Naročnin« mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjev »L 6/111 ponedeljka In dneva po praznika I*haja vsak dan zjutraj, Telefoni oredništvai dnevna ain£ba 20» — nočsa 299«, »94 in M59 Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 la 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva b, telefon 2993 Medtem ho se Evropa organizira v paktih... Plamteča bahtja rumenega plemena AZIJA AZIJCEM Ameriški eksperiment Vkljub temu, da se vse svetovno, zlasti pa gospodarsko časopisje peča z Ameriko, niso cilji ameriške politike znani v celoti, ampak si lahko samo iz posameznih ukrepov ustvarimo sistematično sliko o namenih ameriške gospodarske politike. Stalno padanje dolarja, ki ga pospešuje celo oficielna politika — sai se je zadnje dni govorilo, da je ameriško zakladno t. j. finančno ministrstvo prodajalo dolarje v svrho znižanja, ima za namen, kot smo že povdariii, s te strani izsiliti dvig cen in s tem oživljenje gospodarstva. To je deloma bilo storjeno. Priznati je sicer treba, da ima sedanja hosa v Uniji stvarno podlago, toda ob tolikšnem razvoju špekulacije, ki se kaže predvsem v rekordnem prometu na borzah, mora napraviti človeka bolj previdnega. Sedanji padec dolarja je bil izzvan po Ameriki sami naslanjajoč se pri tem na teorije modernih gospodarskih strokovnjakov. Narodnogospodarska veda doslej še ni znala najti leka proti velikim konjunkturnim valovanjem modernega kapitalističnega svetovnega gospodar-sva, ki se javljajo predvsem v menjavi krize in dobrih časov. Najboljši odraz gibanja konjunktur so pa cene. V dobrih časih gredo cene gor, v depresiji pa padajo. Seveda je to groba oznaka, ki bi je profesorji in strokovnjaki v narodnem gospodarstvu ne bi rabili, pa se je moramo posluževati, če hočemo povedati kaj bolj no domače. Da bi se preprečilo to valovanje cen in s tem konjunkture sploh, pravijo strokovnjaki, da je možno dvoje: ali 6e manipulira produkcija in prodaja tako, da odgovarja povpraševanju, da se na ta način cene ustalijo in s tem tudi odpravi konjunkturno valovanje. To bi bil vpliv na nivo cen z blagovne strani. Zadnje čase pa dobiva vedno več pristašev teorija, ki pravi, da je treba na cene vplivati z denarne strani. To se pravi, da je količino in hitrost obtoka denarja tako regulirati, da bi cene ostale v glavnem neizpremenjene in s tem bi odpadlo tudi konjunkturno valovanje. S tega stališča je razumeti politiko povečanja obtoka denarja in razširjenja kreditne podlage, ki hoče ravno s povečanjem denarnega obtoka in hitrosti vplivati na cene, da bi se zvišale. Kajti cena je odraz medsebojnega razmerja na eni strani količin blaga in hitrosti prometa, na drugi strani pa količin denarja in hitrosti obtoka. S tega vidika je treba presojati ameriško sedanjo politiko, ki hoče z denarne strani vplivati na cene in tako doseči dvig cen na nivo kot je vladal pred leti, ko se še ni začela svetovna gospodarska kriza. Sedaj nastaja važno vprašanje, kaj pa je z zlatom. Doslej smo bili vajeni gledati na vrednost denarja predvsem z ozirom na zlato. To je pomenjalo, da je bila določena fiksna relacija med zlatom in denarjem. Po odrejeni ceni so kupovale in prodajale emisijske banke zlato in s tem odrejale in vzdrževale njegovo ceno. Po novem pa ne bi bilo to razmerje sedaj tako stalno, ampak bi se od časa do časa izpremi-njalo, ker bi bila najvažnejša zahteva pri denarni politiki vzdrževanje stabilnosti cen v gotovem okvirju, ne pa vzdrževanje stalne cene zlatu. V tem je razlika med takozvanimi zlatimi valutami na eni strani in takozvanimi manipu-liranimi, indeksnimi valutami. Pri prvih je me-rodajno predvsem razmerje denarja do zlata, pri drugih je valuta manipulirana z raznimi sredstvi denarne politike tako, da ostane nivo cen v glavnem stabilen. Za gibanje vrednosti denarja postane merodajen predvsem indeks cen. Odtod ime indeksna valuta. Indeks cen je že sam na sebi komplicirana zadeva. Indeks cen je statistična količina, ker skuša dati matematično sliko o gibanju cen posameznih predmetov skupno kot celoti. Zato se prav lahko zgodi, da pridenem enemu predmetu večjo važnost kot mu sicer pripada in tako je ves indeks postavljen na slabe noge. Poleg tega je treba še vedeti, da imamo sicer že nebroj indeksov; cene v veletrgovini, cene v nadrobni trgovini itd., vendar pa do danes sploh še nimamo indeksa o kupni moči denarja, ki bi bil najvažnejši in najmerodajnejši. To priznava celo sam Keynes. največji propagator manipulirane valute, ki pravi, da za to še nimamo dovolj statističnega materiala (Traktat o denarju). Tako je končno presojanje o tem, dali so že dosežene cene, ki odgovarjajo ravnotežju v narodnem gospodarstvu, prepuščeno vladi, odnosno njenim gospodarskim svetovalcem. Tako postane oficielna gospodarska politika regulator kupne moči de-narja. Vprašanje je tudi, če je mogoče v današnjih časih, ko gospodarsko življenje narodov še ni dovolj raziskano, tudi v Ameriki, kjer imajo sicer za vsako stvar nebroj satistik, ki osvetljujejo z najrazličnejših strani vsak gospodarski pojav, znanstvenikom podajati jasno pro-gnozo o bodočem razvoju. Po'eg tega zahteva politika indeksnega denarja tudi popolno kontrolo nad vso produkcijo dežele, za kar že pripravljajo Američani tla. Na drugi strani pa ni mogoče kontrolirati izprememb v povpraševanju, odnosno potrebah, ki so tudi važen faktor ca usmeritev gospodarske politike sploh. Gotovo pa je še p«>leg vseh težav, s katerimi je zveznna uvedba indeksne valute, ena najvažnejših ta, da je prišel s tem v gospodarstvo element nemira, ki bo slabo vplival na kalkulacije. Gotovo pa tudi ne bo ojačil zaupanja v svetovnem obsegu. Mimogrede povedano govori zadnja poslanica predsednika Roosevelta. rla 1k> izkusil še več načinov valutne politike. Kdo bo v takih razmerah gledal na bodočnost in si stavil velike gospodarske cilje? Tako preostaja le ena pot: popolno vodstvo ameriške irospodnrske politike po predsedniku, odnosno njegovih svetovalcih. Tudi v tej smeri že vidimo prve korake. Amerika prehaja danes iz liberalističnega kapitalizma v ono fazo gospodarskega razvoja, ki jo lahko imenujemo načrtno kapitalistično gospodarstvo. Seveda bodo gotovo prišle na dan socialne struje. toda pri tako veliki moči kapitala bodo sicer težko upale na uspeh. Na drugi strani pa se no ameriški kapital znašel ored dilemo: ali podreditev in- London, 11. julija. Že mesece in mesece svet ničesar ne izve, kaj ae godi na Daljnem vzhodu, kjer je divjala ljuta vojska med Japonsko in Kitajem, dasi formalno ni bila nikoli napovedana. Znano je, da so Japonci sklenili z nankinško kitajsko vlado pred enim mesecem premirje, po katerem so se sami umaknili nazaj čez Veliki Zid, Kitajci pa so svojo armado demobilizirala in so zopet gospodarji severne kitajske province do Velikega zidu, kjer pa po dogovoru ne smejo več zbirati večjih vojaških sil. Boji okrog Velikega zidu V borbah od VeKkega zidu do reke Luan je padlo vsega skupaj 20.000 kitajskih vojakov, v pekinških bolnišnicah pa je sedaj okoli 8000 ranien-oev. Pri tem pa nikakor niso vštete žrtve civilnega prebivalstva, ki so ga ubile japonske letalske bombe. Skupne izgube Japoncev ndso znane; v bitki pri Hsifenghovu, kjer so se kitajski vojakii vrgli na japonske bataljone z nobenim drugim orožjem, kakor samo z mečem v roki, je padlo 3000 Japoncev, v bitkah za prelaza Kupejkov in Nantienmen, v katerih so Japonci razbili kitajske postojanke V osemdnevnem bohnajočem ognju s 70 težkima topovi in 50 letali, pa je padlo 1400 Japoncev. Mir še ni sklenjen Kakšen političen mir pa se med Japonsko in nankinško vlado še ni sklenil, dasi pogajanja trajajo dalje. Ves nadaljnji razvoj Daljnega vzhoda je odvisen od tega. Japonci zelo upajo, ne samo, da se bodo Kitajci formalno pomirili, ampak da se jim ho tudi posrečilo skleniti z njimi zavezo prijateljstva in političnega sodelovanja na vsem Daljnem vzhodu. Ta ideja ima tudi v resnici veliko pristašev med Azijci, ki so prevzeli japonsko geslo: Arija Azijcem!, kljub temu pa bo preteklo I še precej časa, preden se bo to geslo uresničilo. | Največja ovira za kakšno odločno in stalno poli- ' tično linijo Kitaja so njegove še vedno anarhične notranje razmere, čeprav kaže ta ogromna, stara država izredno trdovratno življenje, ki ga ne more ubiti noben nered in nobena korupcija kitajskih politikov in generalov, ki ljudstvo strahovito ifr-lemajo, mu n. pr. prepovedujejo pridelovanje maka za opij, zato da ga spričo nemožnosti, da bi ob obstoječih dezolatnih razmerah kitajski kmet pri. služil kakšen belič, potem strahovito oglobijo in si služijo milijone, med tem ko še danes najmanj ena desetina Kitajcev t dobesednem pomenu gla-dujo. Japonci prodirajo naprej Tako n. pr. imamo v provinci Kalgan, ki severovzhodno od Pekinga neposredno meji na Mongolijo, kitajskega generala Fenhusjanga, ki tam re-aidira, obdan od garde 3000 razbojnikov. Najprej se je ustn. da bo zbral armado proti Japoncem, ki so bili vdrli čez Veliki zid, je pa previdno ostal v ozadju in initrigiral skupaj z južnokitajsko napol odvisno vlado v Kantonu proti Čankajšku, ki vlada v Nankingu in je s pomočjo premirja severni Kitaj osvobodil japonske okupacije. Danes pa temu generalu prede trda, zakaj Japonci, ki so se umaknili iz severnega Kitaja čez Veliki zrid nazaj v Džehol, so sedaj začeli okupirati vzhodno od Džehola ležečo veliko mongolsko provinco Čahar, kjer so že zasedli veliki mesti Dalaj Nor ob Dalaj-norskom jeaeru in Kujijan in se sedaj pripravljajo na pohod v Kalgan, ki leži na važni cesti iz Pekinga v Urgo v Mongoliji. Razbojniški general iFenhusjang se bo sedaj moral z Japonca ali boriti ali pa bo — kar je najbolj verjetno — odnesel pete s svojfinri »gardisti« vred. Kaj je s Pekingom? Peking sam je danes v žalostnem položaju. Ker še danes ni izginila nevarnost nove vojske z Japonci, je Peking evakuiran vseh važnejših političnih uradov pa tudi kulturnih zakladov, ki so bilii v tem lepem mestu sto in stoletja nakopičeni. Prebivalci se boje, da se ne bi evakuirali še ostaH kulturni zavodi in inozemske univerze, ki so velikega znanstvenega pomena. Ker se v premirju z Japonci glede 1'ekinga ni ničesar sklenilo, so Kitajci mesto močno utrdili. V mestu samem ne vladi več bivši vsemogočni Čansuljan, ampak je pievzela vlado vojaška in civilna uprava, ki je od-visna od šefa nankinške vlade Cankajšeka kar se je zgodilo v sporazumu z Japonci. Muslimani in komunisti Ko se je Čankajšek mudil v severnem Kitaju kot poveljnik armade, ki je bila od Japoncev poražena, so se zelo utrdili komunisti v južnem in osrednjem Kitaju Bas ta okolnost je bila razlog, da se Čankajšek ni mogel uspešno upirati japonskemu prodiranju. Danes je prodiranje komunistov z juga ustavljeno. Veliko hujše skrbi ima pa Kitaj na skrajnem zapadu v provinci Sinkjang, kjer je ogromna večina prebivalstva kirgiška, to se pravi muslimanska. Muslimani so se nprli, ker je kitajski guverner Kin monopoliriral bogato trgovino g krznom in zlatom v prid centralne vlade, v resnici pa v največji prid svojega lastnega nenasitnega žepa. Res pa je tudi, da Kirgiz« na eni strani podpihujejo Rusi, na drugi pa Angleži, ki bi si to provinco radi med seboj razdelili. Čankajšek je poslal v glavno mesto Sinkjana novega guvernerja, ki je baje zelo priljubljen, toda veliko vprašanja je, če se bodo domačini s tem zadovoljili in že ne bodo po mandžurskem zgledu to provinco od Kitaja popolnoma odtrgali. Borba proti Slovanom Nemčija nadaljuje intrige za „osvoboditev" Ukrajine Varšava, 11. julija, ž. »Warszawski Bulletin Poljsko-Ukrajinskk, ki izhaja s podporo poljske vlade, objavlja zanimive informacije o politiki sedanjih vlastodržcev v Nemčiji napram ruskim in ukrajinskim problemom. Po teh informacijah so ruski emigranti ustanovili oddelek ruske narodne socialistične stranke, na čelu katerega je general Avalov-Dermot, nadalje Zaharov in knez Obolen-ski. Ruski hitlerjevci izdajajo svoj organ »Novoje Slovo«, v katerem sodelujejo tudi baltiški Nemci. Rosenberg, šef referata za zunanje posle Hitlerjeve stranke v Berlinu neprestano podpira ruske kljukaste križarje in s pomočjo njih drži v šahu dosedanje voditelje ukrajinskega pokreta v Nemčiji. Nedavno niso ruski hitlerjevci dopustili v Berlinu predavanja, ki so g:a organizirali pristaši Konovalca. Predavanje se je moralo odpovedati, ker so ruski narodni socialisti zahtevali skupno akcijo in nerazdeljivost Rusije. Konovalca so sedaj zapustili in vse kaže, da je na njegovo mesto stopil bivši carski častnik in pomorščak Skoropadovski, v ospredje pa je stopil tudi Ostranicij, ki je pre-tendent na hetmanski prestol Ukrajine. Polkovnik Ostranicij je najprej poskušal srečo na Dunaju, nakar je odšel v Monakovo, kjer se je vpisal v takrat neznatno Hitlerjevo stranko. Sedaj ga prizno-vajo kot edinega in pravega predstavnika Ukrajincev v Nemčiji. Konovalca tolerirajo kot zastopnika dejanskega stanja dotedanjih razmer. Rosenberg je skupaj z generalom Goltzem svoježasno organiziral ekspedicijo belih Rusov skozi nadbalt-sko gubernijo proti boljševikom na Pet.rograd kot »ujedinitelj« Rusije. Po takrat izgubljeni igri se ni oglasil, pač pa je sedaj zopet prišel na površje s svojim ukrajinskim programom. Rosenbergova akcija ni povzročila vznemirjenja samo v krogih neodvisnih Ukrajincev, temveč tudi pri vladajočih faktorjih v Moskvi. Kdo vse bi rad vstopil v vzhodni pakt: t. Francija — 2. Italija London, 11. julija, ž. »Daily Telegraph* poroča, da bo Daladier obiskal Mussolinija dne 23. t. m. Na tem sestaniku bosta oba šefa vlad predvsem razpravljala o vprašanjih, ki so zvezana s podpisom paleta štirih zapadnih velesil. Poleg teh vpra- teresom splošnosti ali pa preteč pogin v socialni revoluciji. V Ameriki sicer za socializem ni dosti tal. toda ob tolikem številu brezposelnih in tako obupnih gospodarskih in socialnih razmerah vedno udarjajo na dan radikalne struje, katerih se ne da zadušiti z mitralježami. Amerika stopa v čas, ko prihaja do izvedbe velik eksperiment. Čeprav je toliko znakov, ki kažejo na škodljive posledice gospodarskih ukrepov, je vendar treba počakati do najvažnejših rezultatov sedanje go«|>odnrske politike. Sicer jih izrazitih ni pričakovati takoj, toda sčasoma se l>o le videlo, kam vodi sedanja politika. Na tem eksperimentu pa je neposredno in posredno interc.sirnn ves svet. Na eni struni so gospodarski stiki Amerike s svetom najži-vahnejši. na drugi strani pn jc gotovo, da bo uspeh ali neuspeh gigantskega eksperimenta iniei daipkosežne posicoice tudi za gospoda rsl vo vsega sveta. Oec. šanjj pa se bosta dotaknila tudi splošnega položaja v zvezi s pogodbami, ki jih je sklenila Rusija z državama, ki neposredno mejijo na Rusijo in pa z državami Male zveze. Po mnenju »Dailjr Telegra-pha< se bo tudi Italija priključila londonski konvenciji. o definiciji napadalca. Daladier in Mussoli-nd se bosta razgovarjala tudi o problemu formiranja bloka držav z zlato valuto, ki bi se moral razširiti, da se doseže kooperacija v vseh finančnih in ekonomskih vprašanjih. 3. Švedska in še kdo Rim, 11. julija, ž. Fašistični listi poročajoa, da se vodijo pogajanja, da Švedska in še nekatere severne države podpišejo konvencijo o definiciji napadalca. Potovan a Ruždi beta Rim, 11. julija, ž. Fašistični listi poročajo, da bo turški minister Teftik Ruždi bej, ki je obiskal francoskega ministrskega predsednika Daladiera in zunanjega ministra Paula Boncourja v Parizu, sedaj na Dunaju, jutri ali pojutrišnjem pa se odpelje v Rim. Po prihodu turškega ministra za zunanje zadeve v Rim, jc bil le-ta takoj sprejet od Mussolinija. Imela sta izredno dolg razgovor. Šlo je po ; vsej priliki ali vsaj delno tudi za pakt o nenapa-! danju, ki so ga sklonile sovjetska Rusija, države | Male antante in Turčija. Politični krogi naglašajo, da je Mussolini nekaj ur pred Tevtik Ruždi bejem sprejel sovjetskega poslanika, ki se je vrnil iz Moskve, kamor je šel poročat o žetvornem paktu. Kaže, da se Italija pogaja s Sovjetsko Rusijo o nenapadalnem paktu. Po poročilu italijanskih listov bo Sovjetska Rusija sklenila podoben pakt tudi i Avstrijo. Gombošev misterij Budimpešta, 11. julija, (a). Iz komentarjev listov o obisku Gtoemboesa na Dunaju je razvidno, da je hotel Goemboes skleniti t Dollfussom podoben pakt, kakor je pakt Male antante, ki veie njene članice, da složno nastopajo v zunanjepolitičnih vprašanjih. Kaže, da sta Goemboes in DoIIfuss sklenila le to, da se bosta pred sklepanjem o aktualnih mednarodnih vprašanjih medseboj posvetovala. Dunaj, 11. jul. tg. Na današnji seji zveznega sveta je viožil socialno demokratski poslanec Kor-ner nujno interpelacijo o obisku inadjarskega ministrskega predsednika Gombosa na Dunaju. Ta obisk je zelo velike zunanje-politične važnosti. Socialni demokrati ne bodo priznali nobenega sporazuma, če le-ta ne dobi sankcije zveznega sveta. Največje nezaupanje je na mestu, ker so bili razgovori z madjarskim ministrskim predsednikom tajni. Tudi o svojem potovanju v Pariz, Rim in London ni dr. Dollfuss poročal ničesar, niti ne v glavnem odboru kakor tudi ne v zunanjem odboru zveznega sveta. Sedaj se govori celo o nekem paktu z Madjarsko ter je še odprto vprašanje, ali bo ustmenemu sporazumu sledila tudi pismena pogodba. 1Maj Podonavje samo pove, kako želi da ga velesile razdereio Dunaj, 11. julija tg. V posebnem dopisu iz Pariza poroča »Neue Freie Prcsse« o mnenju od ločilne osebnosti francoskih vladnih krogov o položaju v Podonavju. Pomožno posojilo Avstriji naj bo početek velikopotezne obnove srednje Evrope, ki ima izgled na uspeh samo, če zajema vse podonavske države enakopravno. Toda Francija ne namerava predlagati poseben načrt za preureditev Evrope. Francoska vlada se je sporazumela z angleško in se bo v kratkem tudi z Rimom ter želi, da bi si podonavske države same uredile svoje medsebojne razmere brez pritegnitve kake velesile. Načrt za to naj izide iz njih samih. Italija pa surovo uničuje svojo slovansko manjšino nquveiie") Pari*, 11. jul. 1. Današnja »Ere Nouvelle« objavlja na uvodnem mestu članek o Italiji, ki se bavi s preganjanjem Jugoslovanov ter posveča posebno pozornost politiki italijanske vlade, ki jo vodi v srednji Evropi. Člankar naglaša, da pakt štirih do sedaj še ni napravil nobenega efekta v nemški politiki niti v novih teritorialnih stremljenjih v Evropi, kakor to izhaja iz italijanskih intrig v Avstriji in iz famoznega Hugenbergovega memo-randa v Londonu. V nadaljnjem pisanju se flankar bavi s politiko, ki jo goji italijanska vlada napram naši narodni manjšini, ter navaja vsa grozodejstva, katerim so izpostavljeni v Julijski Krajini Slovenc-i in Hrvati. Tu člankar našteva umor Eržena v bližini Cerknega, nadalje slučaj, ki se je pripetil našemu državljanu Pergarcu, ki je prispel k svojim staršem v Julijsko Krajino z našim potnim listom, a so ga fašistične oblasti aretirale in poslalo na odslužitev kadrskega roka v notranjost Italije. Nadalje navaja aretacije v masah v neki vasi v bližini Gorice. ko je nekdo izobesil jugoslovansko zastavo. Člankar nadalje sporoča, da jc predsednik obfine | v Operi ju obv estil občane, da bodo fašisti aret irali | vsakogar, ki bo na ulici govoril slovensko ali hr i »aisko. Fašisti so nadalje * m-ki drugi istrski vasi I zaprli štiri otroke, ki so izjavili, da so Jugoslovani, v neki drugi vasi pa zopet nekaj kmetov, ki v cerkvi niso hoteli poslušati italijanske pridige. Člankar zaključuje z ugotovitvijo: »Kljub temu nezaslišanemu postopanju proti Jugoslovanom v Italiji, katerih je v Julijski Krajini kompaktno naseljenih 500.000, fašistični listi še vedno naglašajo, da je Italija neumorna zagovornica narodnih manjšin, posebno onih malih držav srednje Evropo. Še vež, Italija celo misli, da ima pravico zahtevati teritorialno revizijo mirovnih pogodb v korist Madjar-ske in na škodo držav Male zveze, katerih položaj se niti od dalež ne more primerjati z usodo narodnih manjšin v Italiji. Jasno je, da fašistična Italija v tem svojem zadržanju.« ne vidi nobene kontradikcijc in nobene žalitve žuta pravičnosti. Lahko je zaradi tega razumeti zaničevanje narodov, ki se jih liožc prizadeti z italijansko-madjarskim revizionizmom, ki ga žn-lijo, razmišljajoč n usodi, ki jo je Italija pripravila lastnim manjšinam. Italijo niž ne ovira, da n* hi zahtevala razkosanje držav, ki respektirnjo prn-vieo narodnih manjšin, ki tivijo na njihovem ozemlju.« I^ondon, 11. jul. ž. Število brezposelnih v An-jr želo padli) iii /.nnšn 8C:i za 300.000 manj ko junija lani. Jadranski paki V dobi paktov pf Predzgodovina in ozadje a Dr. Fricks Ženeva, 10. jul. (Posebno poročilo »Slovenca«.) Vaš list je objavil dve kratki brzojavki, obe iz Berlina, ki sta vrgli v itak že prenasičeno politično ozračje v Evropi besedo o možnosti novega jadranskega pakta. Prvi telegram je priobčila, kakor mano. »United Press«, češ da se v političnih krogih v Rimu živo razpravlja o novem jadranskem paktu o nenapadanju, ki bi otvoril novo dobo prijateljstva med Italijo in Malo zvezo, posebno pa že med Italijo in Jugoslavijo. Druga brzojavka izhaja od uradne francoske agencije »Havas« in v suhih, sko-roda jeznih izrazih demantira vest, da bi bila francoska vlada predlagala Italiji, naj se sklene jadranska pogodba, kajti »v sedanjem rtenutku sploh nobenih pogajanj med Italijo in Francijo ni«. Pozitivna vest na eni, zanikanje na drugi strani. To je usoda vseh dejstev, ki se polagoma porajajo v tišini daleč od radovednosti javnega mnenja. V tej zvezi bo pa Vaše bralce gotovo zanimalo, I poznati v podrobnostih potek italijansko-jugoslo- } vanskah odnošajev v zadnjih dveh letih, ker le v • luči teh šele komaj minolih dejstev bo naše jugoslovansko javno mnenje moglo objektivno presojati politiko zbližanja z Italijo, kadar in če bi enkrat postala aktualna. Glasilo Zveze narodov »Journal les Nations« je k temu predmetu objavilo tudi nekaj zanimivih opazovanj, ki izvirajo iz peresa Al-oerta Mousseta in so torej verodostojna, Mussotir^ev načrt: „Jugoslavijo je treba razdreti" »Mussolini je od začetka leta 1932,« tako pravi »Journal des Nations«, »pa do letošnjega februarja smatral, da «e mora Jugoslavija na vsak način razkosati in porazdeliti med sosedne državne skupine. Če si je stavil ta cilj iz čisto diplomatičnih razlogov ali če je ravnal na osnovi informacij, ki «o mu jih dali glede položaja v Jugoslaviji, nikdo ne more z gotovostjo trditi. Pa to na dejstvu prav nič ne izpreminja. Italija je skozi dolge, dolge mesece brezobzirno in s surovo doslednostjo zasledovala razkroj Jugoslavije in je pri vsaki priliki, la se ji je nudila, vrgla na mizo adut o neizbežni katastrofi v Jugoslaviji. Italija je celo šla v svojem zaslepljenem sovraštvu do Jugoslavije tako daleč, da je uradno, po svojih diplomatskih zastopnikih, vprašala dve »prijateljski« velesili (to sta Anglija in Nemčija — op. ured.), kaj nameravata ukreniti spričo razpadanja jugoslovanske države. Čisto v tem duhu je naročila tudi svojemu tisku, da ltah-jansko javno mnenje sistematično pripravi na raz-oad Jugoslavije. Italijanski tisk je prinašal v velikih, pretiranih dozah najbolj alarmantne stvari o Jugoslaviji, o dnevnih bombah, o vstajah, o vsiaš-kih legijonih, o revolucionarnem duhu, ki razjeda državno edinstvo. Toda Italija je dobavljala tudi ostalemu inozemstvu vedno zadostnega materijala, da je končno svetovno javno mnenje postajalo res nemirno in je ponekod tudni že začelo računati z eksplozijo, ki naj bi razgnala jugoslovansko državo.« c Uspehi v inozemstvu: Splošen pesimizem glede Jugoslavije »Ta propaganda je rodila v Franciji svoje uspehe. Tudi v Angliji je našla mnogo pristašev, posebno v najvišjih političnih krogih. MacDonald je z največjim navdušenjem sprejel Mussolinijev predlog o direktoriju štirih velesil, ker ga je smatral kot garancijo za obrambo miru v srednji Evropi in na Balkanu v primeru popolnega razkroja Jugoslavije, ki mu ga je prorokovala italijanska vlada in v katerega je tudi sam začel verovati. Direktorij štirih velesil naj bi v primeru političnega kaosa na Balkanu prevzel kontrolno mesto in pazil, da bi se Nemška revolucija končana AU je zaprtih 18.000 ali 100.000 ljudi? »razkroj Jugoslavije vršil normalno brez prevelikih komplikacij.« »Jasno jc tudi, da je ta križarska vojna, ki jo je vodila Italija proti Jugoslaviji, zadela na največje simpatije tako v Nemčiji, kakor v Avstriji in na Madjarskcm, kjer so se vsi radovali turobnih napovedi Italije glede bodoče usode Jugoslavije. In sedli so k mizi in začeli risati zemljevide. Italijanski propagandi se je posrečilo, izkoriščajoč neumnost in nevednost enih ter politično sovraštvo drugih, da jc zavila Jugoslavijo v dušečo mrežo svetovnega nezaupanja in pesimizma.« Zanimiv incident v Ženevi Albert Mousset navaja na to zanimiv incident, ki se je dogodil na razorožitveni konferenci in ki priča, kako daleč je ta defetistična italijanska propaganda že uspela. Pri debati o definiciji napadača in napada, je delegat Madariaga izrekel besede: »Predložena definicija ni dobra, kajti vzemimo primer, da neka država A želi in pričakuje razpada neke druge države B, potem definicija napadalca temu primeru ne odgovarja...« In oči vseh delegatov so se pri teh besedah obrne k mizam, kjer sta 6edeli italijanska in jugoslovanska delegacija. »Kaj je hotel Mussolini? Sanjaril je o neki avstro-madjarsko-hrvatslri federaciji! Sanjaril in se v svojih sanjah zmotil. Pozabil je lekcijo iz časov d'Annunzia. Mislil je, da lahko nekatere centrifugalne tendence Hrvatov, ki so čisto notranjepolitičnega značaja, izkoristi v svoje namene, poza-bivši pri tem, da je ravno vmešavanje Italije v jugoslovanske notranje prilike imelo vedno nasprotni uspeh in je notranje jugoslovansko državo le konsoiidiralo in Srbe, Hrvate in Slovence v strnjeni fronti organiziralo proti italijanski nevarnosti. Pri tem je treba tudi omenili, da stojita ob Mussoliniju dva intimna svetovalca, baron Aloysi (ustvaritelj albanskega pakta) in baron Su-vich iz Trsta. Oba bolehata na fiksni ideji italijanskega Jadrana, Mussolini jima je podlegel. V svojo škodo, kot je pokazala zgodvina.« Vrhunec krize: Ozračje razčisti pakt Male zveze Vrhunec jc bil dosežen začetkom februarja" in kakor blisk iz z elektriko prenasičenega neba je učinkovala dne 16. februarja objavljena obnova političnega pakta Male zveze. Sledil je grom, prišel je prepih, sveži zrak, zadušljiv objem je popustil, kriza je bila mimo. Jugoslovanska država se je v paktu Male zveze afirmirala kot močna državna edinica v krogu dveh drugih držav, ki zaupanja vanj nista izgubili. 16. februar je bil slovesen demanti vseh vesti, ki jih je italijanska propaganda razsejala z velikim trudom in z milijonskimi denarji po vsem svetu. Z objavo političnega pakta Male Zveze preneha tudi doba brutalne ofenzive Italije proti Jugoslaviji. Nastopi zatem doba diplomatskih intrig, da bi ta Mala zveza ne mogla živeti kot političen faktor: 1. Intriga v Berlinu, ko grozi Mussolini, da se bo povezal s Hitlerjem, ki naj zasleduje svoje ambicije proti vzhodu, srednjo Evropo pa pusti Italiji. 2. Intriga s Poljsko, ki jo hoče obdržati izven območja Male zveze. 3. Intriga v Londonu in v Parizu, ko hoče pretrgati zveze med Francijo in vzhodnimi državami. Na vseh frontah sledi poraz za porazom. Hitlerjev adut je uničen z avstrijsko borbo proti Nemčiji, sanje o italijanski nadvladi v srednji Evropi pa je brutalno podrla Rusija, ki jc z londonskim paktom vzpostavila ravnotežje in se postavila v zaledje tem tolikanj zaželjenim malim državam. Sedaj, ko je vzhodna Evropa trdno organizirana, sedaj pa je napočil čil čas, da se Jugoslavija in Italija pomenita o jadranskem paktu, toda sami, brez vmešavanja drugih in ne da bi Italija silila v tvorbo drugih, kjer zanjo ni prostora. Berlin, 11. julija tg. Državni notranji minister dr. Frick je izjavil v okrožnici na župane in deželne vlade: »Kdor govori o nadaljevanju revolucije ali o drugi revoluciji, ta se zoper-6tavlja voditelju samenu. Vsak poskus sabotaže nemške revolucije po nepoklicanih elementih z nedovoljenim poseganjem v gospodarstvo se kaznuje z zaporom. Odslej naprej vlada ne bo več izvajala dosedanje prakse ter ne bo vposta-vila komisarjev. Današnji komisarijati bodo na najhitrejši način odpravljeni, kajti obstoj postranskih vlad se ne ujeina z avtoriteto tota-listične države. Uradno deinantirajo, dn bi bile oblasti aretirale dozdaj 100.000 oseb. V resnici, tako pravi uradno poročilo, je bilo dozdaj aretiranih 18.000 oseb in siccr preventivno. Tu so vštete tudi osebo v*koncentracijskih taboriščih. — Potomec železnega koncelarja princa Bismarcka, član nemške nacijonalne stranke v. Bismarck je odložil mandat v pruskem deželnem zboru. Državno sodišče v Leipzigu^ je razglasilo snoči razsodbo v nekem špionažnem procesu. Sodna razprava je trajala 9 dni in javnost ni imela dostopa za .sodno dvorano. Obtoženih je bilo 6 Nemcev iz Hamburga in Kiela radi izdaje vojaških tajnosti, radi sleparij in vojaških ta- t vin. Obtoženci so bili obsojeni od 4—15 let robije. Med obtoženimi sta tudi dva člana nemške vojne mornarice, ki sta služila na neki vojni ladji in sta bila sedaj razrešena tudi vojaške dolžnosti. Lord Rothermere: V Italiji in v Nemčiji je prevzela oblast mladina London, 11. jul. (a) >Daily Mali« priobčuje članek lorda Rothermera o novem režimu v Nemčiji. Lord Rothermere je poln hvale za Hitlerja. Članek ima svojo ost tudi proti sedanji angleški vladi. Lord Rothermere pravi, da obstaja sedanja nemška ali italijanska vlada iz 10 do 12 mladih ljudf, polnih pozornosti in vneme. Na sejah angleške vlade pa se zbere 20 gospodov z belimi lasmi, ki mu je vsukemu najmanj 63 let. V Italiji kakor v Nemčiji je oblast prevzela mladina. Mlada kri je vlila tem narodom novo življenje. S tem, da je Hitler postavil nemško mladino v službo svoje politike, je vlil obupanemu narodu upe žareče vere v novo bodočnost. Hitler je s tem okrepil notranji promet v Nemčiji. Ljubitelji radija s Zaparasebc v stanu, dati potrebne garancije. Tudi smo prepričani, da bodo vse naše gornje izjave pravilno ocenili tudi vsi oni faktorji, ki pridejo v po-Hcv, kakor n. pr. klub »Zveno«, komunisti in neki vladaioči krogi v Bolgariji, ki podpirajo borbo proti makedonski organizaciji z raznimi načini in ureditvi. če pa se bodo kljub našemu pričakovanju nadaljevali atentati na delavce v makedonski organizaciji in na makedonstvo kakor tudi na makedon- ski osvobodilni pokret, bo organizacija VMRO proti svoji volji prisiljena zavzeti znova svoje stališče ter v tem slučaja odklanja vsako odgovornost za vse, kar bo sledilo. Zemlja se pogreza Mionica, 11. julija. 1. Prebivalstvo tukajšnjih krajev se še Vedno ni pomirilo radi zadnje katastrofe, ki .io zadela vas Berkovce, ko so se pomaknili odnosno pogreznili celi kompleksi zemljišč, ko se jo včeraj 7»pet ponovil tak slučaj v vaseh Gornji Mušici in Beliševci. V teh vaseh se je zemeljska površina na dveh hektarih zemljišča po-greznila za 10 metrov. Vsa poivršina je počila v razdalji 200 metrov. Ponekod so razpoke globoke skoraj do 2 metra. V vasi Gornji Mušici pa se: je i udrlo 3 ha zemljišča. Na kraj, kjer so se izvršile spremembo površine zemljišč, je odšla danes komisija, ki bo precenila povzročeno škodo, ki jo je utrpelo prebivalstvo. Nadškof dr. Bauer v Belgradu Belgrad, 11. jul. L Jutri popoldne bo prispel t Belgrad zagrebški nadškof dr. Ante Bauer ter bo ob *>ol 10 sprejet pri predsedniku vlade dr. Srskiču. Romanje v Lurd Belgrad, 11. jul. (a) Predsednik ministrskega sveta je na prošnjo odbora za romanje v Lurd, ki mu je predsednik in vodja dr. Pavel Lončar, pre-fokt nadškofijskega semenišča v Zagrebu, dovolil, da se vsem državnim uslužbencem, ki bi želeli sodelovati na tej božji poti, dovoli dopust od 11. do 21. lnBja t. I. Ta dopust pa se Jim v8teje"v redni letni dopust. Predavanja misijonarja Kereca Belgrad, 11. jul. 1. Žc par dni se mudi tukaj znani slfvr^cski misijonar v Honkongu na Kitajskem Jožef Kfcrec, ki se je nastanil pri slovenskih laza-ristih na Čukarici. V'teku svojega bivanja v Belgradu je večkrat predaval o kitajskih misij onih. Tako je predaval v nedeljo dopoldne v župni dvorani na Čukarici, zvečer pa v dvorani za katoliško cerkvijo v Krunski ulici. Včeraj je predaval na medicinski fakulteti tukajšnje univerze za zdravnike, slovenske usmiljenke in strežaje v državnih bolnišnicah. Vsa predavanja so bila izredno dobro obiskana. G, misijonar jc' zbranemu občinstvu opisal vse napore in težave, s katerimi se imajo boriti misijonarji na Daljnem vzhodu, ter jc izrazil željo in upanje, da bo že vendar enkrat dbbil iz Slovenije novih moči in podpore za delo, ki bo obrodilo bogate sadove. Kerec bo odpotoval jutri zjutraj iz Belgrada v Osijek, kjer bo imel istotako predavanje o kitajskih misijonih, nato se bo vrnil preko Zagreba v Slovenijo, od tam v Turin in Rim ter dalje v Honkong. Za železniške obrtnike Belgrad, 11. jul. (a) V pravilnik o delavcih prometnih ustanov, ki je objavljen v ^Službenih novinah« št. 113, je vstavljena ta-le določba: Obrtnikom, ki so bili po zakonu o državnem prometnem osebju iz 1. 1933. urejeni, nato pa vnovič postavljeni v skupino delavcev, je treba čas, ki so ga prebili kot urejeni uslužbenci, všteti v članstvo pokojninskega fonda pod temi pogoji: 1. da plačajo v ta fond odgovarjajočo članarino za ves čas, ki so ga prebili kot urejeni uslužbenci, 2. da plačajo v delavski pokojninski fond članske prispevke, ki so jih prej temu fondu dolgovali in ki so bili ustavljeni % njihovimi imenovanji po zakonu o državnem prometnem osebju. Te zneske lahko plačajo tud v obrokih. če je tak obrtnik pridobil pravico do rodbinske pokojnine po zakonu o državnem prometnem osebju, tedaj se za primer njegove smrti pokojnina istočasno določi po določbah tega pokojninskega fonda in po predpisih, ki velja za uradniški pokoj-; ninski fond, izplača pa se pokojnina, ki je večja. Belgija časti naše umetnike Belgrad, 11. jul. (a) Prošlo zimo je bila v Bruslju razstava jugoslovanskega slikarstva in kiparstva. Razstavo je priredilo pod zaščito belgijske in jugoslovanske vlade društvo »Cvijeta Zuzo-rič«. Na belgijske umetniške kroge je ta razstava napravila najlepši vtis. Belgijski kralj je v zvezi ' s to razstavo odlikoval prireditelje in umetnike, ki i so na razstavi sodelovali, z visokimi belgijskimi 1 odlikovanji. Angleško brodovje na Adriji Split, 11. julija, (n). Včeraj opoldne jo prispela v Omiš angleška križarka Deltoic, v Hvaru so je vsidrala križarka »Dispalchc, v Starem gradu pa križarka >Ceresc. Povsod so angleškim mornarjem priredili prisrčen sprejem. Včeraj popoldne so tudi na Rab prispele tri enote angleške vojne mornarice. Angleškim ladjam je šlo nasproti veliko število jadrnic in čolnov. An-j gleške ladje so se vsidralo v samem pristanišču. Dunajska vremenska napoved. Na vzhodnem robu Alp naraščajoča oblačnost, zapadni vetrovi in padec temperature, najbrže nevihte. — Severne Alpe: Nagne nje k nevihtam, padec teifipc.ra.urc, spremenljivo vreme. — Južno Alpe: Naraščajoča oblačnost in nagnjenost k nevihtam, pozneje padec temperature. Balbo odleti v sredo Kodamj, 11. julija (a). Iz Belkjavicka poročajo, da je moral Balbo vnovič odgoditi odhod. Pravijo, da to pot nI bilo vzrok vreme. Pri podrobnem pregledu motorjev so ugotovili, da so nastale manjše motnje zaradi slabega benoina. Po najnovejših vesteh bo Balbova letalska odprava odletela preko Atlantskega oceana v sredo. Važna in zanimiva knjiga Paru, 11. julija (a). Danes j« bila v prisotnosti diplomatskega zbora plenarna seja mednarodne diplomatske akademije. Seji je predsedoval De Fontenay. Posvečena je bila izidu mednarodnega diplomatskega rečnika. Pri sestavi tega niika je sodelovalo 27 šefov držav, 49 zunanjih- ministrov in 512 veleposlanikov In ministrov iz 73 dežel. Delo prinaša razprave o vseh mogočih diplomatskih konstelacijah, o ustavah vseh držav in o velikih mednarodnih vprašanjih. Knjiga je opremljena tudi s tablicami o vseh pogodbah in njihovih ratifikacijah po letu 1856. Tu se nahaja tudi najnovejši četvorni pakt. Aakademija bo skušala delo izpopolniti z navejštmi podatki. Nov serum proti raku London, 11. jul. ž. Na zdravniškem kongresu društva za preiskavo raka je sporočil vojvoda od Yorlca, da se v angleških bolnišnicah delajo poskusi z novim serumom proti raku. Prijavilo se je 29 bolnikov, ki so jih že zdravniki zapustili. Baje so se dosegli ugodni rezultati. Pogodba z Grčijo Solun, 11. julija. 1. Pogajanja za dopolnilno trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Grčijo so končana in bo pogodba podpisana tekom prihodnjih dni. Po novni trgovinski pogodbi med obema državama bo Grčija plačala našim izvoznikom za iz-voženo blago polovico kupnine v devizah, pol p? v bonih. Nove telefonske številke Opozorilo telefonskim naročnikom. Dravska direkoija pošto in telegrafa razglaša: Do 15. julija t. 1. bo v avtomatični telefonski centrali v Ljubljani vključenih 500 novih številk in sicer od štev. 3501 do 4000. Zaradi priMjučitvenih del bodo nastale manjše in krajše motnje, katere naj naročniki blagohotno vpoštevajo. Nadalje prosimo naročnike, naj telefon uporabljajo le v nujnih primerih ir naj po nepotrebnem ne obremenjujejo centrale Osebne vesti Belgrad, 11. julija. 1. Na predlog pravosodnega ministra so postavljeni: za državnega pravdnika v Novem mestu dr. Davorin Rus, dosedanji namestnik državnega pravdnika v Celju; za namestnika državnega pravdnika v Novem mestu Ivan Groznik, dosedanji starešina okrajnega sodišča v Vel. Laščah in za namestnika državnega pravdnika v Celju Nikola Antipin, sodnik okrajnega sodišča v Laškem. Vpoko.jen jo sodnik okrajnega sodišča v Celju dr. Adolf Lenart. Belgrad, 11. jul. (a) Premeščen je višji davčni kontrolor v Ptuju Jakob Malinger za davčnega inšpektorja v Novo mesto. Drobne vesti Belgrad, 11. jul. (a) V seznamu postaj, ki zanje velja znižana tarifa za dehldrirani špirit, je uvrščena tudi postaja Ljubljana, gorenjski kolodvor. Belgrad, 11. julija, (a). Delavec Ante Dučič je danes povsem slučajno odkril v Jelši na otoku Hvaru stari rimski vodovod. O najdbi je bil obveščen arheološki muzej v Splitu. Rimski vodovod je zelo dobro ohranjen. Belgrad. 11. julija. 1. Današnje »Službene No-viue< objavljajo uredbo trgovinskega ministra o sestavi in delovanju državno filmske centrale ter o promelu s filmi. VV.. cl,;., -t, :..i x t .... ~1. ...•.-.., u^iuu. xx. jul. A. ti^U,Uionu nt mia.i ov , ,r ■sporoča, da cenijo žetev žitaric v Severnih ameriških državah v letošnjem letu z 495.681.000 bušliev. to ie 56% normalne žctv» K jubilejnim slavnostim v Ljubljano Pripravljalni odbor za jubilejne slavnosti prejema prva naročila za izkaznice in jubilejne znake. Da bo mogoče ustreči vsem željam, zato Pripravljalni odbor vljudno prosi, da mu p. t. župni uradi do ponedeljka 17. julija gotovo pošljejo vprašalne f>ole, na katerih naj bo točno označeno, koliko ude-ežencev želi potovati s posebnim vlakom. Kdor se priglasi za posebni vlak plača tudi vozovnico pri župnem uradu in se mora vračati s posebnim vlakom tudi nazaj. Le oni, ki se vozijo z rednimi vlaki, pri katerih bodo imeli samo 50% popusta, se lahko vračajo s poljubnim vlakom. Torej tretjinska vožnja velja samo za dan 30. julij. Posamezniki žele prenočiti v Ljubljani in naslednji dan iti na Brezje ali Višarje. Glede prenočišč ne more Pripravljalni odbor prevzeti nikake odgovornosti in se dobijo po ljubljanskih hotelih, ki so sedaj večinoma prazni, po nizkih cenah. Pripomnimo, da na Brezje potujejo verniki lavantinske škofije, okrog 3000, in verniki cerkniške dekanije. Pripravljalni odbor ne organizira iz Ljubljane nobenega vlaka na Brezje, to pa radi tega, ker ni daljave 100 km, in železnica ne da za progo Ljubljana—Otoče 50% popusta. Prodaja izkaznic je v polnem teku. Izkaznice ■e naročajo pri župnih uradih, v Ljubljani pa se poleg tega dobe še v trgovinah: »Jugoslovanska knjigarna«, »Nova založba«, Ničman in Vera Remec na Poljanski cesti. Priporočamo, da si v naprej preskrbite izkaznice z znakom, ki stanejo 6 Din, ker brez teh ne bo nihče imel vstopa na Stadion. Razglednice s sliko biseromašnika nadškofa dr. Jegliča so dotiskane in so na razpolago v Osrednji pisarni, Ljubljana, Miklošičeva 7, in pa v onih trgovinah, kjer se prodajajo izkaznice. Razglednice so trivrstne v zelenkastem in rjavem tonu ter bar-vaae in stanejo po 1 Din. Posebni vlaki; I. Brežice—Ljubljana. Vlak iz Brežic bo odšel 30. julija ob 3.57 in bo prišel v Ljubljano ob 6.36, odšel pa bo iz Ljubljane ob 19.18 in prišel v Brežice ob 21.55. Vožnja za ta vlak stane tja in naza) 33 Din. II. Metlika—Ljubljana. Vlak bo vozil 30. julija iz Metlike ob 4.00, iz Gradca 4.15, iz Črnomlja ob 4.29, Semič 4.52, Uršna sela 5.18, Kandija 5.39, Novo mesto 5.47, Mirna peč 6.09, Ponikve 6.20, Trebnje 6.28 in bo prišel v Ljubljano ob 8.31. Odhajal bo iz Ljubljane ob 18.40 in bo prišel v Trebnje ob 20.42, Novo mesto 21.14, Semič 22.09, Črnomelj 22.23, Gradac 22.36, Metliko 22.50. Vlak bo obstajal na v«eh postajah od Metlike do Ljubljane tja in nazaj grede. Vozna cena za ta vlak je 38 Din za vse omenjene postaje tja in nazaj. Kdor se bo peljal v Ljubljano s tem vlakom, se bo moral tudi iz Ljubljane vrniti prav s tem vlakom. III. Rateče—Ljubljana. Vlak bo vozil 30. julija in bo odhajal s postaje Rateče-Planica ob 5.55, s Podkorena ob 5.58, iz Kranjske gore ob 6.03, z Gozda 6.08, z Dovjega 6.19, Hrušice 6.28, Jesenic 6.40 in bo prišel v Ljubljano ob 8.35. Ta vlak bo odhajal iz Ljubljane gl. kol. ob 18.16 in bo prišel na Jesenice ob 20.22, Dovje 20.46, Kranjsko goro 21.09, Rateče-Planica 21.19. Vozna .cena za ta vlak je od vseh omenjenih postaj tja in nazaj 30 Din. IV. Maribor—Ljubljana. Posebni vlak bo odhajal iz Maribora 30. julija ob 3.35, iz Hoč ob 3.44, Rače-Fram 3.55, Pragersko 4.03, Slovenska Bistrica 4.12, Poljčane 4.23, Ponikva 4.42, Grobelno 4.50, Sv. Jurij 4.56, Štore 5.04, Celje 5.14, Zidani most 5.57 in bo prišel v Ljubljano ob 7.35. Vlak se bo vračal zvečer iz Ljubljane ob 18 in bo v Zidanem mostu ob 19.43, v Celju ob 20.19, Pragersko 21.30 in v Mariboru ob 22.00. Vlak bo postal na vseh postajah tja in nazaj grede. Vozna cena za ta vlak in za vse omenjene postaje znaša 45 Din sem in tja. V. Rakek—Ljubljana—Brezje. Posebni vlak bo vozil 30. julija z Rakeka ob 8.00, s Planine ob 8.09, Logatec 8.19, Verd 8.30, Borovnica 8.39 in bo prišel v Ljubljano ob 9.03. Iz Ljubljane na Brezje bo odšel ob 19.03 in bo prišel na Otoče ob 20.16. Dne 31. julija se bo vračal ta vlak z Lesec ob 11.55, z Otoč ob 12.11, iz Ljubljane ob 16.00 in bo prišel na Rakek ob 17.10. Tega vlaka se poslužujejo samo oni verniki cerkniške dekanije, ki bodo potovali obenem tudi na Brezje. Cena za ta vlak je določena z Rakeka na Brezje tja in nazaj, izkaznica in znak za prireditve na Stadionu 43 Din. Kdor pa potuje na Bled in se bo vračal z Lesec, plača 52 Din. — Priglase za ta vlak sprejema župni urad Stari trg pri Ložu. utrjena in neobčutljiva -in zvečer zopet živahna ženska, ki se zaveda svoje lepote, negovana do koncev prstov: kakor nežen dih pokriva Elida Creme de chaque heure obraz in roke, jim daje medel lesk, naredi kožo voljno in nežno. Zjutraj z razpetimi jadri v solncu in vetru Vrednost deta narašča - plače padajo Naši javnosti so 1« malo znani podatki o velikem nazadovanju števila zaposlenega delavstva v rudniških revirjih in o vseh udarcih, ki so jih zadnja leta revirji doživeli. Še januarja 1926 je bilo zaposlenih v obratih TPD skupno 9806 oseb, leta 1933 pa še samo 3934, to je 5872 manj. Razlika med januarjem 1926 in januarjem 1933 pa znaša 4765. V Rajhenburgu in Kočevju so bile večje redukcije že leta 1932, v La-Skem pa januarja 1933. , , ., Dne 1. maja 1933 je bilo v Zagorju reduciranih 167 oseb, v Hrastniku 116, v Kočevju 7, v Trbovljah 86, v Hudi jami pa že meseca februarja 268 rudarjev. Pravilnik o podeljevanju brezposelnih podpor določa pri nas, da dobe brezposelni, ki so bili so-"fcMlno zavarovani, prvi mesec brezposelnosti po 10 Din na dan. Reducirani brezposelni rudarji so te podpore izčrpali že meseca maja. Meseca junija pa so reduciranci zašli v najbolj črno bedo. Znane so bile pritožbe proti tem redukcijam, češ, da niso bile izvedene strogo po socialnih vidikih in da bi bila možna revizija. Prizadeti so bili zlasti brezposelni družinski očetje. Brezposelni reduciranci so prejeli maja 85.610 Din podpore, torej bi bil potreben mesečno vsaj znesek 85.000 Din za najbolj nujno podpiranje teh reducirancev in njihovih družin. Pri tem je treba računati, da znaša eksistenčni minimum za samca za hrano pred vojno 26.30 zlatih kron, oziroma danes 250 Din. Za družino poročenega rudarja pa je uradno izračunan povprečno eksistenčni minimum 600 Din mesečno za hrano. Pri tem je treba vedeti, da je samo v Trbovljah prejemalo okoli tisoč rudarskih družin pred redukcijami približno 350.000 Din manj, kakor pa bi potrebovale zgolj po eksistenčnem mi-mirau za hrano. Po redukcijah pa se je ta primanjkljaj seveda zelo povečal. Vsaj 3.5 do 4 milijone dinarjev letno bi bilo potrebnih, ko bi hoteli samo v Trbovljah dati' rudarskim družinam vsaj eksistenčni minimum za hrano. Redukcije so se občutno poznale tudi v socialnih dajatvah, ki jih morajo dajati zaposleni rudarji. Medtem ko število upokojencev stalno raste, pa pada število aktivnih rudarjev, ki morajo socialne ustanove vzdrževati. Še leta 1932 so dajali aktivni rudarji povprečno po 5 Dm na dan za socialne dajatve, aprila 1933 že po 6 Din. V veliki zadregi bodo tudi občinske uprave rudarskih revirjev, ki so imele znatne dohodke od doklad na davke TPD. Lani pa izkazuje TPD le neznaten bilančni prebitek in bodo skoraj izostali dohodki občin iz občinskih doklad. Na ta način bo občinam onemogočena marsikatera socialna akcija. Pri tem pa je treba vedeti, da produkcija sihtov stalno raste, da torej narašča vrednost delavčevega EUDSV-« Creme de chaque heure Odkrita ponarejevalnica srebrnikov dela. Leta 1929 je prišlo v rudnikih TPD povprečno ; 737 kg premoga na šiht, lani 831 kg, letos že 885 kg. Povprečna mezda za šiht kopačem pa stalno pada j in je padla od 52 Din na 38 Din. Ako bi ne bilo redukcij, bi produkcija narastla letos za petino. Tudi odstotek stroškov produkcije za delavske mezde stalno pada. Pred vojno so znašale mezde 50% vseh produkcijskih stroškov, leta 1925 samo 40% in sedaj samo še 35 odstotkov. Vrednost delavčevega dela je torej stalno rast-la, delavstvo pa je bilo čimdalje slabše plačano. Vse to so dejstva, ki so dovedla do sedanjega stanja v revirjih in s katerimi se mora baviti sedanja anketa. Anketa se nadaljuje v Trbovtiah Trbovlje, 11. julija. Komisija, ki je bila že dalje časa določena in ki je včeraj priredila anketo v Zagorju, da prouči bedno stanje delavstva in njihove družine, se je sestala danes ob 9 v glavni rudniški pisarni v Trbovljah. Povabljeni so bili k razpravi tudi zastopniki tukajšnjih delavskih strokovnih organizacij, zastopniki obrtnikov in uči-teljstvo tukajšnjih šol Zastopniki delavstva in obrtništva so piodali prav tako, kakor v Zagorju, zelo enake predloge za rešitev. Del te komisije si je ogledal na licu mesta tudi stanovanjske razmere, da se prepriča s čim se delavstvo pri tako nizkotnem zaslužku preživlja. Predsednik komisije, rudarski glavar g. Strgar, je sprejel tudi deputacijo brezposelnih samcev, žene deloma zaposlenih rudarjev in upokojencev. Splošni pregled dela komisije je obširen in se bo storilo le toliko za omiljenje, v kolikor bodo dopuščala sredstva, najsi bodo v obliki denarja ali živeža. Delavski zastopniki so zaprosili okr. glavarstvo pri razpravi, da ukine v Trbovljah sedanje izredno stanje, ker s tem še bolj razburja bedne rudarje. Zagotovili so. da bo vladal red brez izjemnih varnostnih ukrepov. G. dr. Kosi, sreski načelnik, jim je to obljubil. Komisiji je prisostvoval narodni poslanec g. Pavlic, ki je stavil komisiji obširne predloge za uspešno [Kimoč rudarjem. Ljubljana. It. julija. Sno&i je bil v restavraciji »Pri novem svetu« na Gosposvetski cesti pripravljalni sestanek rojakov iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, na katerem se je ustanovil odbor za pomoč revnim rudarskim družinam v revirjih. Na sestanku je bila prav lepa udeležba v Ljubljani Ljubljana, 11. julija. V okolici Zaloga. Vevč in D. M. v Polju mnogo govore o odkriti kovnici desetdinarskih srebrnikov. V neki bornejši hiši se je naselil star znanec, izdelal je model desetdinarskega kovanca. Pravijo, da prav spretno, drugi pa trde, da je model zelo enostaven in naivno izdelan. Mladi človek je hotel postati slavni Prelesnik, ki je pred 70 in 60 leti delal srebrne goldinarje in je po kmetih imel dovolj zaščitnikov, a je pozneje na ljubljanskem Gradu kot kaznjenec tragično končal. Orožniška patrulja iz Vevč je imela službeni posel v nekem naselju, kjer je izvršila preiskavo zaradi neke druge zadeve v dotični hiši. Orožniki so vse prebrskali in privlekli so iz skrivališča na dan tudi čuden model. Domači so kar onemeli in nikdo Mezdno gibanje v litijski predilnici V litijski predilnici Mauthner d. d. je nastal resen mezdni spor. Podjetje je namreč sporočilo delavstvu, da bo znižalo dosedanje plače za 10 do 15%. Prizadetih bi bilo s tem 700 do 800 delavcev. Mezdne in delovne razmere že sedaj niso bile v tej predilnici za delavstvo ugodne in je delavstvo zelo presenečeno, da mu podjetje namerava prav sedaj znižati že tako in tako skromne prejemke. O nameravanem znižanju mezd je obveščena tudi Delavska zbornica, ki posreduje v tem mezdnem sporu. V Litijo je odpotoval od Delavske zbornice g. Mar in ček, ki bo v sporu posredoval. Čudno pa le zveni dejstvo, da znižujejo ravno tekstilne industrije mezde svojemu delavstvu, ko ima izmed vseh industrijskih panog tekstilna industrija v naši državi skoraj edina sedaj še dobre konjunkture. Rimske izkopine v Št. Lovrencu na Dol. Ko so kopali 4. t. m. pri hiši g. Alojzija Gorca, posestnika v Praprečah pri Št. Lovrencu »na Kazini« za straniščno jamo za hišo, so naleteli v globini 1 metra na rimski grob. Izkopali so lončen lonec in stekleno posodo, kar -se je oboje zdrobilo in v loncu ostanke sežganega mrliča, pepel in kosti, rimski novec, prav slabo ohranjen z napisom na av: Caesar Aug Germ .., več se ne da čitati. V sredi pa sta veliki črki S. C. Na rev: pa je glava cesarjeva in okoli nje napis popolnoma nečitljiv. Poleg tega so našli še malo, podolgovato prebivajočih domačinov iz revirja. Za predsednika pomožnega odbora je bil izvoljen trgovec Dominik Čebin. Odbor namerava takoj, ko bodo rešene najhujše formalnosti z oblastmi, pričeti z osebno pomožno akcijo za pomoč stradajočim rojakom. Vabljeni so vsi tukaj prebivajoči rojaki iz revirjev in vsi, ki sočustvujejo z ubogim rudarskim prebivalstvom, da se zglase pri organizacijskem referentu odbora g. Pavlicu v pisarni Škodovih zavodov v palači »Viktorija«. Pisma Primskovskega gospoda XIX. Živi, vrnrje brez dnarja. Ljuba Filomena, da si mi, zdrava I Mogočen je Bog v svojih delih tudi v delih Človeškega razuma se kaže velik. Dela človeškega uma, če so dobra, so tudi božja dela; Bog se kaže v njih velik: »velik v modrosti, da je človeku dal tak razum; velik v mogočnosti, da človek take reči naredi. Toda najmanjše božje delo je bolj modro narejeno, kot vsi človeški stroji, kot vse človeške umetnije. A z vsemi umetnijami ljudje zemlje ne bodo spremenili v raj; bi jo, če bi Boga čez vse ljubili, bližnjega pa kakor sami sebe. Vsi pripomočki so od Boga dani, da bi precej dolino solza spremenili v raj, le ene reči primanjkuje, to je ljubezni do Boga in do bližnjega; te manjka... Vse bogastvo ne stori bogatinov bolj srečnih; pri vsem bogastvu so bogatejši tudi za ta svet revni, če nimajo pobožnosti. Jud Rotšild na Dunaju je bogatejši ko cesar, pa ni srečen. Povabil je Rot-šild gospodo na pojedino, in neki siromašni uradnik je vzkliknil in rekel: »Kolika sreča!« Rotšild: »Kaj ste vi bolj srečni ko jaz!« Uradnik: »Kako to?« Rotšild: »Vi ste zdravi. Ali ste videli koliko sem jedel? Nekaj jedi že r>o svoji veri ne smem jesti; in še od teh jedi, kolikor mi jih je moja judovska kuharica pripravila in jih smem jesti. ... ■•> :„J„lo. T.,l,„ i____<____ KOI1KO sem jlil J"1 ■ • — i..hO jc, in^innu bolniku tudi zlata jiostelja nič ne pomaga, zdravje ie največje bogastvo. Naj je kdo kralj vse«a eveta. zdravja ne more kupiti, če ga Bog ne da; miru srca, miru vesti tudi ne; strahu pred smrtjo in onim svetom si tudi ne prežene; pobožnosti tudi ne da, zadovoljnostj tudi ne, dobrih otrok zakonskih tudi ne, ljubezni med zakonskimi tudi ne in še več reči ne. Srečen na tem svetu je, kdor ima živež, obleko, stanovanje, dobro ime in upanje, da po smrti pride v nebesa. Pomoček za to srečo pa ima vsak človek, če ga hoče rabiti, in ta je: če skrbi, da si pobožnost pridobi, kar je ljubezen do Boga in do bližnjega, potlej mu pa Bog tudi dn toliko časne sreče, kolikor mu je za nebesa potrebno, koristno ali vsaj neškodljivo.. . Ljubezen do Boga čez vse velika se pa razodeva v ljubezni do bližnjega . .. Bogu ne moremo nič dobrega in nič hudega storiti, Bog je popolnoma srečen ... pa on pravi: Če meni ne moreš nič dobrega storiti, stori mojim otrokom; in to je tako sprejeto kakor če njemu samemu storimo.' 1 Da razloži H. svojim sorodnikom, kako malo jim more v denarnem oziru pomagati, prijxiveduje nato. kako duhovnik potem, ko je prejel sv. maš-niško posvečenje, tako rekoč umrje za svoje sorodnike: za te je bolje, da jim duhovnik odmrje. kakor da bi zanje živel; pač pa jim lahko mnogo pomaga zlasti z daritvijo sv. maše. bržkone več kot potlej, ko bo v nebesih. Nato navaja H. svoje redne dohodke in izdatke na župniji, iz česar se vidi, da mu niti toliko ne ostane kol hlapcu ali dekli. Ko je prišel na Primskovo. je imel celo dolg. a ga je pošteno plačal. K temu bi bilo do. . .U*.:t: -i ~ en mil .sinnv rvrA r a ,-1 in nr»i UoMlHl! Sto»tli, »«n " »pečen ni in tudi obleka na njem ni zgorela. Poklicani zdravnik je moral žal konstatirati le smrt vsled zadušenja. Zjutraj, ko so se domači odprav, ljali k prvi sv. maši, je reveža našla njegova sestra mrtvega. Ker se ji je čudno zdelo, od kod ta strašni dim, ki je bil objel že vse stanovanje, je šla v spalno sobo svojega nesrečnega brata in zadela na tleh ob njegovo mrtvo truplo. — Ponesrečenega fanta vse pomiluje, bil je dober fant, blagega in in silno potrpežljivega srca, pomagal je rad, kjer je mogel in bil res desna roka svojemu 70 letnemu očetu. Naj mu bo Bog milostljiv sodnik! Težko prizadete naj tolaži dobri Bog! Ciritovo žegnanje v Metliki Metlika, 10. julija. Pa sta sveta brata le izprosila za svojo slav-nost lep dan. Letos so teki dnevi redki. Ta pa nam je bil res brez kaplje dežja. Tema dvema svet-oema je sveti Medard vendarle napravil izjemo. Sicer je letos res neizprosno strog s svojimi 40 dnevi. Pa tudi včeraj je malo pogrmelo, četudi že zvečer. No, dežja pa le ni bilo. Naroda se je nabralo k Ciril-Metodovemu žeg-nanju toliko, dn je bil ves grič poln. Najprej seveda cerkvica. Pa ta je majhna. Naroda pa se je nabralo za dve veliki cerkvi. Stepan je pa streljal, da se je zemlja tresla. Dr. Janko Šimrak je prišel iz Zagreba že prejšnji večer. Na slovesnost so prihiteli tudi vsi bližnji trije grško-katoliški župniki iz župnij: Kašt. Sveta Nedelja in Drage. Dr. Šimraka so pozdravili tudi zastopniki oblasti. Mnogo je prihitelo naroda prav zato, da bi čuli slovitega govornika dr. Šimraka, ki je tudi imel cerkveni govor. Žal, da ni govoril na prostem, da bi ga mogla razumeti vsa množica. Le tisti, ki so bili v cerkvi, so mogli slediti njegovim krasnim izvajanjem. Med množioo je bilo opaziti tudi mnogo tujcev, ki so prišli z vlaki. Nekateri 90 prihiteli celo iz Zagreba. Drava izroča žrtve Maribor, II julija. V živem spominu je šc smrtnat nesreča, ki se je pripetila v soboto 1. julija pri pleskanju železniškega b;-§! < K' r.boru. Pleskarski vaiotcc. 16 letni Josip Levančič, je strmoglavil z »boka 30 m globoko v reko ter utonil v deroči Dravi. Truplo je vodni tok odnesel do Ptuja, kjer ga je sedaj reka naplavila v občini Breg na plitvino. Truplo so položili na tamkaišnie pokopališče k večnemu počitku. Ljubljanske vesli: Mestna občina in brezposelnost Ljubljana. 11. julija. Na zadnji tajni seji občinskega sveta je bil sprejet sklep, da mestna občina mesto raznih socialnih podpor nudi temvečjo možnost zaposlitve brezposelnim ročnim, pa tudi duševnim delavcem, •zlasti mladim intelektualcem. Samostojni mestni uradi in mestnat podjetja so prejeli sedaj od g. župana okrožnico, ki jim nalaga, naj takoj sestavijo spisek vseh del, ki jih dosedanji nameščenci in delavstvo uradov in podjetij ne morejo z normalnimi močmi in časom sami opraviti. Ta dela bi bila podeljena brezposelnim telesnim delavcem in pa brezposelnim mladim intelektualcem. Že dosedaj so dobivali brezposelni telesni delavci pri mestni občini delo, ki ga niso dobili aicer plačanega z denarjem, pač pa so dobili nakazilo za en teden dela hrano za štiri tedne. Brezposelni delavci so bili povečini zaposleni pri takih delih, ki ni So zahtevala večjih investicij, zlasti taka, kjer ni bilo treba za stvarne izdatke izdati denarja. Proti pesimističnim mnenjem so se brezposelni delavci pri mestni občini prav dobro izkazali. Zlasti so se obneeli pri mestnih vrtnarskih, gozdnih, pa tudi cestnih delih. To dokazuje ravno, da. bi ljubljanski brezposelni radi delali, samo dela jim je treba dati. Delomrz-nežev je med brezposelnimi le majhen odstotek in ta bi tudi ostal, če bi se na vsakem vogalu nudile delovne prilike. Večina brezposelnih komaj čaka dela, čeprav dobi pri tem samo za hrano. Nezdrava organizacija dela pri mestni občini je dosedaj še vedno nudila mnogim izrednega zaslužka v obliki nadur, postranskih zaslužkov, še vedno pa je pri mestni občini zaposlenih tudi nekaj ljudi, ki prejemajo sicer razne pokojnine, od mestne občine pa tudi primerne dohodke. Nova Krožni avtomobilski izlet Krke , tt okrožnica g. župana tega seveda ne bo odslranila. Toda čo mestni nižji uslužbenci delajo lo 8 ur na dan in jim odpadejo nadure, potem jo verjetno, da bodo tudi brezposelni delavci prišli do nekaterih zaslužkov pri mestni občini. Aleslno občino to no bo nič veljalo. Mesto da bi nadure plačevala, bo plačevala zaslužek sicer brezposelnim delavcem. Navajamo samo en primer: Od nekdaj je bila navada, da so postreščki sodelovali pri mrtvaških odrih in pri pogrebih. Mestni pogrebni zavod pa je zadnji čas uvedel prakso, da sodelujejo pri pogrebih in seveda tudi pri mrtvaških odrih njegovi redni uslužbenci, ki prejemajo redno plačo. Vedeti pa moramo, da trpi večina ljubljanskih postreščkov sedaj grozno pomanjkanje, ker jim je odpadel vsak zaslužek. Pravično bi bilo, da se uslužbenci pogrebnega zavoda omeje na svoje redne dohodke, postranski dohodki pa naj bi se dali bednim postreščkom in brezposelnim, vse v smislu sedanje županovo okrožnice. Mestna občina namerava tudi odpraviti razne nadure svojih uradnikov. Svoje dohodke bodo morali s tem skrčiti — če se to res resno izvede — zgolj nižji uradniki. Prav bo, čo dobi nekaj brezposelnih mladili intelektualcev nekaj zaslužka. Obenem pa opozarjamo g. župana, naj bo mestna občina pri podeljevanju lega zaslužka nepristranska in pravična. Saj je g. župan sam poslušal govor g. bana dr. Marušiča na Žalostni gori nad Mokronogom v nedeljo, dne 9. t. m., ko je g. ban pov-darjal: -Lo v narodni slogi je moč, toda samo enakopravni državljani žive v slogi in pravici!« Pri podeljevanju izrednega deln brezposelnim ročnim delavcem in mladim intelektualcem mora biti torej izključena vsaka protekelja ter je treba povsod le vpoštevati zmožnost iu potrebo! Mariborske vesti* Modri vlak • • • ti Krožni avtomobilski izlet društva »Krke« na Dolenjsko v nedeljo 16. julija se bo vršil ob vsakem vremenu. Priglasilo sc je že lepo število izletnikov, pričakovati pa je, da se jih bo te zadnje dni priglasilo še mnogo. Opozarjamo prijatelje Dolenj-ske, da pohite s prijavami, da ne bo društvo v zadregi zaradi avtobusov. Izlet bo na progi Ljubljana — lurjak — Velike Lašče — Ribnica — Kočevje — Žužemberk — Muljava — Stična — Višnja gora — Ljubljana. Vožnja s kosilom in večerjo stane samo 75 Din. Prijave sprejemata obe pisarni Putnika, za nebotičnikom in pri Mikliču, unionska trafika, Zvezna knjigarna v Šclcnburgovi ulici in trgovina Samec na Mestnem trgu. Prijave sc sprejemajo samo še do petka ob 12. Vsi avtobusi bodo zaprti, s sedeži naprej. Vsak udeleženec bo imel udoben prostor. S seboj lahko vzamejo tudi otroke, za katere ne bo plačati voz-nine, če bodo sedeli pri starših. Odhod iz Ljubljane točno ob 6 zjutraj izpred Mestnega doma, prigod v Ljubljano okrog 22. Kosilo bo v Kočevju, večerja pa v Višnji gori, Tam bo tudi veselica izletnikom v čast. Krožni avtomobilski izlet se bo vršil nepreklicno. Reklamno nizka cena 75 Din bo gotovo še marsikoga pripravila do tega, da se bo nemudoma prijavil. Mlade žrtve jetike na počitnicah Ljubljana. 11. julija. Protituberkulozni dispanzer v Ljubljani se že nekaj časa trudi, da bi omejil, če ne že zavrl, naraščajočo nevarnost prave tuberkulozno epidemije, za katero ustvarja med mladino revnih staršev sedanja splošna beda nevarne pogoje. Žal so sredstva dispanzerja le omejena in so letos še manjša kakor lani. 2e lani je poslal protituberkulozni dispanzer več otrok na poletne počitnice, da si opomorejo v svežem zraku, v vodi in sredi solnca, zlasti pa ob dobri hrani ter da zboljšajo svoje ogroženo zdravje. Kljub letošnjm manjšim sredstvom pa je protituberkulozni dispanzer le poslal nekaj otrok na počitnice, in sicer v Rakitno, v Medvode in v Lukovico. Prva skupina mladine 36 dečkov in deklic do 10 let, je odpotovala v te tri kraje dne 22. junija. Izmed mnogih prosilcev so bili izbrani res najbolj potrebni otroci iz najbolj ogroženih družin v Ljubljani in nekaj tudi iz okolice. Pri vseh teh otrocih je zdravniška preiskava ugotovila same pozitivne reakcije, to se pravi, da so vsi resno ogroženi po jetiki. Ta skupina ostane do 22. t. m. na počitnicah, potem pa jo zamenja druga, ki bo štela prav tako 36 po jetiki ogroženih otrok. Le žalostno je dejstvo, da protituberkulozni dispanzer ne more ustreči vsem prošnjam številnih družin, ki bi rade poslale svoje bolehne otroke na počitnice, čeprav bi bili vsi predlagani otroci počitnic res potrebni. Že lanske skušnje so dognale, da že samo enomesečno bivanje na počitnicah ogrožene otroke res okrepi in utrdi njihov telesni ustroj. Poleg proti tuberkuloznega dispanzerja pošlje še protituberkulozna liga 20 otrok z lastnimi sredstvi na počitnice. Ti otroci bodo prideljeni skupini protituberkuloznega dispanzerja. Voda zopet nagaja Ljubljana, 11. julija. Prejšnji teden je delo v strugi Ljubljanice med frančiškanskim trimostjem in zmajskim mostom zelo 'epo napredovalo in je betoniranje dna Ljubljanice že skoro doseglo zmajski most. Zadnja dva dneva pa je nastopila huda vročina, kar je imelo za neizbežno posledico, da so se pojavili pomisleki, če sme struga predolgo ostati neizplaknjena. Zato jc včeraj zahteval mestni jradbeni urad v sporazumu s terensko sekcijo, 'iaj se nekoliko spusti voda v strugo, da sc morejo izprazniti zbiralni kanali in da se odplavi blato v strugi za šentpeterflJdm mostom. Zato jc Ljubljanska gradbena družba odprla včeraj ob 6 popoldne nekoliko zatvornico v Trnovem ter je voda počasi pritekala. Zatvornico v Gruberjevem prekopu pa jc družba nekoliko priprla. Voda je naraščala res počasi, toda jc kmalu dosegla višino jezu pod trimostjem. Ob 11 zvečer pa je pričel jez naenkrat puščati in je voda udrla na betonirano dno, kjer je danes stala meter visoko. S tem pa so bila preprečena samo betonska dela, ne pa izkopna dela, ki so se v strugi nadaljevala. Ljubljanska gradbena družba jc prepričana, da je jez pod Ljubljanico nalašč poškodoval kakšen zlobnež, ker drugače si ne more razlagati, da bi vod« tako I i t i.n n« Uji rrr.nt n .'lr!i5;vi e * ■ • .—j — ■ - j —---o ------1-------- " upa. da Ik> morila že ponoči, če ne pa v najkrajšem času. izpraznila strugo tako, da se bodo mogla betonska dela v rediu nadaljevati. »Modri vlak« s potujočo kmetijsko in gospodarsko razstavo pride v Maribor, kakor smo že poročali, jutri v četrtek. Vlak pride v nočnih urah ter se bo ustavil na prvem tiru tovornega kolodvora. Ob 8 zjutraj bo slovesna otvoritev razstave, ki ji prisostvujejo zastopniki tukajšnjih krajevnih oblasti. Otvoritvi prisostvujejo in si potem ogledajo razstavo gojenci tukajšnje gozdarske šole, vinarske in sadjarske šole, občani iz občin Št. Ilj, Pi-vole, Limbuša, Sv. Marjete ob Pesnici in Sv. Petrn pri Mariboru. Ob pol 9 pridejo na vrsto občani iz Pesnice, Jarenine in Ranče z okoliškimi občinami. Ob pol 10 bo razgled razstave z občine z Dravskega polja, ob 11 pa pridejo na vrsto Studenci, Pobrežje, Kamnica, Tezno, Krčevina in druge občine iz bližnje mestne okolice. Med 13 in 15 popoldne si ogleda razstavo vojaštvo mnriborske gar-nizije, od 15 do 10 vsi iz navedenih občin, ki niso prišli pri ogledu na vrsto ob že določenih urah, po 17 popoldne pa je odprta razstava za obisko- Kopalni vlaki v ŠkoSjo Loko Dne 12. julija prične voziti na progi Ljubljana gl. kol.—Škofja loka in obratno kopalni vlak. Ob delavnikih odhaja kopalni vlak iz Ljubljane gl. kol. ob 14.20 in prihaja v Škofjo loko ob 15.02. Ob nedeljah in praznikih odhaja kopalni vlak iz Ljubljane gl. kol. ob 13.10 in prihaja v Škofjo loko ob 13.50. Povratek kopalnega vlaka Iz Škofje loke dnevno, to je ob aelavnikih, nedeljah in praznikih ob 18.27, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 19.05. Kopalni valk bo vozil samo ob ugodnem vremenu za kopanje, Kar bo vsak dan razglašeno od 10 dalje pri potnišktn blagajnah v Ljubljani gl. in gor. kol. Kopalci, ki se vozijo s temi vlaki, plačajo po odredbi generalnega ravnateljstva jugoslov. drž. železnic polovično, otroci od 4. do 10. leta starosti pa četrtinsko vozno ceno. „/ia/o" reče očka Sandi „Vsak dan k S/am/ču hitimol tam na cvetni se verandi imenitno ohladimo l" 0 Na Jegližovi costi so se pričela gradbena dela za novo tramvajsko linijo. Kakor čujemo, so tudi že potrebne tračnice in kretnice izgotovljene, vendar pa jih cestna železnica ne more odpoklicati radi nepričakovanih in nerazumljivih ovir, ki se povzročajo cestni železnici. Zato se je bati, da ne bo mogoče del izvršiti po načrtu in grozi velika zakasnitev. Merodajne faktorje prosimo, naj posežejo vmes. 0 Zveza za tujski promet priredi v naslednjih dneh sledeče družabne izlete z odprtimi avtobusi: 12. julija poldnevni izlet na Jezersko 71 Din — in k Cerkniškemu jezeru Din 50; odhod ob 13.00 izpred biljetarnice »Putnika« za nebotičnikom. — 13. julija v Logarsko dolino Din 135 s prehrano. Odhod ob 5.00. 15. julija na Jezersko, kot zgoraj. 16. julija v Logarsko dolino, kot zgoraj — ter izlet v Rogaško Slatino čez Celje, nazaj pa čez Bizeijsko in Novo mesto. Cena izletu s prehrano 190 Din. Ugodna priložnost obiska slavnega Bizeljskega, kjer se dobi tako dobro in poceni vino. 19. julija na Jezersko, kot zgoraj. 20. julija v Logarsko dolino, kot zgoraj. V dneh 22., 23. in 24. julija izlet v odprtem avtobusu v Trst—Benetke—Gorica. Cena vožnje, hrana in prenočišče 710 Din. Prijave sprejema »Putnik«, Ljubljana, za nebotičnikom. © Slovensko filatelistično društvo v Ljubljani poziva svoje člane in prijatelje filatelije na sestanek, ki bo 12. julija ob 20.30 v gostilni Činkole. Razstavni objekt, ki ga je poslalo društvo na letošnjo mednarodno filatelistično razstavo na Dunaju (Wipa) je bil odlikovan s srebrno medaljo ter s častnim darilom dunajskega filatelističnega društva »Vindobona«. Z obvestilom o tem odlikovanju je društvo prejelo tudi podrobno oceno razstavnega objekta. Razen tega bodo poročali tudi društveni člani, ki so se udeležili Wipe, o svojih vtisih na razstavi in je na dnevnem redu tudi več važnih poročil o jugoslovanski filatelistični zvezi, O Bolniška blagajna samostojnih obrtrikov v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor četrtek, dne 13. julija t. 1. ob 7 zvečer v restavraciji Zve :da, Kongresni trg 1. 0 V včerajšnji osmrtnici g. Mirka Tratnika je pomotoma izpuščena beseda sin, kar s tem popravljamo. O Iz bolnišnice. V železniški menzi v Ljubljani 6e je danes popoldne močno oparila s kropom 43-Ietna kuharica Alojzija Jclvišar, ki jc komnj nastopila službo. — Pri D .M. v Polju je padel r kolesa in si zlomil desno nogo 10-lctni sin hišarja Franc Vrečar. — Med prepirom je brcnil nekdo v trebuh 21-letnega posestniko-vega sina Ignaca Rebolja iz Kandrš pri Litiji in mu povzročil hude notranje poškodbe. — Včeraj je pod Šmarno goro neki avto povozil 21-letncga sodarja Franca Medveda iz Tacna. Medved jc dobil hude poškodbe na glavi. — Včeraj popoldne si jo na Krekovem trgu zlomila levo nogo v stegnu jiodpolkovnikova soproga gospa Marija Prnšnikar O Nočno službo imata lekarni: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, in mr. Kuralt, Gosposvelska c. 4. 0 Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Prcskerju, Sv. Petra cesta 14. Ptui Boben... Pri tukajšnjem sodišču bo 16, avgusta od 9 dopoldne v sobi štev. 6 dražba nepremičnin zemlj. knjiga d. o. Sestcrže, vi. št. 86, d. o. Podlož, vi. št. 59. Ccnilna vrednost Din 35.745.10, oziroma 14.278.50 Din. Pritiklin ni. Najmanjši po-nudek Din 23.840 odn. Din 9520. Unfi.. m:___i____ c___j uvHvut.-.uv^u .»>....u .'inuain.ii U1UUUH.A UU Sv, Andraža v Halozah je povozil kolesar. Težko poškodovanega fantka so prepeljali v ptujsko bol- Klančnihov proces bo obnovljen Jeseni predlanskega lela je vzbujal splošno pozornost proces proti Frideriku Klančniku iz Po-brežja pri Mariboru, ki ga je pokojni velemorilec Mohorko obdolžil kot glavnega krivca pri uboju posestnika Rudolfa Kanclerja v Kamniškem jarku. Klančnik je pred sodiščem v preiskavi kakor pri razpravi odločno tajil udeležbo pri tem umoru in tudi priče so ga razbremenjevale. Na podlagi Mo-horkovih izjav, ki jih je morilec podal preiskovalnemu sodniku pred svojim samomorom, pa je sodišče prišlo do prepričanja o obtoženčevi krivdi ter ga je obsodilo na 20 let robije. Klančnik se nahaja v mariborski kaznilnici, toda So vedno ne prizna zločina ter pravi, da je nedolžen. Njegovemu zagovorniku se je med tem res posrečilo zbrati mnogo razbremenilnega malerijala, na podlagi katerega pride najbrže do obnovitve Klančnikovega procesa. Svaka je ubil Pred velikim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je zagovarjal včeraj posestnik Anton Miška od Sv. Andraža v Slov. goricah, in sicer zaradi uboja svojega svaka Ludvika Toša. Kakor pripoveduje obtožnica, se je žalostno dejanje dogodilo 13. februarja. Toš jc gnal kravo, ki jo jo kupil pri Sv. Andražu, domov v Brengovo. Spotoma se je zvečer hotel zglasiti pri svojem svaku Šiški, s katerim že poldrugo leto nista govorila, ker sta si bila nekaj v jezi. Gonjača sta gnala kravo naprej, Toš pa je potrkal na okno. Takrat je šiška tiho odprl vežna vrata ter petkrat vsekal z ostro ročno sekirico Toša po glavi. Trikrat mu jo prebil lobanjo. Toša so naslednjega dne prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer mu pa niso mogli več pomagati. Pred smrtjo je sodniku šo izpovedal, da ga je napadel svak šiška. Obtoženec se je zagovarjal s silobranom, češ, da je hotel pokojni vlomiti v hišo. Senatu je predsedoval pri razpravi dr. Tombak, prisedniki pa bo bili dr. Pečnik, dr. Senjor, dr. Ku-der in dr. Kotnik. Obtožbo jc zastopal državni pravdnik Sever. Sodišče je šiško obsodilo na 0 let robije, trajno izgubo Častnih pravic, na odškodnino 5000 Din vdovi pokojnega, obema njegovima otrokoma pa vsakemu mesečno 50 Din, dokler ne dosežeta starosti 14 let. □ Do Mariborskega tedna delo — potem počitek. Tlakovanje Aleksandrove ceste so pospešili. Granitni tlak razdirajo sedaj delavci tudi na drugi polovici ceste, dočim so na prvi polovici navaljali gramoza, da se lahko razvija promet. Zaenkrat bo segala prva tlakovana etapa le do frančiškanske cerkve, kjer bo cesta v vsej širini najprej tlakovana in urejena. To pa radi bližajočega se Mariborskega tedna, do katerega morajo bili tlakovalna dela na tem kosu ceste gotova. Letos namreč ne bi bilo mogoče med tem časom izvrševati cestnih del. Po Mariborskem tednu se prične sredi avgusta nadaljevanje tlakovalnlh del na Aleksandrovi cesti. □ Dosedaj slaba letoviščarska sezona. Mariborska okolica je dosedaj zelo slabo zasedena z letoviščarji. Dočim v juliju druga leta ni bilo do- • biti v Pekrah, Limbušu, Razvanju in na pohorskih postojankah prostora, je letos še vse napol prazno. V nadi na ugodno letoviščarsko sezono so tekom letošnje zime poleg že obstoječih penzij preuredili mnogi zasebniki prostore za bivanje tujcev, toda kriza, še bolj pa slabo vreme sta napravila križ čez njihove račune. Pohorske postojanke, ki so imele letos veliko škode zaradi slabe zime, tudi v poletni sezoni najbrže ne bodo prišle na svoj račun. □ Žetev v polnem teku. V mariborski okolici je žetev v polnem teku. Strokovnjaki pravijo, da kaže letos žito proti vsemu pričakovanju še razmeroma dober pridelek. □ SSK Maraton. V petek 14. t. m. na Livadi ob 8 zvečer izredni občni zbor. Na dnevnem redu sprememba pravil. □ V« «ika lovska razstava bo v okviru Mariborskega ledna (podružnica SLD). Lovci naj pošljejo razstavne predmete razstavnemu odboru, katerega načelnik je bančni ravnatelj g. Sterger. □ Slovensko obrtno društvo priredi v nedeljo 16. t. m. izlet v Limbuš. Zbirališče na Kralja Petra trgu ob 14.30 oziroma v Limbušu. □ Dve sirotki brez matere. Kdo ju sprejme? Prva je stara pet let, druga tri leta. Oddasta se za svoji oziroma v začasno brezplačno oskrbo na deželi ali v mestu. Vprašali v upravi »Slovenca« na Koroški cesti 1. □ 44 stopinj jo bilo včeraj na solncu, 29 v senci. Sezona otoka in dravskih bregov jo tu. Pasji dnevi... □ Preloženo. Obravnava, ki bi se imela vršiti včeraj pred malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča proti vlomilcema v pisarniške prostore Jakličevega carinskega posredništva, se je zaradi nenavzočnosti zagovornika preložila na 25. t. m. □ S potujočo kmetijsko razstavo, ki pride jutri v Maribor, potuje tudi znani perutninarski strokovnjak Lav Bojkov, svoječasni upravitelj dvorskega perutninarstva in izdajatelj važnih perutni-narskih knjig. Ob pol 11 bo g. Bojkov na dvorišču Birtičeve restavracije pokazal pravilno kopunjenje kakor so v novejšem času uporablja. □ Toča.. V ponedeljek popoldne se je razbesnel nad mestom in okolico silovit naliv. V mestu je padal samo dež, v okolici pa tudi toča, in sicer na ozkem pasu v smeri od Tezna proti Pohorju. Na vrtovih je zrnje toče močno okleslilo mlado zelenje. □ Tri velike dražbo. Avgusta meseca bo na mariborskem okrajnem sodišču nekaj velikih ne- |,1 CIINVIIIIIDIIIU 1,11. (JiUUt.j. dejo na dražbo: dne 18. avgusta nepremičnine zem. knjiga Počehova 1. vi. št. 7, Počehova II, vi. šl. 8; llrcnca III, vi. št. 3. Ccnilna vrednost za vsa zem- valee iz Maribora. Za prebivalstvo iz oddaljenejših krajev Slovenskih goric pa niso določene obisko-valne ure ter si jo lahko ogledajo preko vsega dne. V občinah se organizira skupen pohod obiskovalcev na razstavo. Vstopnina znaša 2 Din na osebo. Obiskovalci imajo na železnicah polovično vožnjo, morajo pa dati za povratek žigosati vozovnice pri ogledu razstave. — V vagonih modrega vlaka so razstavljeni vzorci, slike, živali, stroji, orodje, načrti, zemljevidi, podatki itd. iz vseh panog poljedelstva, gozdarstva, živinoreje, sadjarstva, vinarstva itd. Strokovnjaki so pripravljeni, da večjim skupinam obiskovalcev pokažejo z besedo, sliko in filmom vse, kar je potrebno za napredek kmet-skega gospodarstva. Na razpolago so zastonj ali za malo odškodnino tudi knjige in brošure ter vzotjni načrti. Poleg teh prigodnih predavanj bo ob 11 dopoldne v kinu Union večje predavanje, združeno s predvajanjem filma. ljišča skupaj znaša 658.779.24 Din. Najmanjši po-nudek je določen na 437.190 Din. Dne 11. avgusta bo dražba nepremičnin zem. knjiga Sv. Kril, vi. št. 1 in 46. Cenilna vrednost znaša 725.537.10 Din, vrednost pritikline 29.090 Din, najmanjši ponudek pa 483.691.38 Din. Dne 18. avgusta bo zopet dražba nepremičnin zem. knjiga Recenjak, vi. št. 28. Cenilna vrednost je 182.791.10 Din, najmanjši ponudek pa 121.863 Din. □ Letos slaba sadna letino. Štajerski sado-nosniki kažejo letos žalostno sliko. Sadje se silno slabo razvija, poleg tega pa so ga napadli razni škodljivci, ki so v mokrotuih letih posebno nevarni. Letos imajo sadno letino okraji južno od Drave ter v Slovenskih goricah in okolica Ljutomera. Ker jioročajo tudi iz inozemstva o slabem stanju sadonosnikov, ki jo približno enako v vsej Evropi, bo letos doseglo lepo sadje visoko ceno. □ Zadeve zelenega polja. Jutri ob 18 bo na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu prva tekma za pokal medklubskega odbora med SK Rapi-dom in SK Svobodo. Druga tekma za isti pokal bo v četrtek, dne 20. t. ni. zopet ob 18 med ISSK Mariborom in SK Železničarjem na Mariborovem igrišču. Dne 27. julija pa se vrši finale med zmagovalcema iz navedenih srečanj. V nedeljo bo olimpijski dan. V korist olimpijskega fonda 6e vrši popoldne na igrišču ISSK Maribora nogometni turnir. Ob 16 se srečata ISSK Maribor in SK Svoboda, kot drugi par nastopita SK Železničar in SK Rapid, nato pa zaključek finale med obema zmagovalcema. Vsaka tekma bo trajala dvakrat po 25 minut. □ Najprej zavaroval, potem pokončal. Pred malini senatom se je zagovarjal včeraj posestnik Ivan Rotar iz Zgornjega Gasleraja. Državni pravdnik Sever ga je v obtožnici obdolžil, da je v noči na 4. oktobra 1932 zažgal hišo, ki je bila na polovico last njegove žene, na polovico pa njegova, in sicer z namenom, da bi dobil 20.000 Din zavarovalnine. Namera se mu jo posrečila ter je zavarovalnica izplačala njemu na roko 9900 Din, s katerimi si jo postavil novo hišo, z ostankom pa je plačal svoje dolgove. Po požaru so se jele širiti med ljudmi govorice, da je Rotar sam podnetil ogenj. Preiskava pa je bila brezuspešna. Letos aprila pa je prijavila Rotarja njegova lastna žena kot požigalca, na kar se je udal ter je zločin priznal. Obsodili so ga na 4 leta robije in 4 leta častne izgube. □ Kavarna in restavracija na krasni strešni terasi hotela »Orel« odprta. Svojim cenjenim gostom nudi osvežujoče pijače in jedila vseh vrst: priljubljeno Tscheligijevo pivo, izvrstna namizna in sortirana vina, ter prvovrstno ljutomresko kapljico iz lastnih vinogradov. Res izborna jedila pripravlja imeniten strokovnjak, šef kuhinje. Prav posebno se opozarja na vse mogoče kuhinjske spe-cijalitete. Na terasi se zaračunajo prav iste cene kakor v točilnici. Koncert izbranih gramofonskih plošč. Brezplačna uporaba dvigala. — Pripravljajo se slavnostne južine, obedi in večerje, poročne galapojedine, pa tudi posamezne mrzle plošče in strokovnjaško sestavljeni bifeji. — Za obilen obisk se priporočata F. M. Zemljič. Vsi 16. julija na treznostni kongres v Rimske toplice. Pride več tisoč delavcev, kmetov, skavtoy in mladine. Tudi Zagrebčani pridejo. Razne velike tekme. Tombola, mnogo dobitkov. Mnogo srečo in poštene zabave. Polovična vožnja je dovoljena zs vse vlake od 14. do 17, julija. Brezplačno kopanje v toplicah. Pridite vsi, zlasti brezposelni! Celje & Na orglarski šoli v Celju se je končalo šolsko leto z običajno službo božjo v župni cerkvi in javnim izpitom tretjeletnikov. Temu izpitu se je priglasilo 9 tretjeletnikov in 1 privatistka. Po naročilu škof. ordinarijata je temu izpitu prisostvoval kot škofijski pooblaščenec celjski opat g. Peter Ju-rak. Končalo je vseh 10 kandidatov z dobrim orir. s prav dobrim uspehom. Pri tej priliki je g. opat po naročilu škofijskega ordinarijata posebno priporočal absolventom, naj se zavzemajo z vsem srcem za uvajanje ljudskega petja, ker so že izšli o cerkvenem ljudskem petju obvezni škof, odloki. i?r Sveta maša na Mozirski planini bo v nedeljo 11. julija ob 10.30 pri Mozirski koči. Pri sv. maši bo pel pevski zbor iz Šmihela. & V sveti zakon so stopili: Ivan Ropotar, pos. sin, in Marija Stoklas, zasebnica, oba iz Zavodne, ter Arfton Mastnak, delavec, in Marija Lipovšek, posestnica, oba iz Pečovnika. Čestitamo! & Priznanje delu. Združenje krojačev in kroja-čic v Celju je pri izredni slavnostni seji uprave dne 9. julija t. 1. ob navzočnosti članov uprave in nadzorstvenega odbora imenovalo vsled sklepa širše seje dne 19. aprila t. 1. g. Antona Seliška, krojaškega mojstra v Celju za njegove zasluge, ki si jih je pridobil tekom 15 letnega načelovanja tej organizaciji za dosmrtnega častnega predsednika. K lepemu odlikovanju in priznanju čestitamo g. Selišku tudi mi. 13 Zopet ukradeno kolo. Dne 7. t. m, je bilo med 6 in 7 zvečer izpred neke gostilne v Žalcu ukradeno dvokolo, znamke »Puch«, evid. številka 2-14383-5, rdeče plcskano, vredno okrog 1000 Din. — V hlevu hotela Skoberne so pa sedaj našli kolo, o katerem smo poročali, da je bilo dne 28. junija ukradeno iz veže okrajnega načelstva nekemu pos. Sinu iz Galicije, -0" Izgubljena zlata verižica. Dne 9. t. m. je bila med 9 in 12 nekje v Celju izgubljena zlata moška verižica, vredna okrog 300 Din, Pred novo žetvijo Belgrad, 10. julija. Poloblačen julijski dan. Popolnoma jasnih lelos skoraj ni bilo in človeku se kar čudno zdi, da so je letos žetev zapoznila samo za 10—14 dni. Z brzino osemdesetih kilometrov drvimo skozi ravni Srem. Vinkovci so že za nami. Šid, Sremska Mitrovica, Ruma. Najrodovitnejša polja v naši državi, izvzemši morda nekatere predele med Donavo in Tiso, v tako zvani Bački. Pšenica, pšenica in še e>nkrat pšenica. In koruza, ki je še vsa pri tleh in ne vem, kako bo ž njo. Ko sem se pred leti vozil v kasnejših mesecih, zlasti v septembru, skozi Srem, je bila tolikšna, da bi se jezdec na konju skril v nji. Letos se mi zdi, da ne bo. Drugih žit in nasadov je zelo malo, toliko ko nič. Kvečjemu — ko ogromna mišolovka — njiva s hmeljem ali pa nekaj nasadov komaj nasajene slad- k°rnZefeno-'rumen je Srem v teh dneh. Ječmen, ki ga pa sorazmerno malo sejejo, je že požet. Pšenica pa pravkar rumeni. Ti prelivi med zeleno in rumeno barvo tako prijetno vplivajo na oči. Edino poljska pot s svojo temno rjavino za tre-notek prekine to zeleno-rumeno monotonijo, ali pa bela cesta, ki jo je pa skozi ves Srem mogoče le paTkrat videti. Tupatam, v nižjih legah, opazite na pašnikih trumo konj, čredo ovac ali pa krdelo po blatu rijočih prašičev. Vendar so taki prizori redki. Jate belih gosi tupatam, zlasti blizu vasi, so ko košček nedeljske pesmi, ko odpocitek, ko bela sanja, vržena v težko realnost, lu za tre-notek vznemiri z ostro barvo. Geometrijsko grajene vasi pa dajo vtis zapuščenosti in puščobnosti. Medtem radi tega, ker so tako mrzlo — razumar-sko grajene in ker človek nikjer ne opazi vrta ali zelene trate ob hiši, ki bi vss oživljala. Nasprotno: le ravna ulica švigne mimo okna železniškega voza in prah na nji in dolga vrsta hiš, ki 60 druga drugi enake, na obeh straneh. Sonce je tonilo v zahod, ko sem se vozil tod. Čreda goved se vrača z napajališča. Za njimi se dviga oblak prahu, da človek skoraj ne vidi. In vsak dan tako. Zato ni čudno, če so hiše in vsa okolica rjavo-rumene, mrtvaške, neprijetne. Pa to z živino pred večer, to je še idila sremskih vasi. Podobno mučen vtis je pred leti napravil name Banat. , _ , . . Sremski kmet jo poglavje zase. Delaven je m napreden. Seje s strojem, žanje prav tako. Koruzo okopava s plugvm, v katerega je vprežen en konj. Koliko sem jih videl ono popoldne, ki 60, črno-oblečeni, sključeni hodili za plugom med dve pedi visoko koruzo. Zadovoljen je ta kmet. Ne kot je bil včasih. Kriza je namreč tudi njega zadela. In še kako! Pa se mu kljub temu zasveti oko in vzravna postava, ko gleda preko tega zlato-zele-nega pšeničnega morja, ki mu obeta plačilo za trud. Vprašuje se le, če bo prodal, in kje, in kako. In če bo prodal pravi čas in n« kot lani, ko je prodajal pol zastonj. Ko se človek vozi skozi to žitnico Jugoslavije, je res vesel. Vtis, ki ga napravijo kilometre in kilometre dolge in brez konca široke parcele, zasejane s pšenico, je naravnost veličasten. Zlasti v večernem, zahajajočem solncu, kot sem gledal Srem jaz. Strokovnjaki pišejo, da žetev pri nas dobro kaže, splošno namreč. Rja, ki je lani napravila toliko škode, se letos kljub neprestanemu deževju ni pojavila nikjer v očitnejši meri. Nasprotno pa Romunija, ki je znana kot ena najbogatejših pšeničnih držav v Evropi, letos ravno radi pšenične rje trpi velikansko škodo. Nevihte so sicer bile na področju cele naše države, tako da je na najmanj tretjini s pšenico zasejane površine žito poleglo, kar bo neugodno vplivalo pri žetvi s stroji. Toče ni bilo, razen v okolici Sla-reda Bečeja v Banatu in v lepeniškem okraju (škoda znaša okrog 5,000.000 Din). Povodnji pa so napravile okrog Bele Crkve v Banatu škode za I ribližno 1,000.000 Din. Pač pa sem na poti skozi zgoraj poleglo pšenico prera-stel slak, kokalj in drugi plevel in na nekaterih pTiblis Srem mestih na nekaj hektarjev na široko popolnoma zadušil žito. Nizko ležeče njive so ponekod, zlasti kjer je voda stala po cele tedne, gole. Vendar so to le Tedki slučaji. Gospodarski krogi se zelo zanimajo, kako bodo letos prodajali pšenico. Pred nekaj dnevi so imeli važen sestanek v Novem Sadu, na katerem je bilo med drugim sklenjeno, da je državna intervencija pri prodajanju žita potrebna, i!a pa mora vzeti drugo smer ko laini, ko je rodila znani neuspeh. Pred dnevi se je vršila tozadevna razprava tudi na sestanku v kmetijskem ministrstvu. Po dosedanjih poročilih bomo imeli za izvoz okrog 30.000 železniških voz pšenice. Danes obstoje prc-ferencijalne olajšave za izvoz naše pšenice v Češkoslovaško in Avstrijo. Vendar bo ostalo še precej pšenice, ki je po sporazumih nc bo mogoče izvesti v ti dve državi ampak drugam. Poudariti je treba ,da sta preferencjialna sistema z Avstrijo in Češkoslovaško z ozirom na carinski postopek različna. Avstrija nam namreč takoj pri uvozu daje bonifikacijo carinskih stroškov dočim Češkoslovaška carino zaračunava in se obračun vrii šele po izvršenem celokupnem uvozu. Organizacija letošnjega izvoza pšenice še ni jasna, dasi smo že tik pred žetvijo. Upati je, da bo kaj narejeno v pomoč Kmetu, ki se je pri nas kot povsod v zadnjih letih zelo zadolžil ln gospodarsko vse vidneje peša. To bi bila ob nastopu nove žetve želja vseh, ki jim je še pri srcu dobrobit kmeta, tega stebra in temelja zdravega in naravnega življenja. Kdo znkrai CLJlOfCLbi Koledar •jo! 'Sreda, 12. julija: Mohor iu Fortunat, muč. Nooi grobovi + Marija Sitar, bivša trgovka in posestnica v Prešernovi ulici v Ljubljani, je včeraj zjutraj po dolgem trpljenju mirno v Gospodu zaspala pri svojem bratu g. župniku Valentinu Sitarju v Zagorju. Pokopali jo bodo v četrtek ob 4 popoldne na pokopališču sv. Jurija V Stožicah pri Ljubljani. Naj ji sveti večna luč! Gospodu bratu naše iskreno sožalje! . . _ . + V Ljubljani je na Gosposvetski cesti 8 umrl gospod Ivan K m e t. Pogreb bo v četrtek ob 5 popoldne. Blag ji spomini Žalujočim naše globoko sožalje! _ , ..... -f S. Nada Kavaš. V Slovenski Bistrncl je preteklo soboto mirno v Gosrpodu zaspala sestra Nada Kavaš, redovnica v tamkajšnjem samostanu, doma iz Odrancev v Slovenski krajini, stara še-le 29 let. Pokojnica je bila osem let bolniška strežnica na Golniku, kjer si je nakopala jetiko, kateri je sedaj podlegla. Bila je vedno vzor vestnosti, poroznosti in samozatajevanja. (Pokopali so jo v ponedeljek popoldne. Naj ji ljubi Bog v nebesih obilno poplača vse, kar je dobrega storila na zemlji. V nedeljo 16. julija ob pol 15. uri tekma plavalnega podsaveza iz Ljubljane na novo otvorjenem kopališču v Radovljici. Nastopijo prvaki v plavanju in skokih. Osebne vesli = Promocija. Na univerzi kralja Aleksandra I. bosta dages opoldne promovirana za doktorja filozofije gg. Foerster Marij iz Ljubljane in Sveto-zar 11 e š i č iz Ljubljane. — Upokojen je geodetski polkovnik Miroslav Strel in obenem preveden v rezervo. — Imenovani so: Za poveljnika 2. bataljona 5. pešpolka peh. podpolkovnik Ludvik Kamenar; za poveljnika 2. bataljona 11. pešpolka peh. major Franjo Užar; za vršilca dolžnosti poveljnika 3. bataljona 31. pešpolka peh. lcapetan 1. razir. Anton Nardeli; za šefa kirurgičnega oddelka ti-moške stalne voj. bolnišnico san. major dr. Vladimir Semen-čenko; za vršilca dolžnosti upravitelja kosovskega intendantskega skladišča peh. kap. I. raar. Ivan MihiČ; za vršilca dolžnosti upravitelja savskega intendantskega Skladišča peh. kap. I. razr. Alojz iirašovec in za poveljnika I. minerske skupine kap. fregate Miroslav štumborger. — V mornarici so odrejeni po službeni potrebi na službo na kr. podmornico >Hrabri« poročnik korvete Maks 1'eršon; na službo na kr. brod »Galeb« poročnik korvete Alojz Mohorič in za vršilca dolžnosti poveljnika 1. hidroeskadrile poročnik fregale Joža Kvac. Ostale vesti — Prenovljena cerkev. Iz Šmihela nad Mozirjem poročajo: Našo župnijsko cerkev sv. Mihaela in podružnico sv. Radegundc smo v zadnjih treh letih precej prenovili. Farna cerkev ima nove klopi, tlak in novo fasado. Poseben kras naši cerkvi sta dve umetno izdelani komi klopi v gotskem slogu. Vse klopi jc izvršil g. Ivan Dolcnc, kipar in rezbar v Rečici v Savinjski dolini. Slikar Vinko Vipotnik iz Žalca je na r.ovo poslika! podružnico sv. Radegundc, kjer jc pokazal svoje velike zmožnosti v okusnem prelivanju barv. Oba umetnika sta poceni, taiu |U vatjn p..p«.-------- — Ugodnosti za člane SPD na Mcnini planini. Z Menine poročajo: Banska uprava, ki je pred kratkim prevzela planinsko posestvo na Menini v svojo upravo, je določila nove pristojbine za prenočišče v svojem planinskem domu. Prenoenina za eno ali dve noči znaša po 15 Din, za vsaka nadalj-no noč pa po 10 Din. Člani SPD in dijaki pa plačajo znižano pristojbino in sicer zn eno ali dve noči po 10 Din, za vsako nadaljno noč pa po tt Din. Prenočišče na senu je 3 Din. Za vstop v kočo se nc jiobira nobena vstopnina kot v koče SPD. Kakor je razvidno, imajo člani SPD na Menini plnnini precejšnje ugodnosti. Edina zveza z Meni no pla-nino je za Ljubljančane Peregrinoy avtobus, ki odpelje ob 11.55 iz Ljubljane in ob 13.00 iz Kamnika proti Tuhinjski dolini. — Neprevidna kolesarja. V Kranju se je na cesti, ki pelje proti Tržiču, razgovarjala gdč. Ema Kump. V tem pripeljeta dva kolesarja — seveda brez luči, čeprav je bilo že temno. Prvi kolesar je srečno vozil mimo, drugi je pa zadel gdč. Kumpovo in jo podrl na tla. Gdč. Kumpova je dobila hudo notranjo poškodbe, poleg tega si je pretresla tudi možgane. Zaenkrat je ostala v domači oskrbi. — Dekle utonilo v Voglajni. Iz Sv.* Jurija ob j. ž. poročajo: V ponedeljek, dne 10. t. m. je utonila pri kopanju v Voglajni poleg Polskega mo Hipoteke in realne ekse-hucije v juniju Ljubljana, 11. julija. Tam v veliki dvorani zemljiškoknjižnega urada je kljub sodnim počitnicam vedno živahno vrvenje strank. Prihajajo mnogi očanci v spremstvu odvetnikov in kažejo svoje parcele po mapah knta-strnlnili občin. Dostikrat je prav težuvuo iz izjav klijeutovih dognati pravo parcelo. Treba je odvetniku, da dotično kraje prav dobro pozna in potem počasi dožene, kje prav za prav stoji klijentov svet. Junija so bile živahne kupčije z zemljišči. Zanimivi pa so podatki o vseh, junija vknji-ženih posojilih, realnih eksekucljah in dražbah. Zaznamovati je jiadec vknjiženih hipotek, eksekucij in dražb. Številčno so junija vknjižbe posojil padle od 04 v maju nn 49 ter znašajo skupaj 3,557.292 Din napram 1,725.908 Din. Najvišji znesek 2 milijona dinarjev je bil vknjlžen na neko veliko posestvo v mestu. Junija je bilo 88 realnih eksekucij za 811.099 Din, dočim sta bili maja 102 zn 1,182.780 Din. Upniki so se s prisilno vknjižbo vknjižili za najrazličnejše, prav malenkostne zneske. Tako je bila za neko posestvo izvršena prisilna vknjižba terjatve v znesku 48 Din, na drugo za 170 Din, najvišji znesek pa jo bil vknjižen na ta način na zaostalih davkih na neko posestvo v znesku 327.530 dinarjev. Pri 24 posestvih je bilo junija uvedeno draž-beno postojianje, dočim maja pri 45. Junija je šlo pri tem za 285.984 Din, nasprotno maju za 1,527.864 Din. Zaradi 332 Din je prišlo neko posestvo na boben. Dražbe se v splošnem ne izvedejo do konca, ker pride deloma poprej do kakega sporazuma ali pa stopi v veljavo zakon o zaščiti kmeta. Med spanjem okraden V Vevčah. Zalogu in na Studencu jc sedaj dokaj živahno vrvenje. Mnogo dclavcev je zaposlenih pri gradnji aerodroma, ki ima biti dograjen že do srede avgusta. Zgradili bodo do aerodroma tudi veliko dovozno cesto, ki se bo od Šmartinskc odcepila pri znamenju za Sv. Križem. Pri teh delih zaposleni delavci so večinoma Bosanci, pa tudi domačini, oziroma iz raznih krajev dravske banovine. Njih življenje je skromno. Prenočujejo večinoma po lupah, kar so jim dovolili dobri kmetje. V soboto so delavci prejeli mezdo. Na Studencu so v neki Supi delavci žc trdno zaspali. Kar sta se k njim priplazila dva krepka Bosanca, 20 letni Hasan Velarič in 25 letni Arif Sabljakovič. Varčnemu delavcu Ljudcvitu Škrbcu sta odnesla kovčeg, ga šiloma odprla in mu izmaknila 960 Din težko prisluženih prihrankov. Nato sta pobegnila in se potuhnila. Vevškim orožnikom se je žc v nedeljo posrečilo ju izslediti in prijeti. Odvedli so ju nato v ljubljanske sodne zapore, kjer oba čaka primerno plačilo. Drzna tatvina jc med delavci vzbudila splošno ogorčenje. — Nosečim ženam in mladim materam pripomore naravna »Franz-Josei« grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili »Franz-Josef« vodo v premnogih slučajih kot brezizjemno naglo, zanesljivo in brez bolečin učinkujoče sredstvo. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Trbovlje »Zadružna elektrarna« sporoča odjemalcem električnega toka, da se bodo vršile na progah zadružnega omrežja preizkušnje In meritve o izolaciji, Dela bodo trajala 3 tedne, počenši s torkom, 11. t. m. Mogoče je, da pride do kratkih prekinitev toka. O tem bodo zadružniki pravočasno obveščeni. Za ta slučaj naj »i preskrbijo primerno nadomestno razsvetljavo. Župan odstopil. — Radi nesporazuinljenja med občino in rudniškimi gospodi radi dogodkov zadnjih dni je odstopil župan g. Vodušek Gustav, Sv. Anion v Slov. gor. Nedelja, 9. t. m. je razlila nad Slov. goricami svoj zlati sijaj. Ob 3 jiopoldne so se v naši ljubeznivi cerkvi sv. Antona zbrali otroci Marijinih vrtcev od Sv. Andraža, od Sv. Trojice in od Sv. Be. nedikta, da so skupaj z domačo deco obnovili obljubo zvestobe Jezusu in Njegovi Materi Mariji. Prišlo je skupaj okoli 600 otrok, ki so v cerkvi pri slovesnih večernicnh iii v dvorani z vsem svojim nastopom jasno pokazali, da hočejo ostati zvesti dedšeini sv. apostolov Cirila in Metoda, da bo ta lepa zemlja Slovenskih goric ostala božja in slovenska danes in jutri in do konca dni. Apače Osebna vest. Za novega župnika apačkega je bil imenovan sedanji provizor g. Ivan Cilenšck. Novo imenovani gospod župnik deluje že pet let v tukajšnji župniji in je pri vseh župljanih obeh narodnosti. Slovencih in Nemcih, zelo priljubljen. Kot novega župnika ga čakajo razne težke naloge, ziasti razna popravila. Želimo mu obilo uspehov in božjega blagoslovu pri njegovem delu. Vreme zadržuje letošnjo želev. Žita ne morejo dozoreti, ker ni solnca. Razen tega je rž vsled velikega deževja zelo polegla, kar bo žetev preccj otežkočilo. Kmetje pravijo, da bo letina bolj slaba in zrnje drobno kakor kutnič. Žetev se bo v splošnem zakasnila za kakih 14 dni. Mura jo letos izredno mrzla. Zato še dozdaj nikogar ni bogve kako mikalo, dn bi si v njenih valovih hladil vročo poletno kri. Tudi na avstrijski strani baje ni nič bolj topla. Kranj Tujci v juniju. I/, poslovnih ozirov jc dopo-tovulo v Kranj mesecu junija 74 Jugoslovanov, ki so ostali tu 102 večera; i/, inozemstva se je poslovno mudilo v Kranju 12 Avstrijcev (nočnin 16), Čehoslovakov 5 (9), Angležev I (3), Italijanov 2 (5). Iz drugih razlogov jc prišlo v Kranj 63 Jugoslovanov (nočnin 130). Avstrijcev 6 (11), Čehoslovakov 3 (7), Francoz 1 (4), Italijanov 5 (12), Nemcev 2 (5), Rusov 6 (15). Skupaj jx*lov no iz inozemstvu 20 tujcev (33 nočnin) iz ostalih vzrokov pa 23 (54 nočnin). Kamnih stu 17 letna gdč. Tanja Mogilnicki, nečakinja zdravnika g. dr. Vladimirja Mogilnickega, pri katerem jc bila na počitnicah. Doma je bila iz Užhoroda v če- škoslovaški. Tovarišice, ki so bile z njo, so šle klicat druge ljudi. Ker je bila že četrt ure v vodi, predno so jo našli in iz nje potegnili, je bila vsaka pomoč brezuspešna. Težko prizadeti rodbini dr. Mo-gilnickijevi izrekamo globoko sožalje. STARŠI 111 ki hrepene po sreči in zadovoljstvu v družini, morajo vedeti, čim opazijo na kakcin družinskem članu bled obraz, pomanjkanje teka, nervoznost, pogosti glavobol, pomanjkanje spanja, lahko razdražljivost, utrujenost, dn so to posledice slabokrvnosti. Preprečili pa bodo mnoga težka obolenja, ako takoj začno krepiti kri z železnntim preparatom, in to je »ENERGIN« za jačenje krvi, živcev in teka. Zdravniki trdijo, da je za okrepitev otrok in odraslih dovolj 3 veliko steklenice. Je dobrega okusa, pijejo ga radi otroci in odrasli. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah pol litra 35 Din. — Neznan povoženec. Včeraj okoli 6 popoldne je pripeljal neki avto v ljubljansko bolnišnico neznanega mlajšega moškega, ki jc bil od dragega avta na Bleou povožen. Neznanec ie bil nezavesten, pri njem pa niso našli nobenih dokumentov, tako. da ne vedo kdo jc. Po videzu sodeč, jo kakšnih 20 let star. Kdor bi o njem kaj vedel, ali kdor bi pogrešal tega mladeniča, naj sporoči ljubljanski bolnišnici. Nc-znančevo stanjo je zelo resno. — Konferenca jugoslovanskih katehetov v Zagrebu. K poročilu o tej konferenci, priobčenem v 3-Slovencu« dno 7. julija, nam g. poslanec Pavlic sporoča, da on nI pozdravil zborovalce v imenu ,lu- [ goslov.mske narodno stranke, ker ne pripada nobeni stranki, najmanj pa Jugoslovanski narodni stranki. Pozdravil jo zborovalce v imenu Narodnega kluba v poslanski zbornici. — Izšla je knjižica »Studenec miru«. Navodila za vredno prejemanje zakramentov sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa. Spisal Ladislav Pamer, D. ,1. Poslovenil L. Scdej, C, M. Tiskala in založila Misijonska tiskarna Domžnle-Groblje. Str. 160. Cena broš. izv. Din 16, vez. v platno Din 24. (V Katoliških m i sifonih in v Vigredi je bila cena broš. izvodu čena 12 Din.) Kniida sc dobi v lcnji- — Knjiga za šoferje. Inž. Štolfa, znani strokovnjak, je napisni poučno in zanimivo knjigo: Šofer in samovozač, to je priročnik v prvi vrsti za šoferje in samovozače in one, ki žele šele postati in bodo morali svojo sjxisobnost dokazati pred iz-praševalno komisijo. Za vse In je knjiga izredne važnosti. Knjiga obdeluje na 272 straneh vse, kar mora vedeti avtomobillst in motoclkllst, to je o konstrukciji avtomobila, delovanju motorjev, stre-gi, o vžigalni napravi, o vplinjaču, o mazanju in hlajenju, sklopki, menjalniku hitrosti, o zavorah, kolesih, pnevmatiki in električni razsvetljavi itd. Važno za vsakega motociklista jo poglavje o bencinskih stacijali — za vsakogar pa poglavje o zakonskih in cestnopollcijskih irredjdsih. Ob koncu je priključen razmeroma obširen tehničen slovarček v nemškem in slovenskem jeziku, ki omogoča najti za vsak sestaven del primeren slovenski izraz in bo končno izostala poraba tujih izrazov. Besedilo pojasnuje okoli 300 slik, ki so za pravilno umevnnje tvarine velikega pomena. Knjigo je založila Jugoslovanska knjignrna v Ljubljani in stane 140 Din. — Vročina je neznosna, pa kljub temu ni pre-hlajenje izključeno, pač pa ravno nasprotno. Da se malo oddahnemo od vročine, sc trudni in prepoteni vsedemo v senco, slučajno tudi na prepih, ali se ohladimo v mrzli vodi — in že smo prehlajeni. Pozimi je prehlajenje neprijetno, poleti pa še bolj, ker jc nevarnejše vsled tega, ker ne polagamo nanj dovolj pažnje. Če se želimo hitro in gotovo iznebiti nevarnih bolezni, vzemimo nekaj »Bayer« Aspirin tablet. Le, če zahtevamo v lekarni izrecno »Bayer« Aspirin tablete, dobimo proizvod te svetovno znane tovarne, ki je vsled svojih odličnih proizvodov dosegla svetoven sloves. — Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih' nadlogah, tesnobi v prsih poživi naravna »Franz Joscfova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Tržič Otvoritev strelišča tržiške Strelske družine je potekla ob slovesnem razpoloženju. Otvoritveni strel je oddal predsednik g. dr. Premru, nakar so oddali častne strele predstavniki civilnih in vojaških oblasti kakor tudi odlične tržiške družbe. Da pa ne bo med Tržičani zavisti, je šla čast najboljšega strelca in prva nagrada čez Ljubelj. Odnesel je to čast koroški Slovcnec, mladi puškar g. Maks Košat iz Borovelj. Naše gasilstvo se z vso naglico pripravlja na nedeljski praznik, ko obhaja 50 letnico in ima obenem Jug. gns. zveza v Ljubljani svoj letni izlet v Tržiču. Napovedan je tudi prihod ministra za telesno vzgojo. Za vse člane gasilnih društev po Sloveniji je dovoljena na železnici polovična vožnja na podlagi članske Izkaznice. Cajnarjev klanec v Mekinjah, ki je bil znan po svoji hudi strmini, je zdaj lepo urejen. Strmino so znatno ublažili in razširili cesto, da zdaj lahko spoljejo po njem tudi težje naložene voiove. Z ureditvijo tega klanca je zelo olajšan promet po cesti čez Mekinje in Godič do Stahovice, s čimer bo znatno razbremenjena glavna cesta po desnem bregu Bistrice do zidu »modnišnice. Pri ureditvi klanca so morali premakniti tudi betonsko ograjo društvenega donm in napraviti vhod naravnost s ceste. Priznati moramo, da je lepa stavba društvenega doma s tem mnogo pridobila, kajti stopnišče je res jiosrečeno. — Pred kratkim so bilo končana tudi dela pri Okomovem mlinu na Duplici, kjer 60 cepita banovinski cesti proti Mengšu in Domžalam. Tu so nevarni ovinek razširili in odstranili nepregledno ograjo ler dvignili cesto, da je zdaj skoraj brez klanca. S tem so odpravljeni glavni nedo-statki na teh važnih prometnih cestah. Metlika Spet jc gorelo. To pot je pa bila to tudi mala irotegavščina. Pa take šale so malo preveč nerodne in seveda tudi ne brez škode. Ob 10 zvečer so oglasili po Metliki: Spet gori nekje nn VlnSkem. Sirena pa le ni hotela zatuliti. Nihče ne bi rad dobil klofute, kar bi se mu utegnilo primeriti. Prvič se ne bi. Nekateri pa so vendarle hiteli gledat, kaj bi moglo biti. Pn ni bilo ravno najstraš nejše. Tam gori v Befčieah nekje je razgrnil staro strešnico Numar iz Metlike, ki jc podrl staro hišo in strešnico zapeljal tja gori, da bi se malo prezračila in tako zgubila smrad. Neznan nepridi. prav pa je to strešnico znpalil. Tn ]>ožar seveda ni bil vreden vznemirjenja, ki ga zbudi sirena, niti ni bil vreden klofuto ... Radio UlU IU1IIU po__________, garnah, pri založnici v Grobljah ter v misijonski hiši v Ljubljani, Tabor 12. Pridni pa so naši planinci. V vrnnskem okraju je prav veliko in prnv lepih izletnlh točk. A žali-I bog širše občinstvo ne zna izrabiti te naravno le-| pote. V namenil, da omogoči v našem okraju tujski I promet, jo podružnica Slov. plan. društva v Celju ! po svojih marljivih članih J. Lauriču in L. Jelenu j markirala popolnoma na novo vsa turistovskn pota. ' Kdor hoče priti na Sv. Planino, na Šavnlco, k j Sv, Joštu al! za Creto, ne rabi sedaj niknkega vodnika. Vsa pob so označena in pritrjene navodilne tablice Programi Kndlo-Llubffatiat Sreda, 12. julija: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče, borza 18.00 Otroški kotiček (Man-ca Komanova) 18.30 Šege in običaji bosanskih muslimanov (H. Marjanovič) 19.00 Šolski radio pri nas in na Češkoslovaškem (V. Kus) 19.30 Literarna tira: Oblikovne posebnosti v novejši književnosti (prof. Fr. Vodnik) 20.00 Glasbeno predavanje (L. M. Škerjanc) 20.30 Pevski koncert gdčne Hanuš in g. Pavliča 21.30 Čas, poročila 21.45 Radio-jazz 22.30 An^lcSkc plošče Četrtek, 13. julija: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče, borza 18.00 Radio orkester 19.00 Slike iz narave (J. Herfort) 19.30 Gospodinjska ura: Konserviranje zelenjadi in sadja (ga. Svetelova) 20.00 Šege in običaji bosanskih muslimanov (H. Marjanovič) 20.30 Vijolinski koncert ge. Fanike Brand-lovc 21.30 Fantje na vasi 22.00 Radio orkester, Drugi programu Sreda, 12. julija: Belgrad: 19.00 Jugoslovanska glasba 20.30 Opera »Faust« (Gounod, na ploščah) — Zagreb: 20.30 Radio orkester — Dunaj; 19.00 Orkester in solisti — Budimpešta: 20,00 Koncert opernega orkestra — Leipzig: 21.20 Narodna glasba na harmonikah in kitarah — Langenberg: 21.15 Orkester — London: 21.00 Vojaška glasba — Milani 21.30 Duhovne pesmi — Praga: 20,55 Konccrt vojaške godbe — Rim: 20,45 Večer italijanske opere — Varšava: 20.20 Zborovni koncert 21.10 Klavirski koncert. četrtek, 13. julija: Belgrad: 19.30 Radio orkester 20.30 Ljubljana — Dunaj: 19.55 Orkestralni koncert — Berlins 20.10 Narodne pesmi — Budimpešta: 20.45 Koncert ciganske kapele — Leipzig: 20.05 Orgelska glasba — Milan: 20.40 Opera »Turandot« (Puccuiil — Mun-chcn: 21.00 Radio opera »Kolumbusc (Egk) — Rim: 20.45 Violina in koncert — Stuttgart; 21.00 Orke-stralni konccrt — Varšava: 20.00 Orkestralni koncert, (Iz »Radio-Bcograd«) Čudo moderne tehnike Svetilnik sveta - 700 m visok Iz Pariza je že romala v svet senzacionalna novica, da bodo Francozi za časa svetovne razs-i e v letu 1937 zgradili vepkanski stolp, pravi babilonski stolp, ki ga bodo imenovali »svetilnik sveta«. Danes so že znane podrobnosti o tej najvišji rt«-'bi na svetu. Osnutek za zgradbo so zamislili pariški arhitekti Fers, Hugues in Venzo; tehnično podrobno pa ga je izdelal inž. Freyssinet, graditelj znanega cementnega mostu v Plougastelu v Bretaniji. Pogajanja za zgradbo te ogromne stavbe potekajo ugodno in potniki, ki bodo prispeli leta 1937 v Pariz, se bodo lahko že čudili iznajdljivosti 20. stoletja. Stolp bo visok 700 m, torej bo za 400 m višji kakor Eifielov stolp, ki so ga Francozi postavili za svetovno razstavo leta 1889. S to razstavo bo združena tudi umetniška razstava, kakor tudi industrijska in kmetijska, tako da bo dobil obiskovalec pregled čez vso znanost in vedo vsega sveta. Inž. Preyssinet je podal o načrtu za zgradbo zanimive izjave: »Tri točke so važne,« je dejal, »prva, da bo novi stolp dvainpolkrat višji kakor Eiffelov, drugič, da bo vsa zgradba iz cementa, tretjič, da bo mogoče pripeljati se silno visoko na stolp z navadnim avtomobilom. Radi te notranje ceste se bo videl stolp kakor ogromen vijak. Stroški za zgradbo ne delajo nikake posebne ovire, ker je gradba v betonu desetkrat cenejša kakor v ielezu; Eiffelov stolp je bil zgrajen iz železa. Novi itolp ne bo stal več kakor 50 milijonov frankov.« Garaža, hotel in gledališče 500 m visoko »Izkušnja me uči, da je mogoče v betonu zgraditi stavbe tudi do 1000 m visoko, ne da bi nastala nevarnost, da se prevrnejo. Toda gradbeni stroški •e višajo štirikratno v razmerju z višino, tako da bi stolp, visok 1000 m, stal 16 krat toliko kakor rtolp, visok 500 m. Zato bi se morali omejiti na višino 700 m. V višini 500 m bomo postavili prvo ogromno ploščo, do katere se bodo povzpeli lahko navadni avtomobili po vijugasti cesti, in celo to- Dekleta, bodoče kuharice ae učijo v električni kuhinji. V poletnem času bi marsikdo rad imel čašo mrzle vode, ki mu je niti najboljši vodovod ne more dati. Led je razmeroma tudi drag. Zato vzemi lonec, ki ni vsaj na eni strani popolnoma uglajen, temveč raskav, obdaj ga z mokro flanelo in sicer tako, da ne ostane niti del posode nepokrit, da ne more zrak do nje. Lonec napolni z vodo in ga postavi na okno, da bo imel dovolj prepiha. Pazi, da bo flanela ves čas dovolj vlažna. V eni uri postane voda v posodi mrzla kakor led. Radi izhlapevanja mokre flanele izgublja voda v loncu toploto. Poizkus se posredi celo v vročih južnih krajih. vorni avtomobili bodo lahko privozili do te višine. V višini 600 m bomo postavili drugo ploskev. Do tu bodo vozili posebni avtomobili, ki jih bodo potniki lahko najeli na plošči v višini 500 m. Na prvi plošči bomo zgradili garažo za 500 avtomobilov in restavracijo z 2000 mesti ter hotel. Šele višje se bo pričel pravi svetilnik, ki ga bodo videli mornarji iz Rokavskega preliva kakor tudi letalci, ki se bodo dvignili z letališča v Croydonu pri Londonu ali pri Schipholu pri Amsterdamu. Jasno je, da bo svetilnik prav za mornarje in letalce velikega pomena, da bo torej prinašal tudi resnične koristi. Na najvišji točki bomo postavili meteorološko opazovališče, zdravilišče, gledališče in kinematograf. Z gradbenega vidika je najzanimivejša cesta v spirali. Cesta se ne bo vila navzgor na zunanji strani stolpa, pač pa jo bomo zgradili v notranjosti, in sicer bo to zid, ki bo v pritličju širok 100 do 120 m in se bo proti vrhu zožil na 25 m. Ta zid bo nekaka opora zunanjemu obodu. To so seveda številke, ki jih bomo lahko še izpremenili. Toda osnutek ostane v glavnem neizpremenjen. Cesta bo do restavracije dolga do 5 km in se bo dvigala z 8%, tako da bo imel voznik vtis, da se vozi z avtomobilom po gorski avtomobilski cesti. Od višine 500 do višine 600 m bodo vozila posebna vozila, navzdol bomo spuščali avtomobile s kablom, da se izognemo vsaki nevarnosti. Po mojem mnenju bo izlet na svetilnik sveta neprimerno zanimivejši in mnogo mičnejši kakor na pr. izlet na Eiffelov stolp. Stolpa ne bomo postavili ob Senni, pač pa smo se odločili za Valerijev grič, ki se dviga 100 m nad Parizom, torej bo skupno najvišja točka novega stolpa 800 m nad Parizom. Ta višina je toliko bolj primerna za zdravilišče. Tudi občinski urad je zadovoljen s predlogom, naj se postavi stolp na tem griču. Prepričan sem,« jc zaključil inž. Freyssinet svoja izvajanja, »da ne hr '■■> ne tehniki ne umetniki, niti s tehničnega niti i estetskega vidika delali nikakih ovir za zgradbo — kakor se je to dogajalo glede Eifflovega stolpa — in da bodo obiskovalci svetovne razstave v letu 1937 lahko občudovali to čudo moderne tehnike.« Feisal, kralj Iraka (drugi od leve proti desni) si ogleduje angleško vojno ladjo »Renowen« v pristanišču Torkay. Za Feisala je na vsak način to zdravilno opozorilo, da bi se Irak ne uprl Angliji. Katoličan v sodobni družbi Boj med francoskimi in bolgarskimi dišavami Čeprav raste lepo dišeča vrtnica Rosa centi-toLia major skoraj povsod, niso imeli nobenega uspeha njeni nasadi na Krimu, v Alžiru in Maroku. Predvojna Rusija in Francija sta zaman poskušali na ta način nadomestiti znaten uvoz dragocenega bolgarskega rožnega olja. Francoski tovarnarji so hoteli uveljaviti po vojni rožno olje drugega izvora in celo umetno kemično olje, a kakovost njih izdelkov je tako nazadovala v zvezi s temi eksperimenti, da so naposled izgubili veliko število odjemalcev. V zvezd a temi okoliščinami je nazadovalo pridelovanje parfumov na Francoskem v teku zadnjih treh let od dveh milijard na 600 milijonov frankov. A Bolgarska je stalno zahtevala višje cene za svoje izvirno olje in Zveza francoskih tovarnarjev parfumov je ponovno sklenila, da se bo poskusila | otresti tega uvoza. Leta 1928 je pričela z nasadi v i drugih francoskih kolonijah z ugodnejšim podneb- i jem in to pot dosegla zmago. Novo francosko rožno j olje je izborne kakovosti. To je takoj porazno vpli- 1 valo na bolgarske nasade, kjer so doživele doseda- : nje cene občuten padec. Zdaij je primorana Bol- j garska poiskati nove kupce in marsikatera ljub- i ljan&ka modna dama si je kupila na našem vele- | sejmu kapljico rožnega olja, kar je menda stalo naposled »samo« 10 Din. Lvovski »Ruch slowian-ski«, ki navaja omenjene podatke, sklepa, da bo poslabšanje izvoza rožnega olja porazno vplivalo na bolgarske pridelovalce vrtnic in celo na ravnotežje državnega proračuna. Plavajmo! Plavanje prištevamo k najbolj zdravim športnim vajam, ker se pri plavanju vadi vse živčevje. Prsni koš se razširi in pljuča delujejo krepkeje ter poleg tega vdihavajo čist dober zrak. Koža se utrjuje in izmenjava »novi se vrii hitreje. Kakor ie plavanje zdravo, tako lahko postane človeškemu zdravju škodljivo, ako pretiravamo ta šport. Že otrok naj se nauči plavati, toda ne prezgodaj, deček pri šestem, deklica pri sedmem letu. Ne plavaj nikdar do popolnega utrujeaja. Ko se učiš plavati, ne vadi se več kakor 10 minut. Kakor hitro čutiš mraz in te zebe, zapusti takoj vodo. Ne plavai več ' akor enkrat na dajn. Kdor je bolan na srcu in na pljučih, naj se ravna po zdravnikovih navodilih. Plavalne tekm« to navaraa za »rc«. Najstarejša filmska igralka v Holly\voodu May ftobaon. ki ie že L la&3 nastopila v Ne« Vorku Uprava ameriških pošt je v spomin na svetovno razstavo v Chicagu, ki je bila odprta pod geslom: »Sto let napredka« (Century of Progress) izdala posebne znamke. Povzročitelj gobavosti izločen Earl Mac Kinly, profesor na George Washing-tonovi univerzi, je po večletnem delu srečno izločil povzročitelja gobavosti. Od gojil je in razmnožil bacile izven človeškega telesa. S tem je uspešno zaključil Hansenovo odkritje pred 60 leti, ko je bil prvič ugotovljen izvor strašne bolezni. Nova ugotovitev je velikega pomena, kajti morebiti bo pozneje vodila tudi do potrebnega protistrupa, ki bo omogočil zdravljenje skrivnostne gobavosti. Švedska princezinja Ingrid se je pripeljala v London z letalom. V trenutku, ko je stopala po lestvici j z letala, jo je fotografiral princ Jurij (na desni), ; četrti sin angleškega kralja. Pravijo, da se bosta i v najkrajšem času zaročila. Torbica moje žene Oni dan bi bil rad imel od svoje žene pismo, I o katerem sem vedel, da ga je ona nekam spravila. Dejala mi je, naj si ga sam poiščem v njeni ročni torbici in storil sem tako. Poleg iskanega pisma pa sem našel v njeni torbici še sledeče predmete: ogledalce, glavnik, škatljdco za puder, listick, cigaretno dozo, vžigalice, različna pisma, polnilno pero (prazno), svinčnik (brez konice), večje število tramvajskih voznih listkov, pol ducata bucik, žepni robec, večje število rokavic (ne na pare), stare račune, zmečkane znamke, aspirin, žepni nožek (skrhan), pilo za nohte, etui za očala, lasnice, kuharske recepte, kupone vstopnic za gledališča in kinematografe, več fotografij, stekleničico želodčnih kapljic, pripravo za krpanje nogavic, denarnico (prazno) in različen kovan denar, raztresen po vsej torbici. — Zdaj vem, zakaj ženske nimajo žepov. Kakšen bi moral biti žep, ki bi spravil vse to vase! V Madridu se je začela pred državnim sodiščem j obravnava proti monarhistom, ki so obdolženi, da so organizirali nionarhistično vstajo z namenom, da bi strmoglavili republiko in poklicali španskega kralja Alfonza nazaj. Kakor kaže slika, se je gen. Sanjurio branil pred sodiščem z vso vnemo Cašo mrzle vode bi rada ? Olomuški nadškof je te dni izdal pastirskb pismo, ki zadeva šport, tisk, gledališče, kino, plea in modo sploh. V tem pismu prepoveduje olomuški nadškof katoličanom sodelovanje pri avtomobilskih dirkah, motornih dirkah, letalskih tekmah. Prav tako prepoveduje škof vsakršen šport, ki vede v podivjanje. Za moškega in tudi za dečka mora biti športna obleka: hlače in trikot, za dekleta m gospe hlače in do kolen segajoče krilo in bluza z rokavi, ki segajo do komolcev. Skupna telovadba moških in žensk, dečkov in deklic ni dovoljena m pri deklicah in ženskah se mora telovadba na »rod-ju omejiti do skrajnosti. Prepovedano je skupno kopanje obeh spolov. Prav tako so prepovedane družinske kopeli. Uro za zborovanja je treoa tako določiti, da se udeleženci lahko udeležijo službe božje. Prepovedano je prirejati plese ob «obotah in na predvečere pred cerkvenimi slovesnostmi. Katoličani ne smejo izvajati modernih plesov, ki dražijo čutnost. Ženske morajo biti v družbi vedno tako oblečene, da jim krilo sega najmanj če/ kolena in rokavi do komolca; prav tako ne »mejo nositi prozornih oblek in takšnih, ki se pre 'eč prilezejo na telo. Tragičnost vojne Čaša polilncga čaja ti lahko spravi iz telesa v uri 1—2 litra potu. ★ Malokateri organ v človeškem telesu je varen pred tuberkuloza Belgijec Lemaire je na 9. etapi dirke okoli Francije (four de France), ki jo smatrajo /.a najtežjo, vodil kot prvi vse dirkače. Dosedanjega prvaka Arrhamhauda, ki je Francoz, je potisnil na četrto mesto. Verjetno je, da bo Lemaire zmagal. Nemški letalec Udet (levo) se razgovarja z ameriškim letalcem, majorjem v Los Angelesu. Julija 1.1918 sta se kot vojna letalca Američan in Nemec na francoski fronti bojevala 35 minut, a končno sta boj opustila, ker se ni nobenemu posrečilo drugega sestreliti. Tedanja največja nasprotnika na življenje in smrt sta zdaj najboljša prijatelja. Dokaz, kako tragična je vojna. KULTURNI OBZORNIK Opomin ob koncu glasbene sezone dili človeku, ki spoznava dn hoče resne umetnosti, marsikdaj zadoščenje. Čudno le, da prav ti koncerti niso bili deležni tiste pozornosti, kot bi jo zaslužili. Menda bo med drugim vzrok tudi v nepravi. določitvi časa in pomanjkljivi opozoritvi. — Vsi omenjeni nedostatki v koncertnem življenju pretekle sezone so najbistvenejši in tedaj nujno potrebni sanacije. Da jo dosežemo, je naloga nas vseh, velika teža pa leži tudi na ramah naše koncertne poslovalnice, katere odgovorna dolžnost je to in se je mora zavedati! Mnogo govorimo in piSemo o tem, da smo Slovenci v kulturi dosegli že znatne vrhove in da se zlasti naša umetnost že kar lahko sorazmerno primerja z ono drugih evropskih narodov. Znabiti je marsikaj resnioe na tem, brez dvoma pa drži, da nam je Bog dal nekaj tolikšnih mož, ki so s svojimi deli res presegli meje svoje ožje domovine. Hvala Bogu, da je tako! Toda taka zavest je vedno uevarna, ker kaj rada zavaja v škodljivo počiva-nje, češ, saj smo že veliki. In baš v tem je naša žalost. . Kazni pogledi v neposredno preteklost nas opozarjajo, da so celo najbolj odgovorne osebnsti v vodstvu našega umetnostnega življenja in z njimi vred celi kompleksi sodelavcev zapadli nekemu samougodju in mirnemu počivanju na lavorikih, umetnostni razvoj pa mimo stoji, ali še celo pada. In vendar je nas vseh najsvetejša zapoved, da posvečamo vse sile le smiselnemu, konstantnemu porastu, da ua osnovah, ki so nam jih postavili veliki predniki, z vso vnemo gradimo dalje in ki postavimo stavbo, ki bo res viden spomenik naše kulture. — Ponovno smo že ugotovili, da še nimamo trdne tradicije. In če govorimo tu o glasbenem življenju, je tako pomanjkanje še najbolj občutno. V primerjavi z drugimi kulturnimi središči moramo, čeprav z žalostjo, priznati, da si tekom toliko in toliko let dela nismo ustvarili niti kadra občinstva, ki bi moglo vse pojave glasbenega življenja spremljati z vso vnemo in obenem z enotno kritiko, osnovano na jasnem pojmovanju kvalitete. Obratno moremo ugotoviti, da spremlja občinstvo, čeprav v znatnem delu jasno prepričano o pravi vrednosti, vendar vse glasbene dogodke z neko apatijo, čeprav bi v pravem odnosu do njih moralo z vso vnemo in brezobzirnostjo javno nastopiti proti izrodkom, za pravo vrednost. Krivdo za to nosimo vsi, predvsem pa odgovorni voditelji. Kajti treba je, da se na eni strani s pravilnim vživetjem v kulturne potrebe skupnosti pripravljajo res smiselne, važne in aktualne glasbeno prireditve, ki vabijo, na drugi strani pa s sistematično izpeljanim programom oblikuje in plemeniti okus ter tako konstantno dviga splošni nivo. Le taka more biti osnova pravemu porastu. Koncertno življenje letošnje sezone v povprečnem prerezu kaže zelo borno sliko. Ne po številu, pač pa po vrednosti. Domačih koncertnih prireditev je bilo zelo mnogo, celo preveč. Pretežnost nosi pestra vrsta zborovskih nastopov prav različne vrednosti. Res je, da smo Slovenci predvsem pevci in da z ljubeznijo gojimo to lepo božjo umetnost. In prav je tako! A treba je vendarle postaviti neko mejo med ljubeznijo samo in pa pravo stroko. Za že omenjeni princip porasta gre. In izhodno iz njega za določeno vrednost tako izvedenega sporeda kot izvedbe same, kar mora imeti v spojitvi vsekakor odločilen pomen in smisel preko meje diletantstva. Šele lu nastopi upravičenost javnega nastopa z oz/ironi na vpliv na splošno umetniško stopnjo in vzporedno (bodimo odkriti, kajti časi so težki) z ozirom na upravičenost zahteve po znani določeni vstopnini. No moremo se izogniti sklepu, da slabi koncerti na eni strani obiskovalcem preko že omenjenega škodovanja na umetniškem oblikovanju jemljejo veselje do obiskovanja, na t$ugi strani pa vsled črpanja vstopninsklh prispevkov onemogočajo uspeh po vrednosti res uprave-čendh koncertnih prireditev. — Zborovskih koncertov, ki 90 presegli omenjeno mejo upravičenosti, prikaže pregled pretekle sezone komaj toliko, da ne potrebuješ niti prstov obeh rok. — Pregled instrumentalnih koncertnih prireditev človeku tudi nikakor ne napolnjuje srca z veseljem. Predvsem ga teži silna redkost. Simfonični koncerti so skoro izginili. Slišali smo le nekaj izvedb Orkestralnega društva in pa opernega orkestra (zakaj je z enim samim uspelim nastopom umrl načrt opernega vodstva o vrsti ljudskih koncertov?). Saj uvidevamo veliko zaposlenost opernega orkestra v svojem delokrogu, ali človeku so nehote vsiljuje mnenje, da bi se na tem polju v smiselni razdelitvi dela moglo doseči vse več. Kajti zavedati se moramo, da smo prav v simfoničnem glasbenem življenju še silno nebogljeni in da je skrajni čas, pričeti tudi tu^z resnim oblikovanjem. In če smo se pred leti že dvigali s pomočjo samih sebe in raznih kvalitetnih gostovanj inozemskih filharmonij, moramo v letošnji sezoni v tej smeri zaznamovati zopet padec velike škode. — Ž veseljem pa ugotavljamo, da se je v mali filharinonični dvorani dogodilo vendarle marsikaj priznanja vrednega; razni instrumentalni in pevski nastopi so s svojo pravo vrednostjo nu- Iz naše živinoreje Pincgavsho ali marina dvorsko govedo Živinorejci v ustaljenih, izrazitejših živinorejskih okoliših, v pincgavskein pasemskem okolišu Gorenjske, v pomurskem okolišu in v Prok-murju bodo smatrali spričo sedanjo ustaljenosti živinorejskega pospeševalnega dela in spričo gospodarske krize, v katerih gre pri vsem našem skromnem strokovno-pomožneni delu predvsem za možnost vnovčevanja kmetijskih pridelkov in za gospodarski obstoj, ne pa za teoretična razmotri-vanja — naslovno vprašanje za igra čltan j o in svrhe ter bistva vprašanja mogoče ne bodo razumeli. V vsem obdravskem okolišu pa, od državne meje pri Pliberku do Maribora, v katerem je bila do nedavnega v našem gospodarstvu živinoreja le sekundarnega pomena (prvo je bil les, nelcaj malega so jo izkupilo tudi s prodajo več ali manj rejenih volov!) je gorenje vprašanje tudi danes aktualno. Če hočejo okraji delovati na povzdigi Živinoreje potom selekcijsldh organizacij, je naravno najprej potrebno, da so si na jasnem, katero pleme ozir. pasmo naj rede, ne pa preizkušajo slepo z rejo in križanjem raznovrstnih pasem. Ker v tem pasemskem kaosu (marijadvorci, bernci, franki, pincgavci, simodolci) predvsem v zgornji Dravski dolini, marenberškem in prevaljskem okr. zavzema prvo mesto marijadvorsko ozir. belo slovensko govedo kot avtohtona pasma in s® v teh okrajih v večjem obsegu ponekod preizkuša tudi s pincgavci, je potrebno, da se gorenje vprašanje načelno razčisti. Ne brigal bi se sioer za prilike drugih okrajev in bi se ne vtikal v njihove interne zadeve, če bi nejasnost in nestalnost v so-I sednjih okoliših ne vplivala tudi na razpoloženje članov naših mlajših marijadvorskih živinorejskih organizacij, v katerih se posamezno vsled nepo-učenosti mogoče pojavljajo tu in tam dvomi. Vse te bo mogoče zanimalo poročilo, katero je podal o priliki tostvarnega referata na plenarni seji koroških pasemskih zadružnih zvez dne 8. 4. t. 1. v Št. Vidu g. ministrski tajnik, docent dr. H. Peter z Dunaja: Kar se tiče presoje pincgavskega goveda je treba priznati, da se pri predelavi v klobasarsko blago v splošnem napije manj vode, kakor meso j drugih pasem. Kot meso za konzum (stojnico) so I običajno pincgavci enakovredni drugim pasmam. 1 Tako zelo iskano lisasto govedo (simodolee, bernce I itd.) v tem pogledu pincgavci celo prekašajo. Nemški hmeljski zakon Nova uredba o hmeljarstvu določa, da se mora vsako leto do 30. junija izvršiti popis hmeljske površine. Letos je termin določen do 15. avgusta. Nadalje bo državni minister za prehrano določil vsako leto 1. novembra, koliko površine se sme v prihodnjem letu zasaditi z hmeljem. Kdor hoče na zemljišču, kjer v preteklem letu ni bilo donosnega hmeljišča, urediti hmeljišče, potrebuje dovoljenje oblasti. Za kršenje predpisov so določene denarne kazni. V posebnih slučajih pa lahko pristojna oblast odredi uničenje brez dovoljenja zasejanih hmeljišč. Borza Dne 11. julija 1933. Denar Dolar so je danes nekoliko popravil. Nadalje so pri nas oslabele sikoro vse devize z izjemo Cu-riha, ki je ostal neizpremenjen, in Amsterdama, ki je narastel. Avstrijski šiling je na ljubljanski borzi narastel na 8.90, na zagrebški pa je popustil na 8.775. V, Belgradu je bil zaključen po S.65. Grški boni so notirali v Zagrebu 10.50—41.50, v Belgradu pa 43.50 blago. Ljubljana. Amsterdam 2305.40—2316.76, Berlin 1365.69—13.76.49, Bruselj 797.46—801.40, Curih 1108.35—1113.85, London 189.19—190.79, Ne\vyork 3902.71—3930.97. Pariz 223.71—224.83, Praga 169.79 —170.65, Trst 302.68—305.08. Curih. Pariz 20.21, London 17.13, Newyork 361, Bruselj 72, Milan 27.375, Madrid 43.20. Amsterdam Z opernim glasbenim življenjem je,težko. Nikakor nočemo preiti precepa, v katerega je opera zašla, tako po svoji funkcionalni kotv financielnl strani. Obratno, upoštevamo vse te težave in hočemo sodelovati za njeno rešitev. Tako smo tekom cele pretekle sezone z obzirnostjo sledili njenemu delu in dopuščali marsikalc kompromis, ki bi ga i načelnega stališča umetnostne kvalitete in skladnega razvoja morali brezpogojno odkloniti. Ali vendarle smo prepričani, da se spričo vseh neizpodbitnih negativnih dejstev, z obstoječimi sredstvi da dosegati vidnejše uspehe. Na eni strani s smiselnejšo izbero programa, na drugi strani pa s kvalitetnejšo reprodukcijo, ki je (kakor smo se pri eni ali dveh predstavah prepričali) z istimi močmi možna. — Iz pregleda vidimo, da je izbera repertoarja pogrešala v prvi vrsti jasne v določeno smer začrtane osnove. Vprizoritve raznih del so se vrstile brezmiselno, odvisno pač le od slučajnih prilik. Niti napovedani repertoar, ki sam na sebi tudi ni imel kdo vo kako globokih korenin, se ni izpeljal. Razumljivo da se na ta način komplieira delo članstva, ker je neurejeno, nepo-razdeljeno in marsikdaj odvečno. Pri tem trpi in-teresiranost občinstva, ker je njegov eventualni užitek prepuščen popolnoma volji ene osebe. Sestava programa bi morala biti za eno ali celo več let nulančno začrtana vnaprej v jasno smer. Osnova bi ji morala biti: v prvi vrsti umetniška kvaliteta, dalje vzgoja in orientacija občinstva in tedaj med kvalitetnimi deli preteklosti vprizarjanje del najaktualnejše sodobnosti, sorazmerno s sredstvi možno vprizarjanje, odklanja vidno nedozorelih poizkusov in podobno. Osnova letošnjega repertoarja je bila v teh smereh zelo ohlapna. Na drugi strani vprizoritve kot rečeno nieo bile v vrednosti skladne z danimi možnostmi. Že dejstvo zmešnjave v vo-Mtvi del je prineslo neizbežno posledico, da so bila vsa resnejša dela, vsled pomanjkanja daljšega predvidevanja, naštudirana v naglici in tedaj površno. Nadaljnje opazovanje je pokazalo zelo nesorazmerno zaposlevanje moči, kot porazdeljevanje sredstev (pri vrednih in pomembnih predstavah silno varčevanje; pri kičastih delih razsipnost). Kričeč nedostatek leži v pomanjkanju prave režije.. Kot kaže, je nujnost strokovnega opernega režiserja pri nas kruto podcenjevana, in vendar leži baš v tem velika teža odgovornosti za vredno uspelo vprizoritev. Povdarek leži na strokovnem opernem režiserju, kajti jasno je, da mora biti ta v glasbi popolnoma doma, kar je važno! — Tako leži pred nami nekaj najbistvenejših nedostatkov, ki kričeče udarjajo iz dela naše operne reprodukcije v pretekli sezoni in, kar je še zlasti važno, ki bi jih moglo resno in jasno orientirano vocjstvo s pritegnitvijo pravih svetovalcev prav lahko odpraviti in tako pognati nivo naše operne umetnosti občutno višje. — Naj razmišljajo o tem odgovorni čini tel ji! Vem, da s tem še daleko ni povedano vse, kar človeka boli, ko se ozre nazaj na enoletno delo. Nešteto je še vzporednih tihih skrbi in trpljenj, ki jih vzbuja ljubezen do naše lastne glasbene umetnosti in hrepenenje po čim višji in prostornejši njeni razmahnitvi. Ali vsaj nekaj od tega, kar najbolj trpko izstopa, je povedano. In če se nam posreči v prihodnji sezoni vsaj to znatno izboljšati, bo lahko naše zadoščenje v tem, da smo storili lep korak naprej v smeri, ki vodi k čim najpopolnejši stopnji naše skupne glasbene kulture. In še nekaj. Napisani stavki se dotikajo vsi predvsem nega- - _ ,. „„„„. ,, . „„,„ ,_„. c„ ,, , tivnih strani. S tem seveda ni rečeno, da je s tem 20810 Berlin J23.20, Dunaj 78.13 (58), Stockhohn Pri klanju v pri prosti h kmetijah (ne v pita liščih) pitanih pincgavoerv se često graja, da mast (tolšča) ni povsem bela, da je često rumenkasta. Čeprav je ta ugovor neupravičen, ker rumenkasta mast nikakor ni slabša od čisto bele, se vseeno pincgavske živali, katerim se očita rumenkasta mast ozir. tolšča, slabšo plačuje. V pitališčih »e na pincgavalcih volih zopet ugotavlja, da se zelo neenakomerno pitajo. Razlika med največjim in najmanjšim dnevnim prirastkom na živi teži je pri pincgavcih mnogo večja, kakor pri drugih pasmah. Vendar je treba reči, da to povzroči manj posebnost pasme, kakor velika različnost v vzreji. V nobenem pasemskem okolišu Avstrije se ne vzreja tako pomanjkljivo, kakor v pincgavskem. Ni čudno, da živali pri polnem pitanju često odpovejo. Nekoliko ugodnejše so prodajne prilike za marijadvorsko (belo) govedo, ker je to pleme bistveno vse prejšnje trge in prodajna mesta ohranilo. Belo govedo je v vseh velikih pitališčih, predvsem na Gradiščanskem in na Nižje Avstrijskem priljubljeno in uživa vsled odlične lcakovosti meBa sloves na znanem živinskem tržišču St. Mar. Razveseljivo je dejstvo, da v zadnjem času v Avstriji mlekarska gospodarstva bolj povprašujejo po belem govedu, ker se mleko tega odlikuje s prav zadovoljivo množino tolšče. (Povprečje raa-rijadvoreke zveze izkazuje okroglo 4% tolšče.) Na žalost tudi pri marijadvoroih živali z rumeno mastjo niso povsem izključene in se tu in tam ugotovi tudi nekolikšna pozna zrelost, kar pa povzroči le često povsem pomanjkljivo krmljenje in vzreja v mladosti.« Deželni živinorejski nadzornik dr. Seheueh o priliki navedenega referata poudari posebno pomen boljše vzreje v mladosti pri belem govedu in pojasni zle posledice križanja marijadvorcev s simodolci in bernoi. To poročilo naj služi vsem treznim živinorej. cem obdravskega okoliša v presojo in odločitev, ki se naj ne puste namenoma ali nehote begati od raznih nepoučenih ali le svojo korist iskajočih živinskih prekupčevalcev, ki bi pri prekupčevanju v popisanem pasemskem kaosu hoteli ribariti v kalnem. — Fr. VVernig, Slovenjgradec. prezrto vse pozitivno delo, trud, napor in žrtve, ki se skrivajo za vsem tem delom preteklega leta. Ali vse to je na mestu in prav. Gre za skupno vrednoto, ki zahteva žrtev od vseh. Toda baš ljubezen in občutje dolžnosti do te vrednote ne tehta žrtev in izlitih plodnih sil, temveč trpi nad neizpolnitvijo vsega onega, kar bi se moglo in moralo izvršiti, pa pušča prazno vrzel. V. U. Spori MADJARSKI PLAVAČI PRIDEJO V LJUBLJANO SK Ilirija si tudi letos kar najresneje prizadeva, da zmaga na državnih plavalnih tekmah, ki se bodo vršile v Splitu in v Dubrovniku. Po lepem uspehu, ki so ga dosegli ilirjanski plavači zadnjo soboto na tekmi s SK Victorio na Sušaku, jih čaka v soboto zvečer mnogo težja preizkušnja: srečanje z odličnimi madjarskimi plavači iz Budimpešte. Tekmovalni program obsega poleg izbranih plavalnih točk tudi waterpolo, senzacija večera pa bo prvo mednarodno damsko srečanje v bazenu Ilirije, kjer bodo ilirjanske plavačice Lampretova, Bradačeva in Groschljeva izpričale svojo letošnjo formo. Podrobnejši program bomo še priobčili. IZBIRNI LAHKO-ATLETSKI MEETING ILIRIJE IN PRIMORJA Ilirija in Primorje razpisujeta izbirni lahko-atletskii meeting za določitev reprezentance mesta Ljubljane v soboto in nedeljo, 15. in 16. t. m. Igrišče in pričetek tekmovanja bosta objavljena pravočasno. Program: sobota: tek 100 m, skok v daljavo z zaletom, tek 400 m odprto za vse, met krogle, met kopja, tek 1500 m, met kladiva, skok ob palici, štafeta 100X200X300X400 m; nedelja: 200 metrov, met diska, skok v višino z zaletom, tek 800 m, troskok, tek 400 m za vabljene, tek 5000 ni, štafete 4X100 m in 4X400 m. Tekmovalce, ki bodo morali obvezno nastopiti, določita oba kluba sporazumno. RAZPIS KAJAK TEKME NA SAVI Kajak klub Zagreb in kajak klub Ljubljana razpisujeta v imenu vseh kajakašev Jugoslavije pod pokroviteljstvom bana Dravske banovine gospoda dr. Drago Marušiča kajak regato na Savi za prvenstvo divjih vod kralj. Jugoslavijo za leto 1933 Tekma w vrši na nedeljo, dne 16. julija 1933 ob 14.30 na Savi med postajama Sava-llrastnik ped sledečimi pogoji: 1. Tekma se vrši na nedelio. 16 t. m. na uroči reke Save med brodom pri vasi Sava in brodom pri Hrastniku. Dolžina proge znaša cca. 19 km. 2. Začetek tekme je točno ob 14.30 s startom po vrstnem redu izžrebanih številk v razmahu pet minut. 3. Tekma se vrši v dveh kategorijah: a) s čolni enosedežniki; b) s čolni dvosedežniki. 4. Žrebanje se vrši točno eno uro pred začetkom tekme na startu. 5. Pravico udeležbe na tekmi imajo člani kajak klubov, veslaških in drugih športnih društev, ki imajo prijavljeno svojo kajak sekcijo. 6. Cela proga se vozi brez prtljage, brez krmila in brez postanka; prvenstvo pa dobi oni, ki celo progo prevozi v najkrajšem času. 7. Če se za posamezno kategorijo prijavi in vozi le en tekmovalec, postane isti prvak in dobi nagrado. Pri troli udeležencih iste kategorije se izročata dve nagradi in pri petih pa tri nagrade. 8. Vsi tekmovalci so obvezani voziti pod zastavo svojega kluba. 9. Vsak udeleženec vozi na lastno odgovornost. 10. Brzica pri Prusniku pod Zagorjem se vozi v začetku po desni strani reke s prehodom na levo slran, to je po glavni strugi. V slučaju, da vozi tekmovalec celo brzico po desni strani skozi kanal, so mu pribije k doseženemu času 7 minut. 11. Brzica pri Tunelu nad Hrastnikom se vozi 88.50, Oslo 86.90, Kopenhagen 76.30, Praga 15.27, Varšava 57.85, Atene 2.95, Carigrad 2.49, Bukarešt 3.08. Pariz, ob 11.45. Nevvyork 17.80 (včeraj 16.61), London 84.75 (85). — London. Ne\vyork 4.745, Pariz 84.75. Vrednostni papirii \ Tendenca za državne papirje je ostala v glavnem neizpremenjeno čvrsta. V vojni škodi je bil nadalje prav znaten promet ki je na zagrebški borzi dosegel 1200 kom. Nadalje je bilo na zagrebški borzi zaključenih 75.000 inv. pos., med delnicami pa 15 delnic Priv. agr. banke in 30 delnic osješke sladikorne tovarne. Ljubljana. 7% inv. pos. 46 den., agrarji 26 d., vojna škoda 200 den., begi. obv. 33.50 den., 8% Bler. pos. 84—36, 7% Bler. pos. 32—34, 7% pos. DHB 50 den. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. 44.50, —45 (44, 46), agrarji 26 den., vojna šlkoda 200— 202 (198, 203), 12. 196-204, 6% begi. obv. 32.75— 38.50, 8% Bler. pos. 34—35.50, 7% Bler. pos. 32 —34. — Delnice: Narodna banka 3600 den., Priv. agr. banka 212—215 (212), Šečerana Osjek 145— 150 (145), Impex 50 den., Isis 15—25, Trboveljska 140—170. Belgrad. Narodna banka 3820 bi. (3800), Priv. agr. banka 215.50—217 (215), 7% inv. pos. 45— 45.50 (45), vojna škoda 201—202 (202, 200), 10. 200 den. (200), 6% begi. obv. 33.75—34 (33.90, I 33.25), 8% Bler. pos. 34.50—35.50, 7% Bler. pos. ' 32 desn. Dunaj. Podon.-saveka-jadr. 51.85, Aussiger Cliemische 171, Alpine 12.50, Trboveljska 15, Rima Murany 25.75. Žitni trg Položaj za pšenico je dalje čvrst. Danes se je plačalo za blago, ki se dobavi ta teden 180, toda to ne more služiti za podlago cenam v bodočih mesecih, ker jo ta cena posledica izrednih spekula-tivnih momentov. V ostalem je zahteva za ultimo julija 150—155 nakl. post. Koruza je neizpreme-njeno čvrsta. Moka stane okoli 400—105. Ljubljana. Pšenica bč 76 kg 1% 285—290, 77 kg 295—300; koruza 127.50—132, za julij 135— 137.50; moka bč. Og 430—435, 440—445. Novi Sad. Pšenica vsa po 230—235, ječmen bač. novi uzančni 70—75, koruza bač. ladja Sava in Begej 77—79, ladja Tisa 78—80, ladja Donava 79—81. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet: 47 vagonov. Sombor. Pše d .2 > .'A — o • -- O » 8 »s i* 11- 0 o. J. « .'H.2-S * > J o a 'S .2 oQ 1 <« 1 a n « S'5 t* U X. » 4-gftoo -l-3 > J? e a. O M -O Samuel Lover: RORY 0'M0RE 63 Irski ljudski roman. »Oh,< je vzkliknil Rory, »kakšna sreča more čakati človeka, ki se sramuje groba svojega očeta, kaj! Sram ga je,« je nadaljevaL, »pri moji veri, saj ga je lahko, ker je zatajil vero svojega očeta! In menjal je svojo vero samo zaradi koristi in za nič drugega ne. Če bi očeta ljubil, ne bi izpreminjal kamena, ki je napravljen po očetovih lastnih navodilih. Če že misli, da mora biti protestant, ali ni grdo od njega, da se meša v poslednjo voljo svojega ubogega očeta, naj molimo za njegovo dušo?« »Da, prav imate,« je pritrdil De Lacy. »Pa pride k meni in zahteva, naj kamen popravim. »Zakaj,« sem ga vprašal. »Ker me je sram,« je dejal. »Zakaj?« sem ga vprašal. »Ker je to samo papizem,« je odvrnil. »No,« sem odgovoril, »če je to papizem, je to stvar vašega očeta, ne pa vaša; če je kakšna sramota v tem, je očetova in ne vaša, zato vas nič ne briga. Ako je vaš oče želel, da bi ljudje za njegovo dušo molili, mislim, da je grdo od vas, če hočete to preprečiti.« »Saj mu nič ne koristi,« je dejal. »Pa tudi nič ne škoduje,« sem rekel. Ker pa ni mogel nič več odgovoriti, je zinil, da se ne mara pričkati, ampak da hoče, naj se kamen popravi; ker pa je delo napravil moj oče, misli, naj bi se jaz tudi tega dela lotil. »In kako naj se napis izpremeni?« sem ga vprašal. »Izbrišite »moli za dušo«, ker to ni drugega kakor papizem.« »Moj oče je dušo vselej zelo globoko vreza) in zato jo je nemogoče izbrisati. Če pa je samo papizem, nad čemer se zgražate, lahko popravim tako, da ne boste mogli nič reči.« »Kako,?« je vprašal. »O, to je moja reč,« sem dejal. »Vi niste kamnosek in ne veste, kako bom to napravil, videli pa boste, ko bo storjeno.« Ph mi ne boste dosti računali?« je vprašal. »Nič vam ne bom računal,« sem rekel, »nisem kamnosek po poklicu, naredil bom iz ljubezni do dela.« »A kako mislite to napraviti,« ga je zopet zaskrbelo. »Oh, nič se ne bojte,« sem rekel, »naredil bom, da bo prav. Prihodnjo nedeljo, ko pojdete v cerkev, boste videli, da niti pičice papizma ne bo več na kamenu.« »In to je, kar hočem,« se je razveselil. »No, potem pa bo za oba prav,« sem rekel. »Zdaj sem prišel, da napravim to reč,« je pristavil Rory. »Kako mislite napis predrugačiti?« je vprašal De Lacy. »Tako lahko kakor se na peti obrnete,« je odvrnil Rory. »Kar pojdite si ogledovat razvaline; videli boste čudne rezbarijo okoli oken in vrat in star kamenit križ, ki je nekaj posebnega. Če pa želite, sedite tu poleg mene s svojo knjigo in berite ko bom jaz delal.« De Lacy ni dolgo čital, ko se je prikazal stari Phelim. V družbi kratkočasnega cicerona Phelima je De Laciju med ogledovanjem razvalin poteklo nekaj prijetnih ur. Ko je Rory svoje delo končal, je poklical oba, da bi jima pokazal, kako temeljito je odpravil papizem, nad katerim se je Sweeny tako spotikal. »Kako ste mogli napraviti tako hitro?« se je čudil De Lacy. »Tega vam ne povem, to morate videti,« je samoza-veshio odvrnil Rory; ^preprosto, kar se da, dve črki sta vse storili.« De I.acy in Phelim sta kamen le pogledala in se že iz vsega srca zasmejala. Rory je namreč nad napisom, nad katerim se je Sweeny spotikal, vrezal besede »Ne,« tako da je sedaj vsakdo lahko bral tole: »Ne moli za dušo Denisa Sweenv-a.< »No, ali ni to prav?« je hudomušno pomežiknil Rory. »Imenitno,« je vzkliknil De Lacy. »Ali ne bo to prav za tistega gada? Vidite, on si ni upal odkrito priznati, da ga je bilo prejšnjega napisa sram zato, ker je odpadnik, ampak se je skrival za papizem.« »Ali pa ne bo Sweeny divji zaradi tega?« je omenil De Lacy Rorija. »Kajpada bo,« je rekel Phelim in kimal z glavo. »Rory, ma bouchal, čeprav ti nočem odrekati bistroumnosti, vendar tudi ne morem narediti poklona tvoji modrosti. Tistega zagrizenega odvetnika si si s tem napravil za sovražnika do konca svojih dni.« »O, vem, a kaj to!« je odvrnil Rory jn se smejal. »Rory, moj fant, prudentia (modrost), ki so jo imeli Latinci, prudentia je ena izmed kreposti,« ga je poučeval skrbni Phelim. »No, prevara je glavna stvar,« je odkimal Rory. »Torej me nočeš poslušati. Magister docet, sed vos verba negligitis,« se je Phelim postavil s svojo latinščino. »No, kdo pravi, da je modro? Vse, za kar odgovarjam, je to, da je napis izpremenjen. Ali mi more kdo kaj očitati?« je dejal Rory. »To se ne more reči,« je odvrnil Phelim. >In vse sta napravili samo dve črki!« »Ti si to z dvema črkama tako dobro pokazal,« je dejal Phelim, »kakor jaz matematiko s tremi Q. e. d. Quo erat demonstra.« »Pri..., mika me, da bi na koncu vsega dodal še Q. e. d.,< je rekel Rory. »Čemu?« je pripomnil De Lacy. »Ker je to, kar bi se moralo pokazati,« je odgovoril Rory. »Pri moji veri, vesel sem, da še nisi pozabil matematike,« ga je pohvalil Phelim. »Ali bi ne bilo to imenitno?« Za »Jncoslovanako tiflkarnoc w Ljubljani: Karel Cefc, Izdajatelj: Ivan BaJkoveo, Urednik: Lojze Golobič.