velik. Rojen ▼ ugodnejših soeijalnih razmerah, bi bil morebiti slaven, postal |,j zgodovinska oseba; usojeno pa mu ie bila skromno rojstvo in (»ripro-to življenje, kateri je preživel v najzrelejši dobi na Jesenicah, kjer prevladuje strankarska strast, ki najbolj idealna dejanja ognli. Mi v<i, ki smo ga bližje poznali, smo
II. in III. razred. Oboje Je še v veljavi in se torej dijaki s predplačano mesečno vozno karlo lahko vozijo tudi v II. razredu.
*	Naravra lepota Jugoslavije. Prometni
odsek ministrs'va za trgovino In industrijo je svojedobno razpisal nalečaj zi najboljše amalerske posnetke naravnih lepol Jugnslaviie Pošli posnetki so od 81. januarja do 8. februarja razstavljeni v pro stori"i beograjskega novinarskega k'uba. Posebna ocenjevalna komisija določi nagrade za najboljše posnelke.
*	Pravilnik za polaeanje gf kovnib pinv. Razen minislrslev za narodno zdravje, pravosodje in poljedelstva je sedaj Iu li minislrslvo financ izdelalo nov pravilnik za polaganje strokovnih izpitov.
*	llmrl je v Beogradu profesor in slikar Vladimir Titelbach, rodom Čeh. Velike zasluge si je pridobil zlasti s lem, da je zbiral motive i* naše narodne orna-menlike V to svrbo se je bavil t proučevanjem umetnostnih starin, narodnih nošenj, spomenikov itd Odlikoval se je tudi ko! etnograf.
*	Na'srr fpškoslivnških državljanov. — Konzulat CSR.. v Ljubljani poziva vse češkoslovaške državljane roj. 19^)5., ki stanujejo na ozemlju Slovenije. d:> »e v svrho registriranja v naborno evidenco najdalje do 81. marca pri njem zglaee pismeno ali ustmeno. Islolako naj se 7-g'ase letniki 19)4. 1908. in starejši vključno do leta 1898., ki so bili pri zadnjem naboru spoznani za začasno nesposobne ali pa iz kateregakoli vzroka niso zadostili svoji naborni obveznosti. V prijavah je nivesti ločen naslov ter podatke o rojstvu in pristojnosti. Nabori se bodo vršili sredi meseca aprila, kar bo pra-
■ vočasno objavljeno v časopisih.
*	Salra državna baktrrinlo-ka stani-a v Ljubljani Bakteriološka slanica kot zdravstvena ustanova služi proučavanju, ugotavljanju in zatiranju nalezljivih bolezni. V Ia namen vrši preiska\e v slnl-nem laboratoriju ali po potrebi na licu mesla, izdaja strokovne iziave in navodila za zatiranje infekcijskih bolezni ler splošno izboljšanje zdravstvenih razmer. Bakteriološka slanica, ki je nastanjena v objektu VIII. drž. bolnice v Ljubljani, preiskuje izmečke in odpadke bolnikov ua povzročitelje nalezljivih bolezni (tifus, griŽ3, tuberkuloza, gonoreja, malariji in tako dalje), vrši preiskave klinično-diagnosličnegs značaja (pregled urina, želodčnega soka i. dr.), preizkuša desin-fekcijska sredstva in aparate na njih r.-z-kužlno vrednost, prireja cepiva In aulo-vaccine ter vrši bakleriološko-bioloSke preglede živali, obolelih nli poginulih n:: nalez'jivih boleznih. Vsak teden dvakrat, in sirer v torek in petek (iivzemši praznike) vrši preiskave krvi ia likvorja po VVassermannu. Materijal je vposlati do pondeljka, odnosno do čelrlka zvečer. Poleg lega vodi bakl. slanica evidenco nad krelanjem nalezljivih bolezni v posameznih srezkih poglavarslvih svojega delokroga ter upravlja centralno zalogo var
operira z mističnimi okullisličniml naul:i
mi-u, 2 p-estopka v zg'a*cv*'nih pred« resnega in preizkušenega moža.
onenta. Fak.r je pravi I,p Indijca. Pol.- isih> , prcstopck j4vr,coa pohujSanja. I g;nim domovine je znano narodne cija ga je izgnr.la Iz naše države.	3 presto;'-.! cestnega pilicijskcga reda delovanje Je-eničatiov pred vojno, ka-
T n°Jn'- V lMn' de8,1,!"-;in I prestopek trg-inja lepakov. Aretaci. t(.remi. se imamo zahvaliti, da je ostal
tc
CU! Te.Ii« v Bosni, ki je eno največjih | „ su sc isvrSr, 2 in siccr. , radi pošto.	[ naS kraj v «1,.venskih rokah. Vse
podjetij ie vrste v Evropi, je proslo so- panin , radi Uvrševanja ta,nc pr0,	. yJ , vrstj lIe,0 ne„strašenoffa.
bolo izbruhni goedni poiir. Delavci, k, j stitucije.	;,ikdar miruj^-tra f-.kojnika. Č. ima-
so bili zaposleni v šumi. so dan poprej _ __	. . , ' .' \... ' „,, ,
...... K . . Maribora	jo danes Jeseiree obilico odločnih na-
znkurili v gozdu ler se greli pri ogniu »« IfiariDtJra	> * ... , . •
v .-i- s _ • ... . , ... , ,	rodnih borcev, ki ob vsaki priliki sto-
Ko so zapua.il, Jamo. n.so pogasil, ognja. a- Obrtniško gibanje.. Po do gem	na , to ?K)a<,hnn Vovrotova
Ponoči na je bila šuma v plamenu. Gasil- premoru se jc zopet oglasilo vodstvo	1 ' 1 - -
Slovenskega obrtniškega društva v M.iri boru, ki ga jc na lanskem občnem zbo«
na akrija je zarail! velikega obsega požara ostala brezuspešna, ftele v nedeljo
se je posrečilo ogenj omejiti Škoda zna-:ri s pomočjo klerikak.v okupiral gosp. 5a nad pol milijona dinarjev.	Džamonja. Od tedaj naprei ni bilo ni.
* Zimski pesci naših p'anin. Letošnjo j ict.nr več s isati o prej tako dc avncm zimo so tu li planinci nesmuČarji prišli na j društvu. K'crikalci so prenesli svoie de« svoj račun Narava jim je podelila r.lmn, | lovanje med obrtniki s svojo Obrtno kakršne mlajši rod »ploh ne pomni. I.ju- j zvezo in sc za Slovensko obrtniško dru. bllelji narave pač ve lo, kako vabljive so $tvo niso več brigali. G. Džamonji je planine z'asti pozimi, ko ga vabijo v svoj zakopal društvo v brezdelje. Sedaj javlja lesketajoči se snežnobeli plašč Zaradi odbor diuštv. obCni zbor na dan L marca visokega »nega so se v zadnjih letih le ob 9. uri v hotelu Kosovo, na katerem
maloštevilni planinci upali na višje postojanke. Letošnjo zimo pa so planine kar vsakemu nrislonne tembolj, ker je ljubljanska ždczaiška direkcija vpeljala tudi letošnjo zimo turislovske vlake ob sobotah, nedeljah in praznikih.
*	Pomlad r Palmaiiji. Splitski listi poročajo. da tamkaj na »olnčnih in zavarovanih krajih že dozorevajo črešnje In marelice. Seljaki pa tega pojava niso nič kaj veseli, ker ga smatrajo za predznak slabe letine.
•	Ljabezen mu je rmeijita ratnet Iz slavonske Slnline poročajo: V hišo rodbi-
bo izvoljen nov odbor. Zal da so med trni najbolj agilni obrtniški dclavci iz društva izstopili radi izpada gospoda Džuinonjc.
a— Kronika. Priliodnii pondeljek bo predaval v Ljudski univerzi dr. Ivan Lah iz Ljubljane o s' ivenski literaturi. — Današnji premiieri »Vdove Rošlin« kc» v Narodnem gleda'išču bo prisostvo v^l tudi avtor pisatelj Cvetko Go!ar, ki jc že včeraj prispel v Maribor. — Ljubljanski ocrožni urad z« zavarovanje delavcev je otvoril za poslovalnico v Msriboru na S omskovem trgu lasten
ne Tomič je prišel le dni posestnikov ambulutorij, kjer se bodo člani lahko sin Rade Radulovlč ler prinesel domači vsak dan posluževali uradnih zdravni. hčerki Masiei zaročni prslan. Ker pa je kov,
ta odgovorila, da prstana ne nr>re sprejeli poprej, dokler ne vpraša svojih staršev, je Raduloviča to tako razočaralo in razjarilo, da jc potegnil iz žepa nož in ji ga zabodel v prša. Peklica je kmalu nato umrla, Radulov!« pa je pobegnil. Žandarmerija je morilca že naslednji dan
It Primor;a
•	Poroka. Poročila sta se gdčna Tončka I.uxa s Proseka ori Trstu in r. Kd-vuid (jtusovln v (inrici. Bilo srečno!
*	Tridesetletnica Nurodnega doma vri sv. Ivanu v Trstu. Šent vanski Narodu!
Mr.tice. Z izžrehanjem številk 45, 90. in j slvenih in zdravilnih serumov za svoj 4 so bile zadete vse ambe in teme. Pne j teritorij. Ima ludi stalno zalogo posodic 7. t. m. sn bile izžrebane še sledeče števil- ! za vpošiljanje infekcioznega materijah v ke: B3. fifi. 9, f.5 in 48. Pokrajinski preiskavo. Vse potrebne informacije daje odbor Jugoslovenske Matice prosi vse vodstvo slanice. Preiskave se vrše brez-
M. ____ ______________.	..	... ...........
prt-ini»iti. firm i
tzsledla in ga izročila sodišču. Izjavil je, j dom je praznoval tc dni 30-ktni;o svoje-da mu je Ijubeisen zmešala pamet in da Ka obstoja, katero so proslavili domačini je izvršil zločin v neodgovornem »'anju.jv prijateljsKi jruž'M. Sestanka se ie ude-
ležil tudi s dr. VVilian, ki jc imel na svoje politične somišljenike primeren nagovor.
* Sprememba v idrijski poVtitni upravi. Idrijski podprefekt Helazzi, ki je pred 14 dnevi prevzel svo.: urad, je komaj pn dibrem tednu dn! službi.vjnja zapustil Idrijo m začasno prepusti! svoje zadeve
koven obraniti preko zime Vam »skriti eetu
tvrdfea i, GOSEC
Palača Ljubljanske kreditna
b~nke In Cosposvetska cesta 14
zasluga. On jih ie vzgajal s svojo bogato dušo. s svojo neizčrpno energijo v ra7t>;h društvih, pri Sokolu, na ori-taft-ljskih sestankih, ob vsaki priliki. Njegovo glavno torišče pa je bila Or-ttina. ki je nravi izraz njegovega mišljenja. — Obenem je bil naš pokojnik živa zgodovina Jesenic. Veliko znamenitosti. tajnosti in važnih dogodkov bo le^ln ž ni;m v večno pozabljivost.
Značaj je bil.
Kot narodni in napredni borec je HI za.-ovražen pri seiiarati^tih in slabičih. Rali so »e ga. Pa l«i nif»v(i d<>lovanje tire prečili, so mu ponuiali dobre službe, oziroma ugodnosti, če prekine svoje tlelo. 7 zgražanjem ie odhil umazane ponndlie in živel r.ve skrajno skromno. vČa«i sko^o v beili a vesti si ni nmazal z nečastnim dejanjem. C'a«t mu!
Posebne vr^te človek je bil. Nadar-ien. modpr. resen, preudaren, preizkušen . . . to vf vsakdo, ki je imel i njrm oaplien stik. Kot tak je veliko koHsfil domačinom in znancem. Šč zadnje dneve, ko so pojemale njegove moči. je z nasveti in izvrševnon-m važnpga di-la mnotro koristil priiate-lif-m. Umirajoč je izrabljal svoie izkn-šntV za nje. kot nekako v trajen si«> min.
Žalna zastara na občinskem t>o=1np-jti ie naznanjala, da ie pokojnik deloval tudi ra občini. Saj občinske žaljive. to so b;1e niecova rosehna izkušenost. V občinskih poslih je kazal svojo dozorel os r kot bivši gerent in sedanji odl-ornik se je čutil ns'bolj sreč-neL^a. občina mu je bila m>Unj svetega.
Sedaj je rešen zemeljske titge in črne nohvalefnosti. s katero poni a č nje lindstvo [mž'tvnvalno dulo in lnihezon, njegove tradicije pa bo varovala njegova zapuščena r^lbina. potrta žer.a in štirV- v narrclnem dn^n vzgojeni
otroci, dva sina in dve hčeri, komisarju dr. Nockcrju. Zanimivo je, daj T.ovro, lahka ti 7 rnlii-t. za katero se politčni uradniki v Idriji zadnje !asc,sj se
Iz Llubljane
o— Pevski zbor Glasbene Matice. V sredo dne 11. t. m. ob četrt na 19. vaja za ženski zbor, v petek 13. ob čet t na IS. za moški zbor. — Odbor.	336
u— Seja častnega damskega komiteja za III. primorski akademski ples se vrši j danes v sredo ob IS. uri v damskem i salonu «Ftnonc». — Odbor.	334
u— Orijentalska noč. Veliko pustno muSkcrado priredi Mestna Orjutia Lju= Njuna na pustni torek dne 24. februarja v vseh prostorih arene Narodnega d.;» i tra. Svira orkester Sokola I. Preskrb!Ic
tako pogosto menjujejo.
' hilrn sta ukrudla Iz nckeza avtomobila dva postopača, 3t>!etni Pr.inc Pel ^io in 2n!ctni Pavst Hcrtuzzi. Policl.a ju jc zalotila in zaprla po zaslugi.
•	F.ksikvutor sov li takima konzulu v Trstu. Sovjetskemu ki nzulu Adolfu Oold-bergu v Trstu je bil podeljen eksekvator, s katerim cj imenovani zastopnik pooblaščen izvrševati posle konzula zveze sovjetskih republik v tržaškem mestu.
*	Slan-irina v Trstu ne bo povišana. Tudi v Trstu jc postalo vprašanje povišanja stanarine letes aktualno. Hišni po-sestn ki so hoteli najemnino povišati, najemniki pa so se ti mu upirali. Stvar je končala s tem, da ie sklical tržaški Župan sestanek hišnih posestnikov In na-
...... . . _ „ .	. ... ,	„ .. .,	.	, —------------ -- - -------- - i jem n "kov. Na lem sestanku se je dosegel
kritika primerja Talicha t največjimi so-' štrajk godbenikov. Gledališka uprava je nQ JC Ti dohro in ccno jestvino in piia. spor zum clasom katerega ostane sta-
dobnimi mojstri njegove stroke. j morala trledališče zapreti. Godbeniki so	j,, Uastojnc maske v po'jubncin stilu narin i letos za n bogataše ista kakor
Proslava akademije »v. Cecilija t zahtevali znatno doplačilo, uprava pa Jim	dobrodošV. sa naj epšo masko je raz. dosie;
Rima. Dne 2. t. m. je praznovala slavna ' je ponudila tako nizek dod.-.tek, da so	pis. na Pričetck oh 20. Vstop«
akademija sv. Cecilije v Rimu jubilej svojega tridesetega koncertnega leta. Ob tej priliki se je vršil koncert, ki je obsegal program ustanovnega koncerla. Pri orgijah je bil, kakor pred 30 leli mo. Rieazi.
Toscanini v Južni Ameriki. Stavni Italijanski dirigent Toscanini, ravn; telj milanske <Scale» je sklenil z upravo gledališča «Colom> v Buenos Airesu pogodbo, ki ga veže na daljše gostovanje. Gledališko upravo bo lo gostovanje seveda zelo drago stalo.
Konec berlinske cVelike opero. —
ga odklonili. Končno je orkester napo- njra j0 l) n za osebo. Vabljeno vse ž!an. veda! stavko, ki je tako resna, da ogroža ' gtvo jn prijatelji pok cta.	324
...u ,	, . . ^ggkj odbor nabira pri
celo napovedana gostovanja evropskih gled liških zvezdnikov
ljubljanskih trgovcih mi'e da-ove ra
Operna noviteta v Osijeku. Oslješko *ese ico v Ljudskem domu. Tre'ia je Nar. gle<!nlišče študira Pelibesovo opero )asn0sti. kdo je prireditej te zabave, da *LaVm»s» Stvar pride na oder v kratkem, j bodo ljudje vsaj vedeli, za kaj prispe«
is
vajo.
Demetrove pisatrlj-ko nagrada leta 1924. v znesku 10.000 dinarjev jej	Umrli v Lj<-"ianl. Zadnja dva
prejel hrvalski pisalelj Milan Beeovič za j dneva so bi'i prijavljeni s'cdcči smrtni svojo dramo stava se
grebškem gledališkem odru. Vov Reinhardtov r?iiser.
ZDRAVJU ŠKODLJIVA ŽIVILA.
Iz raznih čitateljskih krogov smo pre:eli poročila, da Se .ie v fr>dnjerii Času opetovano dogodilo, da je bil iz inozemstva uvožen kvas, ki je vseboval zdiav-ju škoilljive primesi. Ta kvas je hil samoumevno spravljen v promet pod rar-tlimi visoko<ln»>ečimi imeni in >e b:l pri lahkovernemu občnstvu rndevoljno spre-
„„ ,„ .. . . .	. i , . --	...	jet, ker pievladnje še vedno nazitanje,
ii!i i ?r J"	A"ton BeguS. hira ec. 4 let. - da je iB0[;m8k0 t^,^ kot tuzetn-
je vršila pred kratkim na za Ivana Schrimpf vdova žeh.-n ške^a us« sko
hižbcnca. 77 let. — Marija Fahjan, biv« | 'Prf taVo Tain<Hn blagu, kot je kvas.
^ .	,. ,, ...	,, ...........Mak! Reln- ?a pc-ica, g2 let. — Fran Verstovšck, kstere-a «e c go«podin.:stvu precej rabi,
Dne 27 januarja so zaprl, <Veliko operm hardi je angazi«.! za svojega režiserja ; delavec. 45 let. - Marje "etelin, vdo« ob,toji tedaj velika nevarnost in rospo-Zaro.1 je napove.lal konkurz dr. Joh. Branda ler mu poveri! umelniškojva jetniške.-a paznika, SO let.	| dinja, katero se tvabl vsled obile hvale.
josefsladtekega gledališča na
v Berlinu
le pred tremi meseci.	| vods'vo
No»a opera Pavla Rindemitha. Pavel Dunaju. Hlfldemith snuje novo opero, za katero je Fr.nmarehrjev rSevilski brivec* po napisal tekst Bertold Brerhl.	i 122 letih zopet ra odrn. V dunajskem
Premijcra Strinribergove drame t Burgtneatru so imeli te dni zanimivo Beogradu. V beograjski drami se je vr- premijero Po 122 letih »e je zopet upr!-Mla » sredo zvečer premijera Slrindber- zorila Beaumarchejeva duhovila komedi-gove drame <Bliskavica>. Vlogo Gerde Je ja «Sevi!ski briveo, krlerega pozna jav-
-amore vsled vporalie nečistega kvasa
=e bojeval io katero ti bodo varovali tvoji o«i	v^fiijoni nnrolnl borci. Pri nas l»oš počival. k'er ti je teklo tn.li življenje, dnovi polni dela, truda in požrtvovalnosti. Sad tvo"e enorgijp se zrcali v naših srcih in nasa liulieren in obliiibliane cjorese ki ti jih bo zasadili na crnli tveia zapii^f^na Marica, bo.jo zvesto varovale grob, kW uživaj mir Li pekoj, ki si ga za-»Itižil.
0
V pone/lnpek smo ga pokopali.
Pf'd hiš*> žalosti, fired oilho^lom. 'e poslovil od ni^ga niegov priiatelj Jakob finienr. ki j» poudarjal prkolni-kovo slovansko tnišlie ^ie. n;egov kre-menit rnačn'. OLžab val je. da ni doča-Val .lit^nslirlie v t>ovj zarii. Prjr^oro-Cal jn	V« lsfvit r čf>»t*n
spomin, ker takih mož. kakrše« ie bil ppkoini T.nvro. je mo'o ir -d rami.
Pokolnika po stirem"ala r»a narodna dni"tva z J^senV in ostale Gorenj, skp riožarna h^mM 7. .Tesf-"i». p*i'a-
telil in zna"ei od hli'11 in daleč Krasni so bili mnogoštevilni venci, k! so mu tih posla1! v zadnji spomin razna dr"5tva in pri;atelii
?.,ilosf'nVi» trkokko jrfiTpp retl-fastvo zadn» poti še boli povzdignila.
Ob rakvi pa »premljali kot straža član. Orhme in Sokola.
Ob olprtem grobu je govoril trosp. dr. Kofoj, ki je pokoinil-a slavil kot neustrašenega na'odnogj| borea na Jesenicah. ki za«'ti*i, da se njegovo ime s častjo imenuje.
Po s prevozil «0 <u> zbrali Sol<rJ5 in
Ijrnla g Pesa Dugalič.
ftirajk godbenikov na Metropoli'an •Veri » Neiv-Vorkn. V new vorški Melro-politan-operi je prošli teden izbruhnil
nosi danes večinoma !e ie Iz libreta islo-imene opere skladalelja Rossinlja. Komedija «e je igrrla z isto godbenO Spremljavo kakor leta 1781.
Nesreča na cesti. Dne 7. t. m. oko« ,alI1,„„ TPlr(1	___ „
» M- ure je pr.vozfa po Florijanskl Cf ^ škodovati bolj, nego si" to sama ^'"""ši v kolo-lvorski restavraciji sti z enovprežnim vozom zapravljencem mjg|i	*o gororib naši na»ho|| idenltil
Imamo pa t tnzemstvn »eč toraren	Havrik Janko,
kvasa, katere Izdelujejo prvovrstni kvas ^^ Ambrož. Para?« in Rabič. in ;e vsled »talne koctrjle dana polna i Pogreb nn«pga 1 ovrota ie hil.n vzv|. garancija za brezhibno in ne-iporečno i naro lra marlfostanift. k| bo ža-blag-o. — Ze iz patriotičnih ozirov naj b! j re,a dolgo, dolgo časa r naši* *r<>;h. naše gospodinje odklanjale tuj kvas !n I	P.
zahtevale tnzemskega. to temlmlj, ker
posestnica Pavls Ahl;n, doma iz Sred« nje vasi. V bližini hiše št. 19 je priS'a nenadoma pod voz 67«!etna Marj:ta Presetnik. Neprcvidn* starke Je dobila večje poškodbe na te'esu.
u— Gozdna tatvina. Posestnik gozja za Rakovnikom, Josip Černe, je opszil
že bnsko leto, da mu nepoznan zliko« obsto': pri vporabi k.va*» nevarnost obo-, JlailllS+O in rnbdlebl Tlhnil vec izsekava mlado drevesie. tatvine na lelostL	'UtH UIIL LU ^UnUidAl lUUUl!
ia in sveta
Moderna verska disputa-
cifa
Dunajski dnevniki poročalo o neobičajni verski disputaciji, ki se )e vršila koncem prošlega tedna na Dunaju. V neki dvorani, ki Je zelo pripravna za predavanja, so se sestali zastopnki najrazličnejših verolzpovedovanj in največji svobodnjaki. Med njimi so bili anarhisti, ateisti, svobodon'iselci, Tolstojanci in pripadniki pod.;bnih sekt. Rszpravliali so o verskih vprašaniih. Naenkrat se jim je pri družil še zastopnik jezuitov v osebi patra B:chlmaverja. Predavalnica je bila tako natlačena, da so se ljudie naravnost dušili od gneče in slabega zraka.
Na govorniškem odru je stal pater Bichlmayer, ki je mrko predse zroč pobijal svoje idejne nasprotnike. Odgovarjal mu je Izvrstni poznavalec Tostojeve-vega evangelija dr. Ottderdonk, potem voditelj socialistov brez imetja Pierre Ramus, svohudomislec Carraro in docent dr. Ewdld. Debata je bila izredno vroča, toda je tekla razmeroma mirno, dasi so ponovno nastopili trenutki, ko so navzoči mislili, da se govorniki zdaj pa zdaj spopadejo z rokami. Naposled je diskusija obtičala pri moraličnih In moralno-teološkiti vprašanjih in pri citatih iz Svetega pisma. Pater ie hranil katoliško ccr-kev, ostali govorniki pa vsak svoje prepričanje. Na koncu ko je pater izrekel Svoj govor, se je začul iz množice vzklik: «Hinavec!»
Prav malo je man kalo, da niso nasprotniki patrovih izvajani potisnili vročega patra na prosto. Vendarle se je rediteljem posrečilo, da so preprečili incidente in da je Bichimayer mogel nemoteno zapustiti dvorano. Poslovil se je od radovednega občinstva s pozivom na no-
globoko v morje. Armirani bosta t devetimi težkimi topovi kalibra 40.64 centimetrov, ki bodo v treh stolpih drug nad drugim v sprednjem delu ladje. Ti stolpi se lahko vrte na vse tri strani, tako da strel ajo topovi tudi na desno in levo, in sicer 27 kilometrov daleč. Na zadnjim koncu ladie ne bodo montirani tako tež ki topovi. Srednja artiljerija bo obstajala Iz dvanajstih ali šestnajstih 15-ctnti-meterskih brzostrelnih topov, od katerih bosta razvrščena po dva in dva v lahko kritih stolpih. Hitrost ladij bo znašalj najbrže nekaj nad 21 milj (okrog 43 kilometrov) na uro. V zaščito proti letalskim bombam in torpedom so predvideni zelo močni oklepi na krovu in pod vodno črto. Pašni oklep bo 353 centimetrov debel.
Stroški za gradbo vsakega teh dveh dreadnoughtov znašajo šest miHionov funtov, to je približno eno mililardo ln 7110 mili onov dinarjev. Ti izda'.ki uoms-njaio. da bo imela Anglija z obema J."e-adnouglitoma za več let premoč na morju, ker prepoveduje washingtonski dogovor začetek gradbe nadaljnih naddread-notiglitov do leta 1931. Upati je, da bo dotlej mirovno delo narodov že toliko napredovalo, da se ho dalo toliko denarja in delovnih moči uspešneje poiabti za kaj bolj koristnega — ali pa baš na-sprotno!
nil nastopiti proti tujki. Poslal je agente k njej na dom in Jim naložil, da morajo izvršiti hišno preiskavo. To sc je zgodilo. Uspeh pretresa je bil presenetljiv. Našlo se Je mnogo kompromitujočega gradiva, slike fortifikacij, važnih prehodov, stra-tegično važnih točk itd. Vendar je policija napram dami postopala obzirno in je ni takoj aretirala. Lepotica pa je zaslutila, da jo čaka kazen če ne prekriža policiji računa. Sla ie torej in skočila z železniškega mostu v reko Vlslo potem ko se Je na mostu ustrelila. Kroglo si je pognala v glavo Iz vojaškega samokresa. Njena smrt ie vzbudila v varšavskih političnih in vojaških krogih splošno senzacijo. kajti nihče nI mislil, da se bo lepa vohunka sama obsodila In tako brezobzirno uničila samo sebe.
odru, in filmska diva Betty Balfourjeva Je dobila že večkrat v velikih tekmah prvo darilo za najlepše od. francoski poznavalci lepote pravijo, da Ima najlepše in najizrazitejše oči na svetu Igralka Ali-ce Doraneova.
Američani pa mislijo, da se nobena zastopnica nežnega spola na svetu ne da primerjati s svetlimi zvezdami filmske dive Lllliane Gishcve. Omenjeni filmski režiser, ki je načel vse to vprašanje, pravi, da vidiš v njenih očeh «cel svet veselja ln žalosti, dramo brez primere, ki nam govori s platna.*
Sicer se potegujejo tudi Spanci za slavo, da Ima,o žensko z najlepšimi očmi, namreč špansko umetnico Raquel Meller-kvo, v čijih očeh »se je stari sloves španske ženske lepote povzpel do največjega sijaja.*
Povratek Grkov
Kakor znano, določa lausnnnska mirovna pogodba, sklrniena med Grčijo in Turčijo. da se imajo Grki v Mali Aziji in ostalih pukraiinah Turške, ki jih e približno l,3l)0.0tlt), povrniti v domovino. Izseljevanje se Ima izvršiti pod nadzorstvom Zveze narodov.
Kdo ima najlepše oči?
Med narodi Je Izbruhnil prepir zastran slave, kateri od njih Ima ženske z najlepšimi očmi. Neki filmski rež'ser v Ameriki hoče napraviti konce temu prepiru in pravi, da ima ženstvo Novega sveta največ e in najizrazitejše oči.
V Angpji In Franciji ugovariajo tel Izjavi prav živahno. Kajti tudi ti dve državi mislita, da se ponaša nit-no ženstvo z najlepšimi očmi. Tako poveličujejo angleški listi oči lady Diane Dufi Cooper
X Pomanjkanje vade v Juini ttalili Je vsled hude suše tako veliko, da je ogroženo prolzvn!-n|e e! ' ' tčnega toka in preti *ledrtl suši ♦udi temr. V Napoliu so morali zaradi tega promet na električni cestni železnici orne iti.
X Flrtiner/rv rnlar v praksi. Flcttner-jeva mala jadrcnica. na kateri je zame-nlal jadra s hitro krožečiml pločevinastimi stolpi, nastopi te dni svojo prvo pot Iz Gdnnskega v ' — Škotskem, nato-voricna z lesom. Razen 13 moj tiroiece posadke bosta na krovu samo še Inženjer Flettn-.r sam In cn nov;nar.
X 7.dravniika preiskava pred zaknnnm. Madžarski minister za socialno skrbstvo Vass je napovedal v parlamentu. da bo v
ieve. ki jllt opevajo radi njihove »mirne , miline in tnc tnega svita brezsnlnčncga kratkem predložil zakonski načrt, ki uva-morja. Oči igtalke Gladjs Cooper eve ia na področju Madžarske obvezno zdrav-_ krasne in izredno velike modre zvez-, "iško preiskavo zaročencev, preden se de — so napravile lastnico slavno na I poročijo.
Do konca novembra lanskega leta se je vo debato, ki se bo vršila dne 18. februar- j prese|j|0 v domovino nad 116.00(1 rodbin.
ki so se naselile večinoma v Makedoniji.
ja. Tega dne bosta pobijala drug drugega pater B'cnlmayer in anarhistični vodja Ramus. 7a Dunaičane bo ta dogodek zopet senzacija, in če bo pater preveč aroganten, ga bodo poslu«»'".l topot postavili na hladno.
Grška vlada je od pol milijona hektarjev zemlje, ki jo ima staviti priseljencem na razpolago, doslej priprav.la 80.000 ha. Največ a težava, ki jo tvori preseljevanje, je malarija, ki zahteva skoraj polovico vseh smrtnih slučajev.
Večina kolonistov velja za zelo sposobne. Bili bi že sedaj gospodarsko neodvisni, ako ne bi velika suša uničila vso zadnio žetev. Na drugi strani p3 sc je 40.000 družin, ki se bavijo z nasajeva-niem tobaka, že z lansko žetvijo gospodarsko popolnoma popravilo in ne potrebujejo sedaj nobene podpore več.
Zlata mrzlica v Rusiji
Neki sovjetski list prinaša sledeče podatke o novih izredno bogatih zlatih to-ljih v Sibiriji:
Kraj zlatih upov se nahaja v medvud-Ju rek Olekma in Vertnji Aldanki ter spada k oženiliu jakutske sovjetske republike. Najbolj znana nahajališča so Ne-zametne Orošin in Lebedittsk. Vsebina zlata v pesku ni vedno enaka, tako znaša večinonn 5U do 80 gr na I kubični meter peska V Nezarnetncm se količin* celo dvignejo do 430 gr. Strokovnjaki ce- V Rusiji je jelo zopet primanjkovati n;jo bogastvo zlate rude alduiskih P »Ij j živil. Pojavila se je vnovič strašna lakota na 230 tisoč kg Promet pa je nad vse \ in smit kosi zlasti ined revno deco. Kmet-težaven. Naibližja železniška posta ia : je so vsi zbegani in ne vedo več. kaj bi
Samomori vsled lakote na Ruskem
(Neverj, arnurska železnica) ie oddaljena 300 km od najdišč Delavci dobijo živila in odpošiljajo zlato samo s karavanami jelenov. Dolžni »o oddati sovjet"in
počeli. Zato so samomori na dnevnem redu.
Čudno je pri tem, da si vzame večina teli obupnncev življenje
Okrožje Maribor - Celje
20 odstotkov zldta, toda nadzorstvo nad i Sovjetski komisar za prehrano je dobil kopači jc slabo. V času od maja do sep- j pied dobrim tednom iz Staropavlovska
tembra 1924 je dohila vlada samo 12;>0 j kg zlata. Mnogo več so zaslužili t is >bni trgovci, ki prodajajo v novih najdiščMi živila, obleko in predvsem špirit. Zadni je sttogo prepovedan, a je tem draž.j', ker tvori edino naslado »zlato-iskalcev.. Kopači namreč dela.o kot živina v u rzli zimi in so do kolen v vodi. Vlada je pic-povedala pritok novih dehvcev, ker je postala »zlata mrzlica. prev;č nalezljiva. Na tisoče kmetov je zapustilo ri unr-ve, da si poiščejo srečo, njih rodbine f.a trpijo ker pogrešajo najnujnejših življenjskih potrebščin. Takšen je končni uspeh iskanja zlate rude v Sibiriji.
Nova dreadnoughta
Pred dobrima dvema letoma So začeli graditi na Angleškem dva nova naddre-adnoughta, ki bosta končana letošnie poletje. Podatki o teh dveh bojnih lad ah so bili doslej zelo tajni, ker ni hot.la angleška vlada ničesar izdati o njih. Se-
lakonično brzo avko, ki govori o tem načinu samomotov. V krajih, kjer trpe ljudje lakoto, so oblastva ugotovila več slučajev, da so se kmetje iz obupa vsled naraščajoče lakote zaprli v hiše z vso družino vred in jo potem zažgali, tako da so umrli strašne smrti v plamenih.
2e v prejšnjih časih se jc pokazalo v Rusiji nagibanje k samomoru na grinadi. V 17. stoletju se ie na tisoče starih ljudi zažgalo, ker niso hoteli prestopiti k prn-voslavju. Isto so delali tudi Rus ni. da ne bi bilo treha dati otroke s silo krstiti.
Ruski listi v Berlinu piše o, da sovict-ska vlada sicer kupuje žito na Angleškem in v Amerik', da pa so namenjena živila samo za mesta in da na deželo ne odpade nič. Kmetje so torej znova izročeni na milost in nemilost strašnemu gladu.
VOLILNI OKRAJ LAŠKO. DOL PRI HRASlNIKU: SLS 161. Rad 3. Mart 2. NB 46. Zag —. Puc —. Kom 11. Nctn 1. Kvk —. Soc 9, Hrib —. Ber 3. Strb —, Mark 1. JUKKLOŠTLR: SLS 1 *»2, Rad 41. Part —, NB 39. Zag 2. Puc 24. Kom I. Nem I. Kvk —. Soc —, Hrib —. Ber
2.	Strb I. Mark —. LAŠKO: SLS 56. Rad 4. Mart —, NB
129. Zag 1. Puc —. Kom —. Nem 17. Rvk 4. Soc I. Hrib —, Ber 1. Strb —. Mark I.
LOKA PRI ZID. MOSTU I.: SLS 272. Rad 9, I In rt I. NB 7. Zag 1. Puc 5. Kom 15, Nem I. Rvk —. Soc I. Hrib —, Hcr —, Strb —, Mark 2. LOKA PRI ZID. MOSTU 11.: SLS 169. RihI 13. 11 a rt I. NB 50. Zag —. Puc I. Kom 50, Nem —, Rvk —. Soc 42, Hrib —. Ber A, Strb —. Mark 9. MARIJA GRADEC: SLS 547. Rad 14. ilart 1. NB 16. Z.ig —. Puc 1. Kom
3.	Nem 1. Rvk —. Soc 2. Hrib —f Ber -. Strb 2, Mark I.
SV. KRIŠTOF: SLS 2<>8. Ratl 7. Ilart 2. NB 51. Zag 1, Puc —. Kom —. Nem — Rvk 6. Soc 3. Hrib —, Ber 1. Strb -.' Mark 4.
S sežiganjem. SV. LF.NART: SLS 266. Rad 10. Ilart 2. NB 6, Zag 1. Puc 6S, Kom —. Nem —. Rvk —. Soc 2. Hrib —, Ber —. Strb —, Mark 1. ST. RUPKRT: SLS 249. Rad 4. Ilart 3. NB 16. Zag —, Puc 1. Kom 14. Nem _. Rvk -. Soc 4. Hrib —, Ber 3. Strb —. Mark 2.
SV. JKDFRT: SLS 129. Rad 10. Ilart —. NB 96. Zag —. Puc —. Kom I. Nem —, Rvk —. Soc I. Hrib I. Ber —. Strb -. Mark 2. TRROVI.JR: SLS 84". Rad 164. Ilart 3, NB 329. Zag 23. Puc 26. Kom 1012. Nem 44. Rvk 20. Soc 139, Hrib 9. Bor 148. Strb 6. Mark 43.
SV. KUNIOUNDA: SLS 164, Rad 2. Ilart I. NB 7, Zag —. Puc —. Kom I. Nemci 3. Rvk 1. Soc 3. Hrib —. Ber — Strb —. Mark I. SV. Fl OR1JAN: SI S 100. Rad 17. Ilart —. NB 5. Zag 1. Puc 14. Kom I. Nem I. Rvlc —, Soc —. Hrib —, Ber —, Strb —. Mark —. SV. JFRNEJ: SLS 167. Rad 10. Harf 1. NB 15. Zag I. Puc I. Kom 2. Nem 19. Rvk —. Soc I, Hrib —. Ber 2, Strb; —. Mark -v
VOLILNI OKRAJ PrrVAl.JE.
Tragedija lepe vohunke
Svetovna vojna je Že davno končala, a njen izrodek. vohunstvo, še vedno cve-Fe "sedaj smo "izvedeli nekaj podrobnosti I te. Ne le moški, tudi ženske, in sicer po-
jz ameriških in angleških listov. Obe ladji. »Nelson. in »Rodrtey
večini lepe Ženske, se zelo rade posveča-šta I jo tej opasni obrti. Morda jih vleče v ta
popolnova enaki in izpodrivata 35.000 jpoklic baš nevarnost, ki preti vohunu ton, to je skotaj še enkrat toliko, kakor j vsako minuto.
pri prvi ladji te vrste, »Dreadnoughtu. | Pred letom dni se je pripeljala Iz Bcr-(Ne boj se ničesar) ki je bila splavljena lina v Varšavo mlada Izredno lepa dama. pied kakimi 16 leti in po kateri so dobili j Na policiji je povedala, d? se piše Mnrga-velike volne ladje z osmimi ali več topovi reta Nadau in da živi od Inštrukclj. Da-težkega kalihta. namesto dotakratnih šti-! ma e govorila poljski in vse g'avne ev-rih, in več itn deplaceinentom svoje ime. I ropske jezike. Baš to |e vzbudilo v poll-Razen tega se ie kaliber težke artilierije j cljskih funkcijmarjih sumnjo. da je da-zvišal, vsled česar se je morala tudi po- ma prišla na Poljsko po kakšnem povečat: velikost ladie. Posledica ie, da je sebnem naročilu. Začeli so jo opazovati šla s povečanjem števila težkih topov in detektivi. Dama je sprejemala posete od-posebno kalibra in vsled tega debelejšim 1 ličnih oseb. a najraje je Imela družbo oklepom tud, tonaža navzgor. In »ako smo j častnikov in diplomatov. Ravnatelj re-dospcli danes do še enkrat tako velikih ; darstva ie to dobro vedel in je iskal na-dreadnouglitov kot prvi reprezentant »e- j čina. kako b! damo iztiral iz svojega oko-ga razreda bojnih ladij. Ce gre tako da- j liša. Poskusil je to in ono, uspel ni nikoli Ije, in vse kaže, da vojne ladje ne bodo j in v ničemer. Ko je izdal naposled nalog nehale rasti v velikosli, bomo imeli v j za aretacijo krasotice, je prišlo k njemu dobrih desetih letih morda bojne Udje pet generalštabnih častnikov, ki so Izia-s 50000 in 80 000 tonami in do dvaiset vili, da jamčijo s svojo častjo in pošte-
ČRNA: SLS 174. Rad 46, Ilart —. NR 60. Zag I. Puc 8. Kom 2. Nem II. Rvk
6.	Soc 180, Hrib 1, Ber 35. Strb —, Mark —
DRAVOGRAD: SLS 75. Rad 201. Hart
1,	NB 12. 7ng —. Puc —. Kom —. (Sem 8. Rvk —. Soc 2. Hrib —. Ber
7.	Strb 3. Mark 26.
GUSTANJ: SLS 127. Rad 41. Hart 1. NB 22. Zag 2. Puc —. Kom 35. Nem 31, Rvlc 4. Soc 165. Hrib 6, Ber 5. Strb —. Mtrk I. KOTI..IE: SIS 114. Rad 8. Hart —. NB
2.	Zag 1. Puc —. Kom 13. Nem 3. Rvk —. Soc 3. Hib —. Ber —, Strb —. Mark 3.
LIRFI.IČE: SLS 98. Rad 38. Hsrt I, NR
8.	Zag 1. Puc 1. Kom —. Nem —. Rvk 3. Soc —. Hrib I. Ber —. Strb —. Mark —.
M'"?ICA: SLS 123, Rad 133. H«"t I. NR 62. Zng 2. Ptic I. Kom 12. Nem 2. ,
PTUJSKA GOBA: SLS 178, Rad 11«, Hart —, NB 83, Zag —, Puc 6, Kom t. Nem 3, Rvk l, Soe 2, Hrib —, Ber 2, Strb -. Mark -.
ROGOZNICA: SLS 210, Rad 85, Bart t, NB 11, Zag 1, Puc 8, Kom 2, Nem 6, Rvk 7, Soc 88, Brib 9. Ber —, Strb —, Mark —.
SELA: SLS 143, Rad 67, Hart t, NB ti, Zag 1, pue 3, Kom 2, Nem 8. Rvk l, Soc 4, Hrib —. Ber —. Strb 2. Mark 1.
STOPRCE: SLS 119, Rad 27, Hart NB S, Zag —, Puc —, Kom —, !»em 2, Rvk —, Soc —, Hrib 1, Ber —. Strb —, Mark 1.
dV. BARBARA V BAL.: SLS 86, Rad 178. Hart 1. NB 9, Zag —, Pue —, Rom 1, Nem 2, Rvk —, Soe —, Hrib —, Ber —. Strb —, Mark 4.
SV. MARJETA: SLS 380, Rad 10, Hart t, NB 4, Zag —, Puc —, Kom —, Nem 3, Rvk —, Soc —, Hrib —, Ber 1, Strb —, Mark —.
SV. ANPRA2: SLS 176, Rad —, Bart —, NB 6, Zag —, Puc 28, Kom —, Nem —, Rvk —. Soc —, Hrib —, Ber —, Strb —, Mark —.
SV. LOVRENC NA DR. P.: SLS 184, Rad 82, Hart —, NB 16. Zag Pue 84, Kom I, Nem 1, Rvk —, Soe 8, Hrib —, Ber —. Strb. 1, Mark 9.
SV. LOVRENC V SIOV. O.s SLS 34t, Rad 11. Hart 2, NB 7. Zag 6, Pue 45, Kom —. Nem —, Rvk —. Soe —, Hrib —, Rer 1. fttrb —. Mark 1.
SV. MARKO: SI-« 626. Rad », Hart t, NB 14, Zag 1, Puc 4, Kom —. Nem 8, Rvk —. Soc 4, Hrib —, Ber 1, Strb Mark —.
SV. 1'RltAN: SLS 144. Rad 8. Hart I. NB 6, Za2 —, Puc 7. Kom —, Nem 2. Rvk. —. Soc i Hrib l, Ber —, 6trb —, Mark —.
SV. VID: Sli! 52. Rad 125. Hart 1. NB 42. Z*g 1, Puc 1, Kom —, Nem 12, Rvk I. Soc —, lirib —, Rer —, Strb —, Mark —.
TRNOVSKA VAS: SLS 208. Rad 8. Hart —, NB 16. 7, a g 1. Puc 7, Kom t. Nem —, Rvk 1. Soc —, Urib —, Ber —, Strb —, Mark —.
VUKRERO: S!.« 237. Rad 7. Hart —, NB 17. Zag 1. Puc 1. Kom 1, Nem 4, Rvk —. Soc —, Hrib —. Ber —, Strb —, Mark 1.
ZA VRČ: SLS 232. Rad 41, Hart —. NB 4, Zag 2. Pur 2, Kom —, N*m 6. Rvk 8, Soc —. Hrib —. Ber —, Strb 2. Mart t.
ZI.ATOI.If-JE: SLS 814. Rad 47. Hart t, NR 4. Zag 1, Puc 87. Kom 4. Nem 6, Rvk 3. Soc 4, Hrib 2, Ber —, Strb —, Mark 3.
VOLILNI OKRAJ: LJUTOMER. APAČE: SLS 23. Rad 23. Hart -. NB 5, Zag I. Puc I. Knm 4. Nem 307. Rvk 12, S«c 1. llr'b Ber —, Strb — Mark — Ct.7.AKEV(.l: SLS 194. Rad 4. Hart —. NB 20, Zag 1, Puc 9. Kom —, Nem I, Rvk I, Soc —, Hrib —. Ber —, Strb —> Maik 2.
C VEN: SLS 157. Rad 5, Hart 1, NB 9, Zag I, Puc 31, Kom —, Nem l, Rvk —, Soc —, Hrib —, Ber —, Strb —. Mark I.
DRBTINCI: SLS 12, Rad 4, Hart —. NB 6, Zag —, Puc —, Kom I, Nem 202, Rvk h, Soc —. Hrib —, Ber —, Strb —>
Mark -.
GOR RADGONA: SLS 313. Rad 10. Hart I, NB 94, Zag 1. Puc 10, Kom I. Nem 22, Rvk 16. Soc —, Hrib —, Ber 3, Strb —. Mark 14.
Rvk 5. Soc 51. Hrib 1. Ber 106, Strb 1. Mark 2. PRr.VAlJE: SLS 330. Rad 33. Ilart —. NR 20. Zsg 6 Puc 1. Kom 9. Nem 14. Rvk 24. Sor 236. Hrib 4. Ber 25. Strb —. Mark 12. SV. DANIJEL: SLS 115. Rad 3. Hart —. NR 2. Zag 3. Puc —. Kom —. Nem I. Rvk IS. Soc 5, Hrib —. Ber —, Strb I. Mark I.
VOLILNI OKRAJ KONJICE.
CA DR A M: SLS 274. Rad 12. Ilart I.
NB 51. Zag 1. Puc -. Kom -. Nem OREfi: SLS 1C0. Ra.i 35. Ilart 3. NB 3fi.
VOLILNI OKRAJ PTPJ.
topov strašnega kalihra, nemara nad 50 centimetrov. Res je sicer, da je 35.000 tonska ladia skrajna dopustna meja v
njem da nhna lepa dama nikakih vohunskih zvez In namenov. Vsi so Intervenirali lepotici v prilog ln zadnji Izmed
zmislu was'iingtonskega dogovora, vpra- petorice ie celo izdavil, da je lepa tujka
šanje pa ie, ali se bodo vtlike države kot Anglija in Amerika držale te pogodbs. Saj se že sedaj, po dobrih dveh letih, že pridno izmikajo In prihajajo po ovinkih k starim metodam.
»Nelson. in »Rodney> sta dolgi po 211, široki po 22* in segata 9 metrov
njegova zaročenka in da prevzame vso odgovornost zanjo. Nato Je policija proti dami ustavila postopanje. Zgodilo pa se je. da se Je lepotica naenkrat odtegnila nadzorstvu. Sedela ie doma cele večere, pisala ln sprejemala obiske. To Je dalo policiji povod, da je ravnatelj »kle-
25. Rvk 2. Soc 69. Hrib 2. Ber 1, Strb —. Mark I. HUDINA: SLS 94. Rad 22. Hart —. NB 2, Zag I. Puc —, Nem —, Rvk —, Soc —, Hrib —, Ber —. Strb —. Mark —.
KEBF.IJ: SLS 112. Rad -. Hart —, NB 2. Zag I, Puc I. Kom 1. Nem —. Rvk —. Soc 2, Hrib —, Ber —. Strb
Mark —.
KONJICE L: SLS 232. Rad 36. Hart I. NB 20. Zng 6, Puc 12. Kom 4, Nem 57. Rvk 2. Soc —. Hrib —, Ber —, Strb —. Mark —2. KONJICE II.: SLS 179. Rad 9. Ilart —. NB 71, Zag I, Puc 1. Kom —, Nem 129, Rvk 4, Soc i. Hrib —. Ber 3. Strb —. Mark 2. I.OCE: SLS 133. Rad 4. Ilart —, NB 29. Zag 3. Puc 2. Kom 5, Nem 119, Rvk —, Soc 9, Hrib —» Ber 6, Strb 4, Mark 9.
PRIHOVA: SLS 263, Rad 9. Ilart —. NB 3, Zag —. Puc 1, Kom 4, Nem 6. Rvk —. Soc 4, Hrib —, Ber —, Strb —. Mark 1. STRANICE: SLS 33. Rad I. Hart 1. NB 18. Zag 4. Puc 36, Kom —. Nem II. Rvk I. Soc I, Hrib Ber 1. Strb —, Mark —w
SPITALIC: SLS 123. Rad 2. Hart 2. NB
42, Zag —^ Puc I, Kom 4, Nem 9, Rvk 1. Soe —, Hrib 1, Ber Strb Mark -.
VITANJE: SLS 131, Rad 16, Hart —. NB 32. Zag —. Puc 2. Kom —, Nem
44. Rvk —. Soe 1. Hrib 1. Ber —, Strb 1, Mark —. ZREČE: SLS 134. Rad 24. Hart 2, NB 37, Zag —. Puc 2. Kom 1. Nem 4. Rvk —. Soc 6, Hrib —. Ber —, Strb 1, Mark !.
Zag 2. Puc 4. Kom tO. Nem 78. Rvk 9. Soc 50. Hrib I. Rer I. 9trb —. Mark 5 fTknvre: SLS 175. Rad I0|, Ilart t. NB
7.	Zag 1. Pue 40, Kom —, Nem 3. Rvk
2.	Soc 3. lirib 8. Ber 10. Slrb —, Mark —.
DCRNAVA: SLS 251. Rad 47, Hart 3. NB 10. Zag —. Puc 18. Kom I, Nem 7. Rvk I. Soc 16, Hrib 2, Ber —, Slrb 1, Mark 2.
GRADIŠČE: SLS 16. Rad 97. Hart —, NB 2. Zag —. Puc —. Kom t. Nem —. Rvk —. Soc —, lirib —, Ber —, Strb —. Mark 1. JIRSOVCI: SLS 167, Rad 10. Hart —, NB
8,	Zag —, Puc 7. Kom l. Nem —, Rvk —. Soc 1, lirib —, Ber —, Slrb —, Mark 3.
RRfEVINA: SLS 164. Rad 5, nart —. NB 27. Zrg 1 Pue 1, Kom 1, Nem 19. Rvk 5. Soe IG, Hrib 1, Ber 1, Slrb Mark 1.
LESK O VET: SLS 17«. Rad 18ti, Pari 1, NB 18, Zag 1. Tue I, Kom —. Nem 2, Rvk 1, Soc 1, Hrib —, Ber —, Strb 1, Mark —.
NOVA CERKEV; SLS 117. Rad 140. Hart
3.	NB 19. Zag I, Puc 1. Kom 2, Nem 28, Rvk 2, So« 1, Hrib 1. Ber 1, 8trb —, Mark —.
POI/F.NSAK: SLS 127. Rad 27. Hart —, NB 20. Zag —, Pue 8, Kom —, Nem —. Rvk Soe Hrib -. Ber -, Slrb —, Mark —. PTUJ I.: SLS 86, Rad 20. Hart —, NB 98, En* 1. P»e 1. Rom 5. Nem 107, Rvk 22. Soe 89, Hrib —, Ber 2, 8trb —, Mark »t. PTUJ II.: SLS 90. Rad 18, Hart —. NB 81. —, Pne 1, Kom —, Nem 101, Rvk 16. Soe 44, Hrib 2, Ber 1, Strb -, Mark 15.
IVANJCI: SLS 391. Rad 4. Hart 3, NB T. Zag I, Puc 33, Kom 3. Nem —. Rvk —» Soc Hrib —, Ber —, Strb —» Mark 2.
KLJUCAROVCI: SLS 268. Rad 2. Hart —. NB 30. Zag 2. Puc 17, Kom —» Nctn -, Rvk —. Soc l. Hrib I, Ber —, Strb —, Mark 4 LJUTOMER■ SLS 145. Rad 9. Hart —. NB 93, Zag —, Puc 9. Kom 2, Nem 6, Rvk 12, Soc 19, Hrib 3. Ber —, Strb 1. Mark II.
MALA NEDELJA: SLS 188, Rad 11, Hart 3, NB 50, Zag 2, Puc 94. Kom 3. Nem —. Rvk 1, Soc —. Hrib —, Ber — Strb I, Msrk —. MAŠCAK: SLS 153. Rad 46, Hart —» NB I. Zag 2, Puc 22, Kom —, Nem —* Rvk 5. Soc 1, Hrib —, Ber —, Strb -% Mark —.
OKOSLAVCI: SLS 127. Rad 2. Hart —, NB 3. Zag —, Puc 29, Kom 2, Nem —. Rvk I. Soc —, Hrib —, Ber —, Strb —, Mark 2.
ORF.HOVCI: SLS 180. Rad 19, Hart 6, NB 13, Zag —. Puc 28, Kom —, Nem 1, Rvk 1. Soc —, Hrib —, Ber —, Strb —
Mark 3.
PUTVIC.KI VRH: SLS 129, Rad 88. Hat t 2, NB 8, Zag 13. Puc 4, Kom 99. Nem 5. Rvk —, Soc —, Hrib —, Strb —. Mark 4. PRF.SIKA: SLS 281, Rad 10, Hart 1. NB 4, Zag I, Puc 8, Kom 1, Nem —. R»k I, Soc 2, Hrib —. Ber —, Strb I, Mark I.
RADINCI: SLS 234. Rad 10, Hart 1, NB 99, Zag 2. Puc 5. Kom 2. Nem I. Rvk 2, Soc —, Hrib 1, Ber I. Strb —. Mark L STARA CESTA: SLS 114, Rad 2, Hart — NB 13, Zag —, Puc —, Kom 1, Nem — Rvk —, Soc —, Hrib 1. Ber —, Strb —. Mark 1.
STARA NOVA V/(S: SLS 208. Rad —. Hart —, NB 7, Zag —. Puc 17. Kom U Nem Rvk -. Soc Hrib -, Ber —, Skrb —, Mark —. VIDEM: SLS 400. Rad 10. Hart I. NB 18» Zag —, Puc 102, Kom 2. Nem I. Rvk — Soc —. Hrib —, Ber 2. Skrb 1, Mark 2. VRlEJ: SLS 176. Rad 3, Hart —. NB 81, Zag —, Puc 12. Kom —, Nem —. Rvk —, Soc —. Hrib —, Ber —, Skrb —t, Mark 1.
Napredovanje izvoza jajec
$tat«8tlSnl podstk; Generalne direkcije earin v naši zunanji trgovini nam poka-sujejo, kako važen izvozni predmet po-»tajajo jajca. Izvoz jajec je zadnja leta ctain« napredoval, teko da je L 1923. znašal 172-1 vaponov v vrednosti 531 milijonov Din (6.6% vrednosti celokupnega samega izveva v tem letu), a ▼ i. 1924. *e S0i3 vagonov v vrednosti 620 »aihjorov DSn (6.7% vrednosti celokupnega na*cfc-a izvoza v tea> letu). Lanski iz.ot jajec se je napram predlanskem povečaj tako jo količini kakor po vrednosti n blizu l«^.
Izvoz ja:ec se je v prešlem lo'u gioal po mesecih nastopno (v oklepajih ~rsd-jsost v milijonih Din); v januarju 79 vv .fctcv (42.8); v februarju 105 vagjunv (35.9); r marcu 204 vagon« (68.4); v ap-jfJn 2J57 vagonov (74.4); v maja ''IS »v> aos- (106.5); r juniju 179 vagonov (48.4;; ▼ julijo 186 vagonov (41.0); v avgustu 204 vagoni <491); v septembru 117 vasro 2ov C42.1); v okiohru 146 vagonov (46.fi); r novembra 98 vagonov (33.1); v deeem bra 85 vagonov (30.6); Knkor vidimo, je i)fl iz »oz največji v maju; naraščal je prav od januarja do maja. ko je glavna sezona. V juniju je izvoz jajec znatno pa-del: nakar se js do avgusta znova dvigal, ©d avgusta do konca leta pa nazadoval v skladu g sezono, ki v tem času ponehava.
Po d-žavah. v katere pretežno izvaža-mo je.?ea. se pokazuje v zadnjih treb letih nastopno gibanje (v milijonih Din); l 1922. 221.9 25.9 7.2 321.2 L 1923. 338.4 30.8 76.1 530.9 L 1924. 271.5 67.7 188.1 619.5
Švica je bila trni« lani največja naku-jiovalka ja:ec iz Jugoslavija, čeprav je Izvoz aašib jajec tjakaj nazadoval. To nazadovanje pa se js več nego nadomestilo z ogromnim povečanem izvoza ja jec v Avstrijo in Italijo. Omenjene tri države so giavne odjemarke naših jajec; pole? t»<ra so se od nas izvozi'? te mam!-4e količine v Francijo in Madžarsko. Omeniti je potrebno, da js proSlo leto naša država izgubila večji del angleškega trga. kamor se je Izvršilo proSlo leto še z« 81.2 milijona Din ja'ec.
K izjalovljeni žitni špekulaciji
Tržna ooročila
Nomadska blagovna horza (10. t. m.) P Se nI ca: haška. 86 vagonov 460.
0	vet: talki. 4 vagoni 325—330. Tor-ščlea- bafke frsnko Pcstoin«. ocarinjena. 5 vagonov 270; ha?ka. april—ma'. 100% kasa. 2 vagona 220; sremska. 5 vagonov 210—212.5; srbijanska.1 bela. paritetno v Beograda. 5 vaeronov 215. M o-fe a : »03», 1 vagon 685. Teadenca nespremenjen«.
DuraisVj goveji selem (9. t. m.) Do ?or. 21S9 komndov. Od te?a ja bilo 1* .Tncoalavi« samo 17 komadov. Domačih le bilo 777. msdžarakh «98. češkoslovsr Skib 118 tet rnrrnnsk h SR4. Ce>t«i nespremenjene. Kotirali »o ra ksr žive teže v tisočakih j>K: voflii L 1«—19 Iziemno 20— 2? S) 11. IS 5—15 m. 11-12.5 biki 12— 17.5 M8.5;. trave 10.5—15.5 (16) in slaba živina 7--11.
DunaJsVa borza »a kmetijske prodnate CO. t. m.1! Ameriške notice koncem tedrn so zopet neka.' vlšie zato b;1e t»di rv>Tt'idhe ameriške pSenice višV» vendar ni hi'o zaključkov na tej višini. Kllub zunan»i 7<vr«tci5i tendenci je hil dunaiski ter sluh. Zaradi močnega dovoza s»a «e pSenica In rž dobila po p?ž.'ih cenah. Kotiralo v Silirtrih vkllnčno hlag>vnopro-n.etni divek hrez carine; p»enlea: do-mnča 57 WV- 5° .50 madžarska s Pot i« H Rt.50— fi.1SO bj<-osl"ven«tf« R2—rit domala 5?SO -R j VV Ječmen; domnči f.4--59 čfSkl «3- tur*člen: SS— 34; oves* domači S9 5A-40 50 rnmuft> skl 4tv.no—41.50; stisnjeno »eno: avstri»ko. polsladko 13—13.50, atadko 14—15 Šilingov.
— Predlo? zakona v
svet«. I' Ren<rrsda pimčsio. da se bo nnčrt znkona o pospod»r«Vem svetu pre-»renal r»a konferenci vseh zbornic ki «e ho vrailji 14 In 15. ma« t. I. v Saraie-vn. Po tem nnčrtn le predviden go«po-•Inrski svet kot av»onomno telo. »eatav-
1	'ono prven«tveno 1? j>o«nodsr*V'h in so-crnlnlh korporacll. V «vet prideio r«e «Vun're po«podirskib V ropov t enakimi Stavili fljinov. Oelo <c ho vrtito v stalnih odborih, ki 'ih le 8: veriflkscl'nkl. trtro-v»nsVI. indnstriiskl. obrtniški. »<?r*ml. finančni, prometni bi socialno-nolltiAnl.
=r Izvo* mteka 1» .Tn<rnslavl)e !e ztm-s*! 1. 1923 3 170 123 k? v vrednosti 9 712 OOS Din: od teea *> Slo 3 000.977 kjr v Avstrilo IttO k? v Madžarsko in ostanek t Ttnliio V 1924. je »a Izvoz tnko oo kol'S:n| kakir vrednosti potrosi. PreteJna večina te?»a mleka ere Iz Slove, niie in Med"mnria. Na dunalskem trii-Sčn konkurira nnSemn m'ekn zlasti če«ko. «lovaSto m'"1!^. Ta mleko se ne pl-Sa cnrlna niti v Avstriji niti v .Jugoslaviji.
Ameriška Špekulacija je gnala žitne cene do take višine, da je morala priti reakcija. Dne 2. in 3. L m. je nastopil na žitnih borzah Severne Amerike močan padec tečajnih notic, ki se je 4. t. m. Se
aadaijeval. 2e v novembru se je z ame-	.	..
irlžke strani napovedovalo, da bo v Janu-; ^ °p	r?,n"*l!f manlnulacHe
arjn cena Plenici skočila na dva dolarja,	9 PRr Pri ',,rn- kar "ekobko ovl-
3a bashel. To prerokovanje se je videlo,,7V"7-.	. ,.
takrat neverjetno, a se je vendar zzodilo = , S* , ™IT,|,,. P™«"™-In ie koncem januarja cena poskočila ie Tajska In obrtmsk, zhomlca v Os,^ znatno preko dveh dolarjev.	.kn ie po.1,1, na ministrstvo trgovme In
Reakcija, ki je morala nastopi« za-'	J	^ J*f
radi pretiranosti cen, je potisnila cene de- !''t™™*^
loma zopet pod dva dolarja. Se bolj ne- ^ hvn?* ^"V^ J^ T- .
ni.«)-: 1.	.31	i česar n-	z nlmi konknrlratt na
go pšenici jc padla cena rzi.	...	. ,	, . .
zunsniili tržiščih. TeifkoVe Izvora obstoie
Padec ce« se Izvaja iz tcia, da sta1 T vi«0i-;h prevod »sHfah «p'ob a vpo-Nemčlja in Rusija, k! sta poprej naku- j »tevaioč posamezne rrdeftne proizvode se poval! \-eilke količine na svetovnih trži-!mrtre ,,-oioviti. da vl*=na prev^nih tarif isčlh. svojo potrebo v glavnem pokrili, s: nj v piVaVem nzrrerjn s cenami. 7.hor-£emcr je špekulacija Izgubila svoje glav-i navnia vzglede da W> prevoz vira bo oporišče. Špekulacija na hausse se jp jpoVe dosti cene:5i. zato nps. da ho nanaša sedaj še na nakupe s strani agrar rnirvstrstvo tr?ovinn In ind-istrife izpo-alh držav, kakor sta Madžarska in Ru-ltfovaJo od prometnega ministrstva zniža-munila, ki morata radi slabe žetve do-! nje tarife za prevoz mlečnih izdelkov.
polniti primanjkljaj. Ti nakupi, kolikor j
— Položaj na do mečem vinskem trti-
ce Se niso izvršili, pa nedvomno ne bo- jj„	^ ^.t,,, pr^ej mirn, ob,
do^več znatnejši.	rospremen?en!b cenah Na Kranjem so !
Z žitom se ni špekuliralo samo v Amc- 1 wnp v!nn	« do 8 Din liter, v j
tfkl. temveč tudi v Jugoslaviji. Avstriji, nalmscri 5-R.5 Din. v VrScu 5.5-6 Din ! Nemčiji, Angliji in drugod. Nadal nji pa-t,,, ,,f„
dec S>! spravi! žitne trgovce na celem ^niSale konzum. radi česar kljub marj. svetH v huae škripce. Ze zadnji padcc nim k0iif;nMn T državi nI misHti na pomeni za mnoge ogromne Izgube. Zate	pnpovro več* sVakanie cen.
vidimo n. pr, da se cene kljub slabi ten-1 _ Nflofr.a ^ 0 r„Tl«, pohrovoPafke dend na ameriških tržiščih krepko drže han,.e „ daruvflr8^0 Teskoslovast,« han-ln da prodajalci vztrajajo na visokih ce- Va PR,5Vi H„ti w	poročali, da se
«ah. Vendar je pričakovati, da bodo na- pa^Vmja o fuzIH oheh omeni^b slednji dnevi prinesli znižanje cen. zlasti	Knfeor javljab Iz ZagTeba, to te
-ter ie dinar zopet krcpkujšl. Ako dinar Te.tj netočne.
^"ogiben^3^156 90Sk0^i, ^ PadK ""i = Izmen tava d-1-lc RliečVe ručVc
" Naraščanje žitnih cen sploh pa nI ime-	T?^. r''iS
«„	„.. , , .... , ,, !;, dohiV) za vsakin 10 delnic po ion K no-
LtTe te^eim H I	^^ -'"ale 3 delnice po 100 lir nomin.iie. Ra
tT^TTl deloma na slabih žet- IPT) ^^^ ^ R „r iz re,PrvrPCT
venih rezultjtih, kar je baš špekulacija . , „„ ,r„ _ '__.	„
u„ii .	7 . . torria na Ion k nomin!<ie. Izmenjava se
zloramla. vedno bolj se v d, da je bila ...	A . ,	. ,
svetovna žetev podpovprečna. V Zedinjes	Hrvatsk« 8,komptne banke v
Sevdf^enL'nn,V ^V' T^ I = Nova t>-ornlca cementa v DalmacR
' "a 3" ,m,'"°T Q* t0, ^ Pod naslovom «Oarma». d. s o. z. se je ga 35 milijonov manj Kakor žetev v letu „,t,novilo v OmUu novo podjetje za pro-1923. odnosno enako povpreč u prvih let duk(.!fo	' ^ ^
po vojni. To bi se torej ne biio tako sla- | = Balkanski trtrovlnskl stM. Tz Bnka-' 50	, . veIlkcFstare,2a,o.f •' r^te je prispel v Reo^rad bivfi trrski
S 0aufi	V, Ev:r0p'. t0l,k0 minister prehran Merknris. ki potuje
slabša. Med drugim, so Imele Nemčija, balkanskih državah v čila pospetevanra Madžarskii in Rumunija jako majhno že-.ekonomskih in treovipskih stikov med tev. Merodajna za rezulta; žetve v Ev- j,>£roRlavijo. Rumnnljo in nrči» Merku-rop; pa ie izredno slaba žetev v Rusiji.1^ ^ raz-ovarjal z mmosrimi o.^ebnost-Svojsčasno je bila Rusija eden največjih ml	»konomskega la finančnem
svetovnih dooavitcljev žita. sedaj pa mo- | sv9ta tfT w posvetoval , finarčnim mini-
ra celo uvažati, da pokrije svojo potrebo. Špekulaciji so se sicer sedaj postavile
strom dr. Stoladinovičem. r= Obrtniški kredit. Obrtniki m opo-
meje, vendar najbrže na znatnejši padec gar},^ pa določila o obrtniških kreditih
cen nI misliti. Izgledi nove žetve bodo v razvoju cen Imeli letos posebno veliko vlogo. Dosedanje vesti o staniu posevkov v raznih državah žal večinoma »so najugodnejše. Ce bo letošnja žetev sopet slaba, bo to pomenilo nov silni sunek cen. SIcer se pa pred pomladjo o izgledih letve Se ne da zanesljivejše sklepati.
ki so natančno objavljena v St. 3, »Obrtnega Vestnlka*.
= Dobav«. Ravratelistco driavnih železnic v Liublinni »prejema do 17. t. m. poi-ndb« glede dobave 14.000 k? streSne pločevine za krit.1« rotor. (Natančnejši podatki pri ekonomskem ndelenju tega ravnateljstva). VrSile se bod/> naslednje ofertaJn« licitaciie: dne 2. marec pri ravnateljem državnih lelezai« t Ljakljanl
glede dobave oilirdersVegi olja; pri ravnateljstvu driavnih leleznie v Sarajevu glede dobare lino'eja; pri ravnateljstvu državnih ieleznie v Suhotici giede dolia-v« želetce pločevine ter glede dohave žarnic. — Predmetni oglasi so v Trgovski In obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.
=r Dchave. VrSUe se bodo naslednje ofertalno licitacije; 25. t. m. pri inten-danturi Dravske divizijske obLastš v L;ub. Ijanl glede dobare mesa ta lubljansko garnizi1®: S. marca pri ravnateljstvu dr ?.aw,ih želez,nic r Ljubljani glede dobave kovinsk'h odlitkov: pri ravnatei'istvn državnih žele?.nie v ZasrreSn glede dobave 4000 k<r firneža: nri rd"'enm za mornarico v 7emnnu g'ede dobave testenin, belega fižola in riža: 4. marca pri ravnatel'-stvu državnih železni? v 7a<rrebn gle^e dobave hom>>a*» za Kamne in volne ta mazanje. — Predmetni oclasi so v Tnrov. ski in ohrtiuiki zbornici v LjublVini na vpogled
= Dohave. Vr*l'e se bodo naslednVe ofertalne liritaoite: 25. t. m. pri ravnatell-stvn državnih žrleznie v I.tublani g'ede dohave raznih tiskovin: 20. t. m. pri rav. nntelis»r>i dižavnih železnic v 7""ph» glede dohave razne pWevtr«»: 27. t. m. pri r»vnatei'*>t r»i drf.avn'h žeternic v Sarajevu glede doJv>ve 130 000 kg hutcove-lesenera olVi: pri nvn*>tell«vii držav, nih že'eznic v Snho'ir( glMe dohave sa-nitetskers mjt»er»»'a (»teHe dohave klin ■»erlta fn <rt»de dohave S «t"<:o-zovk». Predmetni oglasi so v Trgovski in ohrtnlskl zbornici v Lhibljani ra vpogled.
—	Veltvi dovozi svežih lajee na ev-»trilsfcr. tržlSfa. ArstrtUfeo časopis* poroča. da «o zaradi nomHdnega vremena postali dovozi sve»ih jaiec na avstriWka fr*|Sča izredno obilni. V ve!etrgovm< na Dnnabi notiralo: i«<»oslnven«Vo h1a<»o I. 1700 »rsdžnrskn 1rno. n>orn>av«tr'sto In gradiJ^an«lro 1000 aK za komad. V
0-adcti	*e dohl komad po 1200 do 1300 aK.
—	AmerfVo nn«"1'o Aln1"skt montan-»Itl dntžhl Po časnmsnih ves«eb !e Mnln. ska montunska dmžha v Avstriil dnhila ameriltro posoftn v »nealrn ?R m!1i(of>or dolar;e* r mVom od	tet. To vsoto ho npor*4»i'» dm*ha ta Investicije.
—	Av»»ri'«ko - madjarsfca frfvlnska no«ratania Po resfch R>idimpeSte se h«>do prel-tniena troovirsta po<r»|*>nia med Avstrilo In Madžarsko topet twda-lievala Se ta mesec.
—	7n'f*«1e szkth* parin* pa rw>'-n v
V nat>'M"h dneh se pri*-Vn!e v Madžarstr? nsredha po k^'e'1 se 1>o
nvorna carina na moko znižala od 13 na S 50 z'ate krone.
—	Polom nw<fž-»r«Hh bant. 1»
rw>(*e poro^io; p-re^e/tinska gosr*idar-*ka banka le postala 1nsn»ventn«. Pis;va rn-»Salo dve miHlard! irK. Pri*-Vnie'o. da ho v bratVem vef m^d*r"*kib manjših ban V nnpovedalo Insotvenco.
—	Me^naroHna trrov«va fctinferrnra se bo vrSila v Ritnn sredi moceoa aprila f. 1. Prisostvovalo 3 ho okrog 800 za-stopnHi-ov it ramrh držav.
—	Cene t ?1»tn. One v »lato ao tekom 1. 11*M. stalno n^date ter o«leh»l» od 9S.5 IKltn<m v lannsrin na okro? R8 Jillnfnv v deoemhni ta nnčo. Znatno so osbihnle tndi cene srehrn.
—	NemSta tr»ovln«Va hfa«"a ra leto , ie?4. le pasivna za 2.7 roOiinriV dr»avn:h mark. Do te visoke pasivnosti ie p-ifo radt nove^anejra nvo^a žrvljenskih po-frebs^:n in gotove<rs hla^a.
—	Svetovna pro<»nUnMa tle+a t leto 1924. Svetovno prod"kciio zlita tekom lanskera leta ceni Samuel Mo"ta"n k Co. na r.fi m'1'i^nov fiin*ov Sterlingov napram 5?.8 mi1i;ona v 1. 1923.
—	Uničena ozimna v .l"*n' Rušil. Tz Moskve poroSafo. da ie httda zima nnW-'a v«e o^lmee posevke v Jnžnl Rusiji. Ravno tako le trpela setev na Krimu.
1-er	ie po toplih dneh naenkrat nastopila huda zim*.
= Amrr'«!'e Ftne posillatve za Evro-"o. Po neki vesti iz R;ma so offrortvre žitne količine na poti it Amerike v Haljo. V Oennvi pričaknieio 2^ narn;kov 7 žitom. Tz .Tiižre Amerite :e »vlpotovalo 2° parrikov i dvema mi1i;opoma centov žita. 11 nadaliniih p-"nitov s 800.000 centov žita !e s* p-edvlden'h.
—	Nensn^ia ž'tna SneknbcIJa ae *nrav-lla na sledi.-ov. Po reki ve=ti t Dunaja se pripravla neuspela ame-iika ž:tna Spe-knlscil* na špekulacijo s sledtoriem. ^peknlacivi nnmemva pognati sladkorne cene. čeS da so prenizko padle Sprifo 'zr*dno obilne svetovne produkcije s!ad-korja js ta vest neverjetna.
j ZAGREB. V efektih poloiaj nespremenjen. Jugo in Goranin eta razadovale. Promet minimalen. — V devisab je bila tendence nespremenjeno slaba. V začetku sestanka je bilo na triiSča mnogo blaga, ki pa se je proti koncu sestanka zaradi večjega povpraševanja vzelo s tržišča, od-nosno ponujalo po višjih cenah. Drugače so tečaji vseh deviz napram včeraj za nekoliko točk nižji, intervencije ni bilo Promet je bil srednji. Notirale so deziie: Dunaj 0.08515 do 0.8715, Berlin 14.445 do 14.595, Italija izplačilo 251.25 do 254 25. London izplačilo 29075 do 293 75. New-York ček 6<>fiS do 61.65, Pariz 32S do 333, Praga 179.5 do 182.5, Švica 1173 do 1183; efekli: bančni: Trgo 25 do 27. Eskomptua 108 do 109, H i po 59.5 do 605, Jugo 102.5 do 105, PraStedions 890 do 900. Elno 0 do 100, Slavenska 73 do 75, Srpska 136 do 137; industrijski: Eks-ploatarija 56 do 57. Ooranin 40 do 45, Narodna šumska 35 do 40, Slavonija 57 do 58, Trbovlje 0 do 415; driavni: 7 odsl posojilo 64 do 65. vojna škoda 139 do 140, s grame 25 do 26.
BEOGRAD. Dinar je v Curihu dalje čvrvt. V beograjskih borznih krogih izjavljajo, da Je čvrstoči dinarja v zvezi z na-Sim političnim poloinjem ki ga v Ino-zemslvu smn'rajo z'i vedno bolj stabilnega in normalnega. Zi>to so tudi tu padle vse devize. Po borzi je bila tendenca didje mlačna. Nolirale so drriie: Dunaj 0 086 do 0.0861. Berlin 14.65 do 14 75. Bruselj 312 do 314. Rud:mpeita 0.0848 do 0.0852. Italija 2525 do 253. London 292.5 do 293. N'ew-York 61 do 61 2, Psrlz d28 do 330. Praga 180.25 do 180.50, Švica 1178 do lisa
go novinarjev iz Češkoslovaške In Madžarske. ki pa niso mogli prisostvovati konferenci. Sportm mir med Češkoslovaško in Madžarsko je torej sklenjen, treba Je sedaj določiti le še podrobnosti za izvedbo sklenjenega sporazuma.
Sah
i
10. februarja:
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanje, dr.i-Tj ponudbe in v oklepajih kup-čijski zaključki). Vrednote: 4.5^ KranVsko deželno meiloraci:?ko posojilo fat I. 1911. 22 25—22.S« f22.25). vojna *ko-<U 1 SO— 132..V). Celjska posoji^lca 209— 218. Ljubljanska kreditna 23.V-8. Mer-kanMlna 115—116 (115). PraStediona 892 —900, Slavenska 0-76, 8tro:ne 135— 146. Trhovlie 390-405. Vevče 100-0. Nihag 2PO—290. — BlafO: Zaključek: bukova drva, 1 m dolžine, polsuha, feo nakladalna postaja. 2 vagona 19—20 (19). Ponudb jg bilo precej v pšenici, rži. ovsu, pro?a. otrobih, moki, krompirje:, fižola, deskah, remepnih it<L, dočim je bile por-. praJevaajt neznatno.	1
Sokol
Sokolsko društvo v Strališča Je na
4 rednem občnem tboru dne 22. januarja Izvolilo sledeči odbor: starosta br. Matajc Leo; namestnik hr. Bajielj Jakob; načelnik br. Benedik Franc: predsednik prosvetnega odseka br. Rojina Mirko: odborniki: bb. Zrinšek l^op dd. tajnik Križnar Ant., gospodar, JeAe Frare blairajiiik, Kavčič Tomaž. Fncrina Ivan. Raut Franc; namestniki: hh. Fahjan Ivan. I.nžan Janez in Masterl Slavko; preglednika hb. .lezerSek Ivan in LnkovSek Luka; za- ] stopnik župnega obč. zbora br. Bened.k Franc.
Spori
LNP (službi no). Danes, v sredo, ob 20. seja u. o v damski sobi kavarne Emo na. — Tainik I.
Madžarski klubi v Pragi. Kakor se ' poroča, bosta prihodnjo nedeljo Igrala v , Pragi budimpeštanski UIE. In praška; Sparta. Sparta pa se je dogovorila tudi s madžarskim provinci alnim prvakom A. K. Szombatheiy za eno tekmo.
Še n'. kaj netit llskih tekem. Beograd: Jugoslavija : BSK 4 : 2 (3 : 1). Brusell: reprez. Bruslja : Club Francals 4 : 1. Anversa: reprez. Anverse : Drahles Rou-ges (belgijsko nacionalno moštvo) 1 : 2.
Evropsko prvenstvo v hitrem drsanju je dosegel Dunajčan Polačik, ki je dosegel mestno številko 6, pred l.arse-nom s štev. 9 In Olsenom s $tev. II.
Dri'ivna podpora za olimpijado. Nizozemska vlada je poslanski zbornici stavila predlog, naj se komiteju za prihodnjo oiimpi ado, ki si vrši leta 1928. v Amsterdamu, dovoli državna podpora enega milijona goldinarjev.
Gradjanski v Lvovu. Ob binkoštih bo igral Oradjansld v Lvovu proti prvaku Poljske Pogonu,
lVasserlauf. znani zagrebški nogometaš In dosedanji član Haška, ki se je preselil v Beograd, je pristopil k Jugoslaviji.
Amater Orth. Znanemu madžarski- j mu nogometašu Orthu je neki italijanski j bogataš obljubil 50.000 lir, ako se naseli j v Italiji. Orth je to ponudbo odklonil, ker je seveda »amater«.
Bratislavska konferenca, ki se je vršila v nedeljo, je končala ■ popolnim uspehom. Zastopniki čeikoslovaškega In madžarskega nogometnega saveza so se docela sporazumeli in se more v kratkem pričakovati vzpostavitve spot triih odno-šajev med Češkoslovaško in Madžarsko. Več klubov obeh savezov je že prej sklenilo nekaj medsebojnih tekem, ki se bodo bedaj seveda odigrale. Konferenca se Je vriila tajno. V Bratislavo ie dospelo mno
Ožji turnir ljubljanskega Šahovskega kluba.
Dne 5. februarja 5925. (četrtek) Je bil« odigrano 10. kolo. Izidi so sledeči: Partiji Škulj-Sever in Bajec-dr. Veber »e preložita Dr. Čadež izgubi proti prol. Vladi-miroviču, Volkor proti Mrzlikarju, Bez-rukov proti Vogelniku in PucelJ proti K raglja.
11. kolo (7. februarja 1925): Partije: Kragelj-Škulj, Vogelnlk-PucelJ, Vladiml-rovič-Volka r in dr. Veber-dr. Čadei *e preloie. Mrzlikar porazi Bezrukova, a Sever Bajca.
V nadaljevanju prekinjenih pertij do-•eiejo dr. Veber-Beirukov (l» 2. kola) remis; istclako konča remis partija Pu-celj-Bajee (iz 5. kola). V partiji Volkar-Bezrukov (iz 6. kola) zmaga Volkar, r partiji Bajec-Mrzlikar (iz 8. kola) pa poslednji. Pri nadaljevanju partije iz L kola poruši Kragelj Vogelnika.
Stanje je lorej začasno sledeče: 1.) Mra-likar 8 in pol točk; 2.) Kragelj 8 (1); 3.) prof Vladimlrovič 7 in pol (1); 4.) Vogelnik 5 in pol (2); 5.) Volknr 5 (4); 6.) dr. Veber 4 in pol (3); 7.) dr. Cadei 3 in pol (1); 8.) Pucelj 3 (4); 9.) Sever S (2); 10.) Bezrukov 3, U.) Skulj 1 (4); 12.) Bajec pol (1) točk.
Ker imajo posamezni igralci dolgvatl So precejšnje število prekinjenih partij, stanje seveda le nI končnoveljavno določeno. Mrzlikarju, ki je trenutno na 1. mestu. a je doigral že vse svoje partije, slo-dila tik ta peiami Kragelj z 8. a prof. Vla-dimlrovid s sedem in pol točkami, vsak izmed obeh e po 1 Se nedoigrrno partijo, ki bosta brezdvomno zaporedni red nekoliko izpremenill Izmed ostalih Igralcev Je edini Še Volkar v 6(anu prvake dohiteti, toda le pod pogojem, da ae izgubi nobene od visečih svojih pariij. — Brez-dvoinno bo sledeči končni boj najzanimivejša perijoda turnirja, ker se bo v njej, tal a rekoč v borbi na uoi, izkristalizoval zmagovalec.
N* končni Izid ožjega turnirja se povrnemo x ilustracijo nekaterih efektnej-Sih partij.
Izredna odborova seja Ljubljanskega šahovskega kluba se vrši nocoj (U. L m.) točno ob 20. uri v klubovem lokalu (Narodna kavarna). Z ozirom na velevainl dnevni red: Priprave za udejstvilev Šahovskega maicha dr. La*ker contra dofe-•or Vidmar v Jugoslaviji, je odelejba vseh odbornikov obvezna. Po seji običajni brzoturnir za vse člane. — IL tajailc. •
Vod.tvo turnirja Ljabljanskega Šahovskega kluba potiva vse igralce, da se dane« ob 18. zanesljivo zberejo v klubovem lokalu, da se določi igralni red za ie viseče partije. Kdor ne pride, bo kontuma-ciran.
Sodišče
§ Lovska tatova. V lovišču Vlacitnira Arka v Kranjski gori je bilo že dalj časa opažati, da je semtertja izginila ktkšna srnica ali gams itd. Lovci so prid no pazili, da bi izsledili tatove, pa se jim dolgo ni posrečilo, dokler ni s ednjič nekega jesenskega dne preteklega let« lovec Košir čul osem strelov v lovišču, nakar so zastražili vse izhode. In res sta proti večeru prišla po samotni poti dva divja lovca, Jtnez Vertclj in Anton Do» mevšček iz Kranjske gore. Prvi je imel pod suknjo puškino cev brez kopita, ki mu je od'ctel pri navdušenem streljanju. Ko so ju pri;e'i, sta tajita vsako krivdo, češ da sta le prciskušaU najdeno vojae ško puško. Ko pa so n-.iš!i na puškini ce« vi le gamsovo dltko, je bila krivda evi» dentna in ljubljansko deželno sodišče je obsodilo vsakega na en mescc težke ječe
§ Avtomobilska nezgoda. Meseca ok« tobra pret. leta se je peljal avtomobil« ski inženjer Josip Mentoni s svojim osebnim avtom proti čmučsm. Na mostu preko Crnušnice se je moral umakniti vozilu. Istočasno je stopil s trotoarja pešcc Janez Plečko ter šel počasi preko mostu vzlic signalu s hupo in kričanjem voznika Babnika. Avtomobilist ni mogel kar na mah ustaviti vozila tn podrl je nesrečneaa Plečk« z blatnikom, H ga ie vrgel ce'ih pet metrov vstran. Vs'cd hn« dih poškodb, posebno na glavi, ie ne» srečnež kmalu nato izdihnil. Njegova vdova je kot zasebna udeleženka vložila tožbo zoper neprevidnega voznika avto« mobila, ki se je imel p-ed kratkim zago« varistl pred ljubljanskim dežeVim sodi« ščem. Posreči'o pa sc mu je dokazati, da je moral biti nesrečni Plečko sam kriv svoje smrti, ki si jo je prizadejal ne si« cer v samomorilnem namenu, temveč iz pijanosti, kajti možakar se g« je rad na» loži! do vrha in v takem stanju gotovo ni mogel čuti avtohupe. Sodišče jc obto« ženca tudi oprostilo in zavrnilo vdovo z njenimi zahtevki na pot civilne pravde
Vreme
Vremenska napoved za sredo: Spremenljivo, toda manj oblačno. Močni za-padnl vetrovi. Izredno visoka temperatura.
Lastnik In tztajatelj Keasnr-:j <jDtra». Odgovorni urednik Pr. BratavIS, Tlak DeimSke tlakama, tli LjaMj oi.
Arkadii Averčenko:
«JllTRO» St. 36
Sreda II. n. 1925
Magnet
i.
Prvi pot v življenju sem dobil telefon. Radoval sem se kot mailino dete.
Ko sem zjutraj odhajal z doma, sem naduto in nekam nemarno dejal svo.i ženi:
«Ako me kdo pokliče po telefonu, ga vprašaj, kdo jc, in pa številko zapiši..
Vedel sem, da me ne bo nihče klical, ker razen monterja in telefonske centrale še nihče ni vedel, da s:m dobil telefon, toda ponos in častihlcpnost sta me obvladala, da sem, ko sem se v predsobi oblačil, opozoril na svoj telefon tudi sobarico in osemletno hčerko Katico, ki je pritekla, da me pospremi.
«Ko kdo pokliče, vprašajte, kdo jc, in zapišite številko«.
.Razumem, gcspod!».
»Dobro, očka!.
Stopil sem iz hiše svest si svojega dostojanstva in sem korakal po ulici tako bahavo, dabi se niti najmanj ne čudil, ako bi čul razgovor:
atile.tc, glejte, kako se je razkošatill.
«l)a, izgleda kot človek, ki jc prvi pot dobil telcion v svojo hišo.»
II.
Ko sem sc vrnil domov, me je posebno presenetilo vedeme sobarice. Odprla mi je vrata, odskočila v stran In me jela raz roeačenih "či s prstom zvati.
.Kaj je?.
»Gospod, gospodi, je šepetala in se dn-šila od smeha. »Pridite, da vam nekaj povem... Samo da ne čuje gospa..
Naiprej sem mislil, da ie pi ana, a potem... da ji ugajam radi svoje lepote ln da me vabi, naj stopim z njo v nedovoljeno razmerje.
Stopil sem k njej In jo strogo vprašal:
»Kaj hočeš?«
»Pst, gosoodl Ne hodite nocoj k Veri Pavlovni, ker ji mož ne odpotuje v Moskvo!.
Ozrl sem se v razburjeno, zagonetno In nasmejano obličje sobarice In se uve-ril, da je napram meni ravnodušna, a da ji je pijača porušila duševno ravnotežje, pa da govori tja vendan.
Iz otroške sobe je pridrvela Katja, se mi obesila za vrat in zaplakala.
»Kaj pa se je zgodilo?, sem vprašal vznemirjen.
»Dedni očka!. Zal ml Je, da si slep. Bolje bo, da pustiš to zanikrno mačko, to Belsko.
»Kakšno Rjelsko?. sem vzkliknil In prtmo zrl v objr.kane otrr.kove oči.
»To svojo ljubico. Ono, ki Igra v gledališču. Klimanska je dejala, da ti z lizolom izžge obe očesi, ako je ne pustiš, potem pa je prosila, da na vsak način prideš k njej v šantan. Mamici nisem hotela ničesar povedati, da je ne razburim, tebi pa tako... med štirimi očmi...
Skočil bi iz kože od jeze, odrinil sem Katjo in zdirjal k ženi.
2ena je sedela za mizo v mojem kabinetu, držala v rekah telefonsko slušalko in s histeričnim, drhtečim glasom govorila:	|
«l»a mu tudi to povem? Dobro. Mu tudi to lahko rečem? Polub?... Tisoč poljubov? Tudi to mu povem...«
Obesila jc slušalo na telefonsko skrinjico in mi, gledaje mc naravnost v oči, čudno zabrusila:
»V vašem gnczdccu v Boscniski 'tlici postaja nevarno; izgleda, da je inci izvedel za to stvar..
»To je norišnica!« sem vzkliknil preplašeno. — .Ne razumem ničesar!«
2ena je stopila tik k meni in odločno izjavila:
•TI si — lopov!«
»To sem čul prvi pot. To je nemara najnovejša močo K» a novica..
»Smcješ sc! Ali sc boš sedaj šc smcjnl?«
Vzela je z mize papir z beležkami in čitala:
»Številka 31927: Upam, da te noco;, makar s samo enim očesom v dim v gle-
dališču in da ti, najsi samo od dalcS vr žem poljubček..
»Stevlika 25909: Kam si, muclka, sa-vrgcl oni brlljantni prstan, ki sem ti ga poklonila? Ali hočeš odbili poklon svoje Dusje Petrovne?.
»Številka 31701: LJutim se nate... Prisegal si. da sem edina. a na N cvskem so te videli z neko maloprldnicol Ne Igraj se z ogniem!«
»Številka 10212: TI si nepridiprav. Upam, da boš razumel.* »Številka 907: Lopov! In nič vcčl» »Številka 17702: Aviziraj telefonično, kdaj prideš, duša moja! Sicer dospe moj mož in se ne bova mogla zgovoriti za nocoj. Ali še liublš svojo Nadja?*
2cna Je zmečkala papir In ml ga z gnjevom zagnala v obraz.
»Kaj stojiš? Zakaj ne pokličeš le svoje Nadjc?. je siknila z drhtečim glasom.
»Sedaj razumem, zakaj si lako težko pričakoval telefona! Zvoni, JoJ, zvoni! Številka 17702! Sicer pride mož, pa sc nc bosta »mogla zgovoriti za zvečer«. Podlež..
Skomiznil sem z ramama. Ako je bila to šala, moram reči, da s takimi šalami nimam veselja.
Pobral tem papir, ga razvil, pazljivo prečital iu stop i k telefonu:
»Halo, ccntrala! Številka 17702. Mvala! Jc to številka 17702.» Odgovoril ini jc moški glas: »Da, Kdo govori?. »Številka 3iKM>5. Pozovitc Nadlo'. »Aha. vi ste številka 300(15! f.nkral sem jo žc zalf.tll v razgovoru z n !m. Tud' on jo jc zval Nadjo. l'oda vedite, ako vas na i Jem, t nt prem kastim. Vem. kdo ste..
«ltv;>la. Pozdravite svojo n.ido in JI povejte, da je norn.»
«Nc obtožujem nie. nbožicc. Taki Ijmlic kot vi zmešate vsako žensko glavo. To ste zapeljiv.:i po poklicu. Vedite, da vas pretepom pri prvi prliki.« Ta razgovor me ni pomiril niti mi raz-
bistril vznemirjenega mozga, nasprotno Km bil sedaj šc bolj razburjen.
III.
Obed je potekel v težkem molku.
Žena je med juho piakalo ter s solznimi očmi prekladala počenko in slaščicc, a Katja ml le neprestano gledala v oči In kadar se je žena okrcnila, mi je prijateljsko šepetala:
»Očka, kajne da pustiš tisto zanikerno mačko?.
Ko fe služkinja pobirala krožnike, ml le dajala tajlnstvcne znake in mi pretila s prstom.
Z obraza sem jI čital uverjenje, da jc na vekomaj zvezana z menoj z lažjo, tajnostjo in krivico.
Telefon je zopet zazvonil.
Skočil sem in odhitol v kabinet.
•Kdo zvoni?«
»Ali le to štcvi'ka 30005?.
.Da. Kaj žcl te?.
Cul se jc ženski smeh.
•Jaz sem, jaz. Dusja. Ali |e res. da nimaš več prstana? Kaj si storil z njim?.
• Prstana nimam., scin 1 odgovoril. «Da mi nič več nc zvoniš, siccr te vzame vrag..
In odložil sem slušMo.
Po kosilu »cm. zapuščen od vs<* drt-žine. zlovoljen delal v svoji sobi in nekajkrat govoril po t; Icfonn.
Naenkrat mi pravi nekdo, naj plačujem za dete, siccr mi ga prinese pred vrata. Natii ml jc drugi pretil, da mi iz.žge nči z lizolom. ako nc pustim Biclske.
Obljubil sem, da dete posinovlm in Bjclsko zapustim.
A teli lun je zvonil tudi ponoči.
IV.
DrugI dan pride v tršo mladenič, lepo ('brit. sc ini predstavi kol gledališki igralec Radug:n in reče:
.Ako nimate ničesar proti temu... da izpremeniva številki telefona...*
»A zakaj?, sem ga vprašal.
»Pa... kako naj vam povem... vaša številka 30005 je bila preje moja, pa so sc nicit znanci že navadili nanjo... »Da, jako so se navadili,, sem potrdil •In ker je moja nova številka mana malokomu, se dogajajo vedno pogreSke.
•Tako je. tako |e,» sem rekel. — •Upam, da se vam včeraj nI pripetilo nl£ hudega, ker mož Vere Pavlovne nI odpotoval v Moskvo, kakor Je nameraval.*
•Dobro je, da sem bil snočl pri Kl»> manskl.*
• Klemanska se pripravlja, da vas radi
Bjclske oslep!.. sem mu namignil.
»Mislite? Ona samo grozi. Ali kakor Ji drago, jaz radi nje ne zapustim Bjclske..
»Kakor hočete. Toda Jaz sem Ji ob!ltW
bil, da jo zapustite... Petem pa preti tudi številka 7792. da vam podvrže nek« vaše dete. Obljubil sem, da ga posinovlm.
»Ah mislite, da je dete moje?* me Je vprašal obriti gospod. Moram priznati, da v tem pogledu n* morem soditi, kaj jc mo e in kaj nI.* Njegov prostodušni Izraz me je zbegaL »Nekdo je... čakajte, ha, Nadjin mož, rekel, da vas pretepe? Ali vas je že?»
Nasmehni sc mi je in dobrodušno od-majal z glavo.	,
»S šlbico... z običajno šlbkro. Včeraj opolnoči. Torej... hočete, da izmenja« va številke?* »Dobro, takoj Javim centrali.* Poklical sem v salon k njemu ženot sam pa šel k telefonu
Ko sem odšel, sem čul Iz salona njiju glasova.
.Torej vi ste umetnik? Jaz zelo ljubim gledališče..
»O. gospa, to sem takoj čutil. V vaših očeh je nekaj kot magnet. A zakaj vi ne igrate? Vi sle divnl. V vas je nekaj, kar mami in Izliva nesluteno srečo, o čemer se dd samo sanjati... kar... kar...*
Najprej sem čul, kako žena protestira s slabim glasom, zatem tih objem, vsa pa jc zaključil zvok poljuba...
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda TO par. Najmanj'Si znesek Din 5-—.
Iščem magistra (o)
za lekarno no deželi. — Ponudbe pod Hlfro „1. K. L." na podrutulco „Juua » Celju.	297 j
Zcnitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I-—. Najmanjši znesek Din 10 —.
Fina šivilja
»prejema v delo vsakovrstne obleke, perilo In popravila. Gre tudi po blSah. Naslov r opravi „J'Ulra".	3167
Pozor, redka priložnost!
Odda »e takoj mesarija In gostilna an prometnem mestu. Ponudbe Je poslati na podružnico ..Jutra" v Celju pod *lfro .Redka priložnost'.
3134
Učenka
Morsko travo
Postrežnlco
poSteno In pridno, ki ina tudi nekoliko kuhati, .prejme takoj vdovec i Z otrokoma. — Predstaviti se Je vsaki dan od 2—4 popoldne. Naslov pove uprava ..Jutra' 3111
'starn 16 let. žet I vstopiti r 1 prtma, dobavi n« Irene)*
trgovino. Naslov pri upravi .>'ru. lu«", I.Jul>IJaiia, Tubor Jutra" pod tlfro ..Učenlia" it. 2.	IJJU
3177
Otroški voziček
skorn nov, »e proda. Naslov pove uprava ..Jutra". 3173
lniiimfrij*k», olirtniika in trgnr?ka podjetja, ki nudijo populuo varstvo i vknjižbo in z zaa.avo nalog lilaga. ii£a]o
posojila oz. družabnike oli kupce
l'»iitnll>« sprejem* in pojasnila <l»ia
Gospodarska pisarna, družba z o.z
v Ljubljani, W«lf«i»a nI. I II.
(dobe)
K trem otrokom
(2, 4 lu pul in S ln pol ietj na deželo, b« iSCe popolnoma zdtava, nepokvarjena ao-spudičua. — Po nio2iioc.n t iiiaujein uemSčiue tn klavirja. — Ponudbe pud auačko ..Vestna 1123" na upravo „J,jlra".	»obi
Frizerko za dame
perfeklno. samostojno. sprejmem takoj z veliko plaHi, fclauo. btunovnbjelli IU itol-DiSko blagajno. l'rl prodaji parfumov tu lusuili Izdelkov dobi tudi odstulke. — Južel PieterSek, brivec. Ptuj. Pa-auuaka ulita S.	3U5J
Agilen zastopnik
■a potovanje po Kranjskem /a ubisk privatnih strank, pruti proviziji, eventJelDO po dogovoru nekaj v gotovini, se sprejme za takoj. Zastopniki, ki so pu Kranjskem že vpeljani ali pa * pokojem državni uaslav-IJeml, ki Imajo za ta poklic veselje, Imajo prednost. — Ponudbe z navedbo dosiMa-ojegu službovanja lu rele-renc na upravo ..Jutra" pod označbo „L>o 14. t. tu.".
3002
Zidarski polir
kateri Je zmožen samostojno Todltl železobeionske gradnje In kaierl Je bil v tem svoj-stvu že zaposlen, ee ISče za takoj. Ponudbe s spričevali Ia zahteve plače Je poslati ca naslov: Ins. SaklčaSore Split, Marmoutova ulica 9. I 3200
Knjigovodklnjo
veSčo amcrlkanskega knjigovodstva. absolutno verzi-rano In sumosiojim, se sprejme takoj v Industrijsko podjetje na Sp. Štajerskem, l.e one z večletno prakso, naj stavijo svoje ponudbe pod ,,Siuluost" na upr. „Jutru".
8133
Prvovrstno šteparico
•prejme takoj proti dobri plati JoSko Sielnuiaun, Po-Ijau.ka cesta 13.	3174
Spedicijski uradnik
starejši, za zunanja dela ter akvizlcijo za Ljubljano, s« ISče. — Pismene ponudbe na upravo ..Jutra" pud znamko .Resen".	31G5
Tovarna Anton Šinkovec, d. d.. Grosuplje, iprcjuic
ključavničarja-šorerja
Reflekiantje, ki se lahko Izkažejo z dobrimi spričevali Iz obeh teh strok, naj se pridejo predstavit. 3133
Mlad trg. pomočnik
ISče mrstn v trgovini tne» blaea v meshi alt na deželi. Naslov pove uprava ..Jutra"
tisa
Korespondentlnja
samostojna, perfektnn. veSča slov., hrv., neniArlne, Italijanščine ln anieleSčine. želi At>ret"enit I sedanje mesto. Tonudbe na upravo ..Jutra" pod ..Prvuvrstua uiuč l.~>o7" 8176
Za kuharja
bi s* rad ufll mladenič, ki Je Iznčrn pekovske obrti. — Naslov pove uprava ,,Jutra" 2118
Trvefhnna plcCIka
Iftče delu na dom za stroj S. Naslov puve uprava „Jutra" 2015
Fotoaparat
..Erncmann". 9 X 12. se pn nizki ceni proda. Naslov v upravi ,.Jutra'.	31S1
Fnondastropno hišo
novo. ravnokar »*ntrvvl)enn. pto^sm. prlprafBn »a ol.rt nlak nit mantrgovino, r	_______
j prvi vrst I ta pekn. sla»cl- Do 300.000 Din posodim
Ifsrja. delikatesno trgovino	nt nl,.„!„,„„ TBrno vknllžlm
'ali znMterko.alnlo. <e»-	B;1 pr(„n o,iBlo |.o
IJsrJti In »It/ne. krr sloji ,a	o„K,„„ru. Na.luT pove upr.
Iste na Jako promet netu,	Jyir®", 2D47
i liri-zkonknrmičtietn pr«wti>rii v	" Trlstvlish. kjer J* bodo*-I no.t. Kdo proda pove uprava ..Jutra'' pod »irro ..Bodočnost". 2844
Kdor podpletnje
Siromašna mati
Steklena stena
S x 3 m, tiaprmlaj. Naslor r upravi „Jutra".	3150
Na dvorišču pri Figovcu
se prodaja prava ^orenjskn ftlina, bukovo oglje In nior-ska tiava po nizki ceni — Pulz ve .« v baiakl. 31»7
Majhna domačija
Prodam tak«) hlfcv s vlno-■ radt-tn, njivo tn sadnim vrtom za ISO 000 kron. — Svaiear Janko, ilu<ka t>rt Kiftkein.	3106
Strojepisje
Pisarna
na StajerckEm tiče
spretno steu >«rafin o s potreliuo jezikovno itnož nos jo. (Iferte io eltko
nt «Alima C"m->»ny. l.itihl »n i, pod f-ift« • Snretna. smpiti^n i«
Pr!. konres. za<ebno llč|M»ive G. Petaf. Ljubljana Valva-sorjev tr« It. 6, pritličje.
818'J
Vvoxlcmx<
Postelja
(iščejo)
Prodajalka
Za akordno delo, se lSče do
70 švelerašev
** tesanle bukovih železnl-iklh pragov v bližini Zagreba. lstotum bi se oddala T akordno delo I z d e l a v z
daljše lesne riže
— Informacije daj« liti J a k S a, Ljubljana, Meatnl trg. 3.	3126
Trgovski pomočnik
kateri se razttme tndi na rezanje tn vdelovanje Sip, se takoj pod ugodnimi pogoji eprejme. tstotam se sprejme tudi učenec. — Naslov pove uprava ,.Jutra".	3106
Snretna krojačica
t Ljubljani, kalera dela lepo In okusno, a ne račnna najvišjih cen, se ISče. Oelo mora vzeti ns dom. Dobro Iznčfne začetnice Imajo prednost. Plača se lakoj ob izgntovttvl. Ponudbe t natančnim naslovom Je poslati na upravo ..Jutra" P"d Slfro ..Spomladanske novosti". — Prosi se tudi cenjene dame, da »pozorljo »voje »Irllje na ta »Slu.	9182 1
mlaJSa not. pridna !n po-Stetia. Izučeua mešane stroke, ISče mesta v trgovini, za takojSen ali poznejši nastop. — Ponadbe na upravo ,,Jutra" pod „Sprelua 1396" 2908
Plačilna natakarica
s 100.000 K kavcije, zmožna, ISče primernega mesta, eveut. vzame tudi gostilno na račun. Naslov pove upr. „Jutra".	3157
Obratovodja
električne stroke, Išče mesta v večji elektrocentrall aH za aadmonterja aH kaj stičnega pri večji tvrdkl. Bil je dolgo l»t pri svetovno-znanl tvrdkl na Dunaju. — Ima tudi koncesijo. Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Strokovnjak 1477".
3095
Strojevodja
(Jugoslovan) Izučen ključavničar. samostojen, zmožen, dobro vpeljan pri stavbnih družbBh, iSče službo In cre tndi v drugI kraj. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod »Strojevodja 1876".
3152
In nočna omarica, trd furniran les. dobro ohrunjeijo, brez posteljnine, se poceni proda. Nasluv pove upritvu „ Jutra".	3006
Občinstvo, pozor!
CeneJSe goveje ire.o, se proda, a veduo od 6. t. tu. naprej na stojnici Jakoba O t r 1 n a, pol.-k Zuiujskeiia tu usta. Cena 14 Dlu. 27t>9
3 pletilnl stroji
skoraj novi, (It. 8. se ugodno
prodajo. Naslov pova uprava ..Jutra".	3027
Lepih 100 omet-olških razglednic za šal Ivo pošto nudi
ta 25 Dla trrdkt M. nCAR, Ljubljana.
Doblčkanosno posestvo
20 oralov, »o«.|t. Tlnogradl
lid., se proda ali zamenja za c ost lino z nekal j>o«i,t — Jo. I p G r u s • k, Loče pri 1'oljčanat.	3151
11.. zl!
Mola veselje nci>opl.nn! — ilvaial PrlCakuJeui neatrpno
sivt
M. M. B. T.
Pridi dane.. Čaka do 3. tz (levil UKuvlal. J. ». M. 31 >0
M
»it

I Sle se majhna sobica '
• separatnim vhodom, s 15
februarjem. — Pun.nllie oa upravo ..Jutra" puvl znamko ,.Nujno'".	8131
Kupim
Perje
kokolje aosje m gosji pub ter račje odrtatB »sako mno lino po »meriiib cenah ttrd ka B. V »J d a, Cakovsc.
1883
Elegantna Spalnica
nova, kompletna, se ugodnd proda. Naalov povs uprava ..Jutra".	3117
Cedilna stiskalnica
(Fllterpress«) In osrednja sesalka (Cetlirlfiigatpumpe'. rabljeni, ooftto ohranjeni, se
prodata. Dopise na upravo ..Jutra" pod —Ugodna prilika 1496'.	3153
Kože
divjih tn domačih talcev,
lisic. kur. dihmjev, polhov itd. kupuje po nuj* tAjih dnevnih cenah Peier Seniku, t Jut.lJuti«, Ktij.tuhks ji. tt. T.	|37S
Srebrne krone
.e kupijo. — Ponudbe pod ,,Srcbtns krone" 01 upravo ..Jutra".	3179
Moško kolo
Jobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe na upravo ..Jutra' pod Slfro „Dobro ohranjeno" 3140
Kupi se pernica
ftuhna) za odrešit. Ponudbe z navedbo reue na uprava „Jutr»" pod ..Pernica".
2007
Lepa mesečna soba
s« odda dvema go.podonva, evetit. t.ldl . brano takoj ali « 15. ft-br. Na.lov pove uprava ,.Jwtra".	8093
Tolažbe iščem!
Dopise pod Slfro ..Žalostno srca Cjr" ua upr. „Juua".
3155

Pianino
dobro ohraojen, radi selitve po ugoJni eeul p r u d u Kr. Klcrusutl«, Uuitsju oli d.v-alvt.	Juu7
Klavir
! dobro obrunjeD. poceni na-, pnMlaJ. .Nasiuv puva upra.a „Jutra".	31at>
Dva dijaka
ali dijakinji, s« sprejme t vso uekrbo. — Na.lov povs uprava »Jutra".	S062
Šivilje!
Prodam stro) za rnmbs In cvlzo za likanje. Naslov v upravi .,Jutra".	3172
Prodam:
benelkl Jarmenlk za 1B.OOO Din. poravnalnik 500 mm za 3000 Din In skobelnlk 500 mm za 11.500 Din — rabljeno, obratozmožno. — Bvent. se proda tudi proti trimesečni menici. Naalov t upravi ..Jutra".	3180
Hiša s trgovino
z vsemi gospodarskimi poslopji, z dobro vpeljano trgovino, t kateri >e lahko 'toči pijača, leteča 10 minut od mesta v bližini večje lo-, varne, as proda. Stanovanje takoj aa razpolago Našlo* pove uprava ..Jutra". 3M1
Kmečko posestvo
okrog BO 0ral0T, lepa poslopja. vse • ravnini, mal« od Kranja, s. ceno proda.
Tudi trije podi, dva večja, en manjil. *• takoj ceno prodajo, dalj« dvoj« gostilniških poslopij na Gorenjskem. eno t večjem Industrijskem kraju, drago Miza
I železniške postaje. — Dalj* trgovske Stelaža. pudeljnl In gndbent avtomat Pojasnila daj« L. Rebolj v Kranju. i	2952
Soba
t električno razsvetljavo, se s hrano lakoj odda gvispndil v Gosposki ulici »t.v. 10/1.
318S
Stanovanje
2—S sob ln prltlklln, H '»če za sprli sil maj. Ponudbe pod ..April 1524" aa upravo „ Jutra".	8191
Opremljena sob«
M takoj odda boljiemu go-•pnfki. Naslov pov« uprava „Julra".	3187
Inteligentna gdč.
tiče opremljeno eobo s po-sebnlm vbodom In S vso oskrbo. Plača dobro. Cen J. ponudbe na upravo „Jutra" pod .,Uradnica".	tl99
Soba s hrano
v sredini mesta, se odda 2 gospodičnam ali dijakom. — Naalov pav« aprava „Jutra" 8207
Dijak
aa sprejme takoj oa hrano ia stanovanje. Naalov pove uprava »Jutra".	8201
Odda se soba
z električno razsvetljavo, aa prometnem proaioru. Naslov pava aprava ,.J«tra". 8168
Prazno mesečno sobo
Se mogoče ■ posebnim vbodom. v centru metra, tlčeo. Ponudbe na upravo -Jutra ' pod „l*4en".	3163
Pianino
skoro nov, prodam ta Din 14000 Naslov puvt uprava ..Jutra".	31b5
ŠunUi
Lovcu ali lovski družbi
ki bi hotela vzrejatl čistokrvne '-UMtkodUke ISTRSKE bit a ki:, iiyin na razpolago 1 psi to tn 1 salm a pit -1 leta | In 2 satova po 2 leti stara. Vsi 4 psi so prvovrstni zaj-Carji lo llsičarjl, najčistejše pasme, vpisani v rodovno knjigo. Cera za vse 4 ps« skupaj 4000 Din. Ponudbe: Pisarna Podgora, Sodražica.
stare flor nogavice na stroj, ; b| rada dala enege sinčke naj potile svoj na.lov t na- (14 mesecev starega) dobrlat vedho cen. od para na npr. ljudem za svojega.— KogoL ..Jutra" pod aoačko ..Lepo Vate 3, Medvode.	819C
Izdelan«".	3134
Natečaj.
Uprava Ljubljanskega velesejma razpisuj® nagrade za plakatne osnutke in sicer: 1. nagrado 1500 Dia H. „ 1000 , lil. „	500 „
in 5 nagrad po 200 „ Nairraieiii osnnlki pridno r last ve1e.še;m>1c« upnire, katere pravica je, uporabiti jih za izdelavo svojih plakatov.
Plakatne osnutke ocenjuje posebna, ▼ ta namen sestavljena strokoma komisija Pogoji:
Osnutek mora Hiti i/delan v formata 63X9^ Izdelavi k večjemu v 4 barvah O-niitke te treha vložiti pod šifro in priložiti zapečateno kuverte 7. isto ailro, v kateri se nahaja točen naslor. , Osnutki sc morajo izročiti v velesejmskecs uradu naikcsneje do 23. febraaria t. L Nonagrajeni osnutki se na zahtevo vrnejo. Tekst na plakatu: V. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani. 29. VIII. do 8 IX. 1925.
ft-ivnateli-tvo velegeinia da bo osnntki enoMavni, dobro vidljivi in učinkujoči, da odgovarjajo mednarodnemu svojstvu velesejma. torej uporabljivi tudi r inozemstvu, napis razločno čitljiv.
Vse eventnelno informacije se dobo v velo« sejmskem uiadu.
7'.i5/a	Ravnateljstvo volesejma.
Doktor prava potuj, v bllt-njlk dnett v
Sarajevo
Itdor Ima kake zadevo (Intervencijo ali Inf .rmacljo) tamkaj urediti, naj se Javi na upravo „Julra" pod Slfro ..Sarajevo".	3193
t ctcccc ccccccacccccccctcccc
Podeželske odre
opozarjamo
ns mm igre \i zbirke Oder:
Stfonherr, Zemlja. Življenska kome-dija, 15 Din, po poŠti 75 p reč.
Svobsda-Govekar, Poslednji mož.
Veseloigra. 14 Din, po pošti 75 p več.
Linhart, Žapanova Micka. Komedija Veseli dan ali Matiček se ienL
Komedija 20 Din, po pošti 1 Din več.
V kratkem izide: Nu5iC - Govekar, Narodni poslaneo.
Naročila sprejema:
Tiskovna zadruga v Ljubljani
Prešernova ulica 54.
It e6eee)99393C9iM9939399aA»vmAS
Popolnoma varno naložit« denar v
Ljubljansko posojilnico
r. z. z e. z.
ki postajo v novopreurejenih prostorih v LJubljani
Telefon 9	Mestni trg 6	Telefon 9
Vlogo na hranilne knjllice In tekoči račun obrestuje po
S °/0 m	62-»
ter jih Izplačuje takoj brez odpovedi. Vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi vise po dogovoru.
»JUTRO» Št 36
ALEKSANDER. DUAA*
ZVESTOBA
IDOGROBA
(LA DAAE DE-AONSOR.EAU)
setero glasov, vse se vzbuni, tačas pa Chicot potegne Ooren floto-vega magarca za uzdo iz možice ia s pijanim Gorenfloto^i vred
odbiti v- sosednjo ulico, odtod pa po ovinkih k „Bogu izobilja"
»Sedaj je vprašanje," razmišlja Chicoi, bo ie zlezel izpod klopi, „je li žrefca, da VaSois izve, kar sem izvedel jaz? Pa zakaj saj bi izvedel. Dva možakarja, ki se skrivata in potujeta inkognito, In ena noseča ženska. Zares, bilo bi neprilično, neraoSko. Sicer je pa dovolj, da jaz to vem, kajti... kaj nisem li jaz pravi regent Francije?"
Ta hip prilotnasti mimo truma pijanih ligistov « klici: „Smrt Bearacu, na grmado s Hugenoti! Dol ž njimi]" V daljavi pa zavije kočija okrog cg!a in izgine v temi Pijanci kolovratijo v drugo asner.
„No, to je bfl dober večer!" se razgovarja Chicot sam s seboj. wVideI sem kralja, Guisa, Majrenna, I otartnžana m Bearnca. Samo vojvode Anžovinskega nocoj ni bilo na spregled. Kdo ve, morda pa še naletim na tega poštenjaka
In Chicot se zopet okrene v smeri k cerkvi Saint Germain l'Auxerrois in proti „Lepi zvezdi". Ni pa bi! on edini, ki je pogrešal Anžovinskega vojvodo. Tudi Guisi so ga povsod iskali. Chicot Je že mislil, da ga je našel, kajti v vetji družbi pred nekim vino-Šočem je »poznal Monsoreaua in Henrika Guisa. Toda uveriti se je mora! kmalu, da Anževinca tudi tu k? j ni. Monsoreau in Guise sta se bavšaa g tem, da sta hujskaia Gorenflota, pijanesra ali gorečega, da ie z vedno bolj neprevidnimi besedami huiskal ljudstvo la ga netil na uporaost. Gerenflot je govoril razne bedarije, ko pa je Chictš zapazil, da čveka pijani menišič tudi o njunem s' -'"nem potovanju, in ko je zapazil, da postaja Guise pozoren na te sicer ae čisto jasne, pa vendar zanimive pripovedke menihove, razveže Chicot neopažeco knico konj, ki so bili blizu privezani, jih raztira proti mro7i"! in ohe^em z^viVne: ..Gori!" Za bin množica v7ne-»airi, rgnete in zapet razprši, krik o ognju ponovi desetero, dvaj-
Tu najpreje z jelenom ošine pijmea po zadnjici, da se je ta v polsnu kar skrivil, potem ga izroči mojstru Bonhometu na čuvanje v znanem kabinetu, kjer je tvdi noroj Gm*pf'ot prespal
SV"
novo piianščino. Boohomet pa mu je drugi dan po Chicotovem naročilu povedal, da ie menih ves vxer pri njem pil in potem spal, in da če je kje potoval, so to bile zgolj sanje.
XIX.
PRINC IN NJEGOV PRIJATELJ.
Kakor se spominjamo, je vojvoda de Guise pozval vojvodo Anžovinskega, da gre iz svrje palače ž njim. Tega je poziv vznemiril. Raje bi bil ostal doma med štirimi stenami in s svojimi načrti sam. 1 oda, ker je njegov interes zahteval in ker je moral na lastne oči videti, kaj se danes godi zunaj, je vstal in šel, ali sklenil je, da gre venkaj samo v spremstvu Bussyjevem. Naravno, da se bo Bussv hudo jezil nanj, ker mu je tako težko prelomil besedo, in je najbrž ranjen v srce zaradi kakšnih Ijubavnih občutkov, najbrž, da, — ker bi se sicer ne bil teliko trudil za Monsoreauov® gospe Diano de .V.eridor, — je že res, toda kaj pomeni takšno ljubimkanje? Sedaj je Diana sprejeta med kraljičine dvorske dame, tisoč radovednih pogledov je opazovalo njeno lepoto in on sam je ves večer gledal to lepo ženo, ki pa ni vračala njegovih pogledov, temveč žalostno povedala oči na krožnik predse. Nepravičen, kakor vsak človek, ki trpi, je Bussy to štel Diani v krivdo in se jezil tudi nanjo.
O! si je rekel, ko je videl, da zaman čaka na pogled, žene imajo sposobnosti in srčnosti le takrat, kadar hočejo prevariti skrbnika, očeta, moža, mater. Ali neznačajne so, kadar je treba vračati hvaležnost Dinna bi mi lahko odkrito rekla: Zahvaljujem se vam, gospod de Bussv za izkazane usluge, ali jaz vas ne ljubim. Ne, ona me raje vodi za nos, tr.e zapostavlja, mi daje razumeti, da ne eksistiram zanjo, pusti me, da ljubim brez upa zmage. Ali ona pri tem ni ničesar pridobila. Jaz jo preziram.
Potem sr vrne iz svojega običajnega kroga domgov, z ljutostjo v ranjenem srni, ali se ojteje samega sebe in se vprašuje: Pa zakaj bi ona morala mene prezirati? Kaj sem jej storil? Ali se ne motim? Ali ni mnoco razumljiveje nieno obnašanje, ko se vendar nahr>ja deset korakov od nie ono smrtnobledo lice, ona pošast, ki je nien mož in H jo neprestano onazuje rn nadzira > pogledom polnim neprikritega, bolestnega ljubosumja?
Tak;"ne misli so tra mučile, a oči so gledale skoraj brez zaznavanja po občinstvu, le ko se je srečal s pogledom vojvode Anžovin-ske?a, Je okrenil elavo, ker je čutil, da se ne more pozdraviti s princem, ki je d->l svojo besedo, pa jo je potem na tako sramoten način po?rl in njena izdal.
Trgovci fcsSetS
S»mo nn d«belol
Mehaniki, zahtevajte cenik
Trgovci a ilvalaiml ■troji I
sra ko!esa, Bivalno stroje ia nle nadomestne dele
ter pnevmatiko iz skladišča
Ivan Auephammep
zastopnik Scomlsljeke zaloge tvrdke Jot. Schwritzer L Sohn
359»	iJtfBLJAHlL, Kolodvorska, alte« Stav. 3
Barvne trakove,
« karbon-papir-indigo T RARAftA uusuanfc,
Lit. DASVaUil) Seletb«r|«va ai. 6 L
88 o i.:
Žena: Mož!
Loiitev zakona
je aeiscjribES, ako dubira v jrdi ta enkrat iiurka t
>?<i8 ■ Saj mi pijejo tturki i« ve* ea» kri. Pa kaj pomaga, 1» pa ai gre-lsttg Koper n>el
Prej ea res »i bilo. Toda boneraionirani ra»od ,.P»n»'' w » JcVI lani as Fosjaask! otsii 13 • iznašel sred.t*®, ki pomor: bre' m« nad •einosri id brei neb pn.lodie »r» ftčnrke, miši in poilgana. 1'ojdi ali ps
pi&i tekoi tia I
23 preniOD, L d.

v LJUBLJANI
prodaja premog
iz slovenskih premogovnikov
vseh fcskevost!, r eeiih vagonih po crifinalnih cenah premogovnikov do-isačo uporabe »akor tudi aa induatrijska podjetja iu raipera>a ua delielo
inozemski premog: In koks
vsake »rele in Tgakeg* is»cra ter priporoča poael>no prvovrstni &Jkcslc*aSki augieiki ko« a aa livarna in domačo uporabo, kovaški premog, Crui premog in brkate	70
Naslov: Prometni zavod za premog, d. d. v Ljubi,tnl
Itlkleilfova Mita itir. 15/1
A
Posetite	Posetite
8. dunajski
mednarodni velesejem
(lomlaianikl tiIih]>b)
od 8. do 14. marca 1925
Mednarodni vzorčna rmta/a indu str.jskih n obrtnših proizvodov
Cena brez konkurence!
125.000 Desetnikov, od teh 25.000 inozemskih kuncev iz 70 d žav
Znatno znižane cene vežnje na avstrijskih ieieznicah
Pretrd preko meje z vo ačano takso za potni vizum od 15 000 avstr. kr. (doarjev — 25)
Pojasnila daje	a
„W ener Messe A. G ", Wien VII.
Častna zastopstva v L|ub!|anl:
Aratrtjakt koataUt. Tarjaikt trt 4. Draitvo >» promet itraoaoa w lltrtniji. „Patoikd. 4.. ■ -obrati«| pninika. A" k»«nd. on elita 8. Joalp Zidar, Dnna)aka otata 91.
Pohištvo
selo £r;>«*tno lo mndfrao nudim po )»ko
niz' ib cenah.
trd.tujem pn oaroMlu Is TKMknvratneea li**a t.r apre- i jenipm popravila »aa- ' j ke*a a t a v
Med dobrimi najboij$i so
ni
Keita pohlHira. - l«» rim.io i n a drla po koaku-realnih cenah.
JOSIP RRYA, MOSTE
(pole« k « O! I C B e Covarnal.
798 a
P emoo
Radi izselitve se proda
kompletna, brezk ckarenčna
irlifrtisd ilMitki. Criiaaijtkl
Iria,
iniitmsk: ksks, ulj«.
iczijski kriketa
dohatlja fiO »
J!riiH, liHSijai:
Kra;p Patri ti; 3, t«i it3 Filtri !g( •> itnti.
,PM'šivalni stroj i
z& rodbino, obrt in industrijo.
Ve<lrtno jamatvo. l'oak » v*ienja brenpUflea. Sol.tlua eco« ia nguuni plačilni pogoji.
Ljubljana TpM V(\V Novo mesto
Sodita uL 7. Ivi« a I Vil Glavni ir«. tf | <m
Josip m RalkoTurk
i'i(i'> uje Kiaca.
• pa 'leijako poajetj«
v Ljubi anl, ua Vldavdaatka ceata tt 3
Oear.a juj« hlin.
preti« trs Tukovr.tue rožni« btsss, kskor premoga, dr», maavfaktnrc, at*Tl<i>a?a materi« s it>i_ po ca niEiih esnah letoiam m tudi prvavratat poročat v novi (bruni
a gumastimi koleai) po aiemno nizkih rent h sa raanola -a
---------
Zahtevajte
v kavarnah, lavnih ■ckalih, gostilnah in brivnicah
Slblil, p«xorl
31 ta
SlbU!, piud
(n žlahtne ribe vseh vrst
planira pn caj»i-iih eenaii
E. VAJDA, ČAKOVEC
Interurtian telefon »ter. 5it, 3, 4
tovarna
7.«/a
▼ bližini L;nbl;ane. Vprašati p?d „Edina ngodna prilika" na npravo ,Jnira".
ilžlika \M Sili? u pi323 mM
Prodaja dc kouea meseni po nanovo zniasrtih cenah
Cri; it ck.ne pij o li S i sedaj b 18 Sle
h n n r» n	m vt n ^ n
Vcdne riivoit!! 77 e !!
A. ŠiDiovec nasl. K. Soss
L nbijana. SI stat trg 19.

Trgovino z delikatesami
dobro vpeljano, r zelo nrlijn pod nsrodnirai poeoji solidneran	e »so za-
prometnecc oiestn, se uUud in Tc<tntniu strokovnjaku r Itd bili loge vred.
Stanovanje, skladišče in klet t hifii — Prevzeti je zalosro po dnt-vnih cenah proti t»kojšn:emn plačila — Zaloge j« približno za oO 000 Din — Kraj: večjo mesto na Gorenjskem.	774 a
Ponndb« tuj se vpoiliejo pod MOeIikateeai trgovec' na opravai£tvo ^atraH.
8 špecerijskim in kolonijilnin lila;; m, (ipiel iirci pridelki ter mlinskimi rzdolki, žganjem itd. se raradi selitve pod ugodnimi pogoji oddd V na^em solidnemu, izvežbaoemu trgorcn, in sicer v večjem mestu na Gorenjskem. Stanovanje in skladišča v hiši.
Prevzeti je t so zalogo po dnevnih cenah proti takojšnjemu plačila. Zal »ge je za približno 150.000 do 200.000 Din. Ponudbe naj ae vpodjejo pod »Soliden trgovec" na npravništvo „Jutra".
Stanje vloženega denarja preko 130 milijonov dinarjev ali 620 milijonov kron.
Sprejema vloge aa hranilne knjižica ia tak*Q račun proti najugodnejšemu obratovanja.
Zlasti plačuje a vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najviije mogoče obresti
(Gradska Stedlon ca)
V LJUBLJANI
Jamstvo a vse rloga ln obresti, tndi tekočegm rečena, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje pole« lastnega hranilničnega premotenja ie mesto Lrubljena e wn premoženjem in davčno močjo Itavno radi tega nalagajo pri njej tnrfi codilča denar mladoletnih, iapni uradi cerkven! ia obilne občinski denar.
NaSi rojak! v Ameriki nalagajo ivoje prihranke največ v nali hranilnici, ker je denar popolnoma varen.

—/I